Nekateri tehnični prfpomotki v službi sodobne šole (Nadaljevanje in konec.) Veliko šol si je v boljših časih nabavilo pisalne stroje. Na tak stroj natipka gospod upravitelj letno ca 200 dopisov in do 20 konferenčnih ter ostalih zapisnikov. Ves ostali delovni čas pa stroj počiva. Danes in včeraj in še dolgo v jutrišnji dan tožimo in bomo tožili radi pomanjkanja dobrih in primernih učnih knjig. Prisiljeni smo loviti učno tvarino po vseh dostopnih virih. To gradivo si potem običajno zapišejo učenci v svoje dnevnike. Časa vedno primanjkuje, program je obilen, poglobitev v delo je najčešče dvomljiva, ker si morajo učenci snov takoj zabeležiti; korekture teh zvezkov so strah in groza vsakega učitelja. Učenci mažejo, hitijo in si nujno pokvarijo pisavo. Koliko papirja se s tem brez haska vsako leto uniči! Pa to spada že med narodno gospodarske probleme. So šole, kjer učitelj samo diktira, učenci pa pišejo do onemoglosti in krčev. Učitelj bi ne bil nič bolj obremenjen, ako bi po vsestranski poglobitvi z učenci v enoto, sedel sam za pisalni stroj, in po dogovoru z učenci, natipkal najpotrebnejšo vsebino radi orientacije pri ponavljanju. Na hektografu se da v 30 minutah doseči 50—60 ponatisov. V višjih razredih bi lahko razmnoževali učenci sami. Medtem bi imeli ostali učcnci dovolj časa za skiciranje, ilustriranje, lepljenje in ostalo ponazorovanje enote. Ker je lahko tekst samo na eni strani, nalepijo učenci ves ilustracijski material na drugo stran. Take liste bi hranili otroci v registerskih mapah, kjer bi bili dobro pritrjeni. Med letom bi se taka delovna knjiga lepo in pregledno napolnila in bi tvorila zaključeno celoto. Stroški? 100 pol gladkega brezlesnega in močnega papirja stane največ 20 din. Na leto bo potreboval vsak otrok največ 50 do 70 pol. Pola kopirnega carbon papirja za matrice stane okoli 1,5 din in zadošča za vsaj 30 matric. 4 metre dolga hektografska koža velja 70 din. Za eno šolsko leto popolnoma zadoščata 2 koži. Registerske mape so po 2 din, vse računano po cenah na drobno. iPotreben je še luknjač za pritrjevanje listov v mape. Naj vsak za svoje potrebe preračuna stroške in potrato časa za ta način, in stroške za zvezke po dosedanjem načinu v šolskem letu. Samodelavnost učencev s tem ne bi bila prav nič okrnjena, smisel za estetiko in za red pa se moreta poglobiti. Izogncmo se tako tudi gozdu debelih pravopisnih in smiselnih napak, ki so strah slehernega razrednika in morejo postati celo predmet spodtikanj vsakega predstojnika, če je pikolovec. Ako uvedemo to razmnoževalno prakso, moremo zahtevatt od otrok tudi bolj skrbno in počasi spisane neizogibne šolske in domače vaje. Ali ni baš divjanje pri pisanju ena izmed velikih ovir pridobiti si čitljivo individualno pisavo? Zadnjo trditev podpišejo vsi naši akademiki, ki imajo nečitljiv rokopis, z obema rokama. Prve dotacije za novo proračunsko Ieto že prihajajo na naše šole. Upravitelji si belijo glave, kako bi jim iz malega zraslo veliko. Pri administraciji in kroženju javnega denarja se vse preveč poudarja štednja, štednja, štednja, premalo pa racionalna in ekonomična porazdelitev in poraba razpoložljivega denarja. Daleč za zv.enečim utripom sodobnosti caplja naša šola in štednja v nepravem času in na neprimernem koncu je njena zanesljiva zavora. * L. P.