Razne vesli od naših borcev v službi Sirica Sama DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, OCTOBER 9, 1944 LETO XLVII - VOL. XLVi; Danes je zadnji dan za registracijo Kdor še ni registriran za volitve, ima danes zadnjo priliko, da se registrira. Vsi volivni prostori po okraju Cuyahoga bodo odprti za registracijo od desetih dopoldne do 2 popoldne^ ter od dveh popoldne do 9 zvečer. Ravno tako bo odprt za registracijo volivni urad, v City Hall in sicer od 8:30 zjutraj do 9 zvečer. Kdor se ni udeležil zadnjih dveh glavnih volitev, kdor se je od zadnjih volitev preselil, kdor je od zadnjih volitev postal državljan, se mora registrirati, ako hoče na 7. novembra glasovati pri glavnih volitvah. Zavedajmo se zlasti tega, da kdor ni registriran za volitve, ne bo mogel pomagati izvoliti Frank Lauscheta guvernerjem države Ohio. Lausche ima največjo priliko do izvolitve, ako bomo vsi Slovenci storili svojo državljansko dolžnost. Nemčija, Avstrija, Madžarska pod loco i bmh v soboto \ London. — Vse od 6,000 do J 7,000 zavezniških bombnikov in \ bojnih letal se je dvignilo v so- | boto nad Nemčij'o, Avstrijo in Madžarsko ter vrglo v 24 urah nad osiške tarče nad 16,000 ton bomb. Samo ameriška zračna sila je izgubila pri tem napadu 51 bombnikov in 15 bojnih letal, f Dočim je zračna armada z angleških baz napadala po Nemčiji vse od Leipziga do Baltika, je kakih 800 bombnikov iz Italije letelo na Avstrijo in Madžarsko. Bombardirali so oljno ref merijo pri Dunaju in naprave pri Budimpešti. NOVmOBOVI' Josephine črtalič l Po kratki bolezni je sinoči ( umrla na svojem domu, 6211 Carl Ave. Josephine črtalič, >-stara 52 let. čas pogreba in j drugo bomo sporočili jutri. Po- j ' greb bo iz Zakrajškovega po-; grebnega zavoda. js Ncvorojenka umrla Staršem Donald in Mary Fin- ( ley, 6307 Carl Ave. je umrla ] novorojenka. Materino dekli-i ( ško ime je bilo Cimperman. j Pogreb bo danes popoldne ob j, dveh iz Zakrajškovega pogreb- ' nega zavoda. , Paul Sluga i Po daljši bolezni Je umrl v : mestni bolnišnici Paul Sluga, < star 59 let. Tukaj nima sorodnikov, pač pa zapušča mnogo 1 prijateljev. Rojen je bil v va- ) si Harmioji, fara Brdojvac na i Hrvaškem, kjer zapušča dva J sina in več sorodnikov. Tukaj 1 je bival 39 let in je bil dlje ča- < sa za natakarja pri Kunčiču. 1 Pogreb bo v sredo zjutraj ob 1 9:30 iz Zeletovega pogrebne- ' ga zavoda na Whitehaven po- 1 kopališče. Albina Črnkovič Sinoči ob pol desetih e umrla v Granite City, 111., Albina . črnkovič, rodom iz Slavonije, stara 65 let. Zaupšča soproga Antona, tukaj pa hčer Lena po-roč. Mufa, 1118 E. 66. St., j ter sinova Charlesa in Georga in štiri vnuke. Truplo bo po- j slano v Cleveland. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla. Čas pogreba še ni določen. Valentin Serainig Smrt je pobrala rojaka Valentina Serainig, stanujoč na 8614 Vineyard Ave. Star je bil 64 let in doma iz Koroške-|ga. V Ameriki je živel 31 let. 'Delal je v American Steel and i Wire Co. Tukaj zapušča so- ; 'progo Mary, sina Josep'ha, hčer Štela poroč. J. Coli ter dva 'vnuka. Pogreb bo iz W. M. Donlon pogrebnega zavoda, 9213 Miles Ave. v sredo zjutraj ob 10:30 v cerkev Sv. Ime-'na na Broadway in na Kalvari-jo. Ranjki je bil mirnega značaja in splošno priljubljen med sosedi. j Naj prerano umrli počivajo mirno v ameriški zemlji, pre-' ostalim naše sožalje. -o- Vesela vest Mr .in Mrs. Joseph R. Andol-šek, 4270 W. 42. St. so vile rojenice obdarovale z 8 funtov težkim sinkotom. Mati in dete se dobro počutita v FairvieW Park i bolnišnici. Tako je naša knjigo-- vodkinja Mary Andolšek zopet nostala tetka. čestitamo! Unija pri Illuminating Co. je odglasovala za stavko z malo večino Cleveland, O. — Unij ski uslužbenci pri Illuminating Co. so v soboto z 936 proti 686 glasovom odglasovah, da vodstvo unije lahko razglasi stavko, ako hoče. Vodstvo unije je izjavilo, da vse zavisi od vladnega odbora za produkcijo, ki bo poslal v Cleveland tri zastopnike v torek. Vladni delavski odbor je zavrgel prošnjo unije za 7 centov pri-boljška na uro, torej elektrarna ne more storiti ničesar v tem oziru. Ako bo unija razglasila stavko, bo to p.roti:;;.»u poslali Japonci sveže rezerve preko meje v Indijo. V vzhodni Kitajski so izgubili Amerikanci že kakega pol ducata letališč. To pomeni, da bodo morali zavezniki z novo strategijo proti Japoncem. Na-' padli bodo najbrže Singapor in Malajo, toda prej bodo morali dobiti ojačenja in dodatno opremo iz Evrope. lew deal hoče vso Ameriko, trdi guv. Itsomas Dewey j Charleston, W. Va. — V soboto je govoril v tem mestu pred-J sedniški kandidat Dewey, ki jej obdolžil new deal, da ima na pro-, gramu, da