Dopisi. Iz mariborske okolice. (Odločilo okrajuega šolskega sveta) zarad Seidlovega solskega računa do srenjskih predstojniko^ se tako glasi: nOkrajni šolski 87et je 7 seji 9. a7gusta t. 1. od krajuega šolskega sveta 7 Kamei predložene šolske račune od leta 1865. do slednjega decembra 1876 pregledal in z dostavkom resnične spozual, da se morate ori dve pobotuici (kvitingi) za leto 1876 od zaračunjenih obresti od Wisthalerje7ega kapitala in sirotinskega zavoda 7 Kamci priskrbeti. Po sklenjeuem računu §e ostane tirjatev za računarja 45 gld. 94 kr. in dolžni zaostanek 7 hranilnico od 1. no^embra 1875. do 1. maja 1877. s 525 gld. potem od Nustererje^ega kapitala od 19. ju- Iija 1875. do 1876. s 30 gld. 7kap 600 gld. 94 kr. Temu nasproti pa ae imajo srenje plačati in sicer na zaostankib: Kamca 173 gld. 7 kr., Brestenica 5 gld. 1 ki\, Šober 136 gld. 20 kr., 7kup 314 gld. 28 kr. Od konkurenčnih srenj: Kamce, Rosbaha, Brestenice, Jelo^ca in Šobra, se je 7 tekočih 11 letib po 7elikosti dače plačalo 8484 gld. 7 kr., dolžne pa so se okoli 6000 gld. Za razdeljenje šolskih stroško^ do leta 1875. se je ra^nalo brez srenjskih doklad po sledečem načinn : Kamca z da^ki 1352 gld. 79 kr., Rosbah z da^ki 1783 gld. 84 kr., Brestenica z da^ki 1392 gld. 40 kr., Šober z da^ki 185 gld. 2 kr. in Jelo^ec z da^ki 471 gld. 68 kr. 7kup 5185 gld. 73 kr. Od 25. jannarja pa se je ra^nalo po dači z dokladami 7ied in sicer: Kamca 8 1915 gld. 46 kr., Rosbah s2278 gld. — kr., Brestenica 8 1850 gld. 57 kr.. Jelo^ec 620 gld. 45 kr. in Šober 363 gld. 91 kr, 7kup 7027 gld. 89 kr. Srenje se opozorijo po določilu okrajnega šolskega 87eta k lastnemu 7edenjn in primerjanji s srenjskimi racuni. Okrajni šolski 87et 7 Mariboru 11. septembra 1877. Načelnik Seeder m. p. Pri od g. Seidla napo^edani krajni šolski seji si je z 780 87ojo bripa^o zgo^ornostjo prizade^al šolskt odbor k podpisanju računa nakloniti obljubo7aj6, 7se zakasnjene obresti (Verzugszinsen) 176 gld. 91 kr. in dohtarju 50 gld. za namenjeno prodajo šole plačati. Na ugo^arjanje nekterih odborniko7, da so srenje 273 gld. 50 kr. 7e5 dolžne v branilnico. kakor so pred desetimi leti iz nje dobile, se j< bojda hudo zadrlrekoč: ,,ich werde den Beamtei der Sparkasse scbon zeigen" pa kaj bo pokazal, tega še ne 7emo? Po njego^em lačunu do pr7ega maja se 76 da ni toliko, pa g. Seidl naj premisli, da je že jesen in 1. noeember. Eden odbornik je podpisal račun. Ko je ta nekdaj ngo7arjal, se mu je Seidl baje zagrozil: nden werde ich aber špricen". Drugi odborniki pa pra^ijo, da ne podpišejo, dokler jim spriče^al ne prinese od plačanih zakasnjenih obresti, od plačanega dohtarja, in od doloženega dolžnega denarja 7 hranilnico. Primerjanje srenjskega in šolskega računa pa je ogledalu podobno, če kozel pred njim stoji. V srenJ8kem računu najdemo: fiir Sparherd beim Gemeindediener 25 fl. 7 solskem enako. Obleka za srenjskega slugo se tudi 7 šolskem računu poteple. Ko je odbornik K. načelnika okrajnega solskega sveta na to opomnil, mu reče: ,,po7ejte mu, se je pac zmotil". Pri drugi seji kr. s. S7eta je pa bilo premalo odborniko7 na^zočih, toraj še zdaj ni pora^nano, ako ra^no je že 1. no^ember za našo šolo rubljenja den. Iz Vidma pri Savi. Unkraj Save nam ravno nasproti je na Kranjskem malo Krško mesto. Tam 80 razni nemskutarji 14. oktobra t. 1. imeli 7eliko 7€8elje. Mesto je bilo razs^itljeno, možnarji so pokali, godbe so s^irale in nemški pe^ci iz Ljubljane peli iu pili. Kaj pa je tedaj bilo? Nič druga, kakor deželni in drža^ni poslanec Hoče^ar je no^o pa še prazno šolsko poslopje, katero je na lastne stroške pozidal, ker je sila bogat, izročil šolskemu okraju, naj ta 8edaja7 njej ustano^i meščansko šolo; vendar z tem pogojem, da se bo le 7 nemščini poduče^alo, ra^no tako kakor da bi Krško stalo kde gori 7 Westfalenskem, kder živijo sami trdi Nemci. Pri tej slo^esnosti je bil tudi minister Stremajer na^zoč in je go^oril 0 učenji materaega jezika — 7 Kišketn in okolici torej slo^euskega — Cemnr se je 7se Cudilo. Vendar, na^zočim nemškutarjem goto^o 7 nekoliko tolažbo, je po^darjal tadi potrebo nemškega jezika na KranJBkem, ako hočejo kam priti! Besede ministio^e so bile zmerne, tem bolj so pa drugi go7orniki hvalili in kadili nnemško kulturo". Bodi jitn! Ko bi še le stroske no7e mešCanske šole botli na 87oje mošnje 7zeti! Konečno še omenimo Ho5e7arja. To 7am je čuden, bogat in po sodbi ljudi jako srečen mož. Pred nekoliko leti ni gleštal ni6, ali pomagal si je po raznih ršpekulacijah". Bil je 1. 1859. zapleten 7 pra^do barona Eiuatten-a, kateri je kot ,,liferantu ži^eža za a7strijansko 7ojsko na Italijanskem drža^no mošnjo osleparil, 4000 70I07 6krat zaračunil, in se obesil, ko so ga zasačili. Poznej je dobil Hoče^ar pobiranje vžitnine ali ,,daca" in je kianjski deželi z 14000 fl. na dolgu. Hoče^ar je sedaj jako bogat, drža^ni in deželni poslanec, častni meščan Krški in kot 7itez železue krone z zlatim križecem uakinčan! — Z letošnjo trgat^ijo se ni tako obneslo, kakor smo poleti pričako^ali. Vinogradi, ki so lani dajali po 100 do 150 7eder, dajejo letos le 80-100. Vince bo pa dobro! Od sv. Vida na Koroškem. Pred 2 letoma se je tukaj no^i ceik^i in ž njo 7.dotiki stoječi belenišuici nn8miljenih brato7u položil temeljni kamen. Delalo se je potem marlji^o naprej in sedaj je 7se zgoto7ljeno. Vsaki člo^ek, ki mimo gre, se začuden 7sta7i in radostno ogleduje res mojstersko 7 gotiskem slogo pozidano cerk^o in 7eliko palačo no7e bolenišnice. nUsmiljeni bratje" so marlji^o pobirali miloščine in tako z pomočjo samih dobrotniko7 velikansko delo dovršili. Cesarje^ič Rudolf, nas prihodnji cesar, je daio^al 6000 fl. in torej 8e tndi celo pod^zetje imeuuje ,,Rudolfo7a bolenišnica" nemški: Rudolf-Spital. Od 1. no^embia t. 1. naprej začnejo ondi spiejemati bolenike, naj so stanu, roda ali 7ere katerekoli. Velika slo^esnost se je vršila, 27. okt. ko so milostljivi knezoškof iz Celo^ca prišli cerk^e blagosla^ljat. Vse inesto je bilo po koncu, mnogo ljudst^a ae je udeležilo redke slo^esnosti zlaati pa prelepe pridige knezoskofo^e. Na^dušeni so izrekli ja^no in 7eliko zaIi7alo 78em, ki so kaj k temu sijajnemu delu krščanske milosti pripomagali, ki je atalo Va milijona goldinarje7. Bog jim naj 7sem 7 nebesib po7ine!