Številka 330
Trst. v soboto 1. decembra 1906.
Tečaj XXX!.
Iz h e. j a rsfcsl dan "^P??
Idi u it.:" b ii militi ca 5. in. rt poftencil ct § tn aro«.
I»vf8ir:."bp «tfTiike prodaj«jo po 3 arfi (6 «totiufc» * oircsih tobak&rDbh v Tr^tn tn ofcoSci, Ljubljani. Gorin. *r?.v:-u At. Petru. £elsx.i. Ssbvefini.	Luciji, Tolminu.
Aidovivini, Postojni. Pornbervu. iščitanu itd. »>r.e PicJa^OT f-e raćuiiaio po vr&T£i» (Mroie 73 mm. visoke 2 u m) • trgovinske :n obrabe oglase p« *tot. : ta'cBirrtnic*. ZHPVi-le, pcslaric«. opra»* ocnarr>b ?.avo4ov po ;>0 Btot Za odane v tekstu 1'imh <Jo 5 vm K LO, Taafa na-aaljuavifta K »lati oglr.fi po 3 tt. he*#>da. najmanj f * pt«t. — Ofl»M» n-iri» d b JDKeiriiJi <*ideleK uprav? r',p,8t" — tla ćuje ir ključno \e upravi „Edinoeu1-.
Sfasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko
V edinosti je ranč f
ST&roitaina
sa vse t«ho 24 K. pol ieta 12 K, 3 »eaece 6 K. — N>
naroćbe brez doposlane naroćnine -e utirava ne or.irn Vel dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. NefrntikoVAU«
pisma so ne sprejemsjo In rokopisi s« r.c vričajo. Naročnino, otrla^e in reklamacije je pofciliati na uprav > lnt.
UREDNIŠTVO: al. Olorgio Galattt 18. (Narodni .!•>«> Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTKFAM oooiNA. l.n-t ronaorcij lista ,»Edinost"'. — Natisnila tiskarna konsnr ij« itua ..Edinost" v Trst-.j. ulica Giorgio Galatti St. 18.
Poštao-hranlhiifnl raJun it. 341,652.
- TZLErOl št*«. 11*7. ——.
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
a
Polit, društvo Edinost" v Trstu
vabi na
v
ki bo
jntri, Z. decembra ob K. uri pop.
v veliki dvorani
„NARODNEGA DOMA" v Trstu
z naslednjim dnevnim redom : L Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika.
3 Poročilo blagajnika in pregledovalcev računov.
4.	Volitev odbora, načelnikov in pregledovalcev računov.
5.	Slučajnosti.
Pismo iz Rusije,
(Dalje.)
\ sa taka zlod°jstva so vršili banditje, ki sedaj — ako so padli oblastnijam v roke — priznavajo odkritosrčno in do drznosti imelo, da so členi ali ».demokratične" ali bocijalno-revolucijonarne zveze ter „ekspropri-j i raj o" (to je : ropajo) v prid „osvoboditelj-nega dvi/enja". — Od „črnostotencev" pa ni niti eden pal v roke policije na takem delu.
Kje je torej ta grozna nevarna pogubo-nosna „črna stotina* V ! Kaj dela ona ? Po katerih znakih jo je možno spoznati?!
Tako vprašujejo mirni delavni ljudje in nikakor nočejo verjeti, da je res kjer si bodi r Rusiji črna stotina s kakoršno si bodi organizacijo.
Koga torej uvrščajo členi -levih" zvez v „črne stotine" ?! Morda vso neomikano množico kmečkega in mestnega ljudstva ? Ali to niso stotine, ampak milijoni so, ki nimajo nikake organizacije, nikakega vodstva, ni načelnikov, ni pravil, ni programov ni navodil — kar je vse potrebno za organizirane izgrede. Zato pa je meščanstvo, čim bolj so v oktobru „leve zveze" kričale o pretečih namenih „črnostotencev*, s tem većim prepričanjem in strahom pričakovalo za • lan 'JO. oktobra krvavih presenečenj, izzvanih s prevaro od onih na „levi".
Ali pa morda „črne stotine* sestoje iz takozvanih „uličnih huliganov" — brezdelnih malopridnežev, potepuhov, zmikavcev. vse so-.irge izvržencev človeške družbe ? No, v takem slučaju pritrjamo „levim zvezam". Ali taka sodrga se lahko istotako imenuje „rde-čebanditska", kakor „črna stotina". Kajti ona je vsikdar pripravljena stopiti pod katerisibodi in tudi rdeči prapor ter udeleževati se vsake nepristojne zmešnjave, vsakega gnusnega naskoka, kjer se na črnem delu preliva kri in m morejo polniti žepe s tujim blagom.
Po pravici torej vprašuje mirni narod : na podlagi katerih dejstev in kakega prava, ;n kakemu principu v prilog stikujejo „leve zveze" psovko „črna stotina"1 z desnimi zve-
zami
; o ? »
ravo
P O D L I S T E K.
Zakaj ?
Hrvatski spisal Ksaver Šandor Gjalski.
Prevel M. C—č.
Bolnik je hotel nadaljevati prejšnji razgovor z doktorjem, ali ta ni hotel več nikakor. Ko je dovršil pregledanje bolnika in istanovil, da je grlo nekoliko vneto, ga je to zaskrbelo. Še bolj se je vznemirilo, k mu e bolnik potožil, da ga okolo rebra nekoliko boli.
—	Vi ste se prehladili ?
—	Možno — je rekel Lazar nemarno včeraj se mi ni dalo, da bi se takoj zvečer zakopal v postelj. — Eh — pa kaj z,t to? Bo vsaj prej zvršerio in gotovo vse. —
Doktor ni odgovoril nič. ali ob odhajanju • priporočil gospej Radički, naj ne dopušča . č bolniku tako dolgo ostajati izven postelje.
„O k t o b r i s t i" odgovarjajo na ta vprašanja, da princip, pravo in podlaga vsemu postopanju je laž, kleveta in boj na pest. Te napake so tako prešinile dušo in tdo „levih", tako so se preplele, zvile in zrastle z možgani in vstm mišljenjem in na-„levih", da jih uvrščajo v zalogo in
'.iklad svojih najlepših in najbolj dragocenih vrlin in čednosti.
„Kadetje" pa odgovarjajo narodu z vprašanjem na vprašanje tako-le:
A hebrejske (oni ne rabijo besed Zid) razgrome, kdo jih uprizarja ? Mari ne monarhisti in vsakoršne zveze ruskih ljudij ? ! !
Tako so kadetje dolgo časa nekažnjeno klevetah, ali pod konec burnega oktobra so prejeli gorko pljusko po zobeh!
Židovskih „razgromov" je bilo mnogo lanske jeseni. Preiskave niso dale všečnih in pomirljivih rezultatov. Aretovali in sodili so mnogo „razgromščikov" iz neomikane množice, ali uprizoritelji sami so ostajali neznani. „Levi" so dolžili „črnostotencew in oblastnije, civilne in vojaške ; „desni" pa so dolžili „leve" organizacije. Vse, kar je bilo jasnega v tem vprašanju, je bilo to, da proganjanja Zidov so s e v r -šilavedno ravno nakak pravoslavni ali katoliški praznik, kadar se shajajo velike množice naroda ter hodijo po ulicah mnogoljudne procesije. Izza kakega ogla, ali iz okna je priletela v procesijo bomba, ah pa krogljica iz revolverja, a v isti hip je švignil pred očmi Zid, ki pa je čudovito, kakor bi mignil, izginil, da nikdo ni vedel, kje je Žid, ki so ga videli ravnokar : povodje dan in začenja se krvava „razprava"!!
V oktobru je velik mestni praznik Matere božje v Kursku, kjer se zbira do trideset in več tisočev romarjev iz bližnjih in daljnjih vasi in mest. Že dva tedna pred tem praznikom so neznane roke po noči trosile po ulicah Kurska proklamacije pod imenom „Zveze ruskih ljudij". v katerih prokla-macijah so bili označeni Židje kakor „vragi cara in ruskega naroda" ter se je poživljal narod na „pogolovnoje izbijenije Židov". V taboru „levih" so še bolj zašumeli ter so togotno in razkačeno pozivali policijo (tisto policijo, katero oni sami dan na dan zavratno napadajo), da naj „ukroti krviželjue čmosto-tence, motilce tišine in miru!" (Pride še.)
Avstrijska poslanska zbornica. VIHARNI PRIZORI.
(Brz. poročilo).
DUNAJ 30. — Na današnji seji se je vršilo glasovanje o 9. skupini zakonskega načrta o volilni reformi (razdelitev volilnih okrajev za Češko, Moravsko in Šlezijo). Prvo glasovanje o številu poslancev za Češko (75 čeških in 52 nemških poslancev) se je izvršilo čisto mirno. Na to je sledilo glasovanje o sestavi posamičnih volilnih okrajev. S početka se je glasovanje vršilo mirno, večina je odobrila samo spremembe, ki jih je vsprejel poročevalec dr. Locker. Ko je predsednik Vetter izjavil, da je predlog posl. Zazvorke (naj se češka občina Rana izloči iz nemškega okraja, kateremu je prideljena) s 188 proti 126 glasom odklonjen, je posl. Fressl zakričal : „To je sleparija !" Na to je navstal nepopisen hrup. Češki radikalci Fressl, Sobotka, Prašek. Klofač so naskočili predsedniško tribuno. Fressl je ves čas kričal : „Vi ste lopovi, sleparji." Zgrabil je papirje, ki so bih na mizi podpredsednika Kaiserja, ter jih vrgel na tla. Poslanci vseh strank so prihiteli na tribuno in tu je prišlo do pretepa. Bili so se s pestmi in psovali. Neki poslanec je hotel vreči proti predsedstvu stol, ki mu je bil pa iztrgan iz rok, na kar je padlo preko stola več poslancev. Predsednik je vsled tega prekinil sejo.
