Zgo{ouircftzapisi
UDK 929Vnuk :821.163.6-94(497.4Jastrebci +497 .4Kog)" 1939 I t9 45"
9 40.53 1 .54(497.4Jastrebci+49 7 .4Kog)" 1939 / 19 45"
CiilVnuk-
DRUZNSKI SPOMINI NA ENS 2. SVETOVNE VOJNE
\/ prispevku je s spominskimi drobci ilanov avtorjeve
pntotne in iirie druZine prikazan ias 2. svetovne
t'ojne v Jastrebcih ter nekaterih drugih bliinjih
obmoijih. Od iivljenja druiine pred vojno nas pripelje
do zakljuinih priprav na boje (t. i. fronto) med Nemci
itt Bolgari v aprilu 1945.
Uvod
Vsaka vojna zapusti v dloveku, ki jo sredno prelivi,
globoke in neizbrisne sledi. ie jo doZivlja v mladih
letih, so te sledi toliko globlje in imajo toliko 5ir5o
dustveno paleto, saj se doZivljanju groze in strahu, ki
sta sicer temeljni obdutji za tak nesredni das, pridruZi
5e vrsta drugih. Recimo radovednost. Predrznost. Ali
izjemen samoohranitveni nagon. Tak das se po
globini, s katero zaznamtje dloveka, lahko meri le z
n aj vedj imi drugimi ne sredami, naravnimi katastrofami
ali tragedijami, ki ga doletijo. Koliko morajo prestati
ljudje v vsaki vojni, koliko nakopidenih strasti,
predvsem sovraStva, se mora iziiveti, koliko
nedolZnih umreti, preden spet zavlada mir!
Ni torej dudno, de je posledice druge svetovne vojne,
predvsem tiste iz zakljudnih bojev med okupatorskimi
Nemci in zavezni5kimi, ruskimi in bolgarskimi silami,
5e dolga leta dutilo prebivalstvo Jastrebcev in Stevilnih
drugih vasi, skozi katere je potekala zadnja nem5ka
obrambna linija. Tako je bila v pogovorih ta tema lep
das prevladujoda; vedno znoya se je vradala na
koZuhare in druga skupna dela, zasedla dolge zimske
vedere in poditke po delu. Marsikdaj se je >zbudila<<,
ko se je za plugom iz zemlje pokazal kos granate ali
kak drug ostanek iz vojnih dasov. Sdasoma so ljudje
zai,eli pozabljati na zamere, ki so jih imeli iz tega
obdobja drug do drugega - v smislu stare resnice, da
das ozdravi boledine.
Drevje v jastreblkih gozdovih je kmalu zacehlo
Stevilne rane od krogel in drobcev granat. Samo ko je
ode imel na i,agi v Sredi5Eu kak hrast, so nastale
telave in so ga iagarji grdo gledali zaradi
po5kodovanih ali unidenih Zag, ko so zarezali v
njegov >Spliter< - drobec granate, ki se je zarasel v
lesu in ga ode prej ni videl in izsekal. Jamo
nekdanjega bunkerja v Drevju pri Kerendidu smo
sdasoma zasuli in zemljo poravnali, Stevilne druge, ki
so sijih izkopali bolgarski vojaki po gozdnem robu in
ob cesti v Pesov5daku so (ez leta prerasli trava in
robidovje. V njih se je nabralo vsako leto ved
preperelega listja in postajali so vedno plitkejSi. Na
enem od njih sem tista mlada leta na grebenu
izkopane zemije, ki ga je oblikoval vojak, redno na5el
lepe jurdke. Tam v bliZini sem 5e deset let po vojni
na5el manj5o neeksplodirano granato. Nekaj let prej
sem med igro v gozdu odkril >>za vselej<< zakopane
naboje za pu5ko, ki so potern spet >za vselej< - tokrat
menda disto zares - kondali v opu5denem studencu.
Spominov na to vojno ni hotelo biti konec niti v letih,
ko sem Zivel v internatu Industrijske kovinarske Sole
pri TAM. Tu so na5e preseZke energije krotili in s
pridom usmerjali v zasipavanje bombnih lijakov po
tezenskem gozdu okrog intemata, da se ne bi preved
zredili.
Dandanes dri.ava odkopava svoje nekdanje
nasprotnike in jim postavlja spominska obeleZja ...
Ker se je spremenila in je sposobna priznati pravico
do groba tudi tistim, ki se ne morejo ravno Steti za
njene prvoborce v boju proti okupatorju ... Iaz pa ...
No, jaz bom tu zapisal druZinske spomine na tisti das,
ki je mene in vse nas nedvomno zaznamoval v
marsikaterem pogledu; da bodo imeli tisti, ki oi jih to
zanimalo, pristno gradivo, temeljede na Katikini,
Janezovi, Milanovi, Vilkovi, Frandekovi in moji
pripovedi ter spominih bratranca Petra in sestridne
Pepike. Mimike, nale najmlajie, tu ne Stejem, ker je v
druZino prijokala v Titovi Jugoslaviji; a tudi ona je
morala zaLiveti s posledicarni tega dasa. Upam, da s
tem dlankom ne bom komu zbudil slabe vesti; vsi, ki
bi jih resnidno lahko kaj prizadelo, so namred Ze
mrtvi. Kljub temu sem dve imeni >zalifriral<<, za vsak
primer. Zal nisem pred desetletji, ko so 5e Ziveli, dutil
te potrebe, ne imel 6asa, da bi zbral in zapisal 5e
njihove prvoosebne izpovedi. Tako smo tu ostali Ie
takratni otroci - otroci okupacije in osvobodilne
vojne.
- 
Ciril Vnuk, MiklavZ pri OrmoZu 22,2275 MikiavZ pri OrmoZu.
-71-
Zgodoaitsft zapisi
Kratko o oietovi in materini druZini
Za lalje razumevanje sorodstvenih prepletenosti se mi
zdi nujno podati nekaj osnovnih podatkov:
V odetovi druZini v Jastrebcih 19r se je rodilo 12 otrok, 5
mo5kih in 7 Zensk. Dva nista preZivela prvega leta
starosti, ostali so odrasli. Najstarej5i Jurij (188G1917) se
je porodil z Marijo Kuharid (1889-1961) iz Jastrebcev
21, a je padel v 1. svetor,ni vojni; tako se je ona kot
vdova porodila drugid s Petrom Majcenom in smo bili
pozneje sosedje, ona pa >>sozdova mama<<. Odetova
starejla sestra Magda (i89G1982) se je porodila z
Mirkom Pokrivadem, nalim tetecem, iz Jastrebcev 15;
rodili sta se jima dve hderi, Pepika2 in Ida. Tako so v
Pesov5daku Ziveli Stirje iz odetove druZine. Dve odetovi
sestri sta Zivljenje preZiveli v samostanih, NeZa (1888-
1960) na Dunaju, Kata (Katarina, LB97-1984) pa v
Epemayu v Franciji. Sestra Mica (Manja, 1889-1918) se
je porodila s Francem Severjem v irnude pri Ljubljani,
Ana (1893-1976) pa z JoZefom KorZetom s Ponikve ob
Jttlni ieleznici; imela sta ved otrok, a trije so odrasli:
Ludvik, Pepi (JoZef) in Andka (Ana). Lendika (Helena,
1900-1931) je bila Sivilja in je umrla za griLo. Sledili so
moj odeFranc (atek, 1902-1992),Jakob (1906-i930), ki
je v nepojasnjenih okoli5dinah umrl pri vojakih v
Beogradu; na domadiji je ostal najmlajli Peter (191G-
1993). Ta je s prvo Zeno Mimiko (Marijo Veselko,
1915-1945) iz Stanetinca na hrvalki strani imel 5 otrok,
Petra3, Konrada, Ioiefa, Marlo in Milico, po vojni pa 5e
Marjana z drugo Zeno Tiliko Sta*pa..
Materina (Marija, 1902-1986) druZina je Zivela v
Jastrebcih 44. Odetu Frideriku Zganlarju 1t863-?44; in
mated Mariji Zganjr, roj. Sef iz Godenincev (1867-
1944?) se je rodilo troje otrok. Najstarejla Jula (Julijana)
je bila nuna v Kalwangu in na Dunaju, najrnlaj5i Jakob,
na5 >lujdek<<, pa je zagospodaril na skromnemdomadem
posestvu ter imel Sest otrok: Gusteka (Avgusta) - ta se je
rodil pred poroko, zato je nosil materin priimek Ztman -
Janeza, Stefico (Stefanijo), Tondeka (Antona), Mimiko
(Marijo) in Ivanko.
V naSi druZini se je rodilo sedem otrok: Katika
(Katarina)s, Janez5, Milon', Vilko5, Frandek (Franc)s,
Ciril in Mimika (Marija).
Vse hi5ne Stevilke ustrezajo dana5njemu stanju, le sosedova
(Majcenova) hi5a ne stoji ved.
Uradno JoZefa; njeni dobesedni navedki so v tem besedilu
oznadeni kot >sestridna Pepika< (s. P).
Njegovi dobesedni navedki so v tem besedilu oznadeni kot
>bratranec Peter< (b. P).
Tudi onje padel med 1. svetovno vojno, a seje todna letnica
pozabila.
Njihovi dobesedni navedki, vedinoma poknjiZeni le v nujnem
obsegu, so v tem besedilu oznadeni z velikimi zadetnicami v
oklepaju (K), (J), (M), (V), (F).
Kako smo Ziveli pred okupacijo
iurinova domaiija postane na5 dom
HiSa v Jastrebcih 20, kamor se je ode priZenil, je bila
last Franca (Zupnika v Razlogah in Crnem Lugu v
hrva5kem Gorskem kotarju) in Katarine iurin,
porodene Zadravec. Ta je imela sina Cirila, v zakonu
pa hder Tiliko, a moZ ji je kmalu umrl. Tilika je bila
od njega mlaj5a in njej za druibo je pri5la k hi5i
pastirica, moja mati, iz revne Zganjaleve druZine.
Slika 1: Zadravievi okrog leta l9l4: levo sedi Katarina
ftoj. Curin), zadaj levo njn sin Cirit.
