t Hill! mm. Poštnina plačana v gotovini C6Wa 1 Dih Leto II. (IX.), štev. 130 Maribor, sobota 9. junija 1928 » JUTRA €< izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16, uri Račun pri poštnem Ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceatašt. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejama tudi oglase! oddelek .Jutra” v Ljubljani, Prešernova ulica iL 4 Žandarmerlja v skupšiini NA UKAZ PREDSEDNIKA DR. PERIČA JE DANES ŽANDARMERIJA S SILO ODSTRANILA IZ DVORANE IZKLJUČENE POSLANCE. — OPOZICIJA NADALJUJE Z OBSTRUKCIJO. — NOVI DIVJI PRIZORI. BEOGRAD, 9. junija. Narodna skupščina je bila danes pozorišče dogodkov, kakoršnih ne beleži parlamentarna zgodovina niti našega niti kakega drugega parlamenta. Na povelie skupščinskega predsednika dr. Periča je namreč udrla v skupščinsko dvorano oborožena policija in z brutalno silo odstranila 4 včeraj izključene poslance, ki pa so kljub temu prišli na današnjo sejo. To postopanje vlade je 'izzvalo pri opoziciji tako ogorčenje, da narodna skupščina še niti ob 14.30 ni prišla na dnevni red. Po včerajšnji izključitvi 8 opozici-jonalnih poslancev' od treh skupščinskih sej, je vladalo za današnjo sejo tem večje zanimanje, ker je bilo znano, da opozicija ne namerava odnehati ali popustiti v borbi proti sedanjemu absolutističnemu režimu, ki skuša' izbrisati zadnje ostanke našega parlamentarizma. Galerija je bila nabito polna in zasedene tudi vse diplomatske lože. Že takoj začetkom seje je prišlo pri čitanju zapisnika do silno burnih prizorov med obema taboroma, napetost pa se je še poveča-Vala in od trenutka do trenutka še naraščala. Poslanci Lazič, Pu c e 1 j, P r i-bičevič in K o s a n o v i c so energično protestirali proti potvarjanju zapisnika in zahtevali razne korekture. kar pa 'je večina odklonila. Prerekanje je postalo tako vsestransko in viharno, da je moral predsednik dvakrat sejo prekiniti. Sele onoldne je končno predsednik odredil prehod na dnevni red. Pred otvoritvijo razprave pa je opazil, da so na seji navzoči 4 poslanci, ki so bili včeraj izključeni. Pozval jih je zato, naj se odstranijo, Opozicija je viharno protestirala, izključeni poslanci pa so izjavili, da se ne pokore ukazu. Zato .ie predsednik dr. Perič končno pozval policijskega komisaria Jovanoviča, ki je-prišel s spremstvom dveh orožniških narednikov in pozval izključene, da mu slede. Ko se ti niso hoteli odzvati, je poklical še osem orožnikov, ki so skušali s silo navaliti na opozicijo, ki je zaščitila svoje izključene tovariše s svojimi telesi. V dvorani so se pričeli odigravati divji prizori. Na eni strani so prepevali državno himno, na drugi Lepo našo domovino, v centrumu pa se je opozicija prerivala z orožniki. V prerekanje se je vmešavala tudi galerija, ki jo je da! dr. Perič nato izpraz.niti. Po poldrugournem oglušljivem prerekanju in divjem kričanju je končno policija navalila na opozicijonalne poslance, jim iztrgala izključene poslance in jih na rokah odnesla iz skupščine. Najbolj divje se je upiral odstranitvi Iz dvorane zemljoradnik Čeda Kokanovič, katerega so orožniki tudi pretepali. Opozicija je nato obstrukcijo še poostrila in z vsemi silami razbijala po klopeh. Vpitje je