Ko je bila seja po preteku 10 minut zopet otvorjena. je predsednik izrazil svoje obžalovanje nad takimi dogodki. A kmalo je navstal nov pretep. Posl. Klofač je rekel mi-inisterskemu predsedniku Becku. da je vsega
škandala kriv zapisnikar Albrecht, ki je pri štetju glasov sleparil. Albrecht je na te besede pianil na Klofača, ga zgrabil za vrat in ga hotel udariti. Klofač je udarec odbranil z roko in potem Albrechta udaril s pestjo po obrazu. Vsled tega je navstal velik ropot, hrup in pretep med češkimi in nemškimi poslanci. Stepla sta se tudi poslanca Grossl in Klofač. Schonerjani so ironično klicali: „Živela volilna reforma!" Med tem se je hrup polegel in se je predsednik Vetter povrnil v zbornico. Obžaloval je dogodke ter vzel v obrambo zapisnikarje, rekši, da se je glasovanje vršilo popolnoma pravilno. Posl. Malik je predlagal zaključek seje. Predlog je bil pa odUonjen z 267 proti 22 glasom. Seja se je nadaljevala. P09I. Zazvorka je zahteval, naj se glasovanje o njegovi predlogi ponovi. Na to se je nadaljevalo glasovanje o razdelitvi volilnih okrajev. Ob 2. uri in pol popoludne je bilo glasovanje o 9. skupini dovršeno. — Zbornica je pričela potem razpravo o 10. skupini, t. j. razdelitev volilnega okrožja za Galicijo in Bukovino ter jih vsprejela, kakor jih je predlagal odsek. Na to je predsednik stavil na razpravo 11. skupino, razdelitev volilnih okrožij za Nižje- in Gornje-Avstrijsko, Tirolsko in Predarelsko. Posl. Malik je govoril 4 ure in pol.
Volilna reforma.
Kakor je bilo predvidiati (in tudi gospod načelnik mladočeškega kluba gotovo ni pričakoval druzega) : akcija dra. Kramafra, da bi se po odseku določeno razmerje med češkimi in nemškimi mandati nekoliko spremenilo Čehom na korist — ta akcija je bila le udarec po vodi in je ponesrečila popolnoma. Bilo je, kakor če je kdo zalučal kamen na gladko vodno giadino : voda zašumi malce in naprav-Ija se nekoliko valov, a potem je zopet vse gladko. Radi nenadejane akcije — nenade-jane zato, ker je prišla ravno od dra. Kra-mafa — načelnika mladočeškega kluba, so Nemci precej vskipeli in tudi g. ministerski predsednik je vskipel in je precej ojstro, da ne rečemo : odurno reagiral na akcijo dra. Kramara ter odgovoril z apodiktičnim zatrdilom, da volilna reforma mora postati zakon prav taka, kakor jo je sklenil odsek. In slednjič je precej ojstro in odijozno šumelo po gozdu nemškega novinstva. To je bil prvi efekt, a danes je že jasno, da je bila Kramareva akcija le udarec po vodi. Kakor morejo čitatelji posneti iz poročila o včerajšnji seji zbornice poslancev, je bil predlog dra. Kramara odklonjen z veliko večino. Prišlo je sicer — po glasovanju o minoritetnem predlogu češkega poslanca Zazvorke — do burnih prizorov in celo do dejanjskih spopadov med češkimi in nemškimi poslanci, ali to ne spreminja nič na dejstvu, da je dra. Kramara doletel občuten poraz. In nič drugačnega vspeha nimajo menda pričakovati tudi drugi, ne izvzemši Slovencev, ki namerujejo še kako akcijo v plenumu zbornice za odpravo kake kričeče krivice.
In v gotovosti, da izid Kramareve akcije ne more biti drugačen, so nemški listi — kakor smo omenili že včeraj — že pred glasovanjem v zbornici kar trgali ubozega načelnika mladočeškega kluba in to brez vsacega ozira na fakt, da je po velikem delu vendar- le zasluga istega dr. Kramara, da ta volilna reforma, ki vsebuje uza-konjenje nečuvenih privilegijev za avstrijske Nemce, nadaljuje svojo zmagoslavno pot ter da drobi v prah se svojimi kolesi vse. kar jej je na poti. Niti toliko obzirnosti nimajo ti Nemci, da bi se zadovoljili se svojo zmago
in s porazom dr. Kramara, marveč ga še oblivajo z golidami roganja in zasmehovanja. Rogajo se dr.u Kramaru, da je njegova politika nevrastenična, rogajo se mu radi poraza mladočehov na deželnozborskih volitvah na Moravskem, imenujejo ga češkega izsiljevalca mečejo mu v obraz „grossmiinliclikeit", rogajo se, da so mladočehi prišli ob ves ugled in mu kličejo zasmehljivo : ,,In vendar postane volilna reforma zakon !!"
Vrhu škode ima dr. Kramar še zasmeb. In to vzlic dejstvu — da ponovimo še enkrat
—	da Nemci ne bi danes slavili svoje zmage, ako ne bi se bil toliko eksponiral ravno
—	dr. Kramar.
A vprašajmo se, izhaja-li to nemško divjanje radi akcije dr. Kramara res le iz navdušenja za volilno reformo, za princip politične in socijalne enakosti ?! Kaj še ! Razburili so se radi akcije dr.a Kramara, oziroma, oni se tako krčevito drže te volilne reforme edino zato, ker dobro vedo, da nobena druga pozneja reforma ne bi mogla zagotoviti Nemcem tolikih in tako nečuvenih privilegijev, kakor jim jih zagotovlja sedanja volilna reforma!! Na vsaki način pa je ta intermezzo z dr. Kramarom zelo poučen za vseh, ki si domišljajo, da je v Nemcih kako razpoloženje za pravično sporazumljenje s Slovani!
Delegacije in volilna reforma.
Z Dunaja javljajo od dne 28. t. m.: V zbornici poslancev se je danes govorilo, da se v slučaju, da se v zbtjrnici ne posreči dovršiti debate o volilni reformi že do konca tega tedna, tudi namerovani sestanek proračunskega odseka avstrijske delegacije odloži za nekoliko dni. V tem slučaju hi se proračunski odsek sestal^ še le dne 11. decembra.
Kateri je vzrok, da se zborovanje delegacij spravlja v zvezo z rešitvijo volilne reforme?! V odgovor na to vprašanje bi morali odgovoriti tudi na neko drugo vprašanje : kateri je vzrok, da je visokim krogom toliko ležeče na tem, da se volilna reforma čim hitreje pertekcijonira ?! V tem pogledu je opravičeno mnenje, da se visoki krogi nadejajo, da bo v Avstriji uvedena splošna volilna pravica izdatno strašilo nasproti voditeljem sedanjega kurza na Dunaju.
Hrvatski sabor.
^Brz. poročilo).
ZAGREB 30. Zbornica je pričela razpravljati o zakonskem načrtu o čistosti volitev. Posl. Vrbanić je izjavil, da je prepričan, da bodo predlogo z navdušenjem vsprejele in pozdravile vse stranke. Zakon mora pa tudi omejiti terorizem na spodaj. Ker je starčevićanska stianka to apostrofiranje obrnila nase, je prišlo do hudega prepira med členi te stranke in koalicije. Posl. Hrvat je izjavil, da je starčevićanska stranka za zakonski načrt in da bo tudi zanj glasovala.
Drobne politične vesti.
Srbija odpravi smrtno kazen. Dunajski „Extrablatt" poroča iz Belegagrada, da proučavajo na pravosodnem ministerstvu vprašanje, da bi se odpravila smrtna kazen. Mnogi pa dvomijo, da bi bil že sedaj primeren čas za odpravo smrtne kazni in sicer radi dejstva, da se v Srbiji semtertja še pojavljajo razbojniki.
Cesar Viljem obišče a n g 1 e ž-kega kralja. Iz Londona poročajo iz dobro obveščenega vira, da obišče na spomlad cesar Viljem kralja Edvarda. Obisk bo povsem privaten.
Tu je prišla Saša. Ona ni poznala doktorja od prej, ker je še le to zimo prišel v ta kraj. Saša se je vznemirila in zardečela. ko ga jej je sestra predstavljala. Niti prav pogledala ga ni. Se le, ko je s sestro stopal po stop-njicah doli, ga je opazovala pozneje. „Ni lep*4 — je govorila samo s sabo — „in tudi. kako čudno se mi je poklonil in potem takoj nadaljeval razgovor se sestro ! Kakor da sem še otrok — a jaz mislim, da ne izgledam več tako po otročje. Glej — kako širok je v plečih ! A tudi debel vrat ima — ne — ne ni lep. No, glas mu je prijeten — pa tudi mlad je. Ali ne — ne — meni ne ugaja".