Potem je neko leto stric duhovnik povabil svojo
nedakinjo Tiliko na obisk v Razloge. Tu je zbolela za
griZo in umrla. Sestri Katarini je poslal pismo s drnim
robom in ji razodel nesredo. Ta je mater silno prizadela;
Zalovalaje v pretresljivi boledini tako modno, da moji
materi, pastirici, skoraj ni bilo ved obstati pri hiSi,
vendar je le zdriala - in postala nadomestilo za oba
izgubljena otroka. Ko je odrasla, se je po kratkem (o
tem je vedno pripovedovala z mtzajodim se smehom)
dasu >dvorjenja< odlodila za poroko z mojim odetom.
Tako je postala iurinova (po domade Faturova6)
domadija na5, torej Vnukov dom. 
"Stiriintridesetegaleta sta si brat in sestra razdelila zenrljo: Gospod so
dobili gorice na Hrva5kem, Drevje pa eno njivo, da so
imeli svojo zemljo ... Potem pa so oni to svojo zemljo
prepisali na na5o mamiko. Ona jih je morala klicati za
6 Domade ime ved tukaj5njih eurinov je Fatur.
-72 -
Zgodoairsft zayisi
vrijecaT, da je bilo bolj domade.< (K)
,Pomnim, da se je prepis delal v Strigovi. Milan je
bil majhen dojendek in se je grozno drl. Jaz sem ga
pazila, ker sta atek in mamika morala oditi. Potem pa
sem ciceka (dudo, o. p.) namakala v med - atek je
imel debele - tisto je polizal in spet se je jokal. Tako
se je jokal, ker je bil bolan, nekaj so ga zdravili.
Mamika se je bala, da bo umrl ... Meda pa mu ne bi
smela dajati, bil je premoden za takega malega - tako
so rekli, da ne bi smela ..." (K) Pozneje je tudi
Katarina Zadravec prepustila svoj deleZ posestva na5i
druZini. 5e dolga leta smo bili Faturi; de si komu
rekel, da si Vnukov, te je vpra5al: Faturov ali
SandorovS?
NaSa hiSa
Ta hiSa v Jastrebcih 20 je stala pred vojno na istem
mestu kot danes. >Bila je s slamo pokrita. Pred
vhodom je imela kapuro, tak napu5d ven na cesto. Tu
je stra5no ozko bilo ... Tista kapura je bila lesena;
notri je na vsaki strani bila klop, na kateri so Zenske in
mo5ki, ki so nesli v mlin (PoZganov ali Benetkov, o.
p.), podivali. Vdasih niti nismo vedeli, da je kdo tu ...
Ja, in tam v tisti kapuri sem tudi - naj 5e to povem: Ko
smo krmo vozlli iz Prodnice, sva z Ianezom bila na
5tali. Potem pa je Janez 5el dol in tudi na travnik, jaz
pa sem lestvico zgre5il in sem padel dol. Na5li so me
matiee pa so me nezavestnega zvlekli v to kapuro.
Tam sem se potem zbudil na koci ..." (M) Kjer je
danes zadihiZa, je bila iitnica, pod njenim, lesenim
podom pa pivnica. Iz nje se je priSlo po stopnicah v
priklet. Na drugi, severovzhodni strani, kjer ima zdaj
Frandek garalo, je bila pivnidka. Iz nje so prav tako
vodile stopnice, v nadaljevanju pa so bile Stale - s
hi5o v kjud - do tja, kjer so zdaj svinjski hlevi. Stalni
zidi so bili butani, svinjski hlevi pa leseni; stali pa so
tam, kjer sta zdaj pivnica oziroma parma in drvarnica
- torej lodeno. Vse je bilo pokrito s slamo.
NaSa klet pri Urbanu
V goricah pri Urbanu na Stanetinskem Bregu je stala
na5a znadilna, skoraj kvadratna kledaja, zgrajena iz
tesanih hrastovih brun. Zunaj in znotraj je bila ta klet
1 ZNadi pristnosti izraianla so sorodstveni in nekateri drugi izrazi
pridevalcev naredni. Iz enakih razlogov so ohranjene mnoge
skladenjske posebnosti, predvsem pogoste elipse (izpust kakega
stavdnega dlena) in anakoluti (opustitev za(etega skladenjskega
vzorca in nadaljevanje z novim).
8 Odetova babicaje bila Sandorjevega rodu iz Jastrebcev 19;
njegov dedek Matija Vnuk se je priZenil k hi5i od Sv. Antona v
Slovenskih goricah (danes Cerkvenjak), domade ime Sandor pa
je ostalo.
e KatarinaZadravec je Livela z naSo druZino in smo jo vsi vikali
ter klicali >mati<<, zarazliko od naSe matere, ki smo jo klicaii
>rmamika<<.
ometana, bolje redi omazana, s plastjo ilovice in
pobarvana z apnenim beleZem. Ostre5je je bilo
povezano z lesenimi klini, desar se dobro spomnim,
ker sem se nid kolikokrat vanje butnil, ko sem phal
seno ali otavo v ta tesni prostor. Spodaj sta bila dva
prostora. V prvega so vodila vrata iz desk, ki so se
zapirala in zaklepala z manjlim kljudem od zunaj - z
Zabico okrogle oblike, premera kakih 10 cm in debelo
okrog 2,5 cm. To je bil nekak5en predprostor, v
katerega si moral stopiti dez visok prag; na njem so
nali - ode, mati, Katika ali kdo drug - podivali ob
malici ali obedu. Tu smo shranjevali razno orodje,
nekaj kolja, lesene hlapce za vez in drugo Saro. V
stropu je bila odprlina za vstop na podstre5je. Sredi
leve stene so bila velika in teZka tesana vrata z
vrezano letnico 1798, ki so se na lesenih tedajih
odpirala navznoter; pri tem so zlovelde Skripala, da
me je bilo kar strah, posebno zato, ker je v notranjosti
bila tema ... Na teh vratih je bila teZka kovana
kljudavnica, ki se je odpirala s kakih 15 cm velikim
kljudem. Desno od odprtine za kljud je bila pritrjena
modna kovana narba, ki se je pripenjala na podboj in
bi se jo dalo zakleniti z iabico. Znotril tega
kvadratnega prostora so bili ob preostalih treh stenah
gantarji in na njih trije vedji in manjii sodi, za vrati pa
ptita (lesena nahrbtna Skropilnica) in velika pletenka z
Zganjem. Nad sodi je bila pod lesenim stropom
naokoli kakih 30 cm Siroka preprosta lesena polica, na
kateri je stalo nekaj steklenic, depov, klindkov za vez
in druga drobnarija, jeseni pa so bila na njej zloi.ena
jabolka sorte kanadka in neke zimske hru5ke. Na
zahodni in vzhodni steni sta bili tudi okrogli luknji za
zra(ei1e, ki soju po potrebi zadelali s Sopom slame.
Zmiitkova pivnica
Za ta (lanek je pomembno dodati, da smo hranili
pijado, tudi vino, v kleti, ki jo je imel bolfenski Zupnik
Ianez 7-adravec, po domade Zmiitek (1855-1942) -
torej v Zmiitkovi kleti v Ciganiji. >>Ja, to pa je bilo pod
igri5dem, malo od Plohla ... Tistega danes ni, tisto je
zgorelo. Midva zlanezom dobro veva, ha, ha, ha! Sva
enkrat Sla po jaboldnico pa je lanez rekel: 'Ne, mija
boma vino pila ...' A ni bilo ne Sefa ne Slaha, nidesar,
da bi si natodila vino, jaboldnica pa je bila na pipi.
Potem pa je Janez rekel: 'Boma s polovjaka viin ...'
In je odbil spodnji dep s tistega polovnjaka, gornjega
pa sva 5e pred tem zabila... In kakorje to zgoraj
odpiral, tako je dep zletel na drugo stran pod gantarje.
Pri spodnji luknji se je vlilo! Jaz sem medtem, ko je
Janez iskal dep, ti5dal gor roke, prste ... Potem pa sva
imela tak5ne skrbi, da ne bi atek ... On je delatr
ti5larijo in so okenjaki bili zadelani z oblanci. Potem
sva brisala in trrisala tisto z oblanci pa neki prah sva
od nekod prinesla in malo potresla po tleh ..." (M)
-73 -
Zgodortbuft zapisi
Nekaj znaiilnosti druZine
Ode je bil po poklicu rnizar, kar je tiste dase nekaj
pomenilo, saj obrt tod okoli ni bila preved razSirjena.
Prvih spretnosti poklica se je naudil pri svojem odetu
Alojzu Vnuku (1856-1921), potem ko je zaradi
neuspeha pri nem5dini opustil gimnazijsko Solanje v
Mariboru. Pravi uk pa je imel pri mojstru, starem
Podgorelcu na Le5nici, in tako postal mizarski
pomodnik.
Mlada zakonca sta kmalu zadela dobivati otroke,
najprej Katiko (1927) in laneza (1929), nato Milana
(1934) in Vilka (1936) ter Frandeka (1940). Zemljo so
obdelovali s kravama in rodno. Ode je obdasno 5e kaj
na dmo mizarll; aktualne so bile pogrebne klste, pa
tudi pohi5tvo - postelje in omare. Zivljenje druZine je
bilo, v primeri s takratnim stanjem drugod, kar
primerno, povpredno. - Modni socialni stiki so bili
tudi z bliZnjim hrvaSkim obmodjem. Prepletale so se
mnoge druZinske vezi. Vas Stanetinec je bila precej
me5ana, od tam pa je bila Zena strica Petra; prav tako
je bila marsikatera druga druZina rodovno me5ana,
tudi materin a Zganjarjeva. Mati je imela tam >>tediko<
in >>teteca<<; posebno tedika je rada prihajala na obisk.
- S politiko se ode ni nikoli ukvarjal, a de ga moram
opredeliti, bi pripadal bolj desnici, kar je razumljivo,
saj je poleg domade vzgoje bil v gimnaziji podpiranec
bolfenskega Zupnika Zadravca, Zmitka. Gotovo je ta
nanj modno vplival. ie bi se zasukalo drugade, bi
najbri postal Zupnik. Pred vojno je sodeloval v
ljudskih igrah in pel v cerkvenem pevskem zboru.