naj vlada kontroliraj vso Ameriko in da je izvolitev : predsednika za 4. termin pred-,: vsem važna za komuniste. Dewey je udaril po izjavi predsednika Roosevelta, ki je rekel, da ni vprašal za podporo komunistov* -g tem, da je citiral izjavo vodje komunistov Brow-derja, ki je in dor sir al Mr. Roosevelta za četrti termi n. Dew^y je izjavil, da je bil predsednik Roosevelt, ki je pomilo-stil Browderja iz ječe "dovolj zgodaj, da Browder lahko vodi kampanjo za četrti termin." -o- 60 mil. funtov puranove-ga mesa za armado Washington. — Stric Sam ima pripravljenih 60,000,000 funtov •puranovega mesa ,ki bo serviran ameriškim fatnom. Meso bo za tri praznična kosila. Srebrna poroka V krogu ožjih sorodnikov sta včeraj obhajala srebrno poroko Albert in Dorothy Šimenc iz 200. ceste. Slavljenka je hči poznane Mrs. Terezije Kmet iz 3922 St. Clair Ave. želimo' jima še mnogo srečnih dni. Lt*den JE varnostni teden ska statistika dokazuje, da soi ljudje najmanj pazljivi v okto-| bru, novembru in decembru. To bo pripisovati menda n a j v e č ( krajšemu dnevu in pa slabemu vremenu. Policija priporoča ljudem, naj1 bodo pazljivi, ko gredo čez cesto, i Naj si vzamejo čas in naj ne hite kot brez glave čez cesto. Z naglico in nepazljivostjo postav-1 ljajo svoje življenje v nevarnost. ■h Q8kiv f i ZUpan Lausche je 9. do 14. okto-i[;^ebnostni teden." Ta .JV* posebe-i Posve- \ ScJ^' ki prete na ce- | \ ^oveškemu živ- ! S? S?0? na Ce3tah f No, ker ljudje pre- V <°/red0 Prek0 ce" J V^llo okrog sebe' K^-^cesto. Policij- I v^l KOLEDAR ZA RACI0NIRANJE I it5 v Vfi — Plave znamke A-8 do Z-8 in A-5 do R-5 iz |C°. s? Za 10 t(>čk so v veljavi zdaj. \p\y_ k0V° maslo, sir itd -- Rdeče znamke A-8 do Z-8 in V :4'vsaka za 10 toč'k'so v vel-i'avi zdaj- 2d • Znamke 30- 31' 32 in 33 iz knjige 4, vsaka za feK„aj v veljavi. Znamka 40 je veljavna za prezervira- ^Vii945- V^ Znai"ki 1 in 2 iz knjige 3 sta veljavni do preklica. Kupon A-13, vsak za 4 galone, je veljaven do in c"4'B"5 in c"5, dokler jih imate kaj' \ S ko^ Avtaih koles ni treba dati pregledati, ako ne ra-»0 ^^cijalna vozila pa jih morajo dati pregledati na V^Nn ali na vsakih 6 mesecev, kar pride prej. fk^sta °ljJE — Kuponi za periodo .4 in 5 so veljavni <%f1945, KuPoni za periodo 1 so veljavni ob preje-I mca za 10 galon. b■b° zdaj i1"8 delavce, ker f^očil jf n 1W " ~~ Fisher Air-®Har0«ft-2je izgubila na-Ic'K?* 2a izdelavo boj- fihCVsl(;dtegab0 od" f^ra* aelavcev, ki bo-'I'Mast drugim voj- Sr(!J,am- Tovarna bo l§Nuii!r in v tefn času se ■l ^n'1- ko delavcev cKtova!,1 111 na razpolago i)."ln'aviSu.ie odpovedi za bojna Leta-jflPtfiv J0 to Posledica voja- j® iz.iavil0' v t 0 bodo prizadeti ar«i št. 1 na Coit i 0 tlela, ev v tovarni št. j \ HSte'iih za izdelavo ^ Su-: Vladni posre-J J,00f) izjavil, da je od-, ■ bodo i I raznih tovar" Co Sceni delavci pri Ay eVec ill n.ien % kjCav sla obiskat brata i.%ni.ltudira v Sacred f W^u v Detroitu. Z WHo ii 0e> vsi iz 60. ce-Obilo zabave. "ILKII Ji nmmm omul tk i. jih ,ie še dobil kak republikanski predsedniški kandidat. Tudi letos je stopil v kampa-( njo za predsedniškega kandidata. Toda, ko je izgubil v primar-j nih volitvah v državi Wisconsin,) je izjavil: "Očividno je, da ne j morem biti nominiran," !in je i svojo kandidaturo umaknil. Pozno leta 1942 je odšel Will-kie na potovanje in je prevozil z letalom 31,000 milj. Kot pose-J ben odposlanec .predsednikaj Roosevelta je nesel pismo Stalinu in generalu Kajšeku. Ogledal • si je rusko bojno fronto ter ape-j liral na zaveznike, naj čim prej j odprejo drugo fronto v Evropi. Ko se je vrnil s potovanja, je spisal knjigo "One World," ki je bila prodana v 1,500,000 izvodih. Willkie je bil svoje čase odvetnik v Akronu, Ohio. foff.8- okt- - Wen"f tsijj,0 e Je umrl danes zju- ' v Lenox Hill bolni- SnjjJ je nahajal od 6. 'Ho * cents_ Entered as second-class matter January 5th, 190«, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. ^>83 No. 236 Mton., Oct. 9, 1944 Rusija v Sredozemlju m- Kakor ima Stalin ,v mislih ekonomski, politični in stra-tegični vpliv na Balkanu, tako ga ima tudi v Italiji. Tukaj je položil Stalin karte na mizo ter pozval Amerikance in Angleže (zlasti Angleže), naj pokažejo boljše karte, če jih morejo. Kar se je zgodilo v Italiji, je tako važno, pa tako javnosti malo znano, da je treba nekoliko bolj pojasniti. Ofenziva v Severni Afriki in v Siciliji ter potem v Italiji, je bila čisto ameriška in angleška zadeva. V naši vihravosti smo pozabili ,da je poslal Mussolini deset italijanskih divizij na rusko fronto, kjer so bile razbite, vsled česar si je Moskva lastila svoj delež kredita pri porazu Italije. Ko smo mi invadirali