PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO F R I
ORJE
lito 2 Stnv 43Q - Cnna 4 - It m	Poštnine plačane v gotovini
C. 818 V.	band	lire	Spedizione In abbon. poatal«
TRST, torek, 5. novembra 1946
UREDNIŠTVO In UPRAVA. PIAZZA GOLDONI it. 1 L Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopisi aa ne vrača)
Ljudske množice so za mir. Samo mala reakcionarna klika, ki ni zado« volina z rezultati vojne, bi hotela sedaj s silo utešiti svoj imperialistični apetit, samo ta klika je za vojno.
Maršal TITO
Ljudstvo je razbilo zadnji podvig fašizma
V odgovor na fašistična izzivanja so triaški delavci preplavili mesto in preprečili nove teroristične izgrede Onemogli teror legašev v Stivanu in Tržiču je izzval silno ogorčenje v vsem Spotfn em Posočju
Rodila se je miš
Tržaški fašistični krogi so že ves kčen pripravljali šovinistične na-“Mestacije, ki naj bi se vršile v ne. kljo in ponedeljek ob obletnici pri-italijanskih čet v Trst. Čeprav “‘•iko ljudstvo tem pozivom ni na-'Wlo, je vendar prišlo do fašistič-provokacij skupine najzagrlze-CLN-ovekih banditov, ki so ®'l sicer maloštevilni, a so se ču-v središču mesta dovolj varne jj* Provokacije in nove teroristične podvige. Ni jim pa bilo le do provo. kacij v Trstu, marveč so se odpe-•i&li z vlakom v Redipuglio in daja. ’ ®ed potjo duška svojim vandalom nagonom.
Tržaško demokratično ljudstvo ®6a ni moglo mirno prenašati in je * odločnim nastopom »trlo porajajoče se fašistične izgrede ter en-•fat za vselej obračunalo z bedni-** razbitinami CLN-ovske fašl-•ttine vojske.
V nedeljo je po ceremonijah pri Juatu skupina nekaj sto raz-Jj&J&čev vdrla v mesto in napada-J na trgu Goldoni posamezne antl-Na oknih j« bilo mnogo tooj zastav kot po navadi in ljudjeo je brezbrižno gledalo skupine ^•nih šovinistov s trikoloro okoli *totu. Po lovu na posameznike so jjjzbrali na korzu in krenili na trg topero, od tod nazaj na korzo, kj?r ragzrajali pod sedežem ZPP. Ko J® tečeli prepevati «Va fuori d’Ita-tor vrglj celo trd predmet v ameriškemu fotoreporterju, j* končno vojaška policija na trgu "*lln Borsa razgnala peščico šovl-j?*tov, s katerimi se Je ves dopol-Jto Igrala. V raznih incidentih so ®'l v nedeljo ranjeni trije policisti. .Včeraj so profesorji pustili na-“ž Šolsko mladino prej iz šole, “to kljub temu se je nabralo le Jtoaj sto študentkov, ki so šli P° in se takoj razpršili, ko so
Tsaldarisova vlada
bz opore širokih ljudskih množic
Atene, 4. — Tsaldaris Je danes
I''Poldne predložil kralju seznam ministrov. Tsaldaris si je ra-^ ministrskega predsednlštva pri-tudi zunanjie ministrstvo. Mednarodni opezovalsc »Krasna* Zvezde* piše: »Tsaldarisova vic*
' je brez opore širokih množic, Etično stanje v Grčiji, revščina 1 razdejanje, ki so ga povzrcčill Jjonarhlstl, lahko izzovejo vsak hip 'tovljansko vojno. Edino s skup-
h
a porom vseh ustvarjalnih sil Položaj lahko Izboljša. Toda te jMvarjaine sile nimajo besede, ker strahujejo monarhistični vodijo* Mi se nazlvajo »ljudska stranic*' ki pa jo grško ljudstvo so-r**- Da bi »peljal javno mnenje, tsaldaris napravil načrt » »ražnje* svoje vlade. Pripravil Je /H ki je bil zadovoljiv za opo-lJJ°- Toda pravi namen teh pred-pa se je pokazal, ko je llo »toločitev ministrskega predsed-2* bodoče vlade. Predstavniki so Izjavili, da ne bi vsto-> v vlado, ki bi jo sestavil Taal-ker sl nobena njegova vlada 'h mogla »gotoviti podpore 'h množic. Tsaldaris je nato da bo predlagal razpust par-'»to, če bo opozicija vztrajala plitvi, da »ljudska stranka* ne zaupanja ljudstva. Tako je 'tori, razkrinkal svoje »drža* Štode demokracij«. Kralj in nje-»prijatelji* v inozemstvu so j^ktivno udeleženi pri pogajanj«« novo vlado. Med razgovori L^ljev opozoclje jim Je dal kralj i^hetl, da v primeru, če ne pride t*P°rezuma, ne bo preostalo nič iL^Sa, nego »sodelovati* s sedanjo O0- Bistvo te formule nam jasno *>v^uj® Reuterjevo poročilo, da tremi Makedoniji, in osrednji Grčiji «o naj-Primernem načinu za vzposts* tokona ln reda v vsej državi.*
zagledali policijo na konjih. Tud' včeraj je bilo meščanstvo brezbrižno, le nekaj gospodov Je ploskalo z balkona neke banke na korzu.
Včeraj zjutraj se je peljal skozi Tržič posebni vlak, ki je vozil pripadnike «Lege», API ln CLN-a iz Trsta v Redipuglio. Pri klancu Sv. Marka v trž'Skem predmestju so iz vlaka streljali z brzostrelkami na bližnje hiše. Na tržiški postaji so stopili na vlak študentje, ki so malo preje prepevali »Giovinezzo*. Ko se je vlak vračal, so na istem mestu vrgli dve bombi. Ko je prišel vlak šovinistov do Stivana, so opazili večjo skupino delavcev, ki tam pogozdujejo, ter so začeli metati nanje ročne bombe. Vlak se je
ustavil in šovinisti so skočili iz vlaka, oboroženi z ročnimi bombami in brzostrelkami. Z vlaka pa so streljali na delavce. Šovinisti so se vrgli na delavce z kriki: »Avanti Savoja*, kot da bi šli v napad, ter streljali vsevprek in metali ročne granate tipa »Breda*, Delavci so se umaknili, kljub temu pa jih je bilo več ranjenih. Policija se je pojavila, ko je vlak že odpeljal dalje. Ne. ki nacional-fašist se je preveč oda-ljll in »mudil vlak. Delavci so ga izročili policij!, ki je našla prj njem ročno bombo.
Policija je včeraj zjutraj v Tržiču po bombnem atentatu v Panza-nu ustavljala delavce in jih pregledovala. Ko so bodil; delavci na delo v ladjedelnice, jih je policija
prav tako ustavljala, jih odvajala na stražnico in jih pretepala.
Policija je spremljala legaše do Redipuglie. Kljub temu pa so lahko šovinisti streljali in metali bombe, kakor se jim je zljubilo. Policija je ustavila, pretepla in nato izpustila kakih pedeset delavcev.
Tržaškemu ljudstvu je bilo vsega tega Izzivanja dovolj. Že zjutraj je poslalo šentjakobsko prebivalstvo k polkovniku Bowmanu delegacijo, ki je protestirala, ker so oblasti dopustile izzivalne manifestacije šovinistov.
V resoluciji pravijo: Šentjakobsko prebivalstvo ogorčeno protestira protj ZVU, ki dopušča izzivalne manifestacije šovinistov. Ce ne bo ZVU ničesar ukre-
nila, bo ljudstvo samo napravilo konec Izzivanju.
Delavci tovarne strojev pri Sv. Andreju pa so poslali ZVU naslednjo resolucijo:
Delavoi tovarne strojev pri Sv. Andreju v Trstu smatrajo ZVU za odgovorno za mirebitne podvige iz-zivačev, ki vprizarjajo manifestacije faSističnega značaja.
Delavci so že včeraj opazili čisto fašistična dejanja in opozarjajo ZVU, da bi se utegnila danes ponoviti. Zato obveščajo ZVU, da ne bodo dopuščali takih dejanj. Ce se bodo ponavljala, bodo »pustili tovarno In se zgrnili v mestno središče, da enkrat za vselej obračunajo s fašističnimi provokacijami. In res »o delavci opoldne »pu-
stili tovarne in prišli v mesto v de-1 Italijanski imperialisti so tudi v lovnih oblekah. Ljudstvo je prepla- j Gorici »proslavili* svoj »praznik*
vilo vse mesto. Fašističnega izzivanja je hilo na mah konec. Celo na vialu XX Settemb:e, v svoji trdnjavi, se neofašistični terorist' niso upali pojaviti. Vse ulice so bile polne delavcev v modrih oblekah. Zadnji poskus fašističnih provoka-c'J je doživel popoln polom. V najkrajšem času je bilo antifašistično ljudstvo povsem gospodar mesta. Popoldne je bilo v mestu vse mir-r.o. Fašisti se niso ve* prikazali.