Slika 2: Vrutkova druiina leta 1930: oie z lanezom in mati
s Katiko, y sredi Vnukov{t babica; stojijo teti in strica,
bratranec Franiek - drugi z leve, ter Zganjarjeva babica -
druga. z desne.
Vpoklic v vojsko Kral.ievine Jugoslavije
A s hitrimi koraki se je bliZala zmeda 2. svetovne
vojne. V drugi polovici marca 1941 odeta vpoklidejo
na oroZne vaje. Tam se je, skoraj Stiridesetletnik, z
enoto vojske Kraljevine Jugoslavije vkopaval nekje za
Dravo pri Vinici v hrvaSkem Zagorju. Dodakali so
Hitlerjev napad, a njihovim oficirjem ni bilo do
spopadov z Nemci, zato so vojsko razpustili in
pobrisali. Mobiliziranci so odvrgli tisto oroZje in se
kot posamezniki prebijali na svoje domove. >>V
velikem tednu (1941, o. p.) je priSel nazaj. Nesli smo
k Zegnu, vsi Zalostni, ker ateka ni bilo. PriSli smo
domov in se je on proti vederu postavil doma. Takrat
je bilo stra5no veselje. Bil je ves raztrgan ... kapo,
vojalki pla5d, 5e pozneje je bila tista kapa.< (K) >Ja,
atek se je takrat vrnil s Plohlovim Frandekom s Koga.
Mi smo krave pasli - ne vem, je bil 5e Janez ali ne -
tam gori (proti Drevju, o. p.) in so ti
starojugoslovanski vojaki, ki so Sli domov, popevali
pri tistem kriZu, tam od Stamparja dol, tam je bil
ielezen lrcii, zdaj ga ni ved ... Potem pa je nastala
Nemdija.< (M)
Nastanek nem5ke drZave
Novi red
Z nastankom nemike dr1ave se je marsikaj temeljito
spremenilo. Na vseh podrodjih Zivljenja so novi
gospodarji s trdo roko uvajali svoj Red. ,Ze na
zadetku okupacije so (prebivalci, o. p.) morali nositi
na obdino slovenske knjige, da so jih menda tam
skurili, nekaj pa so jih doma poskrili. Teta Mica
(Marija Pokrivad, 1893-1983) jih je nekaj skurila
sama doma ...Iaz sem skrivala Mohorjev koledar; bil
je zadnji, ki je iz5el v stari Jugoslaviji, in je pozneje
romal z mano v izgnanstvo ... Pri nas na podstreSju je
bilo precej knjig, ker je odetov brat bil v dasu Avstro-
Ogrske Student, potem pa je bil mobiliziran in je padel
med 1. svetovno vojno.< (s. P) Prebivalstvo so
razvr5dali v kategorije in ljudem dodeljevali tri vrste
legitimacij - rdede, zelene in bele. Slednje so bile
najslable in so praktidno pomenile izselitev, tabori5de
za rasno nedisto prebivalstvo.
Zltjenje se je zakompliciralo. Skupina okrog JoZeta
Kerendida je zad,ela z organiziranjem odpora. Ogla5ati
so se zadeli tudi pri tetecu Mirku (Mirko Pokrivad,
1900-1941), v katerem so nalli somiSljenika.
>Ved,krat je pri5el JoZe Kerendid Ze pred vojno, vdasih
tt-.)i z Zeno, ki je bila uditeljica. Vdasih jih je bilo
zadaj za hi5o vse polno, ne vem, kdo vse, a vedina je
bila domadinov. Enkrat so pri5li trlje,brez Kerendida.
Kasneje so rekli, da je bil Lacko; njega so potem ubili
na Ptuju. Znjim sta bila 5e neznanec in Ivan Rizman,
eden od tistih petih, ki so jih skupaj ustrelili.< (s. P)
Od njih se je navzel revolucionarnega duha tudi tetec
Mirko. >Spomnim se, da je atek ruzlagal, da de se ne
bomo proti postavili, ne bomo imeli ved svojega
jezika ne svojih knjig ne nidesar ..." (s. P)
Znotraj vodstva uporni5kih vrst pa je med komunisti
-74 -
Zgodoaituft zayisi
pri5lo do rivalstva, ki je pripeljalo do izdaje in
aretacije Kerendideve skupine. >>Sosedov, Podgoreldev
Marko je bil takrat v sluZbi na obdini. On je tudi
vedkrat priSel, menda je bil kurir. Povedal je, da so
izdani, da jih bodo aretirali. Takrat je atek zaprosil
virjeca in sta naredila koline, da bi si nekaj nesel s
sabo; sklenil se je namred umakniti na Hrva5ko,
kamor mu je obljubil pomagati sosedov Miran (Miran
Kolarid, o. p.), ki je iivel v Zagrebu. A pri5li pa so po
niega ie isti dan, ko smo imeli koline; tako je bilo za
kakr5no koli relitev prepozno.<< (s. P)
Zanimiva, a tragidna situacija je bila v druZini
Pokrivadevega soseda Jakoba Zabavnika (1883-
1954), ki je bil med okupacijo prav tako obdinar na
Kogu. Ko se je na obdini zvedelo za nadrtovane
arei=acije, naj bi ode opozoril sina Brankar0, naj odide
in se kje skrije. >>On pa mu je rekel: 'Atek, de me tu
zdaj k zidu postavrjo, pa redejo da me bodo ustrelili,
de ne odidem, pa jaz ne grem!' Ni hotel, potem pa so
pri5li po njega. S kolesom se je peljal z doma pa eden
z njim ... Tako da, de je nai atek zvedel, potem je
vedel tudi on.< (s. P)
21. 12. l94I ie pri5lo do likvidacije Kerendideve
skupine. >>Pet so jih ustrelili na isti dan: na5ega ateka,
dva Kerendida, sosedovega Branka pa Rizmana.<< (s.
P) Domadi so zvedeli o smrti po ovinkih, nobenega
uradnega obvestila ni bilo. >>Vem, da mi je sosedov
Dragolrrekel, da se je nekaj hudega zgodilo, a ne sme
povJdati. Potem pa Je pri5el Benekovidev Cirill2 in je
mamo vpra5al, de je res, da so ateka ustrelili. Potem
pa je ona tulila. Vem, da je kiedala pa molila ... V
tistem pa je pri5la teta Ana. Ludvik (Ludvik KorZe,
njen najstarejli sin, o. p.) je bil tistikrat v sluZbi v
Mariboru in je tudi on zvedel.< (s. P)
Med ljudi sta se preko nodi zalezla strah in
sumnidavost. Novi gospodarji so s tem svarilnim
zgledom dali vedeti, kaj se bo zgodilo upornim.
Mlade, za vojsko sposobne fante so vpoklicali pod
oroZje in jih razposlali na evropske fronte. Starej5i so
bili vkliudeni v pomoZne policijske enote, t. i.
vermanSaft; sumljive, kakor so bili Ore5nikovi v
Ciganiji ali Pokrivadevi in Podgoreldevi iz
Pesovldaka, so zaprli v zloglasna tabori5da'
Pokrivaieve Zenske moraio v pregnanstvo
drni deseti marec 1942
Tudi izseljevali so nenapovedano, deprav se je o tem
na tihem govorilo. >Ker je Ko5arka enkrat rekla, da bo
10 Niegovo uradno ime je Rudolf.
" D,'ago Zabavnlk, 1925-1988.
12 Ciril Er;avec (1906-1963) iz Vodrancev 48
ona deco vzela, da dece ne bodo odpeljali (JoZe Ko5ar
je bil birmanski boter odeta Mirka, o. p.). Ona je
Avstrijka bila.< Konec zime L942 pa so morali oditi.
>To je bilo 10. marca 1942. leta. Bilo je bolj proti
poldnevu, ker je nala mama doma imela kuhano
kosilo, po tem sklepam.< (s. P) >Spomnim se, kako so
Pepiko (1931) odpeljali iz 5ole. Pripeljal je avto,
tovornjak, pa je morala vse pustiti in oditi iz 5o1e ...<
(J) >Ne, bil je poltovorni avto, s katerim so po mene
pri5li; spredaj je bila kabina, zadaj pa dve nizki klopi,
na tistih klopeh smo sedeli. Deca so bili na Solskih
oknih pa so mi mahali. Potem pa smo se peljali mimo
cerkve na Kogu. Tam pa je pri5la Caplarekova
Micikal3 - avto se je podasi peljal - pa mi je zak*ldala:
'Pepika, kon se pelaS?'< (s. P)
Vojaki so ravnali dokaj dlove5ko, velikih grobosti ni
bilo, edino z najmlajSo Ido (1938) so imeli teZave, saj
se ni pustila ujeti. >Potem, ko so me pripeljali domov,
pa je eden Ido vpra5al, de se je Ze potolalila ... Ida je
zelo kridala, da ne gre nikamor, da bo ona doma ostala
... Potem jo je nekje pri studencu prijel en esar.1a., (s.
P)
S seboj so smeli vzeti, kolikor so lahko nesli,
omejevali jih niso. >Saj nismo ne vem kaj imeli ...