Ali vendar je Šla tudi ona za njim in sestro ter se jima pridružila, ko sta čakala, da privedejo voz.
Doktor tudi sedaj ni začel govoriti z deklico in je dalje tolmačil sestri, kako naj pri bolniku rabi led Saša se je, nekoliko namrgodila. Ko je sel na voz in kratko £po-kimal z glavo v znak poklona ter hitro od-bežal proti aleji — je Saša prezirljivo stisnila svoji krasni rdeči ustnici in zainrmrljala
nekaj, kakor : ..medved", in je, zapevši neko pesmico, odbežala v svojo sobo. Pozneje je vprašala sestro, kake barve da so doktorjevi lasje, četudi je vedela kaki so.
—	Nu — Bog s tabo — plavolas je !
—	A tako. Res ga nisem točno pogledala. Torej plavolas — meni ugajajo črni lasje.
Prve dni, kar je Saša prišla domov, se je zdelo, kakor da je bolezen začela hitrejim korakom napredovati. Zdravnik je bil skoro prepričan, da se katastrofa približuje To je pripisoval v prvi vrsti prehlajenju. ki si je je Lazar nakopal v oni noči, v drugi vrsti pa silni razburjenosti, ki je vladala nad bolnikom. Ta človek je bil neprestano razburjen. Neki silen nemir ga je mučil nepretrgoma. Hitro se je razjezil, ali pa je bil žalosten in zlovoljen, sedaj zopet vesel in popolnoma zadovoljen. Tej duševni razigranosti je odgovarjalo tudi telesno stanje. Temperatura telesa se je vedno^ liitro in nenadoma menjala. Bitje srca je delalo skoke v pravem pomenu besede. Včasih je burno tolklo, da
je bilo težko šteti udarce, včasih zopet kakor da je povsem prenehalo. V takih trenotkih se mu je skoro ineglilo pred očmi. Doktor je sodil po tem. da so hektične mrzlice postale gosteje in je opozoril gospo Radičko, naj bo pripravljena tudi na najhuje. Dobra žena je bila uprav uničena. Pa tudi če je že davno predvidjala nesrečo, jo je sedaj|izjava doktor-jeva vendar potrla do skrajnosti. Slednjič — nekaj nade se ohranja tudi ob najobupnejih prilikah, sosebno, ko gre za človeka, milega in dragega. Smatrala ga je skoro za svojega sinu. Bila je sicer res le kakih osem let stareja od njega, ali — ko je ona prišla v hišo bil je Lazar še dečak. Tako je došla v priložnost, da se je bavila še z njegovo vzgojo, Izgubivša moža je prenesla vso skrb na Lazarja. Rada se je odrekala marsičemu, ! samo da je laglje njemu pošiljala denarja, dokler je študiral na vseučiliščih. In radi ' tega si je sedaj često očitala to, češ : da ni bil toliko po šolah in se preveč učil. bil bi se morda rešil.
(Pride še.)
Stran IT
»EDINOST« št. 330
V soboto, dne 1. decembra 190K
Deželnozborske volitve na! 31 o r a v s k e m. iz Brna nam poročajo od 29. t. m.: Danes &o se vršile volitve v 20 ( mestnih okrajih nemških in v 20 okrajih če-; škili. V nemških volilnih okrajih je bilo iz- j voljenih 13 naprednjakov, 3 nemški nacij o- ( iialci, 1 vsenemec in 1 divjak ; treba je dveh ožjih volitev. V čeških okrajih je bilo izvoljenih 11 mladočehov, 5 staročehov in 2 naprednjaka, tudi tukaj je potrebno ožjih volitev v dveh okrajih.
Novo špansko ministerstvo. Iz Madrida poročajo od 29. t. m. : Kralj je odobril nastopno listo ministrov : Moret, predsedstvo ; Perez Caballero, vnanje stvari ; Barroso, notranje stvari; Eleuterio Delgado, finance ; Gasset, javna dela ; San Lucque, vojna : Alba, mornarica ; Romanones, pravosodje. Izpraznjeno je še mesto naučnega ministra.
Na Kubi je mir. ..Times" poroča iz Washingtona, da so na otoku Kubi izpostavljeni zopet mirni odnošaji ter da je pro-vizorični guverner javil, da vlada povsod popolen mir. Radi tega je sklepati, da se bodo v prihodnjem letu vršile volitve in da se sestavi nova vlada. Vzlic temu bodo Združene države strogo pazile, da ne bi izbral mili novi nemiri.
Nov kandidat za dijakovsko škofijo. Sedaj se govori, da postane škof v Djakovem sedanji kotorski škof dr. Lcellini.
Premeščenje čet v avstro-ogrski armadi. ..Koresp. biro" je od vojnega ministerstva pooblaščen izjaviti, da ni resnična vest. ki so jo dne 28. t. m. priobčili ogrski listi o premeščanju čet v južnem delu avsto-ogrske monarhije.
Domače vesti.
Tržaški mestni svet. Podrobna razprava in tretjejčitanje proračuna za leto
1907. Sinoči je začela seja ob 6. uri in 50 minut. Prisotnih je bilo 38 svetovalcev. Predsedoval je župan dr. Sandrinelli. Vlado je zastopal vladni svetnik Lasciak. Po prečitanju in odobrenju zapisnika prejšnje seje je dal župan prečitati protest „Varstvenega društva uslužbencev trgovine na drobno", ki protestu-jejo proti povišanju najemninskega krajcarja, in protestno brzojavko občine Kanfanar. ki protestuje proti povišanju občinske doklade na vino.
Na to je mestni svet nadaljeval podrobno razpravo izrednega dela proračuna.
Pri postavki „Poprave v cerkvi sv. Justa". za katero je bilo v seji mestnega sveta dne 16. novembra 1. 1903 odobrenih 50.000 Iv. od katere svote pa ostaja na razpolago za 1. 1907 le še 4960 K, je svet. M a y e r pojasnil, da poprave v cerkvi še niso dovršene in da arhitekta B e r 1 a m in N o r d i o predlagata, da se ta svota poviša na 25.000 K.
Svet arhitekt Berlam je na to stavil konkreten predlog, naj se ta svota poviša na 25.000 K. Dejal je pa obenem, da ne more zagotoviti, da bo ta svota zadostovala za popolno dovršitev poprav.
Svet. dr. R i c c h e 11 i se je protivil temu predlogu, rekši, da on kakor dober administrator ne more glasovati za trošek, če ne ve prej, da li bo zadostoval za izvršitev dela. ter predlagal naj se odobri le svota 4960 K.
Svet. arhitekt Berlam je repliciral, da ni možno videti vseh poškodeb, ker so po-školbe tudi not.anjc. Tak j na primer so bili stebri videti še precej dobri, a ko se jih je odluščilo, se je našlo, da so v notranjosti jako pokvarjeni. Pri tako stari stavbi se ne more preračunjati troškov. Če se ne poviša te svote, se bo potrošilo teh 4960 K in potem bo treba ustaviti delo.
Svet. dr. R i c c h e 11 i je dejal, da na ta način se prehaja iz presenečenja v presenečenje : „Danes — je dejal — naj odobrimo teh 20.000 K več, iutri se bo zahtevalo zopet povišanje druzih 20.000 K". On da se bo upiral vsakemu povišanju, dokler ne bo konečno enkrat za vselej vedel, koliko zahtevajo te poprave.
Svet. M a y e r je podpiral predlog svetovale a Berlama.
Za tem je bil stavljen na glasovanje predlog svet. dr.a Ricchett;, naj se ne odobri nikakih troškov preko onih, ki so predlagani po magistratu, a ta pJedlog ni bil vsprejet.
Slednjič je bil stavljen [na glasovanje še predlog svet. Berlama, naj se Odobri za to postavko nadaljno svoto 20.000 K, kateri predlog je bil vsprejet.
Nekoliko debate se je vnelo tudi pri postavki »Prispevek za vstanovitev VL župnije«. Za ta prispevek je predlagal magistrat svoto 10.000 K. a finančni odsek je to svoto črtal.
Asesor F r i h b a u e r je navajal vzroke proti črtanju prispevka.
Svet. Morpurgo je vprašal, da li obstoji že kak sklep mestnega sveta glede tega prispevka, na kar je asesor Frihbauer potrdil, rekši, da je stvar popolnoma v redu.
Svet. Morpurgo: Potem pa ni treba več nobenega posebnega sklepa mestnega sveta v tem oziru.
Ž u p a^n : Seveda, posebnega sklepa ni treba, a treba je denarja.
Stavljen na glasovanje predlog finančnega odseka, da se prispevek črta, je bil ta predlog vsprejet.
Pri postavki „Cesta iz Rocola k lovcu in proga električnega tramwaya ondot" je svet. M a y e r za finančni odsek predlagal, naj se izvršitev te ceste odgodi. Temu predlogu se je vpiral svet. Morpurgo, a podpiral ga je svet. dr. R i c c h e 11 i. Bil je tudi vsprejet.
