Štev. 12.
Cena ednoga drobca 50 fil.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 12 K., na mesec 1 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (Inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-10 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Jožefovo.
God hranitela božega Sinű, presvetoga Jožefa je velepomem-ben. Pa zakaj? Morebit zato, ka je te den na Cankovi proščenje, šli vélka spoved ? Kaj pa? Ali zato, ka odpre vrata'sprotoletji i nam zadüšijo vijolice, priletijo lastvice? Tüdi ne. Ali zato, ka nam teden naznanja konec posta i bližnji Prihod vesele vüzemske alleluja? Ne.
Den sv. Jožefa je zato velepomembni, zato pomeni veliko, dosta, ka nam pred oči postavlja podobo, po šteroj se ravnati drüžba človeča mora. On je najvekši dostojanstvenik. Vekše časti mož še ne noso. Prvi i zadnji je bio on, ki je namesto nebeskoga Očé gojio njegovoga jedinoga i božega Sinű, Jezuša Kristuša. Nebeskoga očé očinstvo je zastopao v deviškoj čistosti na zemlji. Pa natoj nepregledno] visini časti jo "bio delavec, pa še Siromaški delavec. Kak svetlo' se nam odkriva stem dvej a reč: 1) ka je delo nej sramota, nego Čast; 2) pa ka delo samo te po-časti človeka, Če verje te. Če bi sv. Jožef ne bi vervao, da dete, štero na skrbi ma, poleg človeče nature tüdi božo ma v sebi, bi dobo kdasveta hvalo, ka nam je ohrano Zveličitela ? — Nikdar nej. Delo njogovo njemi je zato rodilo najvišišo čast med" delavci, ar je vervao i z . verov delao. Iče je to tak, pa nači bili ne more, je ne to neizmerno tolažba za delavca, ka jé en v podobi sv. Jožefa. Te prvi bio pri Bogi, kda je té v človečo) podobi prišo na svet ? Je mogoče mislite vekše časti, kak zaslüžili dobrovoijni pogléd kralja králjov ? f toga je bio vreden delavec v osebi sv. Jožefa pri jaslicah.
Delavec hiti je čast a samo
tak, če je vera z delom zdrüžena. 1 ka je dnesdén mnogim delo ter i nečast je zrok, ka nemajo vere.
To oboje, vera i delo kje je zdrüženo je sréča, mir doma. Vekšega siromaštva i večvörnoga dela ne bilo indri kak v máloj hiŠtci štera je streho dalá Stvori-teli nebe i zemlje, pa vendar tű sta prebivala najvekši miri naj-srečnejša blaženost. Ki verjejo i delajo ljüdje, so bláženi. Tista drüžina je sunčni ograd, v štero ni vse cveté i obilno rodi. I kém več je takših drüžin, takših familij, tem več ljüdi je srečni)!.
Pa stoji držáva z drügoga kak z drüžin ? Ne. Ona sama je edna velika drüžina. Vidite, ki jo vodite, srečna, zadovoljna bo ta samo te,, če bo v njej delo a ne brez vere. To nam kaže višja moč, — štere- glas se nam v düšno) vesti Sliši — do! z nebe kda za glavo familije Štera je gojila včlovečenoga Boga, postavi venajocega delavca. Sv. Jožefa den se zato Velepomembno
Dom i svet.