Kar smo nesli, smo potem prinesli domov ... Ja, tiinko
smo nesli! ... Oni dan mi je Volajeva Trezika rekla,
da so mati (mati Mirka Pokrivada, o. p.) kridali:
'Tiinka de Sla z namtt' Eno trinko so dali gor pa
blazino je mama vzela. Tak velik kovdek je bil, ki so
ji ga oda napravili. Kar se je da noter nadevalo, tisto
smo nesli s seboj. Mama in Ida sta se peljali z enim
avtom, midve z materjo pa z drugim." (s.P)
>>Ko so Pokrivadeve, mislim na5o teto Magdo selili,
atek ni upal iti tja gor, niti da bi se poslovil. To so
pri5li z avtom - to je bilo krike - mi smo zunaj bili pa
smo skrivoma poslu5ali, kako so kridali ..." (M)
>V tej nesredi smo imeli to sredo, da so nas odpeljali
med prvimi, ker je na5 atek poleg JoZeta Kerendida bil
edini, ki je imel druZino in smo tako pri5li med
izseljence; niso lodili mater od otrok, tako da nismo
Sle v koncentracijsko taboriSde, ker tam so le redki
preZiveli.< (s. P)
13 Mariia Simonid, Pepikina vrstnica s Koga.
la Pripadnik nacistiEne vojaSke organizacije SS (Schutz-Staffel,
zaiEitni oddelki), ustanovljene 1925 kot Hitlerjeva telesna
straZa; do 1934je delovala kot deljuriSnih oddelkov, nato
samostojno; iz nje nastali: >zveza mrtvalkih glav<, ki je morila
po koncentracijskih taboriSdih; >oboroZeni SS<, ki je deloval
predvsem v voja5kih operacijah na okupiranem ozemlju, in
)>valnostna sluZba SD<. Nrirnber5ko sodiSde je SS razglasilo za
zloEinsko organizacij o (Leksikon Cankarj eve zalolbe,
Ljubljana, 1998, str. ).
--75 -
Zgodooituft zapisi
Zivtjen;e pod okupacijo
DrZavljani tretje vrste
Nekatere druZine, npr. na5a, Vidarjeva, ZadravEeva iz
Ladavesi in druge, so nem5ki uradniki na posebnih
pregledih prepoznali kot rasno nediste. Tudi te so
dolodili za izselitev iz Spodnje Stajerske, kjer so
nameravali dosledno izpolniti Hitlerjev ukaz, da je
treba 'napraviti to deZelo spet nem5ko.' Prebivalstvu
so razdelili osebne izkaznice. >Rdede so dobili dlani
prej5njega kulturbunda in tisti, ki so jih imeli Nemci
za svoje; zelene tisti, ki so jih sicer imeli za svoje
drZavljane, osebno izkaznico pa so jim smeli odvzeti
brez obrazloZitve; bele so dobili varovanci nem5ke
drZave; to so bili ljudje brez drZavljanstva, tujci in
drugi, vedidel delavci.<.ls >>Nismo imeli
hajmatbundat6, dri,avllanskih pravic; bili smo vedno v
skrbeh, da nas bodo odselili. Teto Magdo so Ze izselili
na zadetku, potem ko so enain5tiridesetega ustrelili
moZa Mirka." (K)
Mati so imeli drugaien status
ilani hajmatbunda so piadevali nekak5no dlanarino.
Ob vedjih nem5kih drZavnih praznikih so dobili
priloZnostna darila, npr. dokolado ipd. Katarina
Zadravec, na5a >>mati<<, je imela tak status, zato se je
tudi pri nas oglaial stari Kolbl, >Ferdinandov oda.
Imel je tak5ne znamkice ... ne vem, kako dolgo je
veljalo, ker je pri5el precej pogosto, pa je znamkico
pritisnil.< (M) Ti s hajmatbundom so postali nem5ki
drZavljani, mi pa ne, zato sta ode in mati mordl zelo
paziti, da se komu ne bi zamerila, in Ziveti v vedni
negotovosti. Prav nenavadne zveze, menda na poSti, je
imel ode, da so naSo transportacijo odlagali! >Reklo se
je, da so nekje v Sleziji Ze postavili barake, kamor bi
nas preselili, pa jim ni uspelo, ker je nazadnje
zmanjkaio njihovega dasa.< (K)
Rasni pregledi
Na rasne preglede smo se vozili s kravami v lojtrah k
MiklavZu. Zelo natandno so te pregledali in premerili,
uradnika si moral gledati v odi. lrla enern od teh
pregledovje hotel na$ ode od znanca s Kajiarja, ki je
bil tudi v komisiji (pred vojno je bil zastopnik
zavarovalnice Sava) dosedi ugodnejXo obravnavo, pa
ga je ta zagrabii z& Skrice in ga pahnit med
zmerjanjent in kletvicami po stopnicah od cerkve -
de6, 'vindi5e hund'! Po vojni -ie to svojo takratno dric
obZalovatr in odsluZil ... Odslej je vsakega imel za
po5tenjaka, zato se ga je prijetro irne Fo5tenjak. Meei
15 Mrgole, T., Vojna Skoda na obmodju OrmoZa" Ormoi, 1988, str.
268.
r6 Nismo bili Elani Steirischer }leimatbunda, Stajerske
domovinske zveze.
vojsko pa je marsikomu napravil teZave ... - Tisti das
okupacije je bil naS problem pri pridobitvi >>prave<<
izkaznice in z njo drZavljanskih pravic temnej5a polt,
ki smo jo podedovali po materi, kar je >Zalilo<
nacistidno teorijo o disti arijski rasi. Tako se je strah v
nas zalezel5e globlje, posebno v mnogih nodeh, ki so
jih star5i bolj prebedeli kot prespali.
Oietova zaposlitev pri Klobasu
Za dasa Nemdije je bil ode kot mizarski pomodnik
redno zaposlen pri Klobasu. Ta je bil sicer doma nekje
v Gomili oziroma v Stari Gori, mizarsko delavnico pa
je imel v Ladavesi - v hiSi, kjer je Zivela pozneje
Dvor5dakova Angela, nasproti nekdanje Pojeve
zidanice. Tu so izdelovali pohi5tvo in drugo za
nemlke narodnike in druge prebivalce. >>Pri Klobasu
so delali 5e Puklavec, ... Vincek Rojko se je udil, tako
tudi bratranec vujdekov Gustek; samo ne vem, ali je
on Ze napravil pomodni5ki izpit ali ne ... res se ne
spomnim.< (J)
Atek,le vse pojej!
Kljub Stevilni druZini je bilo materialno Zivljenje kar
spodobno. >Tako je atek dobival karte. S ko5em se je
5lo po fasungolT v trgovino. Imeli smo dosti sladkorja,
vsega, ker nam je tudi doma zraslo, ne?! Vse se je
dobilo na karte. Margarine smo imeli ... mamika je
milo kuhala iz nje, saj je nismo znali jesti, pa tudi
vajeni je nismo bili. Tak5ne kocke so bile.<< (M) Odetu
je od doma najpogosteje nosil kosilo Vilko - v
temnomodrem emajliranem setu treh posod in
pokrova, rekli smo jim Sale.
>>Atek je hodil delat ti5larije in mamika se je dostikrar
morala potruditi, da je lahko on jedel malo bolj5e. Mi
smo doma jedli nekaj drugega ... t6ko bolj domado
hrano, otro5ko ... atek - on pa je moral imeti meso ...
Tega pa ni bilo vsak dan. Mamika ie dobro kuhala.
Ladni v druZini nismo bili nikoli. No, tako sem nosil
tisto tja gor, tam je bila ti5larija. Tam nasproti pa je
biia na stanovanju tudi atekova sestridna,
PrapotnikovaLujza.Imela je tako ".. en Stiblc ali kako
se Ze rede ... DO, bolj skromno je bilo. In okno je
giedalo proti delavnici, tako, da sta se onadva tudi
med delom iahko videla, ne? Potem pa je ona hodila
gledai, €e je atek Ze pri obedu, da bi ... Navadno je
pri5la noter, da sta se pogovarjaia eno in drugc. Tudi
jaz sem splezai na skobeljnik, kjer sern dakal, da se v
miru naje, da vzamern SaXe pa grem clomov. Fotern pa
je vdasih biio ka.j dobrega in sem mu rekel: 'Atek, le
vse pojej !' On pa me je samo tako pogledai ! . . . trn nri
je vdasih kaj pustil, kakSen koldek, da sem se oteBdil,
17 Trgovsko blago v obsegu, ki gaje dolodilaoblast; dobilo seje
>>na katte<<.
-/b--
Zgodoaituft zayisi
i:o sem se vradal po Pojevi meji dol ... Da sem malo
;okusil, kaj je on jedel. No, tako je to bilo.< (V)
Ohranil se je Saljivi drobec v zvezi z Janezom: Kadar
: nesel kosilo on, ga je Mravljakova Tondka
\ntonija Drozg iz Jastrebcev, mladostna prijateljica
raie matere) navadno ogovorila: >>Janez, dukni,
:oldan minil, ata laden!< (F)
Ciril in Metod
\arodnostno in jezikovno zatiranje prebivalstva pod
:emiko okupacijo je splo5no znano, zato naj k temu
Jodam samo 5e drobec iz odetovega spomina. Ko je
:o mojem rojstvu jeseni L942 kl prijavit novorojenca
ra obdino, je bilo treba povedati, kako bo otroku ime.
Rekel ie, da bo Ciril, Ciril in Metod. Tega imena
seveda ni bilo na uradnem seznamu, zato sta se z
uradnikom zadela grdo gledati in prepirati. A ode je
rztrajal in nazadnje je uradnik le popustil ter zapisal,
kot je Zelel ode.
Vse otro5tvo sem bil jezen na svoje ime, ker med
rrstniki ni bilo nobenega Cirila, izilega pa so se dale
izpeljati Stevilne otro5ke zafrkljivke ... Sele ko sem
zvedel v Solah o znamenitih grSkih bratih, ki sta
opismenjevala in pokristjanjevala Slovane v Panoniji,
sem razumel, zakaj njunih imen ni bilo na nacistidnem
seznamu. S kakim Adolfom bi bil 5e manj zadovoljen
Al.V* u-{* "l7"nz !//' l{" n' '4",f :f(f i t"*"*:---,'/^ 
nuo--o'*',
;"/-loo .u,,./, ,,1* ,2)*d4:A'.//^rt-,/, {"{:"/* -/'144x 'e;
.'. ., u/1 ".i, 1r,,,.,,, )"''- - " n o*7" f, 4?'/'7" 
/' :* 1; I . n "-aZ'
-| 1. *),"h.,." /).,zr, ,o'-"r'*t/,-r ,4*6^!':r"''i.
, ..f , -,,.7,, ^,.*t,.1., u 1. .,i.", /-q -{7; s'' I l- ": -7 
* a' d / r e /tu
"',' 
_::*',/).:, ; _:,, " ;, ;. *, IJ)L, -V; rr$,a,v 
z:, ",, -;;a'
.',, ,;,:::.,"^,;i" ); )^,'"t'v. 41 "/':-:+r1t z-tz 7.*i7 r
.,.tat7)t, "i,'/n l u" 7ye4"*&'aC.""'u{" 
-V-'*7
L ^i*l-r, r'1,; ./*L. t r-v/*-),<-'/'*/r'127"'tr 7',",l'r--/:?