Pri postavki „Vodovod za zgornjo okolico" je finančni odsek predlagal, naj se v pokritje tega troška predlaga v bodočem zasedanju deželnega zbora razširjenje vžitnin-ske črte, ali pa posebna doklada na hišni in zemljiški davek.
Tu se je oglasil svet. dr. S1 a v i k rekši, da ni treba iskati posebnega načina pokritja tega troška, ker ima izredni del proračuna preko 1,000.000 K prebitka. Dejal je, da ne ve zakaj se hoče, naj bi si okoličani sami plačevali ta vodovod. „Saj se toli-krat povdarja — je vskliknil — da smo vsi ena občina." Stavil je konkreten predlog, naj se trošek pokrije iz prebitka izrednega dela
proračuna.
Svet. dr. M r a c h je izjavil, da bi bilo pravično, da vsi občinarji prispevajo k temu trošku.
Slednjič je bil vsprejet predlog svetovalca dra. M r a c h a, naj mestna delegacija proučuje način pokritja tega troška.
Ko je bila prečitana postavka „Električni tramway trg Goldoni-sv. Sava" je mestni svet prešel na tretje čitanje proračuna.
Pri postavki „Zemljiška odveza:< je svet. dr. S 1 a v i k zopet predlagal, naj se ta svota črta iz dohodkov, a na predlog svetovalca Maver j a je mestni svet sklenil, da se mesto 860 K vpiše kakor dohodek le — 10 K.
Pri tretjem Vitanju se je le malokdo oglasil za besedo, vsled česar je to čitanje trajalo komaj uro časa.
Proračun pokazuje: v izrednem delu 1,366.424 K primanjkljaja, a v izrednem delu 1,177.347 K prebitka.
Danes bo seja o poludne. Na vrsti je pokritje deficita.
Še par besed o povišanju najemninskega davka. Iz delavskih krogov smo prejeli :
Meni je neumljivo, kako more vodstvo tržaške demokracije ostajati hladnokrvno, ko je vendar veliki del tržaškega delavstva tako občutno prizadet po najnovejšem naskoku mestnih mogotcev. In kakor da ni bilo dovolj 1% zvišanje, so gospoda, kar meni nič tebi nič, povišali ta davek, kar za 2 od sto! Danes, ko stane že revno stanovanje 400 in več kron, danes, ko živi v Trstu tisoče družin, revnih delavskih družin, s tem, da odda-jejo po eno ali več sob (dasi bi raje najeli mala stanovanja, da niso ta tako neznosno draga) — danes pušča organizirano delavstvo to vprašanje, toli važno za delavske sioje — spati !
Ne bi se čudil, ko bi se šlo za povišanja na stanarine nad 800 kron (dasi je tudi tu mnogo revnih uradnikov, ki morajo najemati in plačevati veča stanovanja le radi ozira na stan) a da se dovoljuje to novo povišanje že na 400 kron: to je naravnost vnebovpijoče !
Prej naj bi bili mestni očetje poskrbeli, da bi se lastnikom hiš zabranilo vsaj nadaljnje draženje stanovanj, ako niso hoteli delati na to, da bi se sedanje, previsoke stanarine znižale. In šele potem naj bi bili povišali davke. Mestna gospoda so sicer imenovali par komisij, ki naj bi pregledovale razna stanovanja in studirale, kako priti v okom vednemu in neznosnemu draženju istih (stanovanj) ; toda, kakor se vidi, je bil to le pesek v oči! Vkrenilo se ni nič druzega, nego to, da nam hočejo sedaj odreti še kožo, kakor da ni še dovolj draginje in raznih davkov, ki nam omogočujejo pošteno izhajanje! Še je čas ! Še se more preprečiti zlo, ki je naperjeno proti nam, a oni, ki je dolžan braniti nas. naj ne dremlje, ampak naj stori svojo sveto dolžnost!	B.
Povišanje v šolski stroki. Minister za nauk in bogočastje je premaknil v sedmi plačilni razred profesorja Frana Orožna na učiteljišču v Ljubljani in Ivana Le-bana na ženskem učiteljišču v Tridentu.
G. župnik Jurizza se zopet ogiaša. Iz Rojana nam pišejo : Pred nekoliko dnevi je pisala „Edinost", da je škofijski ordinarijat nenadoma odposlal g. kapelana Ukmarja iz Rojana v Ricmanje.
To je dalo našemu župniku Jurizzi povoda, da se je minolo nedeljo zopet enkrat znesel nad slovenskimi župljani, rekši — med drugim — v svoji propovedi, da so nekateri župljani, ko je kapelan Ukmar jemal slovo, „jokali in stokali". Saj da je že toliko slovenskih kapelanov — Guštin in Skabar itd. — zapustilo cerkev rojansko, ne da bi se bil spremenil značaj cerkve. Zato da ne treba nič jokati, ker za cerkev da bo že skrbel on, g. .Turizza namreč, in pa prevzvi-šeni škof.
Nu, župljani rojanski niso žalovali radi tega, ker jih je zapustil g. Ukmar, marveč radi tega, ker so izgubili edinega slovenskega duhovnika, ki je ob-čeval žnjimi v materinem jeziku.
Naravno torej, da je za rojanske žup-ljane sedaj važno vprašanje : kdo bo nasled-, nik g. Ukmarju ? I Govori se, da dobimo v nedeljo dne 2. decembra za pomočnika — italijanskega kapucina. Proti temu bi I morali protestovati najenergičneje. G. župnik ' furizza je rekel v svoji propovedi, da je on
gospodar v župniji. Mi prijemljemo gospođa župnika hitro za besedo in se obračamo do njega s pozivom, da kakor gospodar ukrene potrebno, da v naš slovenski Rojan ne dobimo italijanskega kapucina!! Mi zahtevamo, j da bo g. Ukmarja nadomestoval kak sloven-I ski duhovnik, ne pa drugorodec. Če se pa , naša zahteva ne bo vpoštevala, bomo govorili glasno in jasno, kako se od cerkvene ! strani večini župljanov žalijo najsveteja čuvstva !
Še o nabrežinskih volitvah ! Piše se nam :
Dopisnik iz Nabrežine je v nedeljski številki dovolj ojstro ožigosal postopanje nekih nabrežinskih rodoljubov, ki so v občinski svet spravili tudi štiri Lahe, mej temi tudi predobro znanega goriškega irredentarja, če-gar ime že je bojni klic proti Slovencem. Taka kandidatura se absolutno ne daje opravičiti.
Da se pa ne bi vse Nabrežince krivo sodilo in da se ne bi mislilo, da je šlo ob zadnjih volitvah za kake narodne interese, potrebno je vendar, da se pojasni vzroke zadnje volilne borbe.
Od leta 1861, naprej je občina nabre-žinska kakor taka lastnica takozvane „gmajne '. Občina nabrežinska je namreč kupila dotična zemljišča od grajščine devinske in je bila vsled tega vpisana kakor lastnica tudi v gruntovnici, in sicer v stari in v novi. To je bilo vsem Nabražincem dobro znano.
Ta „gmajna" ima za občino veliko vrednost, ker se na njej nahajajo svetovno znani kamenolomi.
Ta kamenolom je občina dajala v zakup in vsprejemala na ta način precejšnje svote. Sploh so bili kamenolomi vir blagostanja občine nabrežinske, ki je p r o c v i t a 1 a vsled kamenolomske in klesarske obrti.
Letos pa je na enkrat nastopilo 54 nabrežinskih o b č i-narjev, ki so „gmajno" hoteli z a-s e imeti. Zastonj so jim ostali Nabre-žinci dokazovali, da do te „gmajne" nimajo več pravice nego ostali občinarji, in so jih opozarjali, da je „gmajna" že nad 40 let vpisana na ime občine, da je o „gmajni*4 odločevalo vedno občinsko starešinstvo v svojih sejah in da so to dobro znali tudi oni sami, ker so sami sedeli v starešinstvu! — Vse je bilo brezvspešno i onih 54 Nabrežincev se je polakomilo „gmajne" in so vložili tožbo, s katero so hoteli občini „gmajno" vzeti. Da bi se jim pa to prav gotovo posrečilo hoteli so izvoliti starešinstvo, katero hi se bilo dalo v pravdi konlnmacirati in tako „gmajnou njim prepustili.
Naravno je, da so se proti teuiu atentatu na občinsko last, proti temu grdemu egoizmu združili vsi ostali Nabrežinci, izlasti pa obrtniki in sploh vsi, katerim je blagor občine na srcu, in da so s združenimi močmi odbili napad na življenske interese nabrežin-skega prebivalstva.
Ta napad se je ponesrečil in upajmo, da se jim nikdar ne posreči. Saj bi to bil naj huji udarec, ki bi mogel zadeti sedaj tako lepo procvitujočo Nabrežino.
Kakor se vidi, niso propadli kandidat je branili narodnosti, niti občinskih interesov, temveč so ravno hoteli oropati občino nje-nege največega bogatstva, ter so na ta način indirektno provzročili, da so bili izvoljeni v občinski svet tudi štirje Italijani!