južno Italijo, se je posrečilo kralju Emanuelu, princu Humbertu, maršalu Badogliji in par drugim, zbežati iz Rima v Brindisi. Tedaj so imeli zavezniki na rokah prvi politični problem v Italiji. Ali naj se pogajamo z samim Badoglijem, kot smo se z admiralom Darlanom, ali s kraljem in Badoglijem obenem? Zdaj se lahko pove, da bi bili Ame-rikanci popolnoma prezrli kralja, toda Angleži so zahtevali, da se prizna njegovo avtoriteto. General Eisenhower ni imel nič proti temu. Rusi so pa rekli, da se jih ni vprašalo za svet. V Brindisi še je naglo ustvarila zavezniška vojaška komisija, ki naj bi posredovala in od tega časa je bila politična oblast v Italiji izročena vojaškim poveljnikom in je še vedno v njih rokah. Pričakovalo se je, da bomo v par mesecih v Rimu, kjer bo potem italijanski narod probleme sam rešil. Meseci so potekali in originalna komisija je bila povečana. v sedanjo zavezniško kontrolno komisijo. Rusov še vedno ni bilo odnikoder. Končno je bil narejen sporazum, da se ustvari posvetovalni koncil za Italijo, ker je pritisnila Rusija za to. Za kulisami so pa začeli Rusi kazati svoje nezadovoljstvo nad vsem tem, dasi je bilo na zunaj politično ozračje popolnoma mirno. Posvetovalni koncil je obstojal iz zastopnikov Amerike, Anglije, Francije in Rusije. Toda že takoj v začetku se je dalo Franciji razumeti, da ne bo igrala v Italiji nobeng važne vloge. Za kulisami je pa natihem in zelo gladko delovala sovjetska delegacija. Višinski, ruski podkomisar zunanjih zadev, je imel svoje ukaze iz Moskve; imel je popolno oblast odločevati, kar se tiče Rusije in v Italiji je imef že takrat dobre zveze pri komunistih. Višinski je sodil, da imata kralj in maršal Badoglio veliko moč, in da se je treba njih držati in ž njim obravnavati.' V tem je imel Višinski veliko prednost pred Amerikanci in Angleži, ki so bili tisti, ki so bombardirali italijanska mesta ter si s'tem nakopali sovraštvo italijanskega naroda. Rusija pa nedolžna kot angelj-ček. Amerikancem je bila naložena naloga, da krmijo lačni italijanski narod v osvobojenih krajih, pa kljub naporu niso mogli izvršiti vsega, kar so pred invazijo obljubili. Zato je logično, da so letele vse pritožbe nesrečnega in živčno uničenega naroda na Amerikance in Angleže. Rusija je gledala od strani nedolžnega obraza, ker ni nič obljubila, torej ji ni bilo treba tudi nič dati. Tisti Italijani, ki so bili v vezi z vlado, ali na katerikoli način zainteresirani v politiko, so naenkrat odkrili v svojo veliko radost, da se je prikazala na pozornici neka druga velika sila, ki hoče biti Italiji prijazna in ji pomagati — Rusija. Ker so bili realisti in v svojem političnem mišljenju tudi ciniki, so začeli soditi in misliti, da deluje Anglija na tem, da postane Italija slabotna, morda celo razdeljena, da kot taka ne bo nikdar več kalila miru v Sredozemlju, ter da bo odvisna od Anglije za življenske potrebščine, premog in olje. Tam so stali pa Rusi, ki hočejo biti njih prijatelji, katerih koristi v Sredozemlju zahtevajo močno, zedinjeno Italijo, ki bo po vojni na poziciji dovažati Italiji premog, olje ter ji še na drug način pomagati k ekonomskemu podvigu. Rusi so se brez oklevanja izrazili, da bodo podpirali konzervativne elemente in da na noben način ne žele kake komunistične Italije. Barantali so z Badoglijevo vlado, ne kot vojaška komisija, ki daje ukaze poraženemu sovražniku, ampak kot država, ki dela zveze z drugo na diplomatskih temeljih. Iz italijanskega vidika se ni moglo ničesar lepšega zgoditi. Poprej so bili kot človek, ki ima naprodaj blago, pa je samo en kupec, ki hoče narekovati cene po svoji mili volji. Zdaj je pa še nekdo drug, ki bi rad kupil in ki hoče tekmovati za blago, pa ki še toliko več obljubuje. Kaj bi izbrala midva, ti in jaz, ako bi bila v koži Italijanov? Rusi so se dobro zavedali svoje vloge in so vedeli, da je Sredozemlje važno. Italija bo obrambni zid na zapadnem obrežju Jadranskega morja, nasproti Balkana. Na jugu pa varje sicilijansko morsko ožino. Italija je prva, ki so jo začeli zavezniki reševati nemškega jarma. To bo za zgled drugim državam, ki bodo pazno gledale, kaj se godi z Italijo v zavezniških rokah. Zato ni čudno, če so Rusi priznali kralja Emanuela in maršala Badoglio. Zanje je bila ,vsaj zaenkrat važna kon- ----„ zervativna in ne komunistična Italija. Rusi so vedeli, da je komunistično državo, ki bi, če bi jim bila vsiljena, lahko Savojska hiša še vedno velika moč v Italiji. Vedeli so, da so povzročila revoJucijo. Italijani temperamentni in nezreli ali nesposobni za kako (Konec prihodnjič.) «»♦* n m 11i i riiri n i i i iTre^ BESEDA IZ NARODA Beseda o banki Gotovo bo inponrano delničarjem, vložnikom, odjemalcem in prijateljem slovenske, The North American Banke, poročilo, da je slednja prekoračila veliko številko: pet milijonov dolarjev. Ko se je vršila direktori-jeva seja, je tajnik Mr. Joseph L. Surtz poročal 19. septembra, da ima banka premoženja za .