V Tržiču je delavstvo odgovorilo na faš’stične provokacije in na podporo. ki jim jo Je nudila policija, s četrturno prot-stno stavko, ki jo trajala od 11. do 11.15 ure. Ljudstvo je ogorčeno do skrajnosti.
in sicer zelo klavrno. Na Travniku so imeli politično mašo, msgr. Mar-con je govoril o »nepravičnem miru*. Proslava se je končala s terorističnim pohodom italijanskih mladincev v gostilno pri »Sreči* na Stolnem trgu, kjer so s pištolo v roki grozili lastniku in strgali sliki maršala Tita in Stalina. Policija ni hotela nikogar aretirati, čeprav so ji pokazali krivce.
Pri Stivanu so bili lažje ranjeni naslednji delavci: 23 letni Tonlon Albert, 41 letni Zanin Julij, Russi Edvard, Poggi Otello, Bralni Karel, Perlni Galliano in Vlslntln Tullio. Težje pa je bil ranjen 16 letni Zoffi Šesto iz Bistrinje
GOVOR MABŠALA TITA V BEOGRADU 250.000 GLAVI MNOŽICI
Demokratične države so mnogo močnejše
kol listi reakcionarji, ki imajo proti sebi v svojih deželah ogromno večino lastnega ljudstva
Tsaldaris razgovarjal s L toli, komandanti v Maked
Beograd, 4. (Tanjug). — Včeraj se j« vršilo v Beogradu veličastno zborovanje, ki se ga Je udeležilo 260 tisoč ljudi. Udeležili so se ga tudi vsi člani zvezne vlade in generaHteta. Ogromna množica je z burnim navdušenjem pozdravila maršala Tita, ki je v svojem govoru med drugim dejal:
Pozdravljam vas Im se vam zahvaljujem za tako ogromno udeležbo na tem veličastnem zborovanju. Kaj dokazuje vaša udeležba v tako o-gromnem itevilu ob slabem vremenu tukaj, na tem mestu t Ljudska fromta Jugoslavije ni politična kombinacija strank, ampak nekaj več. Ljudska fronta je najbolj Uroka enotnost naliti narodov, je ncraerruflfiva zveza delavcev, kmetov, ljudske inteligence in vseh dnelovnth državljanov nafe dr lan. e; skratka — ona predstavlja združitev nalih narodov za izpolnitev veličastnih nalog, ki smo si jih zadali. Ljudska fronta je ttjči činltelj, H je omogočil izvršitev tako veličastnih del, kot je obnova naših tovarn, Ljudska fronta obnavlja naša razdejana mesta, Ljudska fronta gradi nafe razrušene vasi, Ljudska fronta gradi nove proge s pomočjo svojo slavne mladine, Ljudska fronta gradi in ustvarja novo In sreč•
nejfo bodočnost našim narodom.
Naia zveza s slovanskimi državami z veliko Sovjetsko zvezo na čeUi je dokazala, da n4 samo začasna zveza, fiksirana v nekem aktu, zveza, ki se mora držati samo tistega, kar je obseženo v aktu. To je zveza s slovanskimi brati, krvna zveza, zveza jugoslovanskih narodov z narodi Sovjetske zveze, Poljske, Ce ikoslovalke in prijateljstvo s nato bratsko Bolgarijo. To je zveza, ki daje velike možnosti vsaki slovanski državi posebej ln posebno nah državi.
Danes, ko posamezni bivti naii zavezniki želijo izirajati na nas pritisk tudi v ekonomskem oziru, nam ta zveza in ekonomsko sodelovanje, ki sta med naio državo *n našimi slovanskimi brati, dajeta možnost, da se upremo vsakemu pritisku, ki bi prižel s strani tistih, ki ne marajo naše nove Jugoslavije. Ekonomsko sodelovanje nam daje možnosti za igradnjo naie države.
Politično sodelovanje se je v vsej jasnosti pokazalo na parifki konferenci, na kateri smo se borili za uresničenje naših pravic: da W postalo naie tisto, kar je nafe. Tu se je v polni meri potrdila ta naia zve. za, to nafe prijateljstvo, to nafe bratstvo, ki ni samo fraza, ampak stvarnost, trajna stvarnost.
ki z vsemi silami delajo na tem, da se nam ukine ta pomoč, do katere imamo pravico. Izmišljajo si razne zgodbe, razne klevete, da bi nam ukinili to pomoč. Ali je to prijateljsko dejanje t To ni prijateljsko, to je neprijateljsko dejanje. Razumljivo je, da naie ljudstvo to ve in se do tega ne more drugače vesti.
Toda med ljudstvom Amerike in ljudstvom Jugoslavije ni nesoglasij, — Odnosi med nami so dobri in bodo ostali dobri. Toda velika razlika je med nami in tistimi voditelji in reacionarji tam, ki hujskajo na vojno. Jasno je, da nas ne marajo in jasno je, da jih mi ne maramo.
Tovarlii in tovariSice, ko govorim o odnosih * drugimi državami, je umevno, da bomo storili vse, kar
je z naie strani mogoče, seveda ne v škodo naše deiele. Ne, nikdar ne bomo dovolili, da bi dajali konoe-sije, da bi ogražali pridobitve te naSe velike borbe, da bi si na ta način pridobili boljše odnose z neko državo, V tem ne bomo popustili niti za las nikomur na svetu. (Burno in dolgotrajno odobravanje). O-stali bomo tudi n?da!je dosledni naii zunanji politiki in trudili se bomo za odstranitev vsega, kar bi moglo skaliti odnose med našo državo in drugimi državami, če gre za nekatera neznatna vprašanja in v kolikor je to odvisno od nas. Takšna je naia zunanja politika.
Toda še nekaj drugega je. V ne. kih zavezniških državah so, kakor sem le rekel, reakcionarji. Enega oi f*A reakcionarjev bom omenil, To js gospod Church’ll.
Churchill - dosleden svoji reakcionarni politiki
Odnosi s sosednimi državami
se lahko izboljšajo z dejanji, ne pa s frazami
Mi smo težili za tem, da vzpostar vimo z vsemi sosednimi državami najboljfe odnose, najtesnejle sodelovanje, ne glede na preteklost, ker to lahko samo koristi nafi državi in obema državama, če vidimo, da je ljudstvo v teh državah pravilno obsodilo delo, ali bolje rečeno zločine svojih nekdanjih oblastnikov.
Inozemski novinarji mi bestokrat postavljajo vprašanje: Kaj je treba storiti za izboljšanje odnosov med Jugoslavijo in Ameriko, med Jugoslavijo in Anglijo, med Jugoslavijo in Francijo itd.
Dejal sem in vedno ponavljam isto: ni na nas, da popravljamo odnose, temveč Je stvar odvisna od druge strani.
Odnosi se ne morejo zboljšati z lepimi, prijaznimi frazami, s frazami vljudnosti, smehljanjem in raznimi govoricamir Odnosi se lahko zboljšajo samo z dejanji. Odnosi se lahko zboljšajo, če vidimo, da naši zavezniki v vojni cenijo žrtve, ki smo Jih dali, Se naii zavezniki v vojni gledajo na Jugoslavijo kot na deželo, fcl je nesebično vložila vse svoje sile in dala ogromne Irtve v skupnem naporu za zmago nad skupnim soirrainikom. Toda mi tega ne \ndimo. Vidimo, da neke države pozabljajo žrtve, ki jih je dala Jugoslavija. Vidimo, da neke države nočejo opaziti naših ruševin vzdolž in povprek nafe države.
?5l7 obnovljenih poslopij
v coni B
’ J- — ned vojno je bilo v B na Primorskem poru. I,	požganih «00 eianovnjskih
'	industrijskih poslopij, »00
(l( *oradb, 10s šolska poslopja
braj
v»» mostovi.
h-Ooslovansko vojaško upra-°t,nornti 3S17 poslopij, med y ,tanovanjske hiše, tovarne, ^ to Šolske zgradbe kakor tud»
C v'
. It, pr°stovoljnš prispevek v de-V1"** v denarju Ut materialu je SL *°> italijansko *n hrvatsko *tk° Uh	dalo
tono,, 788.80j Ure.
S del industrije Je bil v v Slovenskem Primorju ' timi*10 poruien in oplenjen ta-industrijske naprave na tovarna torpedov na
bila popolnoma obnovljena in stavljena v obrat, j tovarne cementa so bile tud! obnovljene in seda) le delno obratujejo.