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
obhaja danes svojo petnajstletnico. Ravno danes je minolo petnajst let, odkar je ta, sedaj ena najmočnejših posojilnic na jugu, odprla svoj urad v ulici Molin piccolo št. 1. Bil je to tako skromen početek oranja ledine na nai'odno-gospodarskem polju, da je marsikdo dvomil na vspehu, in najboljši optimisti niso bili popolnoma prepričani o dobrem napredku. Po raznih katastrofah, ki so bile nekaj let poprej zadele razne zavode, ni bilo nobenega pravega zaupanja; posojilojemalcev se je že še dobilo, ne pa tako lahko vlog. Marsikak narodnjak je vložil takrat kak mali znesek iz rodoljubja, toda že resigniran na to, da ga ne bo nikdar več dobil, le po malem so pričele kapati vloge revnejih in srednjih slojev, ki so pozneja leta napravile zavod močan. O raznih nasprotnikih ne bomo govorili, bili so to tujerodci, ki so skrbeli, kar se je le dalo, da bi mladi zavod diskreditirali : bili so pa tudi naši, zavedni ljudje, ki so zavodu dosti škodovali, nehote morebiti. Seveda razpravljanje po kavarnah iu gostilnah o stvareh, ki jih ne poznamo, in pa krivo tolmačenje ter osebna zavist, to nam je vedno več škodovalo, kakor odkrit sovražnik. No. ker je pa konečni rezultat poslovanja posojilnice in hranilnice lep in skoz iz skoz povoljen, tako, da so sedaj tudi pesimisti in znani črnogledci zadovoljni, se menda tudi od onih. ki imajo največ zaslug za ustanovitev in razvoj zavoda, nihče več za to ne zmeni. S ponosom lahko gledajo ob petnajstletnici posojilnice na svoje delo, ki kaže svoj dobrodelen vspeh na vseh slojih in na splošnem razvoju našega naroda ob jadranski obali. Marsikak okoličan se ima zahvaliti posojilnici, da je še on gospodar na svojih rodnih tleh ; marsikak delavec-težak si je s pomočjo tega zavoda postavil svojo hišico, ki jo imenuje sedaj svojo popolno, nezadolženo stvar. Marsikako slovensko dekle si je prištedilo lepo doto. Na tak način se je ohranilo muo-;go naših rodbin, se je ohranilo mnogo na-! rodne posesti; pa tudi varčevati so vsled
tega pričeli. Mnogo jih je bilo, ki so menili a kaj, en petak več ali manj, do smrti bou. živel vseeno, saj imamo v Trstu tri hiše, k j tj dobimo vso oskrbo, otroci pa naj gredo delat. Kaj tacega se sedaj ne čuje več tako pogost * in s časom popolnoma izgine. Kaj pa je posojilnica naredila vse dobrega za splošen razvoj, ni potreba tu naštevati, ker je to več ali manj vsem znano. Poglejmo si saino lep-stavbe po celi tržaški okolici in v Trstu samem, pa je dovolj !
Vsega prometa od ustanovitve pa do danes je imela posojilnica: K 96,118.154*77. To pa je samo čisti blagajniški promet, samo denarni in ne književni promet. Ako se pomisli, da ima ta zavod večinoma samo mul vloge revnejših in srednjih slojev, da dela ta-korekoč le z drobižem, potem se mora delovanje posojilnice imenovati res ogromno, Ki pa je jako dobrodelno za naš narod. Kolik domačega denarja se je na ta način rešilo, in koliko obresti so dobili naši ljudje z svoje vloge več, kakor bi jih bili dobili ou druzih narodno-nasprotnih zavodov.
V celoti pa se nam kaže vspeh „Tržaške posojilnice in hranilnice" le skupno narodno delo, za katero smo se pred dvajsetimi leti čutili še prešibke ; nam kaže, kaj se d < vse doseči, ako smo edini in složni. Kar »e zmore eden sam. to zmore velika množica iu vstrajno delo.
Zrno do zrna pogača,
Kamen do kamna palača !
Peti vsesokolski zlet bo prih. leto v Pragi, in sicer 28. 29. in 30. junija in 1. in 2. julija. Program bo zelo obsežen. Proračun za izlet znaša 250.000 kron. Mestna občina praška je že sedaj dovolila 20.000 k podpore.
Profesor na ljubljanskem učiteljišču
g. Fran Orožen je pomaknjen v 7. či-novni razred.
Državni železniški svet na Dunaju
je v sredo na predlog člena ljubljanskega župana Ivana Hribarja vsprejel predlog, da se uvedejo jedilni vozovi v podnevne brzo-vlake južne železnice med Trstom in Mttrzu-schlagom.
Lokalno železnico Kranj-Tržič pričao graditi te dni. Podjetnik Chiericci se je že nastanil v Tržiču. Proga bo dolga 15 km 254 m. Prva postaja bo v Naklem, druga v Dupljem, tretja v Križali in četrta v Tržiču. Proga se izroči prometu najbrž že meseca julija 1907.
„Ugrabljene Sabinke". O tem nam
zgodovina pripoveduje sledeče: Ko je kral; Romul ustanovil Rim, ni imelo mesto od začetka drugih prebivalcev nego par tisoč mladih fantov, ki se jih je nabralo tam od rselt koncev in krajev. Ženske pa ni bilo v celem mestu nobene, in fantom je bilo dolgčas, kralja Romala pa je skrbelo, kako se bo pomnožilo prebivalstvo njegovega mesta. In razpošiljal je k sosednim rodovom na okoli poslanike prosit nevest za svoje vojščake, mlade Rimljane. A povsod so odbili snubce, zakaj že v tistih starodavnih časih so gledali stariši in neveste bolj kakor na ženina — — na njegov stan, njegovo službo itd. z eno besedo, na solidnost ! Mladi Rimljani pa so bili ljudje, ki niso vzbujali zaupanja, sumi klativitezi in rogovileži, in marali jih niso nikjer. Ko tedaj iz lepa ni bilo mogoče dobiti jim žensk, so hoteli doseči to iz grda i i j kralj Romul si je izmislil zvijačo. Napravil je v Rimu veliko veselico, ki naj bi trajala več dni, in povabil je nanjo najprijazneje vse sosedne rodove od blizu in daleč. In ker na veselico vsak rad pride, je kar vrelo tistega dne ljudi od vseh strani v Rim, največ seveda nežnega spola. In izlasti veliko je prišlo Sabincev s svojimi lepimi ženami in dekleti, ker to je bil vesel narod. Veselica je torej pričela in ko je bila zabava na vrhuncu, takrat so planili na dano znamenje — nenadoma mladi rimski vojaki z orožjem na občinstvo, ki je v divjem strahu začelo bežati na vse plati. A fantom Rimljanom ni bilo za drugo, nego za ženske : vsak je pograbil najlepšo iu jo odnesel v mesto. Ugrabili so večinoma
same Sabinke, ker te so bile, kakor rečeno, najlepše. In glej, kmalu so se potolažile in ugajalo jiin je pri svojih drznih možeh kakor le kaj . . . A Sabinci so zahtevali svoje Žene in -dekleta nazaj, in ker iz lepa niso ničesar dosegli, so prišli z veliko vojsko »^d Rim. ki jo je vodil sam kralj Sabincev, Tit Tacij. In vnel se je zunaj pred mesnimi zidovi hud boj ... A v kritičnem trenutku, glejte, so planile iz mesta ugrabljene Sabinke, se vrgle med bojevnike in jih vse v solzah in vse obupane milo začele prositi in rotiti, naj odnehajo od krvavega boja, naj jim očetje ne ubijajo ljubljenih soprogov, soprogi ne dragih očetov ... In zmagale so njih prošnje in njih solze ! Ginjena sta si podala sovražnika roke v spravo . . .
Ta res krasna in velezanimiva zgodovinska dogodba je tako navdušila profesorja Golviča, da je spisal o tem igro, veliko žalo-igro z naslovom ,.Ugrabljene Sabinke in izročil je to igro gledališkemu ravnatelju
da jo vprizori v svojem — — — Kaj pa se je v ? e se bo videlo dne 2. decembra t. 1. gledališki dvorani „Narodnega n a p r e d s t a v i „Ugrabljenih i n k", h kateri je prijazno vabljeno vse p. n. tržaško slovensko občinstvo.
Prijateljem „mirodvora". Iz nemške besede „Friedhot'-* skovana beseda „min*-dvor"* nekaterim jako ugaja, a jaz jim hočem
Emanuelu Striže-tu, slovečem gledališču, potem zgodilo, t o jutri, v nedeljo, zvečer v doma' S a b
V sobjto, dne 1. decembri 1903
►EDINOST« štev. 330
Btran II j-
do —.—, London kratek termin K 240.95 —241.20
Francija K 95.40--95.60. Italija K 95.47——95.70—
italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija 5 117.47—117.65, nemški bankovci K —— avstrijska ednotna renta K 99.10-£>9.40. ogrska kronska renta K 95.90—96.20, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 635.— — 687.—,
državne železnice K 678.--680.— — Lombardi K
177.--179— Lloydove akcije K 78S — 89S—
B r e č k e Tiea K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302.— 310.—. 3o-
TnrSfee K 160 —
prav zato pokvariti ta užitek. Ta beseda je Govori se, da se Albas Hilmija prisili, da bo j nesrečno skovana, kajti rFriedu ne pomenja njegovo vedenje nasproti Angliji bolj lojalno, j v tem slučaju miru, ampak ograjo ; torej bi ter da ne bo podpiral verske in protievropske \ se moralo glasiti rograjeni dvor". Pustimo v j agitacije.
miru nerodno nemško kopito in držimo se j	Nemški državni zbor.	!
krasne lastnine : če morda komu jemlje sapo 1 BERO LIN 30. Državni zbor je nadalje- ! dolga beseda : r pokopališče", lahko rabi kratko val posvetovanje o naknadnem kreditu za -groblje" ki je gotovo prijetneja.	» južno-zapadno Afriko.