$5,040,000. V mesecu juliju sem poročal, da zna banka doseči koncem leta peti milijon, toda, banka je to dosegla v treh mesecih mesto v šestih. Čast zavednemu narodu! Le tako naprej! Ko je banka štela en milijonček, sem pisal in opozarjal, da s takim malim kapitalom ne bo mogoče narediti koristi za delničarje; vloge morajo na tri ali več milijonov, potem bo banka zmožna narediti z denarjem denar. Sedaj je izšla nad pet miljonov in to je veliko! Hvala vsem, ki se je poslužujete; Bodite ponosni nanjo. Vedite, da je to čast za narod in da o tem tudi vedo še drugod. Banka ima denarja na rokah blizu milijon in pol za posojila. Vsak, ki potrebuje denar, naj gleda, da si izposodi v domači banki, s tem pomaga svojemu narodu. Ako imate kje kakšno priliko, da lahko banki na tak način pomagate, je to vaša narodna dolžnost, da storite za v korist lastnega naroda. Ako pravim korist, mislim s tem to, ker je okrog 900 delničarjev, kateri dobivajo redne di-vidende in se veča rezerva banke, na drugi strani pa banka tudi podpira z oglasi in drugimi podporami dobrodelne ustanove. Kako pametno je torej, da se oklepamo domačega podjetja, ki nam je v ponos in v korist celokupnemu Naj pri tem še posebej pohvalim in izrečem čestitke osobju, odjemalcem in prijateljem naše collinwoodske podružnice, ki tako napreduje, da je prekosila v napredku glavno banko. Prav je tako! Vedite, da delajo v banki naši ljudje ,to sicer v teh dneh toliko ne šteje, toda, delo v bankah je .stalno, ne oziraje se na čase brezdelja drugod, že iz te ga ozira je narodna dolžnost, da se držimo svoje domače banke. V imenu direktorijev se za tako velik napredek vsem zahval ju jem. A. Grdina, predsednik. -o- ci pomožne akcije, ki zbirajo prispevke, katere se bo o pravem času poslalo in izročilo potrebnim v stari domovini. Pomožno akcijo so kot prve organizirale naše podporne organizacije in društva po širni Ameriki, ki v podružnicah vrše delo usmiljenja. Na St. Clair-ju imamo tako podružnico št. 2 JPO-SS, pri kateri sodelujejo zastopniki raznih društev. Nekateri teh zastopnikov in uradnikov omenjene podružnice so zelo aktivni in je zato podružnica poslala že precej tisočakov na pristojno mesto. Ampak delo sedaj ne sme počivati, zato pa se potrebuje sodelovanja vseh dobrosrčnih rojakov, posebno pod imenovanim okrožjem. Vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejet. V ta namen pobira blagajnik naše podružnice Joseph Okorn vsak petek v.ečer prispevke in sicer v starem poslopju SND zgoraj. Zelo ga bo veselilo, ako ga obiščete, ker rad žrtvuje dosti svojega časa, samo da se čim bolj množi ta sklad, v ta res človekoljubni namen. Naj nikogar ne skrbi, da ta nabrani denar ne bo prišel v prave roke, kajti ta sklad za pomoč domovini je pod državnimi nadzorstvom in mora tu-» di še nadalje ostati na principih, na katerih je bil ustanovljen. Ako imajo torej drugi narodi nabrane že velike vsote, čemu bi potem mi ameriški Slo-vnei zaostajali za njimi. Saj nočemo nikjer biti ravno zadnji, zato pa tudi nekaj štejemo med svetom, kot kulturnem in zaveden narod. Torej, čim več se bo nabralo v ta namen, tem bolj častno bo za ves naš narod in to tako tukaj kot v stari domovini. Ne dopustimo, da bi bil klic po pomoči zastonj. Pozdrav, Frances Ponikvar, podpreds. št. 2 JPO-SS. -o-- Fižol je tudi obran Pomagajmo potrebnim! Kar se danes godi po svetu je nekaj silno velikega in obenem pretresljivo tragičnega. Tako je na eni strani ta strašna svetovna vojna, katera prinaša neizmerno gorje in razdejanja, na drrugi strani je pa tudi upanje, da bo tega enkrat konec in to morda kmalu, nakar bo narodom zasijala boljša bodočnost. Vojno goi'je je zaseglo še zlasti Jugoslavijo odnosno naš slovenski narod. Uboga Slovenija .je stiskana na vse načine, zato že prej revna je sedaj še bolj obubožana. Kdo naj ji pomaga? V prvi vrsti smo pač tega dolžni mi ameriški Slovenci, saj nam je povečini tam tekla zibeljka, tam smo tudi dobili temelj vzgoje, ki je bila kažipot za poznejše življenje. Zato bi ne bilo prav, če bi jim v teh kritičnih časih ne priskočili na pomoč kot zaveden narod, ki sočustvuje s svojimi rodnimi brati onkraj morja. Torej, nika'r n&sprotstva, ampak vsi kot eden jim moramo stati ob strani in jim po svojih močeh pomagati. Kakor drugi narodi zbirajo sklade za svoje, tako imamo tudi Sloven- Hubbard Rd. — Komaj sem