Jugoslavija. V Belgradi se vrši narodno predstavništvo ali spravišče. - Liberalna, zvana demokratska stranka obstruira. Obstruiraíi, obstrukcija je dijaka reč i po našem pomeni vstaviti se ali proti se postavljati. Obstrukcija je pa ne drügoga, kak  lárma, krič med gučom drügih sitank, da se ne bi razumeli poslanci i ne mogli pravde sklenoti. Takša obstrukcija je včasi potrebna, gda se naime za ljüdstvo Škodljive postave ščejo slepati, obsojena vredna pa, kda se ide, kak na priliko ravno zdaj v Belgradi, za lastni žep i lastno čast. Obs-truirajo namreč zato demokrati, ar na njihovih niinisterskih sfolcah zdaj drügi gospodje sedijo, celo en kmečki slovenski gospod, Roškar, minister poljedelstva, šteri z odprti mi očmi ravnajo državo i preglejüjejo vse. Kaj je povejša vláda dobroga ali slaboga včinila Od dobrot prvejše
vlade je teliko že na svetlo prišlo, ka penez, v državnoj blagajai nega nikaj— račum do zato lehki duga je pa napravila pol milijarda zdaj eden liberalni 1- socialdemokratični list za drügim odkrivajo grehe tistih ministrov, šterim so prle kadilo vuiL-gali i bozanno kričali. Pa to je tak že znana .stara pesem. To pa tak ne trebe praviti, ka je prvejši predsédtiik deželne vlade za Slovenje. dr Žerjav, svojoj roubini Spravo lepe Slüžbe, kak piše »Slovenec", kak oskrbnikah! (sekvestrom), ednomi rodi ne samo edno, negoveč slüži). Za njegovo vlado se je osnavljala tüdi v Prekmurji .Prekmurska stranka zvana bike vska„ stranka. To/ častno ime je pa po tom dobila, ka je nameejavala bike küpüvati v Prekmurji i stem doséči dvoje; 1) peneze za stranki) proti krščanske iz žepa krčanskih Prekmurcov, 2) pa kortešérafí pri fqj i pa Toj küpčiji za njo. A po prekmurskom povedamo: Križhboži 4 nega je več Od penez, v kakšo formo se. zamenijo, ostani Jí kak dozdáj za dinar da do se .štiri .korone' računate, ali pa samo edna, odloči parlament to je vsi poslana, ne pa par ministrov i báítfctrov. kak prle. Volilni'red, šteroga je Prvejša Vlada napravila brez pígiamesta, pride pred parlament da ga te odobri. Poleg pr vašega volilnoga reda bi Sloven ja. volüa samo ! 15 poslancov, ino izmed teh tri naše Prekmurje, Te načrt se zdaj brščas spremeni.
Rusija. Boljševiki so zasedli Irkutsk i stem do rok dobili ceIo bogato Sibirijo. Ma Poljski odgovor, da se Polaki z Rusi samo tak pomirijo či ti priznajo Poljskoj tiste meje, štere je mela 1. 1771. so Še boljševiki jako razrdiü. Vendar pa poskuso ešče ednok se z mirovnov pogodbov bíižeti Poljskoj.
Čehoslovaška. No rojstni den je Massarik, predsednik čehoslovaške republike vnogo pozdravov dobo od Vladarov i drügi imenitnih oseb. Čestitao njemi je {talijanski král]', naš regent Aleksander. Rimski papa so njemi sledeči Pozdrav poslali: Na god vašega rojstnoga dneva nam je prijetno, da vam moremo poslati svoje čestitke z željov, da bi bio verski mir v zadevah i s sodelovanjom vseh državljanov Vaših dežel podlaga Vašemi predsedniškomi delovanji v rastoče hasek plemenitoga-
1920. marc. 21.
NOVINE
2
čehosloveškoga naroda. Prosimo Boga, da bi blagoslovo té rod.
Türsko. Türki so v CUicijl spoklali nad 15 jezero armence v, krščenikov, To klanje Že leta dugo delajo Türki. Zdaj so pa zato besni, ka Armenci dobijo samostojno državo : Armenijo. Francozki vojaki ido Armencom na pomoč.