,.:../| .2 ",. t".t.e, .1,,,^.,' */rfr.z -.';d; bd/,7,'/a'4. -
Lq ot.r) ,., .,t ,,,,,* .*, )12 7r.r .y2/-r'"*"2 //ry* Ar" 4t"
' ,!,L'rl,o ptttt"i z1* tr,1i -/oJ^{r"-^t-'ifr- /r4r1 ,-; "; ""(*/
' -rt /7, "L 7! a.Lu*, . u (. a,,,!-,A,, **i,.2. 7'. u " 4,/:o4,, (. 2.t y ../*.^7'*",/^ 6ol. '
14"*/'"/"'/ "(* // /d r'lU 4{. ,
Slika 3: To pisnto s inint, ialnint robom je potovalo v
Straubing; teta Magda ga je prinesLa clontov kc;i dragocert
spomin..
Babiiina smrt in zapleti na meji
6. 10. 1943 naili je v enainosemdesetem letu starosti
urnrla babica, caetova mati. Vilko se spominja
visokega odra, na kaieiem je leiala. Ode ga je dvignil
visoko gor, daje iahko babico pokropiX ...
Ode je torej mizaril, ciek, na zemlii pa je bilo v
glavnem rnaterino in oC otrok, kolikor je Ze kdo
zmogel, le Janez se je leta 1943 zatel uditi mizarske
obrti pri Podgorelcu, sinu odetovega mojstra na
Le5nici. Pri vedjih delih na zernlji so pomagali
sorodniki in sosedje. Ko je bilo kaj takega, je >mati<<
kuhala, tako da na5i materi ni bilo treba.
>Gorice smo imeli na Stanetinskem Bregu, kjer je bila
tisti das madZarska dri,ava. Tja se je lahko 5lo s
prepustnico vsak dan, z yozom in Zivino pa v torek in
petek. Pri PoZganu, tu je bil mlin, je bila rampa s
kljudavnico in lesena baraka, na drugi strani pa so
imeli MadZari zidano karavlo.<< (K) >Ja, ja, oni so
imeli straZarnico zidano, ta pa je bila lesena. Po vojski
si jo je pospravil vujdek; ne vem, 5e zdaj menda stoji
tam ... Tisto si je on odpeljal, da je imel svojo
ropotijo notri - Slosarijo.< (M) >MadZarska karavla je
bila na cestnem ovinku pod bregom, kakih 60 metrov
od mosta, nemlka pa je bila v jo5ju malo stran od
mlina. Ko si 5el prek, so odklenili iabico na rampi in
te spustili ... Brat v gorice so smeli iti tudi samo tisti,
ki so imeli prepustnice.< (K)
>Neko leto - menda bolj proti koncu, triinStiridesetega
ali StiriinStiridesetega - smo Sli z vozom po grozdje,
da bi ga odpeljali domov. Stric Peter in atek sta s
kravami in vozom, na katerem sta bila odv6dena (na
eni strani odprta, o. p.) soda in kad, hotela pri PoZganu
dez mejo, pa ju Nemci niso pustili prek. Morala sta se
vrniti, nato pa iti nad Godenince in Preseko v
Stanetinec in proti Urbanu. Pripeljala sta se okoli 11.
ure. Mi bradi medtem nismo rnogli brati, ker nismo
imeli posode. Ne spominjam se, ali smo ali nismo
pobrali tisti dan.< (K) Pravega razloga za prepoved
prehoda ni bilo; menda bo 5e najbliZe resnici, da >>tako
... tako kot si zdaj kakSen tak na meji kaj izmisli ...
Pa smo s kravami bili!( (M) Tudi z njimi ni bilo nid
narobe, saj sta imeli obe na rogu pravo >>registracijo<
- Yrezano drko D - Deutschland.
Nem5ka osnovna Sola na Kogu
Trije starej5i otroci * Katika, Janez in Milan - so
morali obiskovati nem5ko osnovno 5olo, proti koncu
vojne 5e Vilko. Njihovo sploSno mnenje je, da je bila
to bolj izguba dasa, saj se kljub voja5kemu redu niso
kaj prida naudili. >>Za dasa Nemdije sem bil star nekak
... ravno sem zadei hoditi v 5olo. Tega se najbolj
spomnini, da sem hodil v prvi razied osnovne Sole na
Kogu in ... Spomnim se 5e uditeljice, da ji je bilo ime
... zda.j ne morem redi, ali se je reklo, da je 'frajlen
Helga' ali 'frau Helga' ... tega zdaj ne vem todno.
Spomnim se tudi druge uditeljice; tista pa je bila
'Frankclinka'. In ta je imela takega majhnega drnega
psidka, takega kodravega ... tak majhen, ne? In,
zanimivo, ker mi nismo bili vajenr takih, malc
drugadnih - nali psi po vasi so bili drugadne rase - to
so bili duvaji. Ta pa je bil mestni pesek, ne? Temu
psidku pa je bilo ime Vera! Ja, Vera. In
Zgodoairsftzapd
'Frankolinka' je imela pi5dalko. Ko smo imeli
telovadbo, je samo zapiskala in rekla: 'Vera, komm!'
Pa je pes takoj beZal k njej, tako je bil zdresiran. No,
to mi je ostalo ..." (V)
>To je bila stara Sola, tam, kjer je zdaj Rotar, nad
igri5dem. Tam je stala Sola in neko drevje je raslo
spodaj ... in murve so bile nasajene tam proti farofu.
Pravili so, da bodo gojili sviloprejke. In zanimivo,
mislil sem .. . sviloprejka - za svilo sem vedel, da je to
takSna tanka tkanina. Da bi pa to svilo lahko izlodal
neki drv, mi pa ni 5lo v radun ... In da nadaljujem tisto
s Solo: otroci smo bili, kot so vedno otroci. Bil pa je
velik, modan razred Sestintrideset5dakov in smo bili
pogosto poredni, ne? Tako smo morali pogosto stati v
kotu ... Nas je strpala ta uditeljica - ta Helga in smo
morali demeti v kotu ... Ne vem, kaj sva s Petrom (z
bratrancem, o. p.) u5pidila, eden je stal v enem kotu,
drugi pa v drugem. Poleg mene je bil ko5 za odpadke,
v njem pa polno ogrizkov, saj so nam bila jabolka
glavna prehrana, da smo imeli za malico v odmoru. In
tako vzamem tisti ogrizek in ga podim tja Petru, pa me
je Helga zalotlla in mi hitro eno stisnila! Pa to sem
nekak prestal ..." (V)
>V Soli je bilo teZko, saj niti slovensko nismo dobro
znali, kaj Sele nem5ko ... nid nismo razumeli. Tiste
uditeljice so nas stalno gnjavile in kridale: 'Hunde,
lendige Bande!'< (M)
Hitlerjugendls
Starejli Solarji so bili vkljudeni v Hitlerjugend,
militaristidno Sportno vzgojo, kjer so jim preparirali
duha in telo po nacistidnih nadelih. >Listov Viljem ...
on pa je bil . . . on pa je bil 'hitlerjugendftlrer'. On nas
je imel ... ko sem dvakrat moral hoditi. Janez je bil
vedkrat, ko je bil doma ... To so imeli mladinci tako
kot predvoja5ko vzgojo. Imeli so obleke ... mi jih 5e
nismo imeli ... samo ti, ki so nemdurji bili. So imeli
pi5dalko na vrvici ... To so same ven6 visele dol ...
Tak5ne drne obleke so imeli in neke kape pa so nas
gonili tam po igri5du. Pod tisto Zico so nas ... te
prepreke pa to, prav po voja5ko so nas vzgajali ... !a,
pa je potem atek hodil nekam, pa je dosegel, da mi
potem ni bilo ved treba hoditi. Tako sem bil samo
dvakrat ..." (M)
V okviru te organizacije so starejli Solarji urejali tudi
Sporlno igri5de pri takratni Soli na Kogu. Nagnjen
teren je bilo treba zravnati in v ta namen odstraniti
'eliko zenrlje. >>Tu v kotu na oglu je nastajala taka
strma Skarpa, po kateri smo se vozili s tistimi rukzaki.
Potem so to 5e poglobili, da so vse to zravnali, a jaz
r8 Hitler-Jugen d, 192945 nacionalsocialistidna organizacija, od
1936, po razpustitvi drugih mladinskih organizacij, >drZavna
miadina< (Leksikon Cankarjeve zalolbe, Ljubljana, 1998, str. ).
nisem bil ved zraven, ker sem se zadel na Le5nici uditi
Spominjam Se, da smo imeli enkrat tisti
'gelendelpil', nekak5en boj za ozemlje - z enimi smo
se sredali tam, in to je bil hitlerjugend iz
Vuzmetincev. Potem pa smo se zgrabili nekje na
bregu in se prav pokali ... fizidni spopad. In to se je
tekmovalo, kateri bo dobil tisto zastavo.
Seveda so oni zmagal| ne mi ...<< Znano je, da so
Nemci proti koncu vojne, ko jini je primanjkovalo
pravih izurjenih vojakov, poSiljali na fronte tem
podobne golobrade mladoletnike.
Diverzant Marko
Smrt z ustrelitvijo je 8. 6. 1942 doletela tudi Marka
Podgorelcale iz Pesovldaka, po domade Kovadovoga
Marka, ker je ode bil kovad. To je bil eden od treh
bratov, druga dva sta bila 5e Vandek in Ciril. Menda je
prav Marko skrbel zayzoren sadovnjak, ki je segal dol
do Pokrivadevega travnika in vse okoli je raslo sadno
drevje. >>Ja, tu je bil nekdaj sam sadovnjak ...< (M)
>Njega so Nemci dobili, ko je prerezal telefonske Lice
na liniji, s katero je bil povezan Kog. (J)
Jajca viin!