čakal takega dneva kot je ravno danes, kajti lepo in suho je bilo neprestano, dela pa na vseh koncih in krajih polno. Tako da ni bilo nikakega pravdanskega počitka, to se reče, da bi se brez skrbi usedel v mojo pisarno. Tisti čas, kadar sem vam kaj napisal je bil kot ukraden. Le tu in tam sem smuknil v moj mirni of-fic in katero zapisal in kar srečni se lahko počutite, da sem vam napisal toliko kot pač sem v tej silni zaposlenosti in polomu kot je bilo to leto. V delo se res nisem bogve kaj zaletaval, toda na straži sem pa le vedno stal kot vrhovni poveljnik in pa kot "Indespen-sable man." Kajti v mnogih ozirih se je mene za svet vpraševalo, potem pa če so bili moji nasveti upoštevani ali ne. Veliko časa sem porabil tudi s sprejemanjem prijaznih gostov, kateri so neprestano prihajali in bili tudi vselej dobrodošli. Vselej, kadar sem zagledal nov avto na našem borjaču, sem si kar oddahnil in si mislil: malo oddiha bo in navadno je bilo še kaj drugega. še ene dobre slane je treba, pa se bo delo še bolj zmanjšalo, ko ne bo treba paradižnikov in pa fižola več pobirati. Samo to mi še dela preglavice. Le kadar pridejo elevelandska dekleta, takrat pa mi hitro priskočijo na pomoč. Oni dan so se bila pripeljala ta prijazna dekleta kar v sredi tedna, ker so vedela koliko imam še fižola za potrgati. In ker gojijo — tako gorečo ljubezen in usmiljenje do mene, zato so se pa pripeljale na pomoč in sicer: naša hči Mary, ki živi pri Vi-rantovih in s seboj je pa pripeljala Mrs. Virant, Mrs. čam-pa, Mrs. Sakovič, Mrs. Skrtič in Mrs. Onisi iz 79. ceste. Vsa ta pridna dekleta so se mi vsule med fižol in ga v kratkem času potrgale več kot bi ga bil jaz ves teden. Vidite, kako bi se moral mučit; oh ubogi križ in kolena, kar sam sebe bi se smilil. Mrs. Onisi in njen soprog sta prišla tudi poleti večkrat in sicer v največji vročini in sta nam pomagala celo seno pospravljat. Mrs. Onisi je tako pridno nakladala seno na voz, da le kaj. Po nesreči so me bili spravili na voz seno razravnavat, pa je šlo tako hitro kot na šivalnem stroju, da se niti iz sena nisem videl. Zato se pa vsem tem pridnim delavkam prav lepo zahvaljujem. Seveda pa to sezonsko delo še ni končano, kajti čaka še ogromna njiva koruze za olič-kat. Kako bo z njo pa ne vem, kajti jaz sam ji ne bom kos. Če bi ličkal sam bi me predolgo vzelo in poleg tega pa so jesenski in zgodnji zimski dnevi precej hladni in bi me preveč zeblo v parkeljčke. Morda se me bodo tudi tedaj usmilili in mi priskočili na pomoč in bi to delo bilo na mah zgotovlejno. Kaj pravite? Oni dan sem se bil zopet sešel z mojim prijateljem. Pogovarjala sva se o politiki, se reče, saj govoril je samo on in jaz sem pa le poslušal, ker se na politiko ne razumem in zato pa raje molčim in poslušam, kaj pravijo drugi. Povedal mi je, da si je precej gotov, da bodo Ohio zopet vzeli republikanci, in sicer z večino kakih 700,000 glasov, če ne bo kar "land slide" kot pravijo Amerikanci in da hoče ameriški narod biti še zana-prej svoboden in noče, da bi mu tujezemske vlade diktirale, kaj sme in kaj ne sme, kakor se to dogaja sedaj, ko se narekuje, kam naj se gremo vojskovat. Rekel je tudi, da ni nič kaj lepo za ameriški narod, da njegov predstojnik "matafiri" po tujezemskih deželah in tisti s ta dolgo cigaro, da bi tako delala kakšne pogodbe za kulisami za mogočni in nekdaj ponosni ameriški narod in barantala za kak komunizem in ga ameriškemu ljudstvu vsiljevala. Posebno pa mi je naročil moj prijatelj, da naj v Ameriško Domovino napišem poseben poziv na matere in mlade ženičke, da naj dobro premislijo predno bodo pritisnile pečat na določen dan, da ne bodo s tem svoje sinove ali mo-žičke potisnile še v nadaljno sužnost s tem, da jih bodo po tej zmagoviti vojni preganjali širom sveta po džunglah, puščavah itd., ali naj jih kar čim prej mogoče do*be zopet domov, kamor si tako neizrečeno žele. Pristavil je, da matere, če imajo le še kaj ljubezni do svojih sinov, jim bodo gotovo pomagale na odločilni dan. Tako vidite, sem slišal govoriti prijatelja in ker sem poročevalec, pa prinesem na dan. To sem mu tudi jaz pritrdil. Saj še dobro vem, ko sem še pred štirimi leti hodil v Cleveland po trgovskih opravkih in sem povedal marsikateri materi, kaj se bo še z njihovimi sinovi godilo. Verjele mi niso, še smejale so se rAi, češ, da imajo obljubo, da se kaj takega ne bo nikdar zgodilo. Pa danes poglejte, kaj pomeni obljuba in koliko velja! Pravijo, da se osla samo enkrat spelje na led, drugič pa ne. A kot izgleda jih je še dosti, ki se bodo dali tudi v drugič speljati na led neglede na to, kako njih sinovi trpe in kako dajejo svoja mlada življenja — no, danes