bilo splošno in strašno. Da pomiri opozicijo, je končno podelil dr. Perič besedo posl. Svetozarju Prlbičeviču, toda ta vsled silnega hrupa še niti ob 14.30 ni mogel priti do besede. Seja še traja, atmosfera pa je že tako napeta, da pride lahko vsak trenutek do dejanskega spopada med poslanci samimi. Soj z opozicijo do skrajnosti BEOGRAD, 9. junija, viada je skleca, da bo šla z izključevanjem Polancev opozicije do skrajnosti. Ob-iriem namerava izvesti izpremembo Poslovnika, da tako onemogoči opozi-:iii vlaganje nujnih predlogov. Radialni poslanec Stojan Pavlovič je l£tmreč vložil imenom vladne večine Predlog za izpremembo skupščinske-Poslovnika, ki določa, da se sme kršiti razprava o zadevah, ki niso na Cevnem redu, na vsaki seji največ 5tio uro, nakar mora skupščina brezpogojno pričeti razpravo o dnevnem redu. Protiukrepi opozicije BEOGRAD, 9. junija. Kmečko-de-^okratska koalicija je imela včeraj s®!°> na kateri je sklenila, da bo za j*uČaj, ako bi hotela vlada z izpre-'ortibo poslovnika preprečiti obrav-j*avanje nujnih predlogov, predložila °tem vse svoje nujne predloge narodni skupščini potom ministrskih ob-ozb. Obtožbe proti članom vlade se ^ °rajo namreč razpravljati po določ-Js?1’ zakona o ministrski odgovorno-to ne po poslovniku ter se torej vlaganja teh obtožb ne more preprečiti s spremembo poslovnika. Vsaka obtožba proti ministrom mora priti na dnevni red najkasneje po poteku petnajstih dni. le na prošnjo prizadetega ministra se razprava o njem lahko preloži potem še za nadaljnjih deset dni. Kmečko-demokratska koalicija bo torej vlado trajno držala v šahu z obravnavanjem ministrskih obtožb. Kakor se govori, bi vlada rada sama izzvala opozicijo, da zapusti parlament. ker namerava že te dni predložiti skupščini nettunske konvencije, ki bi jih potem ratificirala kar v odsotnosti opozicije. Toda opozicija je odločena počakati baš na razn~wo o nettunskih konvencijah, proti katerim bo vodila najodločnejšo borbo. Člani opozicije so včeraj izjavili, da pride šele pri nettunskih konvencijah do velikega poloma v skupščini, ker bodo njeni poslanci ob tej priliki uporabili vsa mogoča sredstva, da preprečijo njihovo ratifikacijo. BUKAREST, 9. junija. Včeraj je bila podpisana pogodba o velikem garancijskem posojilu v inozemstvu, po katerem dobi Rumunija 80—250 milijonov dolarjev. Orkanska nevihta v Prekmurju ŠTIRI GOSPODARJA POSLOPJA PORUŠENA. — KOT JAJCE DEBELA TOČA. — DREVJE OKLESTENO, SETEV UNIČENA. Že včeraj smo na kratko poročali o strašni nevihti s točo v Prekmurju, ki je napravila silna opustošenja. Naknadno se nam poročajo sedaj še sledeče zanimive podrobnosti: V torek med 4. in 5. uro popoldne se je nebo od'Cankove do blizu Murske Sobote nenadoma stemnilo. Pri-hrul je strašen orkan, ki je pulil drevesa kakor kmetice plevel. Štiri velika gospodarska poslopje je orkan popolnoma porušil. Med silnim viharjem je začela padati kot lešnik, ponekod kot jajca debela toča. Pod kap poslopja oblastnega poslanca Hodoš-čka je naneslo množino leden toče do višine poldrugega metra. Kakor neverjetno zveni tako poročilo, vendar je žalostna resnica. Še včeraj zjutraj, — torej tretji dan po katastrofi — je bila toča nasuta kakor