Vogrsko. Proti Horthyji, kda se je vršila volitev ta ravnitela državnoga, je bila Zarota namenjena, vmoriti so ga šteli njegovi sovražniki. To je zvedelo vojaštvo t tak ostro Zatoga volo zasedle vse poti do ‘državne hiše, ka je niti več poslancov, še sam finančui minister ne mogo v njo priti na volitev. Zatoga volo je velika praska nastala med poslanci v državnoj hiši proti vojaštvi. Poljski listi vsi pišejo proti tomi, da bi se Madjarska Zemlja razdelila med Rumune, Čeho-Slovake i Jugoslovane. 1 kda to vsi listi náglašüjejo, modro mučajo, ka oni Poláki tüdi* ščejo županijo ,,Árva“ i sosedne kraje pod svojo vlado spraviti. Zrok, ka Polaki tak kričijo, je ne to, da bi oni resan Iz srca podpirali Madjare kak stare prijatele, nego to, naj je nahujskajo proti čehom, šteri proti Polákom brščas dobijo premogovnike, to je rüde v Tescham, kje se premog (vogelje, stájnkol) Repa. Drügi zrok pa, zakaj kričijo Polaki proti čehom, je to, ar nikak ne * morejo trpeti Rusinov v Galiciji, šteri bi ráj prišli pod Češko republiko, kak ostali pod-poljskov. Nikdar sta se znam nasoda ne tak vroče sovražna kak Polaki i Rusini. Iz toga sovraštva izvira poljaki!] listov sočütje do ceiote madjarske države.. Največ teškoče dela na Mad-
jarskom prehrana prebivalstva. Iz zasedenih krajov je na stojezere ljüdi prišlo na Madjarsko od boljševikov i Romanov že itak oropano i ogüljeno pa podignolo tű dragočo i pomenjkanje. Samo vučitelov je pétjezero brez računa. Vučitelom so tak prišli na pomoč, ka so njim odmerili nekaj zemlje i ograček« v, štere do Obdelavali i ka so njim zročili roje, štere do oskrbljavali. Za drüge všiüžbence skrbi posebna komisija, da njim preskrbikrűh, naime tistim, šteri morejo svojo slüžbo povrči Dosta uradnih v mora naime madjarska držáva iz slüžbe püstiti zavoljo pre-nehanja jezerih i jezerih uradov, šteri ležijo v ozemlji odcepijenom. Madjari majo poslanca žensko tüdi. Zove sé te prvi ženski poslanec: Schlachta Margit. Narodno spravišče je sprejelo poravdo, štera potrdi odebrale državnoga ravnitela. Kak se bodo grünti delili, odloči meseca aprila narodno spravišče. Teiko je že znano, da držáva od 500 plügov vekše imanje vkraj vzeme. Talijani opominajo Vogre, naj drügim na/oduoštom tüdi dovolijo, da smejo biti poslanci. Zvün čistih Madjarov so naime ne dopüstili, da bi se što Zvolo. Dr. jehlička, Slovant šteri je od Čehov , prišo nazaj, ne bio zvoljen, čeravno se močno potegüje, da bi Slovake nazaj Spravo pod madjarske oblast. Marcija 1. so po celoj državi pobirali milodare za to. Mlini na Madjarskom ne smejo mleti, brez čedni. Horthy ravnitao državni v svojem razglasi, Šteroga je poslao po svojem odebrali pred narod, naznanja med drügim sledeče:	„Nespremenljiva
volja mi je, da narodna pot blažen-
stva pripelam . . . Krščanske jakosti vlado ščem povsod vpostaviti . . . Zatreti ščemo hujskanje na medsebojni boj i punt, šteri bi povi škodo. Ne moremo duže trpeti da bi navijalci cen, živež skrivajočih i vsakovrstnih odiračov brezverna banda zmerom i naglo bogatela, kda drügi od glada vmirajo . . . Mesto maščevanja (srdov) i odör nosti pomirenje i sporazumljenja iščemo tak v znotrašnjoj kak v zvünešnjoj politiki. Boža milost, velikih očakov sveti spomin naj podpirata naše delo v zidanji domovine.“ — Nova vlada bo nastopila v kratkom i kak se britko toži „Nenizeti ujság*. brščas liberalna bo, ar se z krščanske stranke kakših 40 poslancov Me zdrüžiti z sposlanci malih kmetov, šteri ne stojijo na podlogi vere. Poslanca N. Austrije, šteriva sta prišla Šopron gledat, šteri bi prišo pod N. Austrijo, so Soprončarje premrzio sprejeli. Častni grob je dalo mesto Budapešt uradniki sociat-demokratskoga lista „Népszava" šteroga so neznani krivci té dni vmorili.
Horthy, ravnitel državni je Si-monyt Semadana imenüvao za ministerskoga predsednika. „Az ujság" f d I I. marca piše, ka se Madjari nenií o Vüpati, da bi se določene meje spremenile. Z Pariza tüdi té glás prišo.