tiste matere plakajo, ki so se mi pred štirimi leti smejale. čital sem tudi v nekem čika-škem časopisu, da je bilo v Deweyevi paradi v Los Ange-lesu nad 90,000 ljudi v paradi, čudno, da pri tem ni bil omenjen noben cirkus. No ja, malo kikanja za nameček pa le mora biti, zato si pa tudi či-tatelji, ki take stvari "čitajo ne morejo pomagati drugače, da kikajo. Namesto, da bi čita-teljem dali.pred oči čtivo brez kikanja in v njih pravo korist in dobrobit naše dežele pa bi ne bilo nobenega kikanja in ljudje bi ne bili tako razdvojeni kot so. Pa brez zamere, kajti to je samo tedensko poročilo hub-bardskega poročevalca. Pozdrav, Frank Leskovic. AMERICAN RED CROSS 4» Rdeči križ poživlja na sodelovanje Poudarjajoč, da pripada ameriški Rdeči križ vsemu ljudstvu ter da je v ideji Rdečega križa zapopadeno upanje človeka, je novi predsednik Rdečega križa, g. Pasil O'Connor, v svojem uvodnem radijskem govoru pozval slehernega človeka v Zed. državah, da sodeluje v akciji za Rdeči križ. Tujerodni Američa ni ter njih otroci, najsi bodo slovenski, ruski, francoski, angle ški ali katere koli druge narodnosti, so ravno tako dobrodošli kot oni, ki so v Ameriki že več generacij. Ni dolgo tega kar je predsednik O'Connor dal priznanje Američanom tujega porekla zg njih aktivno sodelovanje za Rdeči križ, rekoč, da je bilo njih tozadevno prispevanje velike clo-večanske vrednosti. V svojem radijskem govoru pa je tudi pou. daril, da je potrebno, da se še bolj živo udejstvujejo v aktivnostih Rdečega križa, da bo njih glas in reprezentacija v tej organizaciji še vidnejša. "Na katerem koli bojišču tt vojne," je dejal predsednik O'Connor "je Rdeči križ v službi nudenja pomoči in tolažbe našim fantom, možem in dekletom, ki se žrtvujejo za našo domovino. Rdeči križ jim služi v imenu vas vseh in slednjemu izmed nas je v veliko zadoščenje dejstvo, da krvna plazma, zavoji za ujetnike v sovražnih deželah in bol-ničarska postrežba vojnih bolničark povsod rešuje dragocena življenja," "Rdeči križ je v svrho uspešnejšega in širšega delovanja za vaše fante, može in dekleta v vojni službi izvežbal mnogoštevilno plačano osebje, katero vrši delo ter nudi postrežbo in pomoč, kakršno bi vi radi sami nudili svojim sinovom, hčeram, sopro gom in bratom, pe bi mogli biti z njimi. "Kljub največjemu številu najetih in plačanih delavcev oziroma uslužbencev v svoji zgodovini, pa Rdeči križ danes kot je v preteklosti dolguje svoj obstanek milijonom članov krajevnih postojank Rdečega križa. Potom teh številnih članov se organizacija Rdečega križa udejstvuje kot narod. "Kot jg že vsakomur znano, je ameriški Rdeči križ del organizacije Mednarodnega Rdečega križ j a ter Lige društev Rdečega križa. Nič se ne ve, kaj nas še čaka v bodočnosti . . . vojni dogodki zastirajo obzorje. Toda neglede na potek vojne, ste lahko prepričani, da dolžnosti Rdečega križa v prihodnjem letu ne bodo nič zmanjšane, ampak raje še povečane, kajti na mnogih poljih se bodo potrebe znatno povečale. "Rdeči križ mora sodelovati v dostavljanju pomoči prizadetemu ljudstvu v Evropi, kar pome-i ni, da bodo vojne aktivnosti na še organizacije nada'je ^ leta po zaključeni v<#J tem, ko bomo nudil'** moč prizadetim narod'm. mo to, da kakršen k"1^ bomo zgradili na rUf , pogoriščih sedanje v" , mo gledati, da bo svet5 ideji Rdečega križa,, , ideji leži jedro pre«F --0—""iji Poljaki so izdali^ Ijskimi imeni^doj^ OCVIREK — Atd "Zakaj se teko se ti vso noč saw , zopet dobili P^Jjl rilci?" nagovori T° , tel j a Poldeta. d "Kaj se ne bi k^, bi se tudi ti, če ^ j jem mestu. iKupn."^ reč knjigo, ki ^ $ fante, kako je treP"1 a kletu. Zdaj pa san1 bi napravil.." "Kako da ne?" .,,1 "Well, v knjig'^ "Primi dekleta za J ganljivo reci: | ko te ljubim!" M "No, zakaj P» p kot te uči knji8*' vpraša prijatelj. "Kako bom, mu dekletuim^Ji/ Ta-le je prf«*^ mes Ave. z ge"11 . jo! no pripombo, zase, da ne bo kaj. da je resnična m »A ti lahko citrali P^i to na kontu mac- y bom dal v javnost/ v tole kolono, da° po me dnami- Ji* in tar,,« usesa za . . • in Kmet leži hud" t« stelji. Bil je že jj* ju, da mu je m°Ji.cf krat ukazati >naJtelj* bolj na sredo V° jj n sih mu hropi, k° | brano po cesti- ^ vse strani in d° ^ vise na edinem/ postelji in skuša ces, oča, saj "per prej pa potlej- f, in še dolgo bos a kar vem, da boi» ^ go čakati, Precl1' ^' ročili grunt. je včeraj zažugj,,z - bo več čakala- / rekel, naj V0^ ^ dni in se bo kaj P j. t alipa tako. Attl[ M zakaj in še boy^jjJ in orala, če I] no noče drugače Očetu so stras ^m te sinove besede- ^m koliko pokonci 1», ft "Kje je pa / J "Zamesila Je „ Ji ravno kruh v P® Zopet je molk m da v strop, s>n \.j ft \tih.a ^ k°ncu čas, ko fi-SjfrJ s)užabnikom lah-pokojnine in jpti a °8ti. Ali ne bi hotels morda bolj za-jr K <}.l.do sv°Je sreče? sljhf imate nagnenje in H^e. Rada bi vaše ■L N^w dvornemu sli-m^tjij t«; ali ne bi mi jih E nekaj dni? Poš- ifC Ako, P0 d'Hervillyju m 0 vav 0 Robert mojih J5jNlal lladarjenosti, ga jlt^l ' da bi se nekoliko jPL* od] v8, Radi tega vam m t b°m°ziti uniforme; POJI j voi; ' da vam vaš ma- ;|j>k0 Potrebni čas, da bo- Pogosto obiskovali V^o,., ellie. Jeli vam S M j ^ s^. bil° prav? Žarel V°V(>liCk in nisem mogel Y esed, da bi se za- PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Plačajte račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave. (2. & 8. each month) Sigurnost po vojni Sprejme se dekleta v trgovino s pohištvom, ki se razume vsaj nekoliko na knjigovodstvo; stalna služba in dobra plača tudi po vojni. Naslov izveste v uradu tega lista. (236) Dobra služba Dekle ali žena, ki jo veseli delo v department trgovini, naj se zglasi v Anžlovarjevi trgovini na 6202 St. Clair Ave. (Oct. 6, 9, 11) Vas muči glavobol? Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. CENA 50 CENTOV MALI OGLASI Stanovanje iščejo Išče se 5 ali 6 sob za 4 odrasle osebe; najraje med 49. in 65 cesto. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu te ga lista. (237j Handel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C, SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo R<1. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. _ ■ ■ ...... .............. _ _ _______ bo odvisno od števila popolnoma zaposlenih delavcev v vsakem obratu. Najbolj nujne so potrebe v tovarnah konzerv na srednjem zahodu, od Marylanda do Maine-a, a na zahodu pred vsem v Oregon-u, Kaliforniji, Utah in Colorado. Delavci, ki bodo zaposleni le deloma, bodo dobivali plače, ki bodo odgovarjale njihovi zaposlenosti, na podlagi istih mezd kot za popolnoma zaposlene delavce. Delno zaposleni delavci delajo navadno po 4 ali 5 ur na dan, tako kot bolje odgovarja lokalnim razmeram. Cas dela si morejo izbrati sami. (OWI) Borba proti nezgodam Washington. — Federal Security Agency poživlja javnost naj sodeluje v kampanji, ki se je začela pod pokroviteljstvom vlade, katere cilj je, da zmanjša število nezgod izven tovarne, da bi čim večje število delavcev, posebno onih v bistveno važnih vojnih industrijah ostalo na delu. FSA poudarja, da nezgode doma in drugje motijo vojno produkcijo, ter navaja dejstvo, da je bilo lani ubitih 6,000 delavcev, a 900,000 da jih je bilo ranjenih v domačih nezgodah, ki so bile dovolj resne, da je delavec izostal od dela najmanj en dan. V celoti so domače nezgode ŽENSKE SUKNJE Naročite si fini FUR-COAT ali Sterling suknjo iz čisto volnenega blaga direktno iz tovarne po veliko nižjih cenah kakor kje drugje na WILL-Call pri BENNO B. LEUSTIG-U ENdicott 3426 1034 Addison Rd. VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (Oct. 5, 9) FINA DELA ODPRTA » » za moške in ženske PLAČA OD URE MED NAJVIŠJIMI Tovarna i bodočnostjo Ženske za delo DELO DOBIJO PELO DOBIJO v letu 1943 zahtevale 32,500 ameriških življenj, med njimi 6,000 delavcev, t. j., 7% več, kot v letu 1942. Ti statistični podatki prihajajo od National Safety Council-a kot pravi FSA. Analiza teh 32,500 smrtnih nezgod nam pokaže, da od-padeti 2 tretjini na padce, kar je 5% več kot lani. Četrtina vseh smrtnih nezgod doma se je pripetila na stopnjicah. Dvorišče je kraj, kjer se je pripetila petina teh smrtnih nezgod, a v kuhinjah tudi petina.—OWI Svarilo tujerodnim pomorščakom dezerterjem Washington. — Ameriški urad za priseljevanje in naturalizacijo je zdaj začel loviti tujerodne častnike in mornarje, ki so služili na zavezniških trgovskih ladjah in v Zedinjenih državah pobegnili z njih na kopno. War Shipping Administration poroča, da dobe na izbor poVratek na ladje svoje države ali pa, deportacijo. WSA ceni, da .je dezertiralo približno 6,000 tujerodnih rt-gov&ih mornarjev na ameriško kopno, od začetka vojne sem, in da je večina izmed njih našla mesto in delo v ameriški industriji. (OWI) nim pozdravom je odšla proti planšarski koči. Jaz pa sem mislil, da vidim nebesa odprta. Ne, takega srečnika, kakor jaz, pa ni bilo pod božjim soncem! Častnik in umetnik obenem! In v obeh karierah kraljica moja zaščitnica! Zdaj mi veliki sodnik ni mogel več braniti svoje hčerke; saj ob takem pokroviteljstvu sem vendar moral imeti dobro srečo! Doma na stanovanju sem našel Salisa, ki me je povabil, da bi z njim obiskal slovečo žgalnico porcelana v Sevres-u (b. Sevr-u), ki jo je vodil naš rojak. Vesel sem bil vabila, in peljal me je po stezi skoz Meu-donski (b. Medon-ski) Gozd. Pot