K i r ilov. j ———————__— ;
Zaklad so našli — lahko rečemo o!	TrgTOVillSL.
učencih in učenkah ruskega kružka, bodisi;	Borzna Doročila dne 29. novembra,
že ruskega, srbohrvatskega ali češkega tečaja, j	Tržaška borza.
Dar jezikov, kije dan le Slovanom, hočejo, Napoleoni K 19.12'/,—19.151/,, angležke lire K — I dvigniti jekleno marljivostjo in se okoristiti ž žnjim. In še je nezmer zakladov, ali nezmer je tudi še onih, ki se ne zavedajo svoje bogate zmožnosti, ali pa jim manjka trdne volje. — Čim več jezikov znaš, tem več veljaš ! — Ali ni še zamujeno za letos : kdor čuti veselje priti v te tudi zabavne učne ure. naj se le hitro upiše, da ne bo prepozno ! Društveni prostor ruskega kružka je v ulici Galatti, 12. II. nadst.
K i r i 1 o v.
Opozarjamo na oglas v današji številki priporočajoč „Slovenski trgovsko-obrtni /epi i i koledar za leto 1907". Ker je to najbolji slovenski trgovski koledar, ga priporočamo v naročilo.
Nove velike vspehe na poiju poljedelstva ter sadjarstva in vinogradarstva ima beležiti znana tvrdka Ph. Mavfalirt & Co., tovarne za stroje na Dunaju, v Frankobrodu
na M tki. Berolinu, Parizu in Minsku (Rusija). Na letošnjih razstavah je bila odlikovana v Milanu z rGrand Prix", v Karlsruhe z zlato kola:no, Donge (Francija) z broneno kolajno, v Kalugi (Rusija) z zlato kolajno, v Nymegenu (H.- hndska) z zlato kolajno, v Leonu (Španska) z zlato kolajno, v \Velsu (Gornje Avstrijsko) z broneno državno kolajno, v Ljubnem s pri-znalno diplomo, v Mariboru s priznalno diplomo. v Zwettlu (Niže Avstrijsko s častno diplomo, v Brucku a. M. s srebrno kolajno in v Beljaku z veliko zlato kolajno kakor prvo nagrado, tako da dosezajo do danes nje odlikovanja lepo število 592.
~ I 011 3 1: OliOllOHOKOi'OIlOllOHOl O;	'	X
§] Sžr Tovarna pohištva
1 ^kksander fevi
uli«« Ttsa itv. 52. M (IjsIm kifej.
ZALOGA: ftnzzn KosnRio (soisk« \cy
0«n«, d«Mni toatl n*t>*n« kankuronos.
Sprejesr.sjo » vsako vrstna dela iudi po po^obnik aairuh. *»ts5oacssae»
Mfilk Ins^laSse in Cfas^« \i\
j i
(Zaloga tu- in inorastil Tin, špirita in Jiterj^
in razprodaja na debelo in drobno
lOMCItOlH
denkredit 1889 K 302 — 310.-do 162.- Srbske —do —.—
Dunajska borza oh
Državni do!g v papir j h n	r srebru
Avstrijska renta v
„	„v kronah V*
Avstr. investicijska rer«t<* 3,/-°. Orrska renta v zlatu i0,8 . „ kronah V .
O 11 o
n	r>	It it
ikcije nacijonatne b^nke kreditne akcij« London, 10 Lstr L00 državnih mr.:i 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Cesarski eskin>
Paršžka In Pariz: (Sklep.) — Francoska italijanska renta 103
3? nop. včeraj d>-.ne^ 100.35 100.50 117.55 99.15 89.15 111.25 9570 84.75 1773.— 1773 — 686 - G85.75 240 80 241 S27s 117.50 117 47 '33.50 23.50 19.12 19.12 95." 0 95 50
110.20 100.35 117,50 99.15 89.85 114 45 95 90 84 75
i; t © j i © j IO«' o > 1'ji i o 11 e: "f
t	^^^A
pozor gospe!
Čast mi jc javiti moji cenj. klijenteli, da sem pričela s 15. oktobrom t, 1. prodajati prave izvirne vzorce iz Pariza in Dunaja ; tudi vsprejemam vsako naročbo — kakor še znano — po n a jn i ž jih cen ah.
Udana JELŠA PERTOT MODNI SALON ulica Tintore štev. 1, I. nad.
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST.
Via d e 11' A c q u e 5tv. 6. (naSpMi Kaffe ftltnlS) Veiik izbor francoskega šampanjca, penečih dezf rt italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaus, Bur gunder, renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovet, slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, doSli i-dotičnih krajev. Vsaka naročba ee takoj izvrši. Haz-pošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej.
KKK ?<WKHXXKHXKH«K
Vsi merodajni slovenski časopisi so ugodno ocenili in priporočili slovenski trgovsko-obrtni
žepni koledar za leto 1907
ker ni boljega slov. strokovnega koledarja za industrijce, trgovce in obrtnike ter njih na-stavljence, sploh za vsakega, kakor je ta Zatorej si ga
naročite takoj pri
FRANU ZELENIK
LJUBLJANA, Vegove ulice 6 Cena 1 krono; po pošti K 1-20
m
koledar ia vreme. Danes : Eligij, škof; Hra-nislav; Raj ko. — Jutri: Bibijana, devica : Tihomir ; Vojna. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne 12.5* Celsiu?. — Vreme včeraj: lepo.
Društvene vesti in zabase.
. Dramatično društvo" v Trstu vpri-
zori jutri, v nedeljo, dne 2. t. m. v dvorani Narodnega domaM v Trstu noviteto „Ugrabljene Sabinke", burko v Štirih dejanjih. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Dame so naprosi*, da pridejo v pritličje brez klobukov. V.-to," v pritličje 80 stot. Sedeži odi.—VIII. vrste* K 1.80, od IX.—XV. K 1.40. Vstopna galerijo 60 stot. Sedeži na galeriji z vstopnino vred K 1.60. Dijaki in vojaki do narednika plačajo polovico. Sedeži in vstopnice na prodaj v veži „Narodnega doma" vsak :lan od 2.—4. ure popoludne in na dan predstave od 9.—12. ure predpoludne in zvečer pri blagajni«
Možka in Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metodija v Rojanu priredita -ivdo dne 5, decembra t. 1. »Miklavžev večer« v prostorih »Konsumnega društva« v Hojauu. Nekoliko podrobneje svoječasno.
Odbor pevskega društva „Ko1ou im; danes ob 8. uri zvečer svojo sejo v dvorani ..AHa Grotta" ulica Tivarnella.
Čitalnica pri sv. Jakobu priredi v soboto 8. t. m. v prostorih „Kcmsumnega društva- „Miklavžev večer". Kedor hoče koga obdarovati, naj pošlje darove v Čitalnico ali družini Korupara, ki stanuje nad Čitalnico v II. nadstropju.
. Miklavžev večer*4 priredi decembra ob 6. uri zvečer veselični odsek „Tr-ko izobraževalnega društva" v Trstu. — I »ai ovc se vsprejema vsak dan v društvenih pro-^torih uiica S. Francesco 2, I. n.
Družbi sv. Cirila in Metodija v Lju-hijani je doposla tvrdka I. Drulovka v Gorici kakor večletni prispevek od prodanega druž-binega voščila za črevlje znesek 101 K. — Opozarjamo vse častite somišljenike tudi na to blago, ki bi lahko donašalo naši dražbi bogatijih prispevkov, ako bi je rabili vsi Slovenci.
Vodstvo družbe sv. ( irila in Metodija Za „Podružnico družbe sv. Cirila in Metodija na Greti" je nabrala poskočna
mladina v nedeljo 25. novembra in sicer v gostilni „pri Ojaku" v Barkovljah K 1*20.
Brzojavne vesti.
Francoska mornarica.
TOULON 30. Divizija vojnih ladij Tou« bard ;e danes ob 8lft uri predpoludne od-hiula iz pristanišča.
Eksplozija pri Dortmundu. WITTEN 30. Doslej se je konstatovalo,: : bilo pri eksploziji 30 oseb ubitih. 62 ^b težko in 150 do 180 oseb lahko ra-j
11.31 11-31 londonska borza.
renta 95.15, 5panski exterisur 95.1i7t dkcije otomanske banke 6S2—. Menjice na Londoc 252 60.
Pariz: (£klep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde 183.— unificirana turška renta 94.70 avstrijska zlata renta 99.—, ogrska zlata renta 97 25, Lftnderbank 490.—, turake srečke 150.50, pa-rižka banka 16.57, italijanske meridijonalne akcije 785 — akcije Rio Tinto 19.48. Trdna.