Slovenska kmetijska drüžba i njéni pomen.
Na glas ,,Kmečka zveza i kmetijško drüštvo“ v Novinah” Štev. 9. z dni 29 febr. t. L dam sledeče pojasnilo; „Slovenska kmetijska drüžba* je jedina Slovenska i najvekša jugo-
Podlistek.
Husar v nebesaj.
(Pripovest.)
Iz vogrščine prestavo: JULIJ KONTLER.
Živo je ednok husar, šteromi nigdar ne prišla z lamp poštena reč. Vsigdar je psüvao, — ali je trbelo, ali ne. V nebesaj so že puni bili z tem husarom, pa se odredilo naj on v boji merjé.
No, kak merjé husar, ide naravnost gor v nebesa, misli, da. tam za njega tüdi majo mesta.
Ide pred nebeska vrata, ruži na nje, krči, kuné, — naj ga notri püstijo. Pove njemi sv. Peter skoz vrata:
— Poberi se! što psüje, za njega nemamo mesta. Idi v pekeo!
Husar nešče oditi, ešče dugo ruži na vrata, kuné — dokeč sv. Peter vö ne pošle dva angela z gorečim šibami, šteriva stirala husara.
— No, pa či je tak, naj bo tak, — misli husar, — idem dol v pekeo-.-
Ruži močno na vrata peklenska psüje z se moči, ali zabadav, niti vrazjé ga neščejo notri püstiti.
— Pa ka je to, — kriči husar, — niti v nebesa, niti v pekeo ?*l
— Mi te neščemo, — so pravli vrazjé.
Čemerno ide dale husar, ali komaj stopi parkrat, za njim kriči eden vrag:
— Čakajte malo 1 Kak se zovete?
— Jožek sam, — dene njemi gizdavo husar.
— No, pa te ite Vi v nebesa! Samo tam povejte ime, pa vas Zagvüšno notri püstijo.
— Kak to? — pita husar?
— To je zapoved sv. Jožefa, da prej vsakši človek, — šteromi je Jožek imé'— se v nebesa püsti.
Veselo se vrné husar do nebeskih vrat pa klonka. Pride sv. Peter, pa pita:
  — Što si? Ka ti je imé?
—- Jožek sam, odgovori husar.
— Te pa hodi notri.
Odpré sv. Peter vrata, husar pa — notri. Ali nepoboša se. Pije, iumpa, psüje, razlüča vse; zabadov njemi pravi sv. Peter mérno:
— Z misli se husar, dokeč ti je dobro, nači te vöztiramo. .
Ali lejko njemi je gučao, kak čarnöj zemli.
.Med te neki židov pride pred nebeska vrata, pa prosi sv. Petra, naj ga notri püsti.
— Ne püstim te, — mu pravi sv. Peter, — pravli so mi, da si dosta kvara napravo na zemlji lüdem.
Dale ga prosi židov:
— Püsti me, sveti Peter! Samo malo mesta mi dáj za dverami, te ti vözpravim husara.
— No, dene na to — sv. Peter, — či me odslobodiš husara, te te püstini.
Odpré vrata pa püsti Židova, ali nato začne husar ešče bole larmati.
NOVINE
1920. marc. 21.
— Zakaj püstite notri vsakšega človeka?!
— No — pa glej! — pravi na to Židov. Vi ste pa tű, gospon Vitez?
— Tü sam, pa ka ti briga?
— Odpüstite mi. . , nikša mi je, briga. Ali či bi ví. znali to kak kim-pajo husari tam vöni...
No husari ne trpelo več. Na edno stran si potisne šapko, pa — vö z nebes .. .
Pravica je pa to, da niednoga husara ne bilo vöni. očé se čemerno nazaj vrnoti ali pred nosom se njemi zaprejo vrata.
— Čakaj, židov, misli si husar, či sam ja vőprišao z nebes, ne ostaneš ti tüdi tam! Tak dugo hodi se-pa-ta, išče, dokeč ne najde eden stari, nikajvredni bobén pa začne ž njim pred dverami bobnjati:
—- Tramta, tramta, tramtata! što da več za njo ?