Prebivalstvo vsega področja B le vedno prispeva z vsemi silami in s prostovoljnim delom za naglo obnovo svoje domovine in s tem dokazuje svojo navezanost na FLRJ.
* L) nFvtzrn« /»"»ut tt« g -
to bila Mft porušena, J«jr*nJenL
Mati na vlake v Palestini
Jeruzalem, 4. — Opolnoči je na železniški progi Halfa-Ras «1 «ln eksplodirala severovzhodno od Tel Aviva mina, ko Je mimo vozil vlak. Ni bilo mrtvih, Itevilo ranjenih pa š« ni dognano. V bližini Ra« «,ein» je zletel v srsk tovorni vlak. Kurjač je bil ubit, dve drugi os bi pa težko
Vidimo, da neke države — toda, ko pravim države, razlikujem ljudstvo teh držav od tistih reakcionarnih in oficialnih krogov — vidimo, da reakoionarji nekih držav in vo-dilni ljudje v teh državah nočejo, da bi Jugoslavija dobila svoje pravice, ampak gledajo, kako bi oško-dovali našo državo na kakršen koli način.
Zaščita vojnih zločincev
Vzemimo na primer Ameriko. Zakaj zadržujejo zgoraj na Donavi poldrugo leto, od kar se je končala vojna,. okrog »00 nalih plovnih enot, ki so nam krvavo potrebne, da bi mogli pravilno oskrbovati posamezne naše kraje s hrano in dru-gimi stvarmi. Kaj smo jim storili, da držijo v Nemčiji ladje, ki so nam Jih odvlekli Nemci t Te lad je tam gnijejo in tez dve, tri leta ne bodo nič vet vredne, toda oni nam teh ladij ne dado. AH je to dejanje pri-jateljstvar Nel
Ali je na primer akt prijateljstva, Se v Italiji in v Avstriji zbirajo v taboriščih in oborožujejo izrodke, ki so pobegnili iz nate države>- ki sc si umazali svoje roke s krvjo deset in stotisotev nalih nedolžnih ljudi, otrok, lena in staroevt Tam jim nudijo možnosti, da se organizirajo, da pošiljajo svoje banditske odposlance v Jugoslardjo in da se skušajo tukaj baviti s terorističnimi akti. Ali je to dovoljeno t Ali je to dejanje prijateljstva r To ni dejanje prijateljstva!
Reakcionarji kalijo odnoSaje
In zato ni odvisne od nas, Če bodo ti odnosi boljši ali ne. Mi bi želeli, da bi odnosi bili boljši, ker zares n« želimo nikakršnih spopadov z nikomur. Mi želimo najboljše odnose posebno z Ameriko, kjer živijo stotisoči naših krvnih bratov, tiatiA, ki so odšli tja, ker jim tukaj ni bilo zagotovljeno življenje, odšli, da si zaslutijo skorjo kruha. Imamo krvne vezi z Ameriko, ljubimo ljudstvo Amerike. Vemo, da nas ameriško ljudstvo ne aovraži, vemo, da nam ameriško ljudstvo želi najboljše. To dokazuje s svojimi prispevki, ki Jih daje, da bi pomagalo naši državi. Da, vse to všmo. Toda kaj hočemo, če »o ljudje (n reakcionarji, ki hočejo skaliti odnoSaje med nami in ameriškim ljudstvom. Pri tem smo mi brez moči, Mi na primer prejemamo pomoč od TJnre. Da, to je velika pomoč tn mnogo nam je mmagala. Toda to pemeč smo si r-—-ali pridobiti.
Trda v Amer k i so reakoionarji, kakor je tudi ta ali oni v nat zredi,
Gospod Churchill Je imel za potrebno — to večkrat dela —, da «e, ko govori, obregne tudi ob Jugoslavijo. Znova nag je napadel in na moj račun dodal, da nisem hvaležen. Jaz razumem to opombo, da nisem hvaležen, takole: da ni hvaležno ljudstvo Jugoslavije. Kar se mene tiče, nimam biti za kaj hvaležen gospodu Churchillu in tudi ne njemu podobnim. Kar pa se tiče našega ljudstva, je še manj dolžno hmležnosti gospodu Churchillu in njemu podobnim.
Dve leti (n pol smo se borili na življenje in smrt in nismo od nikoder dobivali pomoči. Dve leti in poj je gospod Churchill poznal samo Mihajloviča in mu pomagal, dve leti in pol smo se borili i proti Nemoem i proti tistim, ki so imeli podporo iz inozemstva. Jasno je, da so tedaj, ko so spoznali, da nam nobena «ila nič ne more in da smo zmožni potolči Nemce, italijanske fašiste in razne okupatorje in njihove domače kviztinge, razumeli, da morajo postati pametni in da morajo »premeniM svojo politiko. To seveda ne pomeni, da nismo radi sprejeli njihov« pomoči, čeprav ni bila velika. Povem vam, da ni bila velika in da bi mogla biti mnogo večja, desetkrat vetja,
Mi smo, tovariši, dobili učinkovito vojaško pomoč v oborožitvi od Sovjetske zveze, ko sta se združili noša armada in armada Sovjetske zveze. Od takrat smo dobivali učinkovito vojaško pomoč.
Gospod Churchill ima kamenito sroe, ko gre za ljudstvo, ko gr« za svobodo in neodvisnost neke dežele. On vidi pri tem samo svoje imperialistične oilje. Toda sroe ima zelo mehko, ko gre za kakega kralja. Gospod Churohill izredno ljubi kralje. Zaljubljen je v Petrčka. Govoril nam je: eVzemite ga, imamo obveznosti do njega.* Odgovoril sem mu: *Ne! Ker ga selo ljubite, obdržite si ga pri sebi, ker bi se mu moglo pri na« kaj pripetiti.* Zato Churchill sovraži našo deželo, zato sedaj povori o nesrečnem srbskem narodu, če bi vas sedaj videl tukaj, rad bi vedel, kaj bi dejal. Sedaj govori, da je tukaj na hrbet ljudstva zajahala — kot se sam izraža — o*fcn komunistična klika, ker mu je bilo onemogočeno, da bi postavil na hrbet ljudstva Jugoslaviji kot sirojega eksponenta tistega nesrečnika, ki se je imenoval kralj.
Demokratične sile vsega sveta so proti volni
če pa tukaj odgovarjam gospodu Churchillu — in fo prvid — ne pomeni, da pozabljam njegove zaslug,t v času vojne. Gospod Churchill ima kot naš zaveznik, kot eden od glavnih ljudi za Stalinom in Rooseveltom, velike zasluge v osvobodilni vojni proti skupnemu sovražniku. Vendar pa nismo mi krivi, če so njegove zasluge takoj po koncu vojne začele bledeti, če izginjajo zaradi njegovega reakcionarnega stališča In zaradi njegove ne-dnsl-dnosti, M‘dtem ko je v "ofni
ni gospod Churchill ne dela ni6 drugega, kot dg se trudi, da bi spet nekomu odvzel svobodo in neodvisnost in da bi omogočil, da se na hrbet ljudstva povzpnejo neke reakcionarne klike, ki so tudi pred vojno zatirale ljudstvo. (Splošno odobravanje). Zafo je sam kriv, če njegova slava propada, če izginjajo njegove zasluge, ker je dosleden svoji reakcionarni politiki. Tudi v času pretekle vojrte in po pretekli vojni je izvajal ter sedaj po tej vojni dosledno izvaja svojo reakcio-
narno politiko. Izkazal se je kot zastavonoša vojnih hujskačev. To je tisto, kar zmanjšuje njegovo slavo in njegove zasluge. Danes imajo vsi vojni hujskači svojega zastavonošo v gospodu Churchillu
Vo ne hujskače je treba razkrinkati
Jasno je, da Ima gospod Churchill zelo malo pristašev. Vem sam in v«»fe dobro tudi vi vri, da so demokratične sile, sile, ki »o proti vojni, v vseh deželah, tudi v Angliji — katere državnik Je gospod Churohill — in v Ameriki, da so ogromne ljudske množioe proti vojni, Ljudske množic« so za mir. Samo mala klika, reakcionarna klika, imperialistična k 1'fca, ki ni zadovo'}-na z rezultati vojne, bi hotela sedaj s silo zadovoljiti svoj imperialistični apetit — samo ta klika je za vojno.
AH bo stojno t Vprav zato je ne bc. Ne zato, ker ie mi nočemo, am-ral' k-r je rntr<o t-di nerodi Anglije, Amerike ker noče je noben narod. Čeprav bodo I* tako vpili, č-prav bodo š: toko grozili in žvenketali z orožjem, vojne n« bo. Vojne m mogoče voditi brrz ljudstva. O-režje mora b iti v rokah ljudstva. Toda to IjndsUm, ki ima orožje v rokah, mora danes vedeti, proti komu gre s tem orožjem in zakaj! Danes ni več tako, kot je b lo nekdaj. Jasno je, da ne smemo podcenjevati teh vojnih hujskačev. Budni moramo biti do njih In jih razkrinkavati. Zmožni so povzroči-
ti neke provokacije manjšega obsega, toda mi jim ne smemo dovoliti niti teh provokacij. Evo, toliko o vojni, toliko o gospodu Churchillu in njemu podobnim.