London: (Sklep) Konsolidiran dolg S6 srebro 32.®/. Lorr.bardi 7.—, Španska rrnta S4.ita-ijanska renta 102.'/» tržni diskont 5-3!t menjice na Dunaju 24.48. Trdna.
Tržna poročila 30. novembra.
Budimpefita Plenica za april K 14.92 do K 14 94, rž za april K 13.30 do 13-32, nves za april od K 15.23 do 15.30. koruza za maj 10 50 do 10 52.
Pšenica: ponudba in povoraše-va ^ srednje, tendenca mirna. i-rod:-:ia: 20.000 met. stot>v. nespremenjeno; druga žita nespremenjeno. — Vreme: lepo.
H a v r e. (Sklep) Kava Santos good averag * ia tekoči mesec 42.'/«» za marec 43.—. Mlačna.
London. Sladkor iz repe surov, fi 8,s/18 Sh.
Miino.
Pariz. Rž za tekoči meaec 17.65, za december 17.75, za jan.-april 17.75, marec-junij 17.75 (mirno). — PSenica za tekoč? meaec 22.95, za december 2315, za januvar-april 23.25, za marec-junij 23 40 (mlačno). — Moka za tekoči mesec 30.2 ; za december 30.15, za jamivar-april 38.i 5, za marec junij 30.25 (mirno). — Repično olje za tekoči mesec 37—, za decsmber. 85—, jan.-april 79.;/„ za maje avgust 68.'/4, (mirno). Špirit m tekoči mesec 41. V za mesec december. 42V*, za januvar-april 431/*—„ 7R maj-avgust 41.3/«, (stalno). — Sladkor surov S8P uso nov 24.24a/4, (stalno), bel za tekoči mesec 27.1/B* za december, 27%, za januar-april 28.B/B za
marec-junij 28T/S (mirno), rafiniran 58.--5S.50. —
Vreme: oblačno.
Kinematograf Fathe
ki posluje v F0ND0 C0K0NE0 (poleg gledališča Minerva)
W je absolutno priznan kakor edini
kar se tiče netresljivosti in tehniške popolnosti (ni smeti zamenjati z drugimi Kinematografi, ki se jih je doslej videlo) Četrti velikanski program.	Nizke cene.

Kolonijska voda SALUS
je najbolja, kar se jih danes pozna, je krasno pro-fitmirana, neobhodiio potrebna za moderno toaleto, acIu prign-bljena, kaju priznana med vsemi za najbolj higijenlčno. Proizvodi SALUS se prodajajo v glavnih prodajalnicah dišav in v mirodilnicah.
ARISTIDE GUALCO Trst Ulica S. Servolo
Tovarna za cementne plošče raznib mer, ki jili stavlja tuii 7 Selo, jcs- za kar jamči.
Izdeluje tudi terase in prešane cevi iz cementa.
9
f
M&U OGLASI.
Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mažtnotisirane heae<le ae računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink.
-----se takoj. =====
Veletrgovina
___ 1
———-
J^uigi Trevisan, Trat | razpošilja kavo, riž, olje
F. Ščuka
prodaj a kufcinjsko opravo : omare mize itd. iz prve roke. Ferriera 25.;
Prva slovenska zaloga ^blmši
ANDREJ JUG — Trat, ulica f?v. Lucije ftt. 18 (za deželnim aodifičenc). Cene ..brez konkurence. —; fivoji k Bvojim !	!
|/Qp eflm olicol od verodostojne 3trani, IVcI OCVVI ollocil da bo nekatere spoštovane Oeebe uvi stile nekolik okrat oglase, da bi napravile ponudbe, spolnjujem svojo dolžnost, izražaje | Jim zato svojo srčno zahvale A. Trobec (1279 !
NOVA PRODAJALNA
EDOARDO SC8AMBIK
JOOOOOC Borzni trg. štev. 8 XXXXXX ZELO BOGATA IZBERA
umetnih bronastih predmetov keramike, ki-nežkega srebra, igrač, dragotin, predmetov iz kože, predmetov za potovanje, pahljač itd.
Velita zaloga krasnih najinih preftmetov primernih za ftarove.
Trdne zelo nizke cene.
PrnHo C O	zimska suknja nova in vo-
rrOUd 5t7 ziček za otroke, via Acquedotto 5t. 24, V. nadst., vrata 35.	1393
Podpisani si usoja naznaniti P. N. občinstvu, da je prevzel gostilno
Trattoria Colombo
v ulici San Francesco d' Assisi, nasproti „Guardia Medica".
kjer toči raznovrstna vina ter marčno pivo. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorklatl in mrzltmi jedili. Za obilen obisk se priporoča
GREGOR HABJAN.
EDINA ZALOGA PO NIZKI CENI
ženskih in moških oblek
Qiorgio
jess
TRST
ulica Barriera vecchia št. 15
t
Ženska krila. Žsnslci jopiči . . Žsnsii paleto! . enskebiuzeiz volne
gll Z, 2.50, 3.80, 5.50 4.50, 6.50, 8.50 7.50, 9.50,12.50 3.50,4.50, 5.50
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
N&jvspeftneje sredstvo proti
s
njenih.
Francoska zbornica.
PARIZ 30. Zbornica je vsprejela na! f avo'■[ popoludunski seji pravosodni in kolo- ' tji'ski zakon.	ifi
Kapiteljski vikar poznanjski.
POZNANJ 30. Na današnji seji stol-' kapitelja je bil izvoljen kapiteljskim vi-j k. :•» :n poznanjske nadskoiije pesvečeni skof;
Vedenje egiptovskega podkralja.	3e I H\WV111I i UUU11 II I lekarnarjev : SV. JaKOOU m Josipa oooiiu, icrarn ,jiu i^a, j-ani*!« -r. j
PARIZ 30. ^Agence Havas*' poroča : R Steklenica stane K 1-40. Iz Trsta se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti požt. povzetju ali proti antieipatni poSiljatvi zn&Vsa 7 K franko poštnina in zavoja, j ar izrada: Odnošaji s Kekivoni so zelo napeti.;	^
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. \
otiaiu i
TEKOČINA GODINfl
prirejena v Trstu Rafaela So&iia, lekarna „jtih JihDanna della Saiute" pri od lekarnarjev : sv. Moba in Josipa 6odina, lekarna Igea% farneto 4.
j
Stran IV
>EDINOSTc štev. 330
V soboto, dne L. decembra lHOti
PRISTNE
švicarske žepne ure
tečne arafnane, zlate, srctirns in Umute
kupi v Dovi prodajainici za ure
Josef Oppenheim
švicarske ure in kronometri
ulica delta $arriera vecchia 35 (nova palača).
VELIKA IZBERA
Teri/.ic za »lame in gospode, uhauov, prstanov, broš, zlatih, rlatih-plaket in srebrnih, ceneje nego drugod. Ure sa dame od 3 gld. naprej.
Popravlja bitro in ceuo z večletnem poroštvom.
Svoji k svojim! • • • • • telefom lae* o e o o o Svoji k svojim!
* SI. Stop par v Trstu
£
8
C
! c k
Vsako zobobol, vsako neprijetno sapo ust
odstranjuje hitro in trajno balzaunčno-eterična voda za usta, čisteča istočasno zobe, osvežujoča zobno meso, učvrsčujoča in zabranjujoča votlost zob. 1 Btekleničica 40 nvč., h poŠto 20 nč. omot. Dobiva «e samo v lekarni PBAZMAFES (,Ai d u e mori') TRST, Municipalna palača. Telefon štev. 72.---------
-k TRST, ulica S. Giacomo št. 7 (Corso) FILIJALKA: ulica Erinseppe Capria šl. 9
■ »	priporoča svojo novo
preurejeno pekarno in sladčičarno
Prodaja vsakovrstne sladeiee, mandolato, moti	stardo, konfekture, kolače itd. itd.
Ta- in inozemska vina v buteljkah. — Vse naročbe prosto na dom.
Zahtevajte brezplačno pošiljatev mojega ilustrovanega cenika z nad 1000 podobami. Jamstvo za več let Vsako nepokvarjeno blago vzame se nazaj v popolnem znesku.
Risbo pol nara me velikosti.
Št. 3<iT»
'Žg Srebrna remonteir-ura /.a dame fl 3* >0,
Št. »22
'Ž3t Srebrna remontoir-ura za g-ospodefl 3.50
Velika zaloga železnine in kovin
CarI Greinitz Neffen, Filiale
Corso štev. 35 TRST Corso štev. 35 Trg Carlo Goldoni št. 2.
Velika izbtra najboljšega orodja in potrebščin za ključavničarje, kovače, kotlar je. kleparje, mehanike, mizarje, strugarje, sedlarje, tapetnfre itd. itd.
Vse predmete za kuhinjo in posebne novosti za hi$o.
mt Cena nizka In »talne. "9C
Moja pred štiridesetimi leti ustanovljeus in :.. obrtni razstavi v Trstu odlikovana
tovarna sodov
izvržuje naročbe vsakovrstnih uodov, bodici zh v i špirit, lik rc, tropinovec, olje, slivovec, mara&iciu ii-1. Jamčin za dobro delo in po nizkih cenah, da se n. bojim konkurentov. — Na deielo pošiljam cenik-?.