Drugade pa je bilo otro5ko Zivljenje bolj ali manj
podobno tistemu izpred okupacije. Ceio disto obidajne
probleme in strahove so morali re5evati, kakor so jih
generacije pred njimi.
>Fot v Solo nas je vodila mimo vujdeka. Med goricami
je o.la meja. Dokler ni grozdje postalo mehko, smo
hodili po njej, ko pa se je zmehdalo, smo morali hoditi
po cesti. Vdasih pa smo kljub temu Sli nad Sela, saj
smo hoteli priti do vujdeka, ki nas je imel rad. Potem
pa je bila sestridna Stefica na nas ljubosurnna. Njihova
deca niso smeli prej na de5njo kakor mi, zato so bil' na
nas vsi grozno hudi.
No, ta Stefica je bila malo starejSa od mene. Potem pa
je zadela praviti, da so tam neki ravbarji, ki se dez dan
skrijejo, ponodi pa hodijo okoli. Potem pa je rekla, da
je videla pred nedavnim, menda pred dvema
dnevoma, da je eden na nekoga vpil: 'Jajca viin!' To
se mi je zdelo grozno, kako zdaj - Jajca v[in'? To
pomeni, da ti jajca odreZejo!Do te bojazni pa je pri5lo
takole: Ti HanZelidevi fantje, naii drugi sosedje,
Stanko pa Frandek20, ti drugega niso znali, de so take
male piglne kje dobili - 'kj" pa mi je noZ, ja 'n te
fkopjo!' To je bilo ... pravi buteljni! ... Bom te
skopil, ampak de si tako majhen, pa vzamel to stralno
zares, ne? Ta Stefica pa je rekla: 'Jajca viin!' Potem
le Tudi Marko Podgorelec je bil obEinski uradnik na Kogu.
20 Stanko in Franc HanZelid, oba s'r bila v nemSki vojski; Franc je
izginil nekje v Rusiji, potem ko je bil kot nem5ki vojak zajet.
-78 -
Zgodooirsft zayisi
pa sem si mislil: de je to tako, ... in sem zadel drugje
hoditi. Ne vem, kdo mi je pozneje povedal, da si je
Stefica vse to izmislila ..." (V)
Tetina druZina v izgnanstvu
Pot v neznano
>Potem pa se je v Sredi5du pokvaril tisti avto, na
katerem sva se peljali z materio - babico. Potem se je
vrnil oni zBorla v Sredi5de po nas.<< (s. P) Prispeli so
na Borl. >>Ko so nas pripeljali na Borl, je mama tam
zagledala Breznika, ki je bil prej uradnik v OrmoZu, tu
na Malem Kogu je imel gorice. Tam na Borlu pa je
moral pometati stopnice ... Iz na5ih krajev so bili tam
5e Milena Stampar, porodena Rauh, Janko Grubid, bil
je ustreljen leta 1942 v Mariboru, in Milena Berce
Petovar, doma iz Ivanjkovcev. Dali so nas v neko
sobo. Z nami je bila Koro5deva iz Obrela, po rodu
Ilrvatica; moZ je bil mlinar. Tam na Borlu smo bili 10
dni.
Potem so nas odpeljali v Reichenburg. Tam smo bili v
nekih barakah tri dni, potem pa smo Sli v Straubing na
Bavarskem." (s. P)
Lager v Straubingu
Oh, kako je dolga, dolga pot,/ iz tuiine pa do doma!/
Zica gosta je tako, da ne morem skozi njo/ na to
dolgo, dolgo pot! To pesem z otoZno melodijo sem se
naudil od sestre Katike.
Tabori5de v Straubingu je bilo v sklopu nekaj bliZnjih
zgradb, Pokrivadeve pa so nastanili v samostanu. Ta je
bil v tlorisu kvadratna zgradba z dvema nadstropjema
ter manjSim osrednjim atrijem in ved vhodi' V
pritlidju sta bili kuhinja in jedilnica; prvo nadstropje
so zasedali menihi, drugo pa izseljenci. >To je bil
'Karmeliterkioster', karmelidani - mo5ki so bili. Slo
se je gor po stopnicah v prvo nadstropje, tam sta levo
in desno bila zaprta hodnika, samo vrata so bila, na
sredini pa je bilo veliko razpelo. Pod tistim kriZem je
dostikrat, ko si pri5el gor, kdo kledal pa molil ... Tu
nas je bilo sprva enajst: babica, mama, tri leta in pol
stara sestra lda, jaz, MatevZakova iz Braslovd,
Pednikova z dvema pundkama, tu pa je kmalu rodila
5e tretjo, ter Koro5deva s sinom Ivekom in Liziko.
Kakih Stirinajst dni za nami pa so pripeljali vedjo
skupino Gorenjcev, da potem nismo bili ved tako
izolirani. Med njimi je bila tudi zelo Stevilna druZina s
kar devet otroki, tam pa se je rodil 5e deseti. Tretja po
vrsti je bila moja dobra prijateljica. Bila sem vesela,
de me je kdaj povabila v njihovo sobo, kjer je bilo
toliko lepih otrok ..." (s. P)
Od zadetka, pribliZno eno leto, so bili zaprti in niso
smeli ven, potem pa so jih vkljudili v delo. Teta
Magda je ctelala v manj5i tovarni, kjer so izdelovali
podoficirske obleke. >Ko je na5a mama Ze precej dasa
delala, so eno tistih tovarn bombardirali. Takrat je
nekaj dni prekopavala tudi tiste ru5evine, druga
tovarna paje bila od tam oddaljena kake pol ure hoda.
Od tedaj naprej pa je delala izmenidno - en teden
podnevi, drugi teden ponodi. Vdasih je 5la delat na
Sefov vrt; takrat soji tam dali tudi kosilo.< (s. P)
Druge so dodeljevali za razna druga dela. >Nekod v
zadetku je pri5el kmet. NaloZil nas je na traktor, vedje
otroke pa Zenske; jaz sem tisto leto aprila bila stara 11
let ,.. Med nami pa je na prikolici vedno bil tudi
oboroZen policist. Peljal nas je iz mesta ven ... Tam
smo dobili gajbice pa noZe pa smo Spinado rezali.< (s.
P)
de so delali pri kmetih, so tam dobili tudi jesti.
Kolidina in kakovost hrane sta bili odvisni od tega,
kakini so bili ti kmetje. >>Na enem mestu smo dobili
zelo dobro, tam srno ... Nikjer drugje nisi videl fii.ola,
tam pa je bil molnjidjak (strodji fi2o1, o. p.)l Hodili
smo brat molnjidjaka pa smo tam dobili dobro jesti ...
Pa mo5njidjak - 5e v lager smo ga peljali, da smo ga
tam jedli!
Tam na Bavarskem so redki, toda veliki kmetje. To so
skupaj po dve tri kmetije, potem pa daled okrog sama
polja, sama ravnica. Tam daled na zahodu pa je videti
gore, malo niZje, kot mi od tu vidimo Ivanidico na
HrvaSkem. Enkrat sem mamo vpra5ala, de smo za
temi gorami mi doma, pa mi je rekla, da je to
Schwarzwald2l, to je tam, kjer izvira Donava.< (s. P)
ie so bili v lagerju, so jim prinesli hrano gor, niso
smeli v pritlidje, kjer sta bili jedilnica in kuhinja.
>NaSe mame so bile Banditenfrauen"... (s. P) Vdasih
so si skrivaj tudi sami kaj skuhali, de se je kje kaj
dobilo. >Gorenjci so si Zgance kuhali, gorenjske
igance... Bila je ena - Bukovnik se je pisa,a, ki je
bila distilka, distila je, njen mo7 pa je hodil nekam
delat pa je - ne vem, je bilo za vizem ali za boii(, - da
je tam kuhala govedino, ki jo je moZ od nekod
prinesel, in je potem nekaj dala 5e nali mami.< (s. P)
Babiiina smrt
Na jesen 1943 so izvedeli, da je umrla mati, Vnukova
babica iz Pesov5daka. >Imeli smo dobrega
lagerfiirerja" ... Bilo je med njimi nekaj takih, ki so
bili izseljenci, ne? Meni je ta lagerf(rrer dal telegram,
pa sem tisto prinesla in materi pravim, da so mati
umrli doma - babica, pa so rekli: >Saj bom jaz tirdi na
21 Schwarzwald leZi na zahodu Bavarske, ved kot tristo kilometrov
zraEne drte od Straubinga, zato se od tam vidi verjetno neko
drugo, bliZnje gorovje.
22 Slabsalno imezaLene upornikov.
23 Lagerfiillrer - vodja tabodlda.
Zgodouix$ft zayisi
hitro!< In slutnja se je kmalu uresnidila. >>Na vse
svete, s l. na 2. november jih je kap in so ponodi
umrli, a mati doma pa tri tedne prej !< (s. P)
Bombardiranje - na5a mora
>Tam pri tistem stopni5du, takrat so na5a mati 5e
Ziveli, je bila tako pri oknu miza. Nekod je bil alarm
pa smo tarn sedele in gledale skozi okno - jaz tako pri
enem kraju, poleg pa sta bili neka Zenska, neka
Gorenjka pa na5a mama. V tistem pa je ... tako kot da
bi 'betlehem'24 padel z aeroplana - celo mesto je bilo
razsvetljeno! Pa smo belali na stopni5de, ker drugam
nismo mogli... Tistikrat so vsi molili, tudi tisti, ki niso
nid verjeli, pa so molili na tistih stopnicah...To je bilo
leta 1943. Pozneje pa smo beZali za Donavo!<< (s. P)
Nekaj se je govorilo, da jih bodo preselili v Slezijo, a
jih niso. Imeli so Ze vse spakirano. Vse je bilo odvisno
od vodja tabori5da. >Potem pa so nekod tam za
Donavo tako bombardirali, da so same jame bile. Od
takrat pa so nam kakih 200 metrov od lagerja dolodili
neko klet, da smo se zatekli vanjo, ko je bil alarm; to
je bilo zadnje leto. Alarm je bil opoldne, ko je bil das
jesti, pa navadno opolnodi. Redkokatera nod je minila,
da ni bilo alarma. Ko je povedal po zvodniku, da so
bombniki na Spodnjem Stajerskem, je bil predalarm.
Potern pa so prileteli trije po trije ... Med enim takih
napadov je izginrl tudi eden od na5ih fantov in ga niso
ved na5li. Bil je pribliZno moje starosti.< (s. P)
Tudi de je kdo zbolel in so ga odpeljali v >>bolnico<<,
ga ni bilo ved, nazaj.
Poskusi pobegov
Oh, kako je dolga, dolga pot,/ iz tu.iine pa do doma!/
Za en poljubiek al' pa dva bi pobegnil 'z jetniina/ na
to dolgo, dolgo pot!
>Bilo je bolj na zadetku naSe kalvarije, ko smo priSli v
Straubing. Ena od na5ih, mislim, da je bila Gorenjka, je
bila dodeljena za di5denje stopnic. Imela je malega
sineka, starega okrog tri leta, ki je navadno sedel tam
pri njej na stopnicah. In nekega dne je ni bilo ved.
Pozneje seie zvedelo, da je uSla, da so jo ujeli in jo dali
v koncentracijsko tabori5de, otroka pa soji vzeli.< (s. P)
In 5e eden bolj proti koncu vojne: >>Bukovnikova, ki je
bila distilka, je imela iz prej5njega zakona sina, o
katerem se je govorilo, da je dal nekim Rusorn
zemljevid" Ti Rusi so pobegnili, ko pa so jih ujeli, sc
izdali, da jim je dal na5 Franci zemljevid. Tako je ta
Franci pristal v zaporu. Ko smo takrat imeii neki
zdravni5ki pregied, so ga tja pripeljali pazniki,
vklenjenega v lisice. Cez nekaj dasa potem je pri5el k
2a Verjetnc je eksploditala letalska bomba za osvetljevanje nodnih
ciljev.
svoji materi v na5 lager v samem spodnjem perilu. Na
hitro se je poslovil in od5el, kmalu za njim pa ga je Ze
pri5la iskat policija. Potem seje skrival nekje zunaj in
je bil Ze tako obupan, da je rekel, da se bo predal. pa
so mu tisti na5i moSki, ki so delali v ,rvalmtile<,25,
priskrbeli obleko; tiste na5e Zenske, ki pa so bile
zaposlene - po na5e bi se reklo na okraju - so mu
priskrbele dokumente, da je lahko legaino od5el v
Slovenijo. Vendar je pred osvoboditvijo bil ustreljen v
partizanih. Na Zalost.< (s. P)
Prodnja za izpustitev
>Moj bratranec Ludvik Kor1e26 je bil mobiliziran v
nemlko vojsko. Takrat je sluZil v Salzburgu. Napisal
je prolnjo, da bi nas izpustili izlagerja. In neki danje
lagerftirer poklical mamo v pisarno in ji povedal, da
pro5nja ni bila ugodno re5ena, ker v domadem kraju
nismo zaZeleni ... Nekaterim drugim so bile pro5nje
ugodno re5ene in so lahko od5li domov. ie pa bi nas
izpustili, ne vem, kam bi lahko Sli, saj so na5e imetje
zaplenili Ze junija 1942l< (s P) Na njihovem domu so
naselili druZino Salamija.
>Tiste druZine izlagerja, ki so bile v celoti odpeljane,
tiste so lahko od5le in si poiskale stanovanje. Tako je
neka Sestdlanska druZina, stardi ter dva sina in dve
hderi, lahko od51a. In ker niso na5li stanovanja drugje,
so jih nastanili v vagonu pri Zelezni5ki postaji. Ko pa
so nekod bombardirali postajo, pa so tam umrli mati,
rnlaj5i sin in obe hderi; ostala sta le ode in najstarej5i
sin, ki sta bila na delu ..." (s. P)
Delo v gostilni
>Tisti das sem hodila delat v neko gostilno, menda
sem bila stara trinajst let, pa je tam delala ena iz
Savinjske doline - vsi smo ji pravili 'mami'. Prej pa je
bila farov5ka kuharica in se je porodila z nekirn
vdovcem, ki pa je imel dva Ze odrasla otroka. Pa me je
nekod vpralala: 'Pepika, si ladna?' Sem, ne? 'Pojdi z
mano, jaz hodim tja v neko gostilno - krompirja iahko
je6, kolikor hode5, ne bod ladna.' Pa tisto mami
pravim. 'Ja, jaz ti nam nid rekla, napravi, kak de5. ' pa
sem 51a ... in sem do konca bila tam" - Krompir se je
kuhal v velikern loncu, tisto si potem ... pa si si
odrezal ko5dek. Saj niso tega branili. Tu so imeli
zaposienega Francoza, imeli so Foljakinjo, Rusinjo, tri
Slovenke smo biie. To je bila taka pisana delovna sila.
Bili pa so dobri ljudje ..." (s. F)
2s Ve4etno Walzenmffhle, valjdni mlin - stoj za rnietje Zitnih zm v
moko; zgrajen je iz dveh valjev, ki se vrtita v nasprotno smer in
zrazlilno hitrostjo, v zaprtemokrovu (po I-CZ, 1998).
26 Sin tete .Ane KorZe s Ponikve. pozneje je pobegnil iz nem5ke
vojske k partizanom, aie (,ez dva meseca padel. (s. p)
..80-
Sodoahuftzoyisi
Grozljivi prizori
- :ta Magda je 5e vedno hodila delat v tisto tovarno na
::ugi strani mesta. Tam sta stali dve stavbi. >>Potem pa
;: nekod eno od obeh zbombardirali, pa sva s
:ijateljico Sli ven gledat - pojdi, greva malo gledat!ji
::cem. Pa prideva tja - to jg bilo na ravnem, taka
:1ika povriina. Pa pravim: Cuj, greva gledat, tu je
-"ia mama hodila delat, greva gledat v ta bunker. In
,'" e Sli . . . To je bil po sredini hodnik, tu je bila klop pa
,: klop, toliko prostora, da si Sel skozi, ne? Po tistem
:etonu in stenah si vsepovsod videl, kje je dlovek
,.:del ... glava ... Je krvavo bilo, ko je zradni pritisk
.rm notri vse poklal. Mene je tako strah bilo, da sem
. Navadno sem potem mamo dakala, kdaj je kondala
- delom. Od tistega dasa je ona ob alarmu vedno Sla
,'a. kjer sva midve bili. To se je 5lo skozi celo mesto.
.-e rekla: 'Zive du5e ni bilo nikjer, samo jaz sem Sla
:ioz mesto ...'" (s.P)
','edno pogostejSi in silovitejli letalski bombni napadi
;"-r prizadeli tudi domadine. Bilo je veliko civilnih
:tev. >>Jaz sem Sla pogosto na pokopali5de, ker so bili
,.m zakopani mati ... Desetmetrske jame so bile, tri.
lo so bili brez trug, samo nametana trupla ... Tam je
:ri5el neki Nemec in je rekel: 'I5dem mater, Zeno pa
.lna.' Pa je nekaj dasa potem tam hodil ... Vdasih si
r.oga videl, da seje s konjem peljal paje teklo krvavo
:a njimpo cesti ..." (s.P)
Zadnji obraiuni v Straubingu r
Zavezniki so vedno bolj pritiskali. >Dali so jim
:itimat, da naj se predajo, pa so rekli, da se ne bodo.
\am pa Nemci redejo, da bo mesto razru5eno, zato nai
"re vsak, kamor ve in zna. Potem smo Sli vcit iz
:nesta, 7 km dale6. Pridemo do skup,ine mo5kih, ki so
:rekaj delali, nekaj so prekopavali. Sli smo tja. PriSli
so 5e neki drugi in smo skupaj prespali. Tam pa je
r,uhala kuharica iz nalega lagerja. Dala nam je
'.ederjo. Zjutraj pa je pri5el nemlki vojak in je rekel,
:rlj odidemo, ker bo v eni uri tam fronta, ne? Naj
:remo. Potem pa smo Sli dalje. Pridemo do nekega
:ozda ... Hodili smo ves dan, zato smo daled pri5li.
\aSo mamo je mudila hrbtenica. Celo nod je stala pri
rekem drevesu, midve pa sva na tleh lelali. Vse je
:ilo tiho ... Smo rekle, da bomo Sle naza1, pa kar bo,
:o. Nimamo kam, ne? In smo se odpravile pa smo
-.krog poldneva prispele nazaj v na5 lager... Tam smo
dobile proseno kaSo.<< (s. P) Tu so 5e vedno bili
remski vojaki in polno drugih, tako da ni bilo kje
prenoditi; za silo so nekako dodakali jutro na nekem
luompirju .. 
"
"Zjutraj pa nismo imeli kaj jesti, pa pravirn: laz grem
iskat kruha, gre kdo z mano? Potem pa je Koroldevkin
sin rekel: 'Jazbom Sel!' In sva 5la. Pri5la sva do neke
pekarne, kjer je bila dolga vrsta ljudi, pa se postaviva
tam. Cez nekaj dasa samo sli5imo aeroplane pa -
drrrrrrr! drrrrrrr! so streljali, ne? Ti redem - vse se je
razbeZalo, trije smo ostali, tako da smo ... Potem so
pekarno odprli in smo dobili kruh! Potem pa sem tisti
kruh prinesla, dez nekaj dasa pa sli5imo: 'Amerikanci
grejo!' Kaj pa bo zdaj !? Potem pa so Amerikanci Ze tu
- Slovenci pa ven ... ! Nemci so nas kregali, deS, zdaj
bo borba nastala, poklali vas bodo ...! Tam preko
ceste od nalega lagerja je bil klo5ter Solskih sester
ur5ulink, tam je pri5el eden ven s potrto pulko pa jo je
skozi okenjak vrgel noter ..." (s. P)
Nemci pripravljajo obrambno linijo v
Jastrebcih
Verman5aftovci in drugi
NaSa soseda, spodnji Peter Majcen'1 in zgornji stric
Peter Vnuk sta bila tudi vsak po svoje vkljudena; stric
je sluZil v vermanlaftu v Hodah pri Mariboru do
konca zime 1945, ko se ni ved hotel vrniti in se je tu
prijavil. >>Tega niti mami niso povedali ... Zveder pa
nikdar niso doma spali.<< (b. P) Izkori5dal je tudi
bliZino meje in sorodstvo v Stanetincu. >>Ko so zadeli
graditi obrambno linijo po Jastrebcih in Ladavesi, je
sosed Majcen dobil poloZaj skupinovodje pri kopanju
strelskih jarkov.Znalje nem5ki, ker je delal nekje gori
po Avstriji v Sumah, potem pa je bil tu vkljuden.< (M)
Drugade pa so mejo nadzorovali granidarji. >>Ja, tu so
bili granidarji vedinoma Avstrijci, eni so celo
slovensko govorili Od Radgone so bili, neki
Peklar, Weber ... pozabil sem jih Ze. Pozimi, ko je
bilo mrzlo, so se skrivali po hiSah. Za njimi pa so
pri5li ti esarji, obmejna patrola ... Snega je bilo
ogromno in so bili s smudmi, belo obledeni. In ko smo
deca zvedeli, da grejo ti kje, smo tekli povedat v hiSo.