Naša država stopa po vojni z zelo naglimi koraki k svoji konsolidaciji, k popolni konsolidaciji, politični in ekonomski. Do sedaj smo te dosegli ogromen napredek in oči vi dno je, da nam ni do vojne. Hočemo mir, ker bi hoteli čimprtj zgraditi našo deželo, in zato ne bodo uspeli nobeni poizkusi vojnih is-zlvačev, da bi nas s Čimer kol i iz-•vali. Mi — govorim konkretno o vodstiru te dežele — bomo storili vse, da se utrdi mir v svetu, ker vemo, da izpolnjujemo nalogo, ki ste nam jo dali.
Naša država je na pariški konferenci dokazala, da ume dostojno braniti ne samo svoje interese, ampak tudi interese miru. Demokratične države z veliko 8os>jetsko zvezo na čelu, so dosti močnejše kot tisti reakcionarji, ki imajo proti sebi v svojih deželah ogromno večino lastnega ljudstva. Danes ne gre več za to, da bi se postavila ena dežela po robu drugi, ampak demokratične sile proti reakciji.
Priprav« za proslave oktobrske revolu :lje
Moskva, 4. — Stalin bo imel verjetno 6. novembra v palači Sovjetov, kjer se bodo zbrali poslanci, delavci in centralni komitet » Moskvo ob priliki 29. obletnice oktobrske revolucije govor. Moskov. akt radio je javil, da so pripravili 300 zvočmkov na glavnih moskovskih ulicah za oddajanje proslave. Oktobrsko revolucijo bodo uradno proslavili 7. novembra. Uradne manifestacije, zborovanja in predavanja bodo trajala več dni.
Togliatti v Beogradu
Beograd, 4. — Tajnik italijanske komunistične stranke Palmiro Togliatti je danes prispel v Beograd. Potoval j« skozi Trst
ŠTIRJE SO SE SESTALI
Poklonitev na Rooseveltovem grobu
New Tork, 4. — Osnutki mirovnih podgob a petimi satelitskimi državami Nemčije, t. j. s Italijo, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Finsko, ki so Jih »čeli sestavljat! na londonskem zasedanju sveta štirih zunanjih ministrov, jih nato proučil na drugem sesedanju v Parizu in nato dali v pretres mirovni konferenci, — tl osnutki gre. do sedaj skozi »dnje rešeto Sveta štirih, ki se sestane danes zvečer ob 9. urj v hotelu «Wa!dorf Asto-ria* v New Yorku, Se pred otvorit. vijo seje sta se danes sestala Bevin in Bymes in francoski zastopnik Couve Ds Murville in menijo, da bo prišlo tudi do sestanka med Byrn«som in Molotovom,
Modtem so se sestali tudi tajniki štirih ministrov, da uredijo tehnična vprašanja v zvezi a zasedanjem. Ker se bodo morali žtirje ministri sporazumeti o vseh spornih točkah, t. J. o tistih, o katerih ni bilo doseženo soglasje, lahko predvidevamo, katera bodo glavne zadeve dnevnega reda. To so vprašanje tržaškega statuta, internacionalizacija Donave ln vprašanje grsko-bolgarske meje. Najtrši oreh bo vsekakor tržaški statut, kjer el stojita dve nasprotni stališči glede pravic guvernerja. Do cim bi po tnglo-amerlškem jn francoskem stališču moral imeti guverner vso izvršno oblast v svojih rokah, mu odreka sovjetska delegacija izvršno oblast ln ga ima samo » predstavnika Varnostnega sveta in » zvezo mtd njim ln tržaškim ljudstvom.
V zvezi z dokončnim odločanjem o usodi mirovne pogodb« z Italijo je dal pomočnik jugoslovanskega zunanjega ministra Bebler sledečo izjavo:	«Svet	zunanjih	ministrov
bo pripravil dokončna besedila mirovnih pogodb z Italijo in ostalimi »tel,takimi državami Nemčije. Pripraviti ta besedila pomeni, najti rešitev vseh vprašanj, ki so ostala v Par.zu nerešena. Vsi narodi stre. mi jo za vzpostavitvijo miroljubnih mednarodnih odnošajev in sl želijo, da bi Svet uspel v svoji težki nalogi. Jugoslavija Je najbolj zalntere-s.rana » mirovno pogodbo z Italijo
^	i ,	g	vi,
govor l o svobodi (n samood o.bi in ;n je pripravljena storiti vse kar neodvisnosti malih narodov, po voj-1 je v njeni moči, da pride do spora-
zuma za sklenitev trajnega miru.*
Danes je italijanska vlada izročila svetu štirih spomenico, v kateri pogreva svoje stare pritožbe proti osnutku mirovne pogodbe, t, j. proti višin; reparacij, proti pr:dlo-ženim mejam, čes da taka določila niso skladna z atlantsko listino in z italijanskim sobojevništvom. Tudi Bolgarija protestira proti osnutku mirovne pogodbe ;n zahteva izhodišče na Egejsko morje.
Menijo, da bodo štirje zunanji rmnistri sprejeti pri predsedniku Trumanu v Washingtonu.
Medtem ko pripravljajo vse potrebno 7<i sestanek štirih, se delo v skupčinskih odborih ZN nadaljuje. Tako se je danes sestal Varnostni svet, ki je izbrisal iz svojega dnevnega reda špansko vprašanje, tako da bo lahko prišlo v pretres pred skupščino. Poljski delegat, ki Je že dal predlog » prekinitev diplomatskih odnošajev med ZN in Francovo Španijo, priprav-
lja sedaj drugi predlog za izvedbo »gospodarske blokade* Španije. Bivši ameriški zunanji minister Sum-ner Welles je danes odločno napadel Francov fašistični režim.
Za sedaj je tudi koordinacijski odbor, ki j« obravnaval vprašanje razširitve gospodarsko-socialnega sveta in predlog glede zločinov »rodomora*, t. J. izstrebljenja plemenskih in narodnostnih skupin.
Včeraj so predstavniki 51 Združenih narodov obiskali grob predsednika Roosevelta v Hyde Parku, kjer je imel v imenu ZN predsednik glavne skupščine Speak spominski govor. Vodja sovjetske delegacije Molotov je tudi položil venec na grob pokojnega predsednika in se poklonil njegovemu spominu s temi besedami: «Misl'.m, da bi se mogla čustva sovjetske delegacije izraziti najboljše s sledečimi besedami: .Večna slava velikemu predsedniku Franklinu Rooseveltu.'*
Tresle so se gore... V nedeljo in
ponedeljek naj bi videl Trst manifestacije kot ie nikoli; videl b\ naj tmogoi-en izraz trepetajočih sro, ki koprne k' (De Gaspenjevi) materi Ital'ji*. Tako so rekli gospodje pri CLN-u, ker se jim podira streha na glavo In ker s kujajo ie datucs s odsluženimi iovt-ntstiinimi gesH zbobnati vojsko, ki jim je skopnela. Pridružila se Jim je tLega nazlonale*, pridružila se je afronta* Uomo gualungue, ki jo imajo celo sicer tako prizanesljivi anglclki konzervativni listi za faflstično. Skratka, zbral se je svet triafkega fašizma. Pridružil se je sam škof, ki se je s solzami poslavljal od Aitalijanske Istre*.
Rodila se je komaj mil. Trobentali so na vse registre kakor za 17. marec, kakor za nekdanje fašistične orgije, Tržačani so ostali gluhi. Voljo naroda je emogoč-no izražalo* nekaj sto mladičev ln prg‘šče generator> CLN-ovske svojske*. cerkev sv. Justa je bila polna kot vsako nedeljo (le tVoce libera* Je zasledila pod očrned-ml oboki neko smištično razpoloženje* — ker pač o druge m pisati ni mogla), toda po maši se je ljudstvo razilo. Ostala je le golobrada rudama s'la* triafkega fašizma in Se te je bilo bore malo. Nekdo je povedal, da je tu Ita'ita, kopica je hrupno zaploskala In zapela, kot da bi hotela prekričati praznoto, ki j« zijala okoli nje, nato pa se je zagnala po mestu.
Podobno je bilo v ponedeljek, ko so profesorji izpustiti dijake Iz fol«, ker drugih emantfestan-tov* ni hotelo biti od nikoder. Pa tudi tako se ni nabralo nič v«č kot nekaj sto kričačev.