Za Židova tüdi ne trbelo več, zbeži znebes. Sveti Peter pa zapre lepo vrata, pa sta tak obadva vöni ostala.
slovanska kmetijska strokovna (ne politična) organizacija, štera je po razpad! prehke Avstro-Vogrske razširila -drüžbeni delokrog Čez celo Slovenije, zato tüdi Čez Prekmurje. Takše stro-kovne organizacije obstojajo na celom sveti, v vseh državah, tak tüdi v Jugoslaviji. Slovenska kmetijska drüžba obstoja že od leta 1767 — takrat pod imenom ,, Drüštvo za kmetijstvo in koristne umetnosti na Kranjskem", ma tak že 153 let obstoja, ta duga doba dokazüje, da je ona življenska potreba za naše kmete za vse razumom kme-tijske gospodare. Bila je tak ustanovljena v časi, kda se še senjalo nej od vnogih denešnjih političnih strank i strančic. Slovenska kmetijska drüžba je, po pravili!!, samostojno drüštvo za pospeševanje (naprej--správljanje) kmetijstva v vsem ob-i da pazi i vpliva na zakonodajstvo* -(pravde) upravo, na keliko se tiče kmetijstva. Drüžba je za vlado ta-náčnica štera je vsegdar dužna njoj zavüpmie naloge verno vršiti po svojem najboljšem strokovnom preodarki. Drüžba je opravičena: osnovati po deželi podrüžnice; prirejati spravišča ’ včiti kmetijstva staviti predloga vladi; izdajati svoje uradno glasilo.Kmetovalec" ; pomagati pri delatvr podpor za kmetijstvo ; gojiti gospodarsko štatistiko j. prirejati ali podpirati kmetijska razstave; posredüvati za svoje kotrigo brez dobička naküp i oddajo gospodarskih potrebam ali pridelkov; . vršiti vsa dela, štera morejo podpirali kmetijstvo poprek, posamezne kmetijska reči Penezni pa socijalni položaj kmetovalcov; pogovarjali se .po izsküšnjah i znanstvenih uspchih
s strokovnjaki i vučenjaki, s strokovnimi ali z drügimi znanstvenimi drüštvi tüzemstva i inozemstva; delati kmetijske posküšnje; podaljavati javna priznanja, odlike i dare za posebno hvalevredna ali izvrstna dela na kmetijskom poli. Vso to ogromno in še drügo delo je drüžba, po svojoj najbolše moči in voli vsikdar i verno i nepristransko, brez pogleda na .politične stranke zvršavate. Da je naše kmeti]istvo na Slovenskom dnesdén na precejšnjo] stopnji napredka, je gotovo to v prvoj vrsti zaslüženje kmetijško drüžbe. Drüžba ma dnes okroglo 300 podrüžnic s priblibio 30,000 kotrig. Ti plačajo letno 16 K, od šterih pa dobijo podrüžnice v kritja svojih upravnih stroškov 4 K, zato dobijo od drüžbe kmetijško strokovni list »Kmetovalec0, šteri izhaja dvakrat na mesec, i majo še razne drüge ugodnosti, štere dobijo od drüžbe, kak moder galic, žveplo, sladkor (za Včele) se-menska Žita, umetna gnojila, krmila itd. po najnižjoj ceni. Hasek kmetov samih zahteva pristop k toj organizaciji, štera dnesdén zahteva pnstop k toj organizaciji, štera dnesdén edina te vrste v Sloveniji. Kak je dužnost i tüdi vola fabričnih ’ delavcev, roko-delcov, obrtnikov, trgovcov, tovarna-rov itd"., da se organizirajo v svojih strokovnili organizacijah, ravnotak je tüdi dužnost kmečkoga do zdaj najbolje zatiranoga, zanemarjenoga pa tüdi brezbrižnoga stana, da se vsi kmetovalci zdrüžijo v močno štrokövno organizacijo, kajti le ta jih bo znala čuvati pred. vöhasnüvánjon (izkrščaft-jom) od stráni drügi stano. Ravnotak je pa tüdi dužnost vseh istih političr
nih strank .. in to brez pogleda na
desno ali levo krilo —.štere zaistino ščejo delati za napredek kmetijstva, štere Ščejo našemi kmeti dobro, da njemi pokapajo pot v to strokovno organizacijo, kama on spada, da ga Opomenejo na ugodnosti, štere tű lehko vliva, sploh da podpirajo vsa ta nakanenja. Če „kmečka zveza" kak takša s svojimi kotrigami sküpno poslopi k »kmetijško} drüžbi", je to na hasek kmetijstva v Prekmurji le za pozdravlja!!. Tü, seveda, pa majo zdaj glavno reč voditelje „kmečke zveze".