Ti granidarji so v grabo belali kot zlodji, saj so se bali
... Naravnost na fronto bi jih poslali! (M)
Nem5ka obrambna linija
Od jeseni 1944 so Nemci zadeli pospeleno graditi
obrambno iinijo od Drave nayzgor proti Salovcem in
Vitanu ter preko Jastrebcev in Koga naprej proti
Ljutomeru do Mure. Z njo so Zeleli preprediti ali vsaj
zadrZevati prodor ruskih enot v ta prostor in omogoditi
kolikor toliko varen umik svojih enot iz Grdije in
Balkana ob Dravi v Avstrijo. Lotili so se obseinih del,
pri katerih so poleg ujetnikov zaposlili skoraj vse
razpoloZljivo prebivalstvo. Zgradili so Stevilne
bunkerje, velike lesene za rno5tva, na izpostavljenih
mestih, kakr5no je npr. pri Vidarju v Jastrebcih, pa
27 Peter Majcen, 1893-1968; v zakljuEnih bojih za sevemo mejo
med 1" svetovno vojno je bil Maistrov borec; sicer pa je bil tesar
samouk in imel tudi druge rodne spretnosti.
-81-
Zgodooiruftzayisi
betonske za strojnice oziroma za protiletalsko
obrambo. Tak bunker je 5e danes, deprav Ze domala
zasut, na robu njive pri Kerendidu, naslednji pa pri
Fergoli, nekdaj smo po domade rekli >pri Doradi<<,
pisali pa so se Kolarid. V Jastrebcih je bil 5e eden, in
sicer za kledo v Pokrivadevih (danes Lucijevih)
goricah. Vse te objekte so povezali z globokimi rovi
(najmanj 1,8 m). V Salovskih Sumah so na goloseku
izkopali sistem protitankovskih jarkov
>pancergrabnov<<. PomoZne poloZaje so pripravljali po
Vodranskem Vrhu v Ladavesi.
Slika 4 : P rotitankov ski jare*8, ostanek > itelung< v
Salovskih iumah, februarja 2006. Foto: Ciril Vnuk.
Nemcem je modno zmanjkovalo dasa, izgubljali so
popoln nadzor nad prebivalstvom; nastopil je napeti
das previdne neposlu5nosti in skrbi za lastno koZo.
MoZnost, da jo izgubi5, se je zelo povedala.
Teden po yeliki noii, po L. aprilu 1945
S l{rva5kega so se gor proti OrmoZu valile mnoZice
voja5tva in beguncev. >Na Lelnici pri OrmoZu sem se
tdil za mizarja. Vsako soboto sem 5el domov, ob
ponedeljkih pa nazaj ... In takrat je moj mojster kupil
kolo in je tisto soboto to novo kolo posodil meni, da
sem se peljal domov v Jastrebce. Ko pa sem se v
ponedeljek zjutraj peljal nazq, sem priSel samo do
ObreZa, ker je bila vsa cesta polna voja5tva - celi
transporti, cela nem5ka vojska se je pomikaTa nazaj; to
so bili tisti bivoli, take dolge roge so imeli ... Stopil
sem s kolesa in 5el s tiste ceste in za(el gledati vse
skupaj. Potem sem se obrnil in sem Sel nazaj. Pridem
v Jastrebce pa sem povedal ateku, kaj sem doZivel, da
nisem mogel naprej, da se fronta premika in da to
grejo Nemci ... In sva midva z atekom Sla bunker
kopat. V Pepikini Sumi (takrat last tete - Magde
Pokrivad, o. p.) sva skopala tisti bunker in spodrezala
28 
Danes je teZko verjeti, da so bili ti objekti zgrajeni proti prodoru
tankov, saj so sredi gozda. Marsikje so v zakljudnih spopadih
prekopavali tudi Bolgari.
v na5em Skrvajaku nekaj jelS ter njihova debla
podevala (ez za streho. Nanjo sva potem nametala
zemljo .,." (J)
V priiakovanju spopada
>Atek se je tiste dni enkrat pogovarjal s stricem, na
daled sta si kridala: 'Ja, Peter, ti na5 bunkara kopo?'
Stric mu je zakti(,alnazaj:'Eh, najbojSe je, ka skodi5 v
klOjec - to ti je najboj5a dekunga ...' Midva sva
skopala bunker, oni pa so ...<( (J) "V petek so boljSorobo znosili v bunker - 5e ponjavo, vse odeje, robce,
vse najvrednej5e. Nemci so Ze 51i ... transporti, vse je
5lo tu skoz. V soboto so vse znova odnesli v hiSo, ker
so se zbali, da bodo bunker odkrili Nemci. Potem bi
nas postrelili ... Jaz sem dopoldne 5e hodila kopat
Stelunge2e, mamika je pekla kruh . . ." (K)
>Mi smo imeli vse spakirano v kovdke; teh smo imeli
ved, kerje bil pri hi5i gospod, gospod Zupnik. In v teh
kovdkih smo imeli spakirano, da smo spraznili hiZo ...
Vse smo znosili v bunker. In ko smo od zgoraj 5e
zadelavali z zemTjo, da ga ne bi kdo odkril, paje pri5el
stric Peter in rekel: 'Frandek, al ti resen misli5, da bodo
pri5li Rusi v toti naS Pesov5dak?' Potem pa to ... red po
redi ... in mi smo tiste kovdke nazaj znosili. Stric ni
verjel, da bi Rusi pri5li. On si je nekaj skopal ... pa ne
on, ampak Vandek (brat strideve Lene, o. p.) je skopal.<
(M) >On je zavoljo tega pri5el sem prek, ker so ga tam
Ilrvati lovili, saj naj bi delal zaMadlare. A ni bil ne z
MadZari in ne z naiimi, ne?< (b. P)
>>Ko sem se udil, se je moj mojster preselil z Le5nice
na Tropovo v OrmoZ. Od tu smo hodili 5e z drugimi
OrmoZanci dez most na lkva5ko kopat bunkerje. Tam
na Tropovem smo delali tudi podboje za bunkerje. To
seje delalo iz prvovrstnega borovega lesa, debelega 5
cm. In to smo bili sami vajenci, niti pomodniki 5e ne
..." (J)
>>Pred zadetkom fronte smo morali hoditi kopat
Sicngrabnov in pancergrabnov strelskih in
protitankovskih jarkov v Ladaves in ladave5ko grabo,
pri Moniki, Se 7. aprila smo Sli kopat, Milena
Doradova, pa tudi stric.< (K)
>>Opoldne smo Sli na obed domov. Pihal je stralen jug.
Vse polno je bilo vojaltva, transporti, konjenica ...
Pogovarjali smo se, ali bi popoldne ili nazaj. Z
Mileno sva se dogovorili za skivno znamenje
(cigaretno Skatlo na kriZpotju), de bi Sli. Potem pa
nismo ved 5li. Tiste dni smo se pogovarjali samo o
tem, da bo vojska.< (K)
Kako nod pred belo soboto so poru5ili vse mostove in
mostidke dez mejni potok Santavec.
2e Stellungen - sistem razlidnih rovov in objektov na predvidenem
vojaikem poloZaju.
-82-
Zgo[oainsft zapisi
Ustni viri
- Lastni spomini.
- Spomini sestriEne Pepike, bratranca Petra, sestre
Katarine ter bratov Janeza, Milana, Vilka in
Franca.
Literatura
- Leksikon Cankarjeve zaloZbe, Ljubljana, 1998.
- Mrgole, Tja5a, 1988: Vojna Skoda na obmodju
OrmoZa. Y: Ormoi. skozi stoletja III, Ormoi,, 1988,
str.265-290.
Kljuine besede
Spomini, druZina, druga svetovna vojna, Jastrebci,
Kog.
Povzetek
V dlanku je avtor zbral druZinske spomine na das 2.
svetovne vojne, obenem pa osvetlil tudi obdobje pred
njo in nekaj let po njej. Vedina teh spominov se
nana5a na njegovo druZino, a nikakor ni mogel mimo
Zrtev in teZkih preizku5enj, ki so doletele nekatere
njegove najbliZje sorodnike: teto Magdo pokrivad,
strica Petra Vnuka in ujca Jakoba Zganjarja. prav tako
se z dogajanji tistega dasa prepletajo usode nekaterih
drugih sorodnikov in Jastrebdanov, predvsem pa
Pesov5danarjev, tudi iz dela Vodrancev. Zaradi tka
mizarske obrti pri Podgorelcu na Le5nici in v OrmoZu
se del Janezovih spominov nana5a tudi na ta prostor.
Ti spomini so nehote postali nekak5no dopolnilo teme
Ob Sestdesetletnici II. svetovne vojne na na5em
obmodju, ki jo je v Zgodovinskih zapisih IV1 priobdil
g. Rajko Topolovec; njegovi spomini so podani z
zomega kota nem5ke frontne drte, avtorj vi pa z
nasprotne, bolgarske. Avtor je zaradi prevelikega
obsega dlanek razdelil na dva dela tako, da bo II. del
dlanka objavljen v naslednji Stevilki Zgodovinskih
zapisov.
-83-