je šla skoz zeleno sečo, kjer so peli slavci kakor za tekmo. Cesto sva postala in vlekla na uho sladke glasove. Salis je v mehkem zanosu govoril o naši domovini in svojih vzorih, in tudi nad mene je prišlo kakor pesniško navdušenje. In prosil sem ga: "Zapoj mi prav lepo pesem o svoji 'Berenice,' ki bi jo jaz v mislih lahko obr-mil na svojo Verenko." In pravil sem mu o svoji ljubezni do sodnikove hčere in izrazil upanje, da jo vkljub očetovemu odporu dobim, ker mi je sama Marija .Antoinetta pred par urami vzbudila najlepše nadeje za bodočnost. "Damian, ti si bolj srečen od mene,'' je rekel s turobnim nasmehom. "Ursina Pestalozzi, ki jo radi lepih plavih lasi zovem Berenice, je ljubeznivo bitje najboljšega srca. Vendar pa moj oče želi, da izberem bogatejšo in imenitne j šo nevesto. Najboljši oče je, a veljava in ugled naše družine ga je prva skrb. Da bi se vendar enkrat iztrebile te žalostne stanovske razlike! Nikdar in nikoli jim ne žrtvujem svoje Sine!" Tako mi je tožil bolest svoje ljubezni in mi potem z mehkim glasom zapel nežno pesen. Naslednjo kitico- sem ohranil v spominu in sem jo često v mislih obrnil na svojo Vereno: il Setn bil zmeden in sem ^ ..0 "otroških posku-| mti toliko se nisem do-lnljtta bi_ se bil zahvalil za ^ 0> ki mi jo je pač na-t-Jrri.njena milost. Dobro-Je Pomagala iz zadre-|k S,sprei"ljevavko sedla i v'da prav zlagoma li-Ij risarski knjigi. Pia Jalila slike ne£° V0J" pj , ' 3e zaporedoma vz- l^harmant!' in 'delici- »V ^ več me je vpraševa- Casnila k risbam in je it U,.0 nJ'ih dolgo, in zde- \ Je' 2 ljubeznijo ogle- žiJ lepa je vaša domovini Muos!" J'e rekla- k0 ^plj*listu pred njo hriba 0(iprtatus in skozi med nji-ijk ^az&led na ledenike ije Planin. Skoro naj-' Snfedovala preprosto Hi Maršev z vrtičem ^it-breg0m ob P°toku V b S sivim obzidjem v Si, /J tem me je nape- H0 PriPovedoval krat- t sv°je mladosti, in si-4, J1^o, ker je kmalu še d toi francoščina ne \Cela gladko. Vedla se ^Osto in ljubeznivo, Klpo*kdo jeti- 'ill! Sv . od srca govorim li fkal!',e mladosti> posta- 'I^il oče in stari l^oči6 ° z£odnJi smrti iff. a in o materini bo- f! fodoh Ustala naprej" in moje matere. IV, Sedi lepe poletne dni f* de.ial. "A le neko-fsi)e Jubezni in dobrote, 1% j 0ci> na papirju izra-P, n Cela nezmožen." *erine ljubezni tudi fr Kor„ ?.nik lle more do" |vt etl!'', je rekla kra-^j je pa ta zala f.Havami v licih? Ka- | iaf,Sem rekel in, čutil, P: Vain- Potem sem iNtei^ terena Key ser s lo > anka, je čas, da ■f'ti H?Voljo sladke sme' r %st-idneh dobite kn|'i_ Uo po d'Hervilly- I | Udarni in s pri jaz- 1 1944 OKT. 1944 Sn M« |T»We H» Vr s* 1 2 !3|4"1 5 6 7 8 9 1101111 12 13 14 15 16 Il7j 18 19 20 21 1 23 !24||25 26 u M ISH Hi'1 -L. _ _ Potem je podpisala izjavo ter jo izročila Jozuatu, ki se je smehljal zmagoslavno. "Sprejmite, gospod," je dejala. "Odločeno je. Storite sedaj svoje!" Jozua seže po važnem dokumentu ter ga stisne s svojimi pohlepnimi prsti, kakor pograbi roparska ptica plen s svojimi kremplji . . . "Vanderbroock bo , zadovoljen, moja gospa," je rekel ter se ji globoko priklonil. "Zahvaljujem se vam za to uslugo, gospod Jozua," skon-ča Armenija ta pogovor. "Sedaj zopet nekoliko laže diham." Jozua je potisnil listino v žep ter se poslovil od Armeni- Spodaj precl vrati je prepe-ljaval strežaj njegovega konja. Jozua ga zajezdi ter izpusti precejšno svotico denarja strežaj u v roko. In ta se mu v znak hvaležnosti in spoštovanja globoko prikloni. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR PO-. ZABLJENEGA SOPROGA IN t OČETA Joseph Vidmar ki je mirno za vedno zaspal dne 8. oktobra 1942. Dve leti je že minulo, kar si Ti zapustil nas. mirno v grobu že počivaš in pri Boku večno srečo vživaj Žalujoči ostali: MARY VIDMAR soproga. SINOVI in HČERE. Cleveland, O. 9. qkt. 1944. V BLAG SPOMIN DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE HČERKE IN SESTRICE MARY B0YCE ki je preminula 8. oktobra 1935 Let devet je že minilo, odkar ti v hladnem grobu spiš, rešena zemeljskega trpljenja se v večnem raju veseliš. Žalujoči ostali: CAROLINE BOYCE, mati FRANK, JOSEPH, LOUIS, bratje JENNIE. FRANCES, ALICE, sestre Cleveland, O., 0. oktobra 1944. 1924 1944 J^aznanilo in Z,ahH)ala Tužnega srca globoko potrti naznanjamo pre žalostno vest, da je dne 26. junija t 1 v Franciji v boju za domovino dal svoje mlado življenje naš ljubljeni, nikdar pozabljeni sin in brat' Pvt. Stanley I. Zupančič rojen je bil v Clevelandu dne 13. junija, 1924. Pohajal je v šolo svetega Vida, nato je dovršil svoje študije v East Tech višji šoli in je bil Pied vstopom v vojaško službo zaposlen v Cleveland G raphite Bronze. TRPLJENJE MLADE MATERE