Franjo Vojsk.
    Odgovorimo na té. članek sledeče. Najobprvim se srčno lepo zahvalimo g. Vojski za lepi članek. Zatem pa ponüdimo roko, da ščemo podpirati drüštvo, nakeliko bo li mogoče. Povdarjamo pa znova, kak smo že v Novinah omenili i tüdi osebno g. Vojski naznanili, naj kmečka zveza kak takša sme pristopili v kmetijško drüštvo, plača pravimo za deset kotrig, če je vekša če menša za pét ali 2 i, -majo haske potem vsi, ka so v kmečkoj zvezi. V toj mamo naime
nájveč siromakov, šteri 16 K nikak ne morejo plačati, cela kmečka zveza pa lehko za nje. Poleg toga načtrta bi vsaka kmečka zveza mela gospodarski Oddelek i té bi slišo v kmetijško drüštvo; hasek bi mele tak vse kotrige kmečke zveze ž njega. G. Vojsk nam je obečao, da bo naš predlog zaznanm vodstvi kmetijskoga drüštvo. Odgovor toga nažnanimo v Novinah.
Kmečka zveza.
Ustanovljena je v Ižekovcih. Načelnik Krapec Števan, namestnik Režonja Mihal, blagajnik Škafar Andraš, tajnik Sreš Ivan (ali što drügi Iehko, prosimo odgovor,) Odbornika Zver Matjaš i Žižek Mihal. Po gorečem prizadevanji župana Sreš Ivana je število kotrig narastle na 64.
Nedelica. Tajnik tükaršnje kmečke zveze je Sömen Ivan.
Blagajnik kmečke zveze^e zové tisti, ki peneze društva ma na skrbi. Penez je blago, zato se menüje toga oskrbnik »blagajnik", kasa pa v šteroj to leži „blagajna“. Po Vogrskom se pravilo blagajnik! „pénztáros“ blagajni pa „pénztár“;
Orel.
Svetek orlov. Den sv. Jožefa je svetek orlov. Na god toga velikoga svétce se oprosijo vsi prekmurski Orli, naj prištopijó k svétomi obhajili i darüjejo to za prekmursko mladine*. Kje so to na Jožefovo, ne včinoli, naj včinijo v osmino v nedelo, ali pa drügi den v njej.
Orlovski odsekov seja. Seja orlovskih odsekov v Prekmurji se bo vršila 5. aprila v Črensovcih v poslopji uredništva Novin popoldné ob 3.
Glasi.
Državna posredovalnica za delo v Ljubljani, štero je oproso c. komisar za Prekmurje, naj potrebno včini, ka dobijo brez poselni prekmurski poljski delavci, šteri so hodili do zdaj na delo na Madjarsko, primerno delo v našoj državi, naznanja, da bode v tekočem leti mogoče delo dati pretežnoj večini teh delavcov. Posredovalnica se bode vsakokrat naravnost obrnila na posamezne župane, (rihtare) šteri bodo naznanili posredovali.! iména teh delavcov. Kda bodo dovoljene potrebne porge, bode tüdi mogoče delo dati stalno vekšem! Števili delavcov na cestah i pri bo ran ji Möre. — Mi odgovorimo tistim ki so nas zavoljo dela pitali, naj se obrnejo na to posredovalnico.
4
NOVINE
1920. marc. 21.
Telefon dobi pošta v Črensovce. Dovoljenje je dano, samo na pripravo moramo še en čas čakati.