Policija sicer ni manjkala, imela pa je sumljivo mnogo *trvda», da bi <razgnala* čredo nedoraslih prenapntelev. Spominjamo s«, da zna včasih nastopiti vse drugače — kdaj, so dobro vedeli sami demonstranti, ker so se prav malo ozirali nanjo. Fašistično izzivanje se je končalo šele, ko so delavoi opoldne ogorčeno zapustili delo In prilli pogledat v mesto.
Vse skupaj- je bilo k'asrrno, tako klavrno, da bi ne bilo vredno besed«, ko nam ne bi dokazovalo, da so ostali generali pri CLN skoraj brez vojske in da njihove naj. bolj pre:zkul«ne metode ne zaležejo več, ko ne b( dokazovalo, kako l;bak je danes fašizem pri nas, da se je njegov zadnji poizkus že ob pojavu dela^tm tako betežno razblinil,
«Glas zaveznikov* in tržaški radio pa sta dokazala, da ima tudi taka mrtvorojena tmanifestadja* visoko politično ceno v računih tistih, ki bi na vse kriplje radi dokazali, da v Trstu ni in ne bo miru, da sta zato potrebna despotski gu/vernSr s polne malho pooblastil tn tuja okupacija do sodnega dne. Razpihnila sta klavrno polomijo v manifestacijo ve. likega obsega — celo *protizai’«z-nllko*. KubiraZi sta delo policije, da bi se komu v svetu morda res zazdelo, da se Trst ne bo pom trii, ker je c rasno nestrpnost* (kaj ne, mr, Bennsttt) le preostra.
Tudi mnogo hrupa za prazen nič ima včasih svoj pomen...
Atentat na britansko poslaništvo
delo židovske organlucl'«
Rim, 4. — Nepodpisano porečilo, ki ga Je Izročil tisku vrhovni poveljnik židovske organizacije Ir. goun Zwai Leumi, zatrjuje, da so attntat na britansko poslaništvo v Rimu izvršili pripadniki organizacije Irgoun.
Še vedno nemiri v Indiji
Novi Delhi, 4. — Med 27. in 30. oktobrom je bilo v okraju Chand-pur v vzhodni Bengali zažganih in oplenjenih 1723 hiš v 133 vaseh. Policija Je ugotovila 18 umorov. V več primerih J« policija streljala
Danes volitve v ZDA
Danes v torek 5. t m. se vršijo v ZDA volitve 435 članov 80. kon* greaa (poslanska zbornica) ln ene tretjine senatorjev (senat šteje 96 članov, od katerih Izvoli vsaka od 48 držav po dva senatorja). Držav-no-zborske volitve se vršijo vzake dve leti prvi torek r novembru. Pri vsakih drugih volitvah, t j. vsaka štiri leta pa novoizvoljeni poelano' izberejo predsednika ZDA, Id je hkrati dršavni poglavar ln predsednik vlade. Le-ta vlada z ministri, ki jšh »m imenuje in odstavlja, vso dobo štirih let ne glede na to, ali pri vmesnih volitvah dobi nasprotna stranka večino v kongresu. Novega predsednika bodo »volili
evropske zadeve, katerega glavni potoornilci so bili Hoover, Taft in Vandenberg.
Cilj izolacionistov j« bil, da bi lo delavstvo, je vendar r njej mo-1 prišlo do sprave med »[»dno-oan vpliv reakcionarnih ril, ki jih! evropskimi državami in Hitlerjem, je znal Roosevelt s svojo spretno-1 da b! ta uničil Sovjetsko zvezo. Po st Jo držati v šahu. Toda ie pri »d-1 vojni pa so se izolacionistl spr Brne-
njih predsedniških volitvah leta 1944. je maral Roosevelt znatno popustiti desničarski struji r svoji stranki, da obdrži njeno enotnost Od obeh struj je moral dati podpredsedniško nvesto kandidatu desnice Trumanu i« ne predstavniku napredne struje WaJlaceju. Ta kompromis je postal usoden z nepričakovano Rooeevoltovo smrtjo, ko je prišel avtomatično na njego-
nili v pobornik« nebrzdane ameriške ekspanzije po vsem svetu Toda tudi v tej stranki deluje struja, ki Je za mednarodno sodelovanje z demokratičnimi državami in ki jo je svoje dni zastopal Wllllc'«.
Danes ni velike razlike med desničarskimi demokrati in večino ra. publ Ikancev, kj zagovarjajo svetovno ekspanzijo ZDA in vmešavanj« v zadeve tujih držav.
Zato nj izključeno, da pride v pri-
vo mesto, kot to določa ustava,.	gmsge	republikancev,	let	jo
Truman ki je seveda ostraail vse Rooseveltove sodelavce is vlade ln spremenil amer notranje tn suma-
leta 1948,
Od obeh tradicionalnih strank, J nje politika, republikanske tn demokratske, je j Republikanska ^je Tei «i
domckmtsk« stranka, ki Jo je vo-1 izrez politike trustov in velekapita-dl Roosevelt, na oblasti ie od leta! la. Odi.kovala se je po svojem izo-
mnogi napovedujejo, de razkola e demokrat.m ki stranki, tako da se napredna skupina,'v kateri je Wal-lane in H hoče ostati svesta Rooseveltovi poMttM mednarodnega ss-delovanja. odcepi ln samostojno preizkuei svojo srečo čez dve leti na
1932. Čeprav je to stranko podpira-1 ladoodsmu. te Je n »vmešavanju v J predsedniških rotitvah.
PRIMORSKI DNEVNIK
— Z —
5. novembra IMS-
a
Policija „dela red'
Preteklo nedeljo so vdrli civilni policisti v gostilno v Bistrinji pri Tržiču in napadli 7 ljudi, ki so preganjali čas s kvartanjem. Prisilili so jih, da so se obrnili proti zidu z dvignjenimi rokami in jih začeli preiskovati z istimi metodami in enakimi grožnjami, kakor je to bila navada fašističnih republikanskih tolp. Tudi z gospodinjo in njenim sinom so ravnali na enak način.
Okrog 11. ure zvečer so se zopet vrnili in ponovno preiskali vse navzoče. Tretjič so se vrnili pozno ponoči in aretirali domačega sina, ne da bi imeli za to niti najmanjši vzrok.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Okrožno zborovanje SlAU-ja
v Nabrežini
Ljudstvo se vprašuje, čemu te nepotrebne preiskave med mirnim prebivalstvom? Ali bi ne bilo bolje, če hi policija bolj energično nastopila proti terorističnim tolpam, ki so vsak dan na delu proti antifašistom? Po takem ravnanju naj se policija nikar ne čudi, če jo ljudstvo odklanja in ne mara o njej nič slišati.
Tudi Sv. Križ zahteva
občni zbor Delavskih zadrug
Svetokriški člani Delavskih zadrug so napotili k ravnateljstvu Delavskih zadrug v Trstu dva de.
Danes se prične teden za natega dijaka!
legata z resolucijo, v kateri zahtevajo, da čimprej skliče zadružni občni zbor, na katerem bodo razpravljali o novem statutu in izvolili nov upravni svet.
Italijanski vojni ujetniki na poti skozi Trst
V Trst je dopotovalo 65 italijanskih vojnih ujetnikov iz Jugoslavije, ki so na poti v svojo domovino.
V razgovoru z novinarji so dejali, da so se v Jugoslaviji dobro hranili. Dnevno so dobili po 650 gr kruha. Mnogi so delali pri kmetih in se tudi pri njih hranili.
Med bivšimi ujetniki je tudi neki Tržačan, ki je bil maja lanskega leta aretiran. Dejal je, da je bil aretiran zaradi tega, ker je bil fašist. Ko je prispel v Trst — na varno, n; pozabil pripomniti, da bo fašist tudi ostal. Na čepici nosi Ze kokardo. Morda bo ojačil vrste šovinistov, ki branijo bivšo fašistično kulturo z razbijanjem ljudskih kroZkov.
Vse naročnike in kolporterje
prosimo, da nam javijo vse nerednosti, ki se dogajajo, ali ki bi se utegnile pripetiti, da jih odpravimo.
UPRAVA
Preteklo nedeljo so se zbrali v Nabrežini delegatje Siau za tržaško okrožje, da bi premotrili delo dosedanjega odbora in izvolili nov odbor, ki naj s svežimi silami nadaljuje borbo. Dvorana prosvetnega društva je bila n&fcito polna. Med splošno pozornostjo je tov. Alfonz Grmek izčrpno orisal delovanje Siau-ja v preteklem letu in očrtal našo borbo od osvoboditve do danes, ki je tako tesno povezana z delovanjem Siau.