Fran Abram
TRST, ulica S, Francosco 44
Podpirani sem v uliti Lazaaretto vecchio itav :s na rogtu ulice Ban Giorgio) otvoril
ZALOGO ¥INA TBi
za donia<"<> ralto, pridelek i t mojih -vinogradov r Biiln	J'.-
in ga prodajam v ?odčeltih in steklenicah. Ze *an« trai V-zagotovlja. da je kakovost najbolja. I»a Kamor*?.« . • odjemalc m jamčiti 7.a pristno vino, sem i-kLer.il, da g v ■ ' • v originalnih sodoekih naravnost iz mojih klati v Bola in da ga tako razpošiljam tudi ua stanoTuuja.
Za krčmarje in gostilničarje primerne ce. e.
V nađi, da me počastite z Va*o naročbo beležim -itdaneja
IVAN CVITANIC
St. 337
"3l3E Srbrna A »ker- ura 'SS 15 kamnov fl 7-—. dvojno pokr, Ji 6*50
Št. 311
Srebrna Anker-nra dvojno pokrovo, 1?» kamnov, posebno nočna fl 7 do JK*>0.
Važen razglas za vso okolico!
ANTON KIFFMANN
zlato in srebrno blago.
Izvoz v vse dežele. — MARIBOR T. a (Štajersko)
V dobroznani prodajalnici jeatvin in kolonijal
Petra Peterael
v nllol Olnlla »tov. 76
je vdobiti vsakovrstne jestvine, kakor: kavo, riž, testenine (napeljske), sladkor, turščno in belo moko, naravno maslo, sveče milo. jedilno olje prve vrste. — Blago vedno sveže.
R. OSMO
izdeluje kape vsake vrate in oblike, na dalje higijenidne klobuke is platna ki ae jih more prati. Prodaja klobuke — iz klobučevine in slame. -
Vse po cenah, da se ni bati konkurence.
TOVARNA ulica Malcanton št. 7, I. nad. ZALOGA ulica Riborgo štev. 33, TRST.
ulica Miramar št. 19.
Kuhinja in nemška italijanska fj^T vedno pripravljena
i:az>\\ vina >a izbeko.
Priporoča se p. n. občinstvu udani lastnik
ANGELO GONia.
Naprošeni ste, da obiščite dobro znano in veliko
| zaloga narejene obleke
Trst, ulica Arcata štev. i ——■
Tu najdete največo izbero: prodaja se vsakovrstno blago za prih. letno dobo po najnižjih cenah. — VELIKA ZALOGA TOPLIH OBLEK BARVA-NIH IN ČRNIH, VRŠNIKOV in blaga za obleke. Uzorci zastonj.
VITTOKIO PIŠKUR.
Pekarna in slaščičarna Sfiikus
trg S. Francesco d' Rssisi štev. 7
Prodaja moko I. vrste, slaščice in bi-kote najfineje vrste. Trikrat na dan svež kr i; . Zaloga pijač : finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vin
■	Pivo v steklenicah — —
Cene zmerne. — Razpošiljanje tudi na u-nn.
Podpisani priporoča si. občinslTU svo;
zalogo dalmatinskega vina
naliajajočo se
v ulici Torre bianca št. 4-o
in gostilne
ul. Romagna št. 4 in ul. Giulia št. 71
v katerih toči dalmatinska vina nni-
I bolje vrste	jUltC J)VGrRŠk
trgovec z vinom.
Grand hotel „Union" v Sjubljani.
Jcomfort prve vrste. «
b bi ■ jtad 100 sob.
Ako hočete imeti pod iz dobrega suhega jelovega lesa in lepo obdelanega, kupite
dilje (sfoi)
Najboljše stiskalnice za grozdje in oljke
so naše stiskalnice „ERGOLE"

v,-:
M.
najnovejšega in najboljčejrasestara z dvoj«« in nepretrgano š prit iskalno močjo ; zajam 19 11 o najboljše delovanje, ki prekaSa vse dmsre stiskalnice. HIDRAVLIČNA STISKALNICA.
Kajl.oljSe automati <*no patentOTane t j t ne hrizgalaice, ki <?«!ujcjo same od ecbe, ue da l>i jih bilo treba goniti.
,Syphon?a" plugi, stroji, za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti giozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadju in drugih vegetalnih, življonskih in mi-ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, čistilnice, rtšetalnice. — Sls more? ni ca,
AntoiMSiia bmgalnica.
ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi dragi stroji za poljedelstvo.
Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejžega izbornegfi uresničenega, najbolj pripoznacega in odlik, sestava.
Stiskalnica za grozdje.	PH. MAYFAHTH & Co.
tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ, 11. TABORSTRASSE št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 530 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ceniki z m 11 og<*šte v in i mi pobranimi pismi brezplačno.
Razprodajalci in zastopniki se iščejo pevsodi kjer nismo zastopani.
Najboljša rekiama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh 90 „MALI OGLASI'* v „Edinosti14
S Svoji k svojim !
Svoji k svojim !
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga
Pridito na zajutrek
novo prodajalno
delikates in slaiiiu
Bpojeno
z bufetom primernim za gespe
Luigia ved. Plessing
Trst. ulica Sanita štev. 5
Najtineji ga^tronomiČni predmeti, turovo maslo za-anuto pIi^tno. Pivo. Izbrana vina. Naj veča fnažnost
C
f*
BRAVO

1!
Najboljše in najnovejše čistilo za kovine
Glavni zastopnik :
EUGEMO COSTANTINI
Via Lavatoio št. 5
r
Stoječa pod pokrovit9l|sivcm slol>. in kralj, m-sta Zagreb sprejemlje v^ako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. Dolžnost vsakega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ae gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnita.
podružnica zavarovalne zadruge „Croaiia" - Zrst
--CORSO štev. i----—
Zastopniki za vsako mesto, trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške gB in .Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji.	kgg
v zalogi
Josip Visnovitz
TRST, ulica Dante Aiighieri st. 3
Razpošilja se tudi na deželo.

DROGERIJA Josip ZiOOnaUfe • 0 • • * ___ ^ • • » •
Izbor drog, barv, čoplćtv, parfumov, fin. mile. — Zalega mlser&lue vc le. voaka za parkete, na mrzlo pripravljen -a lrnpa tamarindo, raaliaovc^. itd. itd.
FILIP IVANIŠE^tC
zaloga dalmatinskega vina
lastni pridelek v Jesenicah pri Oini-u v ulici Valdirivo Št. 17 (Telefon 1405-v kateri prodaja na malo in veliko. — priporoča slav. občinstvu svoje gostiln« .AH*/. 'Jri.: nliea Nnova st. 11 in .,Ai fratell dalmati,. .:ikT Zudeeebe št. 8. v katerih toči svoja vina 1 vrsto
V fcogaiej zalegi pohišl/a
Em. Ehrsnfreu>;d
(prej J osi)
_________ ulica Snova 24 (prilličj^
daja aoT-*- in rabljeno pohištvo vo koiikurenČaili conah v sajem. ' "
Tržaška posojilnica in
r«gittrovaiMi
9 •mtjtnlm porofttvom.
-J Pimm Ommermim »Ur. m, t. m — TM3T — + Urnimi MM. M«|9bA.»i«.
mw Vhod p* flavti Iti stopnicah. <m Hranilna ulofa aprejama «d rukrn, te tndi ai o4 sadrag« iS j* •brtttaja p« Rantnl Savak od hranilnih Tlog plačaj« savod »a ▼!««•	f 1	..
Paaajlla daja um aadruialkom ia tlon aa aknjlib« po »»/.X, " mjiM po •'/., m sastav« po 5»/,%.	^
IIraSna ura t od t,—12 dopoladao is od l.-i popoladso.	_ , s	w
Uala6u)a vsaki daa ob aradnih arah. — Ob nedfljah ia prasmbib j« orad i«prt, fau ujailtri«J« arojoso Taraoatao ooliao m »hrambo Trodaostmlh papir j« t, liiHm itd. »h^okmb: »aflta* hraailaiftBl ra«aa S1S.S04.


milk LJUDSKA POSOJILNI-.
vpisana zau'ruga z cmejonim jamstvuir«.
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., II. nao tr v lastni hiii.
NaČelstvo in nadzorstvo je sk: ■
v skupni seji dne 28. nov. 1902. t .ko
Hranilne vloge se obrestujejo po <r Stalne vloge oci 10.000 kron dalje z o 4 <>-vedjo 1 leta po dogovoru. Rentni d ..ve;: plačuje pos. sama.
Posojilo: na vknjižbe p<p Vi°/o na varščino ali zastavo in na menice po Glavni deleži koncem leta 5 V«—•
Stanje 31. dec. 1001 (v kronah): Ć1 a n o v 1781 z deleži K = 113.382. — U r a n ; l n e vlogo 1,554.081113. — P o s o j i 1 a 1,570.^" Vrednost hiš 110.075.— (v resnici so \ . 1 ue več). — Rezervni z a i o g 75.101 01.
Hranilna vlog« se sprejenajo od vaakognr.
Telelon Ster. 7J>.
MmijMft