Péti—šésti. Dvoje „Novine“ je plačao g. Sever Božidar, dolnjelendavski župan za dve siroti v Goré! Širiteli Hozjan Janoši naznanimo to, naj od dveh sirot ne tirja naročnine. Što bo sedmi?
Zamenjava penez. Čas za zamenjavo penez je podaljšan za sto kronske banke do 15. aprila, za drüge vrste banke pa še duže. Te drügi termin se sledkar naznani.
Prekmurski dijaki so „oklic“ objavili v „Slovenci“ 9. marca, v šterom prosijo knjige za knjižnice v Prekmurji. Njihov namen je naj ljüdstvo dobi dobre knjige do rok i se vči iz njih. Imena darovnikov i število knjig objavijo naše Novine.
„Primite tatu“ knjiga se dobi že v uredništvi Novin. Na znanje tistim ki so jo prosili!
Tri sestre rodile 111 decé. Slovenec piše. Mary Austinova, Američanka, se je rodila na Karolinah, kak hči vrloga tiskara. Oženila se je v 33 leti svoje starosti i je rodila 44 dece; po pozvanji je bila zdravnica i ranocelnica. V Amerikanskoj državljanskoj bojni je delala na strani zjedinjenih Držav v vojnih lazaretah (šjutalah), pogostoma je sama nosila ranjence iz boja, tak da so celo sovražniki občüdüvali njemo hrabrost (batrivnost). Večkrat je bila ranjena; zgübila je edno oko. Rodila je trinajset krat dvej četi i šestkrat trojčeti. Njena sestra Jane je rodila 41, druga sestra Carry 26 decé, vsevküp so darüvala zvezdnoj banderi (na amerikanskoj banderí so zvezde) 111 državljanov t državljani Pač redkost.
Tolvajija, prinesli so dva roja ništerne pa razlagali tatje Gomboši Mirki v Krogi. Kvara je 2000 K. Prvikrat so bili pregnani, drügikrat se njim je posrečila Hüdobija.
Okradnoli so Hozjan Marijo z Črensovec na Rediči civilje, kda je šla domo z Kaniže od mirajočega sina. — To je tüdi pravila ženska, ka so jo civilje na Madjarskom povsod sovražno gledali, njoj vonječe Jugoslavke gučali. Pred par tjedni je tüdi hodila že tam večkrat i té surovosti ne opazila. Mi mislimo da zrok za surovo nastopanje v tom časi drügo ne more biti, kak čemerje za volo lendavskih izgonov.
Beltinci. Ciganice majo kšeft prinas. Karte si dajo metati pa zdaj ne ženske liki moški. Predgi se ne verje, ciganji se plača laž. Te so pa künstne. Jugoslovanom proroküjejo, ka Vogri ne prido nazaj, Madjaronom pa ka pridejo. Vsaki dobo dober odgovor i plača ga dobro. Ciganice se pa lüšno smeje v zamazano prgiščo.
Merjenje zemlje, grünta, razmerjenje posestev sprejme Bačič Árpád, stavbenik i inženir, pod Lipov p. Turnišče, Prekmurje.
Dari. Na afrikanske misijone: Tretjerednice iz Žižkov na krst dvoje dece pogansko z krstnim imenom Elizabeta i Frančišek 50 K., Jerebič Franc 2K., Žalik Mihal 3, Tibaut Martin j, Prša Antonija 2, Prša Janoš 1, Koštric Franc 2, vsi iz Žižkov; — Horvat Marija 50 fil; Koštric Števan 1 K. oba z D. Bistrice.
Na prekmurski misijon ; tretjerednice iz Žižkov 38 K., Msrton Števan z D. Bistrice 80 K., Plej Martin (dečkec vso svojo vrednost) 10 K, Lütar Marija 10 K., Kociper Ana 4 K., Poredoš Verona 3 K., Smolko Katá 6 K. vse iz Adrijanec. Penezi odposlani v Ljubljano i Celje marc. 13. Na podporo AL Lista i Novin: Bobovec Martin z Lipovec 10 K. Kolenko Jožef z D. Bistrice 6 K., Čeh Števan i Balažič Bara z Gomilic vsaki 20 K., Raščan Marija z Nedelice 2 K., Antolin Marija od Lipe 2 K., Horvat Števan z Bakovec 10 K., Forjan Števan z Lipovec 10 K., Marija KoroŠa z Veržeja 3 K., Horvat Katá z Črensovec 60 K., Faršang Števan 4 K., Joško Zorman z Slovenske Bistrice 20 K.. Horvat Števan z Črensovec 20 K., Horvat Pavla dovica 10 K, Faršang. Števan 2 K. Vučko Ivan z g. Bistrice 2 K.. Nedok Alojzija i Pavel Elizabeta z Poterne, vsaka 2 K., (Nadaljavanje).
Zgorelo je osem hiš v Radov-ijici na Kranjskom i vničilo vse os-mim kmetom. Spekle se je tüdi pri ognji več praščičov, télec i žrebet. Za pogorelce dare pobira Župni urad v Radovljice
Sleparje hodijo, pazite ! Stepale hodijo po vesnicah, šteri gledajo bankovce, če so prav štemplani. 1 z tov prilikov, ka so praj nej dobro štemplani, je vzemejo v kraj i mesto nji dajo ponarejene, nej prave peneze. Pazite, ne dajte se vkaniti.
Zbili so se v krčmi v Berlini pruški princ Joahim i drügi nemški gostje z francozkom gospod! od francozke misije, zato ka so ti nej šteli gorstano^, kda se je nemška himna igralo. Pri toj bojni so Nemci zmagali.
Najnovejše.
Dom i svet. V Belomgradi v državnom predstavništvi je veliki boj bio zavolo tisti 20% štere je bivša vláda ljüdstvi odtrgala. Veljkovič, Prejšnji minister, se ne mogo zágovorni stem, ka uradnikov ovak ne mogo vöplača*!, ar brez dovoljenja
parlamenta to ne bi smeo od ljüdstva posojila 'zahtevati. — V Nemčiji so namenili casarstvo razglasiti v Berlini pod vodstvom generala Lülvvitg«, a nakana nese posrečila. Simonji-Seme-dam je ne mogo na Vogrskom se*, taviti. Začno se nova pogajanja
Tiskarna je tiskanje Novin podražila za 100 koron na tjeden. Samo za štamp na tjeden brez papira i brez pošte moremo plačati 550 kron. Ki Novine po falatah küpüje, je mora zatogavolo mesto 30 fil. po 50 fil. plačati.
Kratke novice. Okradnoli so krčmara v Radmožanci štirje pivci Po pili so krčmara zvezali, dveri zaprli i njemi vse pobrali pa odišli. —-.Kozlar Jožefa dovici, Siroti so neznani tatje odnesli ves živež. — V Lipovcih so je pregnali, samo pri Sinkom so onesii nekšo vajati. — Kolo je vkradno neki Krožančar Obranje Orožniki so ga prijeli, odegnali z ve-zanoga v Soboto, kolo pa za njim pelali.
Pošta.
Kovač Števan Garešnica. Dobo sam po bogojanskom g. plebanoši od Vas 175 K na lansko leto. Dužni ste bili samo 150 K., zato dajte glas, na koj ste poslali odvišnih 25 K.? I Mihalič. Doman. Hvala, dobo sem 10 K. podpore na Novine. Miloslav. „Zima“ je premrzla, veselje nikje. Še jočič se moramo veseliti, to je slabost življenja, to njegova popolpost. Vsem se t z srca zahvalim na srčnim pazdrdvüh na god mi poslanih. Zaveden Stevan. Ne trebe iti. Zahtevar.a reč se ne more doposlati. — Mir — odločnost, vüpanje ! Nikoga se ne bojati zato ka -nikomi krivice ne delamo. G. J. Fo-kovci. Bo.
Odaja.
Dr. Viljem Némethy, fiškališ v D. Lendavi naznani, da je pooblaščeni na odajo ednih goric s hrambami vred i 3 plüge gorične senožati. Gorice se odajo samo za dolare, senožati pa samo za dinare. Ki šče kaj küpiti, naj se obrne na dr. Némethyja.
Gjörköš Jožef v Gančanih šče küpiti krumple, 100 kg. za 400 K. Što je oda?
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.