gramoz do 20 cm visoko. Naravna posledica takega divjanja elementov je bila, da je pobilo okna ter namedlo v stanovanja maso ledenega zrnja in vode. Nevihta, ki je trajala le dobre pol ure, je domala uničila vso setev ter strašno oklestila drevje. Mnogo drevja, katerega ni orkan izruval, bodo morali posekati. Pogled na mnogo obetajoče sadonos-nike je naravnost grozen ter se ti nudi slika kakor po silnem požaru. — Vse zelenje je uničeno, a ponekod Se radi nesigurnega vremena niso opravili prve košnje, dočim žita niti za seme ne bo. Najbolj so trpela poleg Cankove, Bogojine, Dobrovnika, zlasti občine Zenkovci, Stari in Novi Bez-navci, Brezovci, Gorica, Prodanovci in druge, v celem do 30 občin. Jasno je, da je položaj prebivalstva te itak zelo pasivne pokrajine, ki trpi leto za letom na poplavah (radi nere-gulirane Mure in njenih dotokov) naravnost brezupen. Take usodne vremenske katastrofe ljudje že dolgo ne pomnijo. Oni. ki k sreči niso bili daleč od svojih domačij, so kakor blazni pridrveli domov. Očeta obl. posl. g. Hodoščeka je toča takp ranila v obraz, da je bil v hipu ves okrvavljen. — Domov begajoče ljudi je orkan premetaval po cesti ka.kor bilke in celo voz s konjem je vrglo ob cestni jarek. Štiri gospodarska poslopja v Zenkovcih je vihar podrl, a kozolci so povečini skoro vsi porušeni. Nove nade na rešitev gene* rala Nobila PRVE KONKRETNEJŠE VESTI O USODI »ITALIJE«. _ RUSKA POMOŽNA EKSPEDICIJA. — RESNICA ALI PREVARA. MOSKVA, 9. junija. Tukajšnji strokovnjaki izjavljajo, da bi bilo izkrcanje »Ita-lie« na Franc Jožefovi deželi nedvomno usodepolno, ker je te otoke nemogoče doseči poprej kot v dveh mesecih- Ruski ledolom »Malegan« zapusti že jutri Arhangelsk in odplove v polarne vode. S seboj je vzel tudi eno lahko letalo, 5 novinarjev in 2 najboljša radio-strokovnja-ka. Letalska baza bo organizirana na skrajni točki Novaje Zemlje. Sicer so po ruskem mnenju vse dosedanje vesti o pozivih »Italie« navadna iz* mišljotina. Kajti vsi poizkusi ruskih državnih radio-postaj, da dobe stike z »Italio«, so se izjalovili. Sovjetska vlada se je zato že bavila z mislijo, da ustavi vsako pomožno akcijo, vendar pa je le poslala dve letali, da preiščeta Franc Jožefovo deželo. KINGSBAY, 8. junija. Brat generala Nobila, Amadeo Nobile, ki se nahaja na parniku »Cittž di Milano«, je poslal Nobi-lovi soprogi sledečo brzojavko: »Danes ob 11. dop. smo prejeli na parniku vest od »Italie«, iz katere smo mogli dešifrira-ti le besedo »Francesco«. Odgovorili smo, da smo prejeli to vest, da se bomo javljali vsakih 15 minut na valu 23 in da naj nam zato točno naznanijo njihov položaj. NEW-YORK, 9. junija. Radiotelegrafist Byller v Nordwallesu v državi Pensilvaniji je ujel včeraj sledečo poročilo gene* rala Nobila: »Prihitite naglo na pomoč. Nahajamo se 84 stopinj severne širine in 15 stopinj vzhodne dolžine- Silen mraz in smo v velikih skrbeh, nko ta vest odgovarja resnici, potem je »Italia« 400 km severno o skrajnega rtiča Spitzbergov na odprtem morju. Pouabilo naših znanstuenikou u Nemčijo ZAGREB, 9. junija. Na povabilo akademije znanosti v Monakovem prirede naši znanstveniki prihodnji mesec eks* kurzijo v Nemčijo in bodo predavali na vseučiliščih v Monakovem, Berlinu, Diis-seldorfu, Dresdenu itd. o kulturnih in gospodarskih prilikah v Jugoslaviji. Iz Ljubljane odpotujeta univ- profesorja dr. Pi-tamic in dr. Vidmar ter tajnik Trgovske zbornice, Ivan Mohorič. % Delna rekonstrukcija ulade BEOGRAD, 9. junija. Radikalni poslanski klub je včeraj razpravo o spomenici glavnega odbora stranke sporazumno odstavil z dnevnega reda, s čemer le zopet odloženo razči-ščenje razmer v radikalnem klubu ip je trenutno Vukičevič gospodar pol©* žaja. Poudarja pa se, da bo poleg tega sporazuma med obema skupinama delna rekonstrukcija kabineta, v katerega bosta poklicana dr. Laza Markovič in dr. Milan Stojadinovič, ki imata največje zasluge, da je prišlo začasno zopet do poravnave med obema strujama. Predsedniške uolitue u Zedinjenih držauah NEW-YORK, 9, junija. Na kongresa republikanske stranke jc bil določen 79 izbirnega kandidata proti Hooverju general Dawes, avtor znanega Dawesove-ga načrta. toominisite se CMD Deco na Pohorje! POČITNIŠKA KOLONIJA MARIBORSKE MESTNE OBLINE V SV. MARTINU NA POHORJU. krajna cesta, približno dve uri peš hoda, Maribor, 9. junija. Marsikatero mesto bi bilo srečno in bi si štelo v čast, če bi imelo v neposredni svoji bližini tako lepo letovišče, kakor je naše Pohorje. Ali si je mogoče misliti lepše zdravilišče, kakor je južna stran Pohorja, kjer je dovolj solnca in smrekovih gozdov in lepih razgledov tako, da se mora povrniti izgubljeno veselje in zdravje vsakomur, ki mu je bila sreča mila, da lahko prebije v teh krajih svoje počitnice- Ko stojimo tik pred šolskimi počitnicami, je naravno za mnoge najaktualnejše vprašanje, kam z deco za časa šolskih počitnic. Življenje v mestu je tt$ko posebno za one družine, ki jih mučijo vsakovrstne skrbi, predvsem stanovanjska kriza, s katero v zvezi se pojavljajo razne težave, bolezni itd. V takih razmerah je težko vzdržati celo v šolskem času, naravnost zločin pa bi bil, ako bi se ničesar ne ukrenilo, da se taka deca vsaj za časa počitnic oddahne zunaj v prosti naravi, na svežem solnčnem zraku. Če otroci premožnih staršev silijo med počitnicami na deželo, čeravno žive doma v udobnih razmerah, kako bolj so potrebni podeželskih počitnic otroci revežev, otro ci delavskih družin- Taki otroci so potrebni letovišča, kakor riba vode, da dobe veselje in se okrepe za nadaljnje delo v šoli po končanih počitnicah, da si utrdijo svoje telo in zdravje ter s tem izognejo marsikateri preteči nevarnosti, predvsem bolezni. Na tem so interesirane tudi oblasti; »»osebno pa ottčine, kajti ni v njih interesu, da mladina zdravstveno nazaduje in propada, ker si s tem nalagajo za kasneje prevelike žrtve. Bolje je zanje, da pomagajo celiti rane v zgodnji mladosti, da s tem preprečijo uboštvo in hiralstvo, ki pade pozneje vse njim v breme, ne glede na to, da se s tem slabi moč domovine, države, kar lahko v nesi-gurnih časih, ki jih preživljamo, vede do nedoglednih posledic. Naravno pa tu ne smejo priti v poštev taki kraji, ki so bogve kako oddaljeni od doma in kot taki tudi zelo dragi. Stariši, ki jim je ležeče samo na tem, da njihovi otroci vidijo dovolj sveta, se ne zavedajo v polni meri zgornjih važnih nalog, ki jih imajo počitniške kolonije. Kakor rečeno, so daljni kraji dragi, ker že vožnja mnogo stane tako, da more priti v tem slučaju v poštev le malo število dece. Zato se nam zdi zelo umestno, da je letos mestna občina mariborska pokrenila vprašanje počitniških kolonij na našem Pohorju. Zadeve letos sicer ne bo mogoče še v polni meri izvesti, ker je napravljen šele začetek, pač pa v bodočih letih. Kakor znano, sta bili lansko leto iz našega mesta na morju dve počitniški koloniji, ena Pomladka Rdečega križa, druga pa Slovenskega ženskega društva- Lani je akciio subvencionirala mestna občina i Din 30.000 in je bilo na morju 92 otrok, letos pa je mestna občina v ta namen določila Din 50.000 in sicer se poleg kolonij na morju osnuje še kolonija pri Sv. Martinu na Pohorju. Na poziv mestnega magistrata so šole prijavile 292 otrok, potrebnih zdravljenja bodisi na morju ali na Pohorju, kar bo odločil mestni šolski zdravnik po sledečih vidikih: Ako bolehajo otroci na žleznih boleznih, ali ako inklinirajo k takim boleznim, se pošljejo na morje, ostali pa, ki so zgolj slabotni in rabijo za svoje okrepčilo samo dober zrak in dobro hrano, pa se poSUejo na Pohorje, kajti ne bi bilo ne modro ne ekonomično, ako bi se tudi ti pošiljali v največji vročini na morje, ko imamo lepe planinske kraje doma tako-rekoč. pred nosom, ki so poleg tega tudi mnogo cenejši, kar omogoča sprejem večjega števila okrepčila potrebnih revnih otrok. Seveda ne bodo mogli vsi prijavljeni otroci priti v poštev, marveč le v kolikor bodo na razpolago denarna sredstva, o Čemer bo končno odločil komite za počitniške kolonije, ki ga tvorijo zastopniki mestne občine, Pomladka rdečega križa in Slovenskega ženskega društva. Sv. Martin na Pohorju (Šmartno po domače), kjer bo nastanjena prva naša pohorska počitniška kolonija, leži na južni strani Pohorja 780 m nad morjem. Do Slovenske Bistrice vozi vlak, ki stane Din 12.50, od tam se dviga polagoma o* ki omogoča dovoz prehrane itd., staršem pa je mogoče, da svoje mlade turiste tupatam obiščejo — ako nimajo denarja za železnico tudi na ta način, da jo mahnejo peš čez Pohorje mimo Ruške ali mimo Mariborske koče- Sv. Martin je krasna razgledna točka in bomo ta kraj kmalu po pravici imenovali eldorado naših otrok. Zaenkrat bodo nastanjeni v tamošnji šoli, kjer bodo spali na slam-njačah. V neposredni bližini so tudi po* toki, Davina, Poljskava in Bistrica tako, da se bodo mogli otroci v vročih solnčnih dneh tudi kopati, ako že ne plavati v pravem pomenu besede- Od tam tudi ni daleč na Ruško in Mariborsko kočo. Naša mladina bo vzljubila naša lepa planinska tla in se bo učila ceniti, kar je naše. »Na planine, na planine vedno vleče me srce« ... in »Nazaj v planinski raj« .. • se bo glasila njena pesem, ko se bo po končanih počitnicah vračala s Pohorja. S tem bo storjen začetek, cilj pa mora iti za tem, da se na Pohorju postavi za mariborsko šolsko deco lastna počitniška koča oziroma več takih koč, tako da bo mogoče spraviti na Pohorje med počitnicami najmanj 500 otrok. Taka mla dinska politika bi bila najbolj pozitivna, njen uspeh leži takorekoč na dlani in je že vnaprej viden. Zato toplo pozdravljamo akcijo, našega mesta, ki gre za tem, da se deške počitniške kolonije utabo-riju na našem Pohorju- ____________________ • y Dajte tudi uračništuu hiš Kakor je znano, bodo že letos v Mariboru pa tudi drugod zidali male delavske hiše po 50-000—70.000 Din, ki se bodo amortizirali tekom 20 let z mesečnim odplačevanjem do 350 Din. Kapitala ni treba delavcem nobenega, ker ga je zbralo delavstvo samo z davkom na ročno delo, deloma pa ga dajo občine- — Uradništvo tudi plačuje davke, zlasti odkar je oni zloglasni davek za slučaj povodnji ostal kot stalen tribut, za komoro kakor pravijo. Iz tega davka, ali pa ma-kar iz majhnih poviškov tega bi se tudi dal zbrati miljonski fond, ki bi mogel biti na razpolago uradništvu za slično akcijo kakor so te delavske hiše. Naši poslanci naj bi se zavzeli za to stvar, ker bi se s tem dala znatno omiliti stanovanjska beda in država, ki doslej ni ničesar storila v ta namen, bi pokazala, da je država radi državljanov, ne pa obratno državljani za neko imaginarno upravo, ki meče mnogo denarja proč za nične stvari. @J PRISTOPAJTE K VODNIKOVI fgni^nisniai družbi ! Umetnostna razstava. V mali dvorani pivovarne »Union« (prej Gotz) v pritličju priredi vdova po pred kratkim umrlem akademičnem slikarju Oskarju de Pistor iz Vuzenice razstavo pokojnikovih del: potretov, skupin, pokrajin itd. Izredno zanimivo razstavo mojstra stare umetnosti priporočamo občinstvu, da si jo ogleda. Ljubitelji stare umetnosti, bodo prišli tukaj na svoj račun. Umetnine trajne vrednosti bodo na* šle gotovo tudi odjemalce. Razstava traja od 10.—24. junija 1928. Zadnja predstava »Plesa v maskah« bo danes. Gostujeta ga. Mitrovičeva in ga. Štagljar-Kogojeva, bivša naša, zdaj zagrebška operna pevka- Naše gorice. Izšla je 6. številka II. letnika »Naših goric«, glasila vinarskega društva v Mariboru s sledečo vsebino: Izboljšanje hlevov In naprava gnojišč in gnoj-ničnih jam. — Grozdni sukač in vinska letina. — Uvoz grškega vina brez carine? -- Obnovitev opešanih vinogradov — novi trsni sortlment za tipična vina v Sloveniji. — Koristi kolobarjenja. — Povišanje ali izenačenje državne trošarine in enptno maksimiranje avtonomnih doklad? — Nekaj o rentabiliteti v kmetijstvu. (Konec.) — Spomini na dobo obnavljanja vinogradov v Posavju. (Konec prihodnjič.) — Društvene vesti. — Dro biž. — Kmetijsko šolstvo. — Vpraša nja in odgovori. — Meteorološka opazovanja. — Kotiček uredništva in upravništva. — Zanimanci dobe prospekt s položnico pri upravništvu »Naših goric« v Mariboru — vinarska šola — brezplačno. Škorpijoni na Pohorju? Pred kratkim smo objavili opis lova na pohorske škorpijone, ki jih smatrajo na Križev teden za čudodelno zdravilo in jih Pohorci zato love s posebno »lovsko strastjo«. Vendar so se v Mariboru poja vili neverni Tomaži, ki trdijo, da na Pohorju ni škorpijonov, popolnoma nemogoče p« na — Križev teden t. j. okrog 20. majal Da se resnica prav spozna, nam je pravi pohorski škorpljonovec prinesel v uredništvo »corpus delicti« — dva pravcata letošnja škorpijončka, ujeta na Križev teden pod Bolfankom. Sta sicer prav neznatna in nedolžna, vendar prava ščipalca Iz Pohorja! Še celo s steklenico »čudodelne« vode smo jih dobili 1 Kdor ne verjame* si ju lahko v uredništvu ogleda! mestno črausfco kopališče Iz krogov občinstva smo prejeli: Nastopila je poletna doba, dnevi so topli in soparni in Drava je v tem času pribežališče prijateljev solnčnih žarkov. Stalni ko pališčni gostje prav dobro vedo, da je solnčenje ob tem času najbolj prijetno v mestnem kopališču, ki leži nižje ob Dravi, ter radi tega ni vetrovno in imajo žarki tem večji vpliv. Spominjamo se, da je druga leta ob tem času že več sto oseb z veseljem prihitelo dnevno v mestno kopališče. Vzrok, da je to kopališče zaprto, je znan. Vendar, ali ne bi bilo bolj umestno, da bi bilo kopališče odprto za solnčenje in tušanje sedaj, ko še nimamo na Felberjevem otoku urejenega kopališča in nam je tudi prevoz tja za-branjen? Lahko bi se ob vodi napeljala žica, ki bi zabranila dostop k Dravi, v kateri je kopanje iz higijeničnih ozirov radi novega kanala ob Koroški cesti neprimerno. Gotovo bi mestna občina s tem ustregla mnogim stalnim kopalcem kopališča ter jim storila veliko uslugo. Urediti je treba samo prho in provizorično namestiti deske, za red bi pa itak lahko skrbel kopališčni mojster. Občina bi prišla na svoj račun, kopalci pa tudi. Skrajni čas je, da mestni občinski svet ustreže tej splošni želji mariborskega občinstva. —> Ljudska knjižnica ZKD v Pekrah se slovesno otvori v nedeljo 10- L m. ob 3. pop. z veselico in gledališko predstavo »Stari grehi« na vrtu gostilne Zorko. — Zvezo kulturnih društev zastopa g. pred« sednik Skala, vabljeni so pa tudi vsi Mariborčani, da posetijo slavne »pekrske go rice«! — Pododbor Udruženja rez. ofic. i ratnika v Mariboru. Na Vidov dan 28. t. m. bo na Ceru pri Šabcu svečano odkritje spomenika in spominskega grobišča. Na železnici je zasiguran 75% popust. Vabijo se vsi oni člani pododbora, ki se želijo udeležiti odkritja tega spomenika, da se radi nabave dokumentov in radi potrebnih in* formacij do 15. t. m. med uradnimi urami javijo v društveni pisarni odnosno pri predsedniku g. Jakobu Perhavcu v Gosposki ul. 19. Iz trgovskega sveta. Na novo so se vpisale naslednje tvrdke v trgovinski register: Anica Pajk & Co., modna trgovina, Josip Žumer in drug, izvrševanje mesarskega obrta, oba v Celju in Farič, strojno ključavničarsko podjetje, družba z o. z. v Mariboru. — Smrtna kosa. Umrla je danes v Mariboru gospa Slavka Ješovnik, roj. Patkova, stara komaj 30 let- Pogreb bo v pondeljek, ob 17. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežje. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje! Zakaj se ne izdajajo več šolska Izvestja. Iz krogov srednjih šol, dijakov kakor učiteljev čujemo večkrat tožbe, da se ne izdajajo več šolska izvestja, ki so bila lep spomin za učitelje kakor učence. — Tudi statistično vzeto, je škoda, da jih več ni, kajti težko je drugim potem iskati podatkov.. Vsa beograjska Statistika pa je jalova, ker gnije v zaprašenih arhivih. In kakšna ogromna statistična poročila se za prazen nič pošiljajo v Beograd. Ako bi se torej šolska izvestja zopet izdajala, vsaj z imeni dijakov in učiteljev, ter s kočnnimi uspehi, kar bi se dalo zlasti začetkom šolskega leta lepo izvesti, in če bi se eventuelno 2—3 zavodi združili za tako akcijo, bi se dalo ob za dostno nizki ceni razpečati dovolj izve-stij, tako da bi tudi finančna stran bila krita. Mestni mladinski svet mariborski ima v pondeljek, dne 11. t. m. ob 17. uri v mestni posvetovalnici sejo s sledečim dnevnim redom: Telesne vaje na pro stem in mladinska vzgoja. To sodobno za Maribor tako važno vprašanje obravna vajo zastopniki športnih klubov in priznani pedagog g. ravnatelj dr- Tominšek. Namen seje je, da se dobe smernice, kako naj mestna občina v bodoče podpira športno gibanje- Dostop je dovoljen vsakomur, ki se za ta predmet zanima. Prošnja na mestni magistrat. V našem uredništvu se je zglasilo več strank, stanujočih v Loški ulici, in se pritoževalo nad uprav egiptovsko temo, s katero so oblagodarjenl pasantje te ulice. Mestni magistrat se naproša, da namesti vsaj med Loško in Cvetlično ulico še eno luč. — Ure, zlatnina na obroke brez poviška — Jlger,. Maribor,-Go-noska ulica 15, *■*' VIX ALI STE ŽE CLAN VODNIKOVE DRUŽBE? ROK ZA PRIJAVO DO 30. JUNIJA. Poskusen vlom v »Mariborski dvor«* Preteklo noč okoli desete ure si ie vzel doslej neznani »žejni popotnik« na piko dobro založeno vinsko klet v hotelu »Mariborski dvor«. Pa mu n1 »ratalo«! Ko je ves zatopljen v vinske duhove brskal s ponarejenim ključem v vrata, je priskakljala natakarica iz restavracije proti kleti, hoteč tudi po vino. Nepridiprav se je nenadnega obiska ustrašil in jo urnijj krač pobrisal v temrio noč ter pustil v vratih vitrih, ki ga ima sedaj polici* ja. Storilcu so na sigurnem -sledu. ^ Mož bo vendar kašo pihal! Pred tednom dni so aretovali v Ma* riboru nekega Jakoba Ferbega, ki j® prodajal okoli dva para čevljev, žensko uro in verižico, kateri predmet* so se zdeli varnostnim organom moč' no sumljivi. Jaka je seveda tajil, da bj se bil spozabil nad tujo lastnino. KljuP temu so ga obdržali na varnem in t® dni ugotovili, da so navedene stvar* zginile nekemu posestniku v Petrovčah, ki so mu neznanci odnesli poleg tega še tudi več drugih predmetov ^ skupni vrednosti 1400 Din. Jakata sO oddali v preiskovalni zapor. —* Kap je zadela posestnika in čevljarskega mojstra na Koroški cesti g. Blaža Pirša. Odr^ venela mu je cela leva stran. Prep^ ljali so ga v splošno bolnico. — Vaza s cvetjem je včeraj padla na nekega pasanta Koroški cesti- K sreči je dobil le mani^ poškodbo na roki, dočim bi v slučaju, & je svoj korak malo pospešil, dobil težK° stekleno posodo na — glavo, kar bi 1,5 bilo btez težjih posledic. — Odbor za popravo Jurčičeve rojstne prosi vse one, ki imajo nabiralne pole, <*3 jih blagovolijo vrniti do konca tega seca. Odbor se zahvaljuje vsem, ki doslej prispevali k tej zbirki (Din 6.7$' in bo objavil, ko bo delo končano, nijjj imena ter podal obračun- — U' Hotel Halbwldl. Danes, v soboto, družinski koncert, ij* tri nedelja predpoldanskl in večerni k°fl< cert- Godba: K. Pečnik. V slučaju vremena koncert na vrtu. *>», Naval krvi, . srčni napadi, težko dihanje, strahotni 0 , čutki. razdraženost živcev, migrena, P manjkanje spanja, vse to se more odstraniti z uporabo Prane Jožefo grenke vode. Znanstvena opazovanja kazujejo, da deluje Franc Jožefova v<> z najboljšim uspehom pri vsgh, povzročenih z zapitiem. wmt V W a r T15 b r n, dne 9. VI. J?2g: WafTf>o«ia v r r r w v t vj