Imeli smo ljudsko oblast, zgraje. no s pomočjo junaške Jugoslovanske armade. Ljudstvo si je tedaj samo kovalo svojo usodo. Prišli pa so zavezniki in presekali Primorsko na dvoje. Cona «B», kjer je ljudska oblast ostala, napreduje, naglo celi svoje rane in blaginja raste. Nasprotno pa je v coni «A», kjer je vojaška vlada, ki ne dopušča demokratične svobode množicam, stanje dan za dnem slabše. Brezposelnost, draginja, prostitucija se že sedaj vidno posledice.
Naša borba gre sedaj za tem, da se okupacijske čete čimprej umaknejo, da se vrne oblast ljudstvu na vseh področjih, da se tuje države ne vmešavajo v naše notranje zadeve in da se doseže sindikalna enotnost.
Naš program za bližnjo bodočnost je borba za priključitev Tržiča k svobodnemu teritoriju Trsta, še tesnejša bratska povezava m:d Slovenci in Italijani in nadaljnja borba proti fašizmu do popolne zmage. Organizacija je pridobila nad 3000 novih članov v okrožju in s tem še bolj utrdila svojo moč.
Političnemu referatu je sledilo kritično razpravljanje, h kateremu se je oglasilo devet delegatov v ime. nu tržiškega prebivalstva, mladine, sežanskega ;n nabrežinskega okraja ter ASIZZ-ja. Zelo iskreno in toplo je poročala o borbi za naše šole r.e-ka tovarišica iz okrožja.
Sledila je volitev novtga odbora. Predlagani člani so bili izvoljeni soglasno. Novi predsednik je tov. Bersa Ruggero, njegov namestnik Pahor Mirko. Za tajnika je bil izvoljen tov. Grmek Alfonz. Izvoljenih je bilo tudi 12 odbornikov.
Predsednik ss je zahvalil za zaup. nico in obljubil, da bo odbor šel dosledno po začrtani poti-in nadaljeval delo tam, kjer ga je prejšnji odbor končal.
Zborovanje je trajalo tr; in pol ure, ter se je razvijalo v znamenju prisrčnega slovensko . italijanskega bratstva in najtesnejše solidarnosti s prebivalstvom tržiškega okraja, ki bije svoj dramatični boj, boj za izkoreninjenje. Delegati so
FIZKULTURA
BEOGRAJSKI PORAZ
,.Ljubiteljev Ponzlane" v Jugoslovanskem nogometnem prvenstvu
Svojo drugo tekmo v jugoslovan. I bili Tržičani enakovredni nasprot-skem državnem nogometnem prven. niki. Ze rezultat pove, da sta obe
stvu je igrala tržaška enajstorica v Beogradu proti »Rdeči zvezdi». Doživela je visok poraz 5:0. Vendar pa je rezultat .previsok, kajti igralci »Ljubiteljev Ponzianc» so kljub utrujenosti po dolgi vožnji jn petkovi tekmi v Zagrebu, ki jim je bila še v kosteh, zapustili v Beogradu s svojo tehnično izgrajeno igro, dober vtis. Malo utrujenost, malo pa dež, ki je bil ves čas tekme, »ta pripomogla domačinom, da so v prven polčasu štirikrat potresli mrežo. V drugem polčasu pa so se Tržačani toliko popravili, da so pričeli prevladovati na igrišču. Tedaj so imeli tudi nekaj prilik za gol, vendar pa jih niso Izgrabili. Nasprotno, ko je bila tržaška nadmoč najvidnejša, so domači zabili s hitrim preddrom še peti gol.
Pokrajinsko prvenstvo
Z vsakim kolom lepše in boli borbene i^re
ikedenj-Tržič 4:3
Tekma med gornjima nasprotnikoma Je bila najbolj borbena, kar smo jih videli v tem prvenstvu. Obe enajstorlci sta se borili do zadnjega, da bi priborili zmago za svoje barve. Morda bi bil bolj na mestu neodločen rezultat, saj so
enajstorlci imeli odlična napada in slabi obrambi. Za Skedenj so zabili gol v prvem polčasu Purič, v drugem pa Braini dva. Za Tržič pa vse 3 Benci. Odločilni gol so si Tržičani zabili sami. Moštvi: SJfedenj. Mikelaci, Trebiz, PietrobelE, Mi-niušsi, Brandolisio, Kovačič, Pečar, Purič Trlbuzio, Braini, Rizitelli. Tržič:	Beltrame, Tri.polL Orsini,
Magna, Partignon, Sturll, Zimolo, Blasutti, Benci, Pacor, Cristin.
Ostali rezultati: Raša - Gradiška 4:3, Krmin - Gorica 2:2. Tovarna strojev - Ajdovščina 2:0.
Okzoino prvenstvo
Tehnični rezultati: skupina A: Col _ Nabrežina 3:1; Pironi - Sv. Marko 2:2; Primorje P - Kraljič 3:2; Primorje D - Dreher Sv. Ivan I 0:0.
Skupina B: Skedenj II - Dreher Sv. Ivan II 4:0; Roianese . Rauber 4:1. Komentarje in kvalifikacijske tabele bomo prinesli v prihodnji številki.
Partizan (CDJA)-Kvarner 3:0
V nedeljo je beograjski »Partizan* igral na Reki proti domačemu »Kvarnerju*. Vseh 90' igre je dokazal, da je moštvo mednarodne
LAZAR LAGIN
8
mca
11
Anuska
u
»Preizkusili bomo nemške živce, naj jim vrag vzame njihovi matere!* je vpil ln pošiljal dobro merjene rafale na nemški čoln.
Nemške krogle so nevidno švigale nad glavama obeh mornarjev Z lahkim pokom »o »e zarile v menak čolnov les, da so treske odle tavale. Prišli so že tako blizu, da so lahko 6ull, kako so dajali povelja v sovražnem tujem jeziku. Cez sekundo, morda, se bo vse, kar je lesenega, razklalo, sledila bo eksplozija in Nemci in Rusi bodo šli skupaj smrti v objem. Verniveher je še vedno vozil kar naravnost, doklej Nemci niso odnehali.
Torpedni čoln je zopet ostro zavil na stran, toda tokrat top na zadnjem koncu ni imel časa, da bi otvoril ogenj; skoraj neviden, modoi plamenček, ae je prikazal nad nemško kajuto-strojnico in takoj se Je dvignil gost in črn dim.
»Gori, nesnaga grda, gori, gnusna kača, gori kot velikonočna sveča!* je razburjeno vpil Kutovoj in skupaj z Aklejevom sta začeta streljati na Nemoe, ki so lezli na krov, da bi pogasili ogenj. Neki Nemec, majhen ln čokat, v samih hlačah, je dirjal okrog z gasilnim orodjem v rokah; sredi pota je naenkrat obstal, »e smešno zasukal na mestu, podrsl po gladkem krovu In se zakotalil preko ograje. Zopet drugi, s šopom rumenih las, je padel z vso težo nazaj pod krov »kozi odprtino, iz katere »e je prikazal do polovice.
Nemcem ni prišlo niti na misel, da bi še dalje napadali. Verniveher bi* šel najraje za njimi, a ni imelo smisla, da bi brez potrebe tvegali. Treba je bilo štediti bencin. Aklcjev Je vtaknil glavo skoz odprta vrata strojnice in zavpil, kolikor mu je glas dopustil: »Oster zavoj v stran!*
Verniveher Je poslušno obrnil kolo.
»9toj!» Jsl ukazal Aklejev dve ali trj minute pozneje.
se razšli z novo vero in v prepriča, nju, da bomo v slogi premagali vse ovire in dosegli naš končni cilj, našo popolno svobodo.
In okrajno v Miljah
y nedeljo dopoldne so bile v Miljah volitve okrajnega izvršnega odbora SIAU. Volitev so se udeležili polnoštevilno vsi predstavniki krajevnih in tovarniških odborov. Delegat mestnega cdbora iz Treta je podal kratek politični pregled. Po poročilu se je razvila živahna diskusija z važnimi predlog1.
Volitve so potekle v najlepšem razpoloženju. Tajnik novoizvoljenega odbora se je zahvalil vsem za zaupanje ter obetal, da bo nov odbor deloval po programu, ki smo si ga postavili in posvetili že v naši borbi, v kateri smo žrtvovali naj-
Preskrba
Odrezki za tkanine
Do 8. t. m. morajo manufakturne trgovine v tržaški občini, pooblaščene za prodajo izdelkov tkaninske tovarne Brunner, izročiti občinskemu prehranjevalnemu uradu na piazza Vecchia l-III. oddajne odrezke za blago, prodano meseca oktobra. Ko izroče odrezke, morajo pokazati tudi register z vpisom in odpisc-m blaga. Uporabljeni odrezki so naslednji: odrezek XIII in nakazila št. 25-26 živilske nakaznice julij-oktober. Urad posluje od 8. do 12. in od 16. do 18.
Delitev tobaka
Od 4. do 9. t. m. bodo delili na odrezek št. 45 tobačne nakaznice 20 gramov trinciato forte, dve to-skanl-cigari in 20 cigaret Fib.
Božična na otroke
Da popravimo našo objavo glede sestave mestnega koordinacijskega odbora, javljamo, da bo zastopnik Seprala sodeloval v omenjenem cd-boljše sinove. Novi odbor bo skrbel, | boru samo kot «opazovalec». Sepral da se bo še bolj utrdilo bratstvo bo kljub temu moc-alno podpiral in edinstvo v okraju.	J	vso akcijo.
Skupščina Ijuisk k odposlancev v Tržiču
Ljudski odposlanci so se v soboto sestali na svoii skupščini v Tržiču. Podpredsednik je izčrpno poročal o političnem položaju, ki je nastal s krivičnimi sklepi na pariški konferenci, ki trga Tržič z okolico od svojega naravnega zaledja. Poudaril je, da se bo ljudstvo tržiškega okraja še bolj odločno borilo proti tej krivici, ki bi zanje pomenila neizbežno bedo in propast.
Prikazal je razvoj življenja v državah, kjer si ljudstvo samo vlada in ustvarja boljšo bodočnost ter ga primerjal z onim v imperialističnih državah, kjer ekonomska kriza vse bolj raste in bo privedla delovno ljudstvo v nevzdržen položaj. Govornik je zatem obravnaval vprašanje delovanja in nalog ljudskih odborov.
V diskusiji so načeli vprašanje rediteljskih svetov, ki naj bi v tem šolskem letu -nadzorovali vzgojo otrok. Govorili so o pomenu ljudske kulture in o spekulacijah nekaterih krogov z njo. Kmetje ne uživajo pri sedanjih oblasteh sko-
Tržaško in primorsko delavstvo za svojo enotnost
Pokrajinska skupščina ES odobrila pariški sporazum o enotni demokratični strokovni organizaciji vsega našega delavstva
V nedeljo je bila. pod predsedstvom tov. Rizzottija pokrajinska skupščina upravnih svetov vseh strok, tovarniških odborov in pododborov ter zaupnikov Enotnih sindikatov. Tov. Vojmir je poročal o pariškem sindikalnem sporazumu
Zavedajte se pomena tedna za našega dijaka!
in kratko orisal položaj delavstva na Primorskem in po vsem svetu. Sledila je diskusija, v kateri je delavec iz tržJških ladjedelnic predlagal resolucijo, ki so jo z malimi spremembami soglasno odobrili. Tov. Rizzotti je poudaril pomen sindikalne enotnosti za nadaljnji razvoj delavskega gibanja v Trstu za dosego vseh gospodarskih in političnih pravic. Resolucija se glasi:
3. novembra 1946, je bila v ulici Conti 11. izredna pokrajinska skupščina Enotnih sindikatov Julijske krajine. Po poročilu zastopnikov pokrajinskega odbora o sindikalni konferenci v Parizu, ki je bila od 18. do 20. oktobra na pobudo in pod pokroviteljstvom Svetovne sindikalne zveze in ki so se je udeležili za-
vrednosti. Njegova igra je bila tako s tehnične kot s kombinatorične strani dovršena. Najbolišj del pa je krilska vrsta, kjer sta nositelja vseh akcij stranska krilca Simo-novskl in Čajkovski. Domačini tej enajsterici niso bili kos in so se držali v defenzivi. Prvi gol je zabil v 9’ prvega polčasa Simonozsk! ki je s 25 metrov streljal mimo presenečnega vrataria v desni kot. V drugem polčasu, ko so Beograjčani tako rekoč oblegali doma. če svetišče, pa so še dvakrat potresli mrežo in sicer v 14’ Palfi, v 16’ pa Atanackovič. Moštvi sta nastopili: Partizan: Nikolič, Brozovič, Popescu, Čajkovski, Djurdjevič, Si-monovski, Suštevič, Palfi, Bobtk, Atanackovič Matekalo. Kvarner: Gardasanič, Tiblias, Deluca, Legan, Msrcetič, Pavanello, Nori, Lavrenčič, Matošič, Belcastro, Flaibani.
Ostale tekme so se končale: Dinamo (Zagreb) - Metalec (Beograd) 3:1. Hajduk . Železničar (Sarajevo) 3:0. Železničar (Niš) . Spar-tak 2:1. Lokomotiva - Pobjeda 2:0.
Kvalifikacijska tablica
Partizan	7	7	0	0	24	4 14	
Hajduk	7	6	1	0	18	1 13	
Rdeča zvezda	7	5	0	2	19	9 10	
Dinamo	7	4	1	2	19	11	9
Lokomotiva	9	3	2	4	15	14	8
Spartak	7	4	0	3	14	13	8
Metala c	7	3	1	3	12	12	7
Zelezn:čar (N)	7	2	3	2	8	13	7
Pobeda	8	2	1	5	13	15	5
Budučnost	6	1	1	3	7	13	3
Kvarner	6	1	1	4	5	13	3
Nafta	<	1	0	5	5	19	2
Železničar (S)	7	X	0	6	5	19	2
Ljub. Ponzlane 2		0	1	X	2	7	1
stopniki. Splošne italijanske zveze dela, Enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev Jugoslavije, Delavske zbornice in Enotni sindikatov Julijske krajine, so obširno razpravljali o omenjenem pariškem sporazumu in o tem, kako ga bodo uveljavljali. Kakor je bilo sklenjeno v Parizu, mora ta sporazum dovesti do resnične sindikalne enotnosti na našem ozemlju s spojitvijo obeh sindikalnih organizacij v coni A. Združitev je treba izvesti s svobodnimi in demokratičnimi volitvami od spodaj navzgor, tako da bomo imeli eno samo sindikalno organizacijo, ki bo preprečila vsakršen razkol med našimi delavciin bo lahko ustvarila in ohranila med delovnim ljudstvom resnično sindikalno enotnost, ki bo porok za u-spešno borbo za delavske pravice.
Skupščina je nato ugotovila, da pomeni zanimanje Svetovne sindikalne zveze odkrito solidarnost de lavcev vsega sveta s tržaškimi in primorskimi delavci ter priznava, da je bilo stališče, ki so ga zavzeli zastopniki Enotnih sindikatov v Parizu, pravilno. Zato ga popolnoma in soglasno odobrava. Skupščina se zaveda pomena, ki ga ima sindikalna enotnost med delovnimi množicami v naši pokrajini, ter izjavlja, da se bo zavzela z vsemi svojimi silami za uresničenje pariškega sindikalnega sporazuma In pozdravlja v zmamenje solidarnosti vse delavce, ki so organizirani v svetovni sindikalni zvezi. Obenem izraža pohvalo za organizacijsko ln politično delo, ki ga je doslej- opravil izvršni odbor svetovne sindikalne zveze.
ra j nobene podpore, posebno ne glede živine, ki je v njihovem okraju okužena s slinavko in parkljevko. Ljudski odbori pomagajo kmetom, kar največ morejo ter šo jim nabavili zdravila proti tej bolezni. Pri slučajnostih so govorili o zadrugah te,r so ustanovili odbor, ki bo poskrbel za božičnico siromašnim otrokom.
Ob koncu so sprejeli dve resoluciji, ki so jih poslali Vrhovnemu sovjetu v Mcskvi, drugo pa tov. Stalinu ob priliki proslave Oktobrske revolucije.
Prekop 70 padlih borcev
Mladina ne odneha
Prihodnjo nedeljo bo pogreb zemskih ostankov 70 partizanov, ki so začasno pokopani v neposredni goriški okolici. Med njimi je 20 znanih in 50 neznanih borcev. Partizanska zveza je poskrbela za odkop 15 padlih borcev iz Šempetra, 19 iz Kromberka m 12 iz Bukovice.
Opozarjamo svojce padlih tovarišev, ki mislijo, da bi mogli v katerem izmed padlih prepoznati kakšnega svojca, bodisi po kakšnem posebnem znaku, obleki ali kako drugače, da prisostvujejo izkopu, ki bo v zgoraj imenovanih vaseh v soboto, 9. t m. Po podatkih, ki jim imamo, sodimo, da so padli partizani iz Vipavske in s Krasa, nekaj tovarišic pa iz okolice Ljubljane.
Tozadevna prošnja za dovoljenje svečanosti je bila ZVU že izročena ter je bil prekop ustmeno dovoljen.
Zavezniška vojaška uprava je propovedala razširitev delokroga dijaškega tednika «Glas mladih*. Obenem je ukinila za mesec dni mladinsko glasilo «Gioventu».
Primorska mladina si je ustanovila svoje glasilo »Glas mladih* še v času borbe, ko so sovražnikove krogle švigale nad improvizirano tiskarno in ko so bile zavezniške «osbodilne» armade še daleč nekje v južni Italiji.
Po radiu in na vse druge načine so tedaj zapadni zavezniki pozivali predvsem mladino, naj se vztrajno bori proti sovražniku, da bo po zmag; dosegla vse pravice in svobodo, za katero je šla v borbo. Mladina js sledila klicu, borila se je vztrajno in požrtvovalno, kakor se je boril ves naš narod. In v svojem glasilu je podpirala osvobodilno akcijo ter poveličevala zmago zavezniških armad.
Sedaj ko je minulo več kot eno leto po zmagi, ko imajo pri nas začasno oblast v svojih rokah ljudje, ki so nam največ govorili o svobodi po doseženi zmagi, pa ravno isti ljudje kršijo najosnovnejša načria svobode in prepovedujejo in omejujejo mladini njena demokratska glasila.
Sporočila in objave
VESTI S PODEŽELJA
8T. PETER OB SOČI
Roparski napad. V nedeljo okoli 18.30 se js Oktavij Nonnino iz St. Petra ob Soči peljal v avtomobilu s svojo zaročenko med Škocjanom ob Soči in Pierlsom. Nenadno je skočilo na pot nekaj neznancev, ki so ustavili avto in odvzeli Nonninu listnico, nato pa so ga ustrelili v glavo in trebuh. Ko so ga pripeljal; v bolnišnico, je že izdihnil.
TR2IC
Bomba na policijsko stražnico. V nedeljo zvečer so vrgli neznanci proti policijski stražnici bombo, ki je povzročila nekaj škode. Policija je uvedla preiskavo, a brez usipeha. Naslednjega dne so neznanci že v zgodnjih jutranjih urah vrnovfč vrgli bombo proti isti stražnici.
Napad na policijo. Civilna izvidnica je bila pretekle dni napadena na cesti med Pierisom in Turja-kem s streli iz avtomatskega crcž-ja. Noben policist ni bil ranjen. Neznanec, ki je streljal, je pobegnil In doslej ga še niso izsledili.
Bombo so vrgli. Pred nekaj, dnevi je privozil skozi Foljan neki avto in na trgu je bila Iz njega vržena bomba. Razpočila se je z velikim treskem, vendar pa ni povzročila škode. Avta deslej še niso Izsled i:.
REPENTABOR
Skrbi našega kmeta. Naši kmetje so zelo v skrbeh zaradi letošnje velike suše. Zlasti vprašanje krme postaja vsak dan bolj kočljivo. Sedaj pa prezgodnji mraz, dčla škodo zelenjavi po vrtovih. Živine se je lotila bolezen na parkljih. Gotovo bi bilo manj skrbi, če bi imeli ljudsko oblast, ki razume položaj našega kmeta in bi ga zavarovala pred ne-srečanl.
Zahvala. Družina Guštin se zahvaljuje vsom vaščanom za vence in cvetje kakor tudi domači godbi in vsem, ki so sodelovali pri pogrebu njenega dragega Alojzija.
SALE2
Mlad na na delu. Šaleška mladina je še vedno tako aktivna, kakor
je bila za casa borbe. Sedaj si udarniško pripravlja teren za športno igrišie. Očistila je tudi pot skozi vas. Pri vsem delu pa ne pozablja na tiste, ki so darovali svoja življenja za našo svobodo. V soboto je mladina ponesla 5 vencev na grobove neznanih borcev ter jim zapela žalostinko.
MILJE
Miljski pevci pri ranjenih borcih. Pretekli petek je miljsko pevsko društvo Lulgi Frausin priredilo v Vojaški bolnišnici v Valdoltri kon cert za ranjene in bolne borce. Po uspelem koncertu so se pevci in borci prisrčno pogovarjali in skupaj prepevali ljudske pesmi. Vodstvo bolnišnice se je pevcem zahvalilo za njihovo požrtvovalnost.
Skupščina tržaške Nabavljalne zadruge
Upravni odbor Nabavljalne zadrugi, z. z. o. j. v Trstu vabi vse člane zadruge na izredno skupščino, ki bo 20. t. m. ob 20. uri v prostorih menze v Domu pristaniških delavcev v Trstu, Corso Cavour s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo upravnega in nadzornega odbora, 2. volitve novega odbora, 3. razno. Ce zaradi nezadostnega števila udeležencev skupščina ne bi bi la sklepčna ob naveden.; uri, bo skupščina po čl. 24 zadružnih pravil ob vsakem številu prisotnih čla-pol ure pozneje z enakim dnevnim redom. Upravni odbor.
Preložen koncert
Koncert, ki ga je napovedalo P. d. »Simon Jenko* za nocoj, je zaradi bolezni nekaterih pevcev preložen. Zato pa bo predavanje tov. Draga Pahorja. Ob 19,30 bo otvo ritev društvene knjižnice.
Enotni sindikati
Sindikat prehranjevalne stroke. Drevi ob 18. sestanek posvetovalne komisije kovinarskih uradnikov.
Sindikat prevoznikov. Drevi ob 19. sestanek upravnega sveta.
Sindikat brivcev. Jutri ob 20. izredni sestanek upravnega sveta v ul. Imbriani 5.
Sindikat bančnih, zavarovalnih in zasebnih uradnikov ima drevi ob 18.30 v ul, Zonta 2 važen sestanek.
Od vseh strani dežujejo na
ZVU
protseti zaradi teh represivnih ukrepov. Mladina iz vsega Primorja z8-hteva, da ss izpolnijo obljube^ k: M jih na dolgo in široko razglašali P® radiu za časa borbe, ko je bilo ba, da naša mladina žrtvuje svoj mlada življenja za njihove riallstlčne cilje. Mladina zahte j
da se ukine prepoved njenega t.sW> ki je bil vodnik v tej borbi in
Podpirajte vzgojo
ljudske inteligence!
lahko
moralno vzpostavil, da je prenesla težke žrtve, ki so	jMHb
trebne za zmago. Ce je bil ta - Si. dober in potreben takrat, k° mladinci umiral; pri raznaša svojega glasila od vasi do
lije
ie
vasi, )e
prav tako potreben sedaj, ko vsj* ja jo vedno novi problemi in na o . jjj0 ki jih mora mladina izpolniti. ^
Zato pa mladina protestira ^ upravičeno zahteva, da se pripoz jo njene žrtve v borbi za zmago vsaj s tem, da se izP° neštetokrat dane obljube.
\
teto
Ob
<Kfe!
*»)(;
Aai
li,-
H
Ho
Hil 'ib h h
KULTURA
Koncert	kom
v tržaškem radiu
zbori
Hči
Kdor zasleduje ravzoj radijskega i umira pravični». Ne zamerimo pF komornega zbora, je pri petkovi) cem, da so bili pri prvi Pesm>u
oddaji gotovo opazil velik napredek, ki ga je zbor dosegel od svoje ustanovitve v lanskemu poletju pa do danes. Zbor, ki je bil spočetka prav za prav kvintet in je izvajal pretežno lahke narodne pesmi, se je razvil v lepo zaokroženo celoto, ki šteje 21 članov, zbor, ki je danes sposoben izvajati zahtevne skladbe modernih skladateljev in skladateljev polifonične glasbe preteklih stoletij.
Oddaja je bila v petek posvečena predvsem skladbam znamenitega slovenskega skladatelja 16. stoletja Jakoba Petellna-Gallusa.
Ta v zgodovini glasbene umetnosti uvaževani skladatelj je bil rojen ii Ribnici na Dolenjskem leta 1550. O njegovi mladosti nam ni dosti znanega, svojo prvo glasbeno na-obrazbo je prejel verjetno v cistercijanskem samostanu v Stični na
Darujte za našega dijaka!
Izpred Izrednega porotnega sodlsca
Puljski fašist Valdemarin
polaga račune za svoje zločine
Fašisti so pognali svoj motor do kraja, da bi ušli Iz območja ruskih mitraljezov in da bi pogasili ogenj. Vendar so plameni napredovali hitreje od čolna in dosegli zaboje z municijo; z oglušujočim treskom in visokim stebrom dima, ognja In razbitih kosov, ki Jih je zagnalo visoko ped nebo, se je motorni čoln razletel. Dim je vise! nekaj časa v zraku in se potem razlezel. Nekaj kosov ladjice in polovica rešilnega čjlna, ki se je pri eksploziji tudi razklal na dvoje, se je premetavalo po valovih okrog kraja, kjer je nastala eksplozija. -
»Mislim, da Je šlo doslej vse kakor po olju!* je dejal Aklejev tako mirno, kakor da bi bil njegov običajni opravek, da potopi vsak dan po nekaj sovražnikovih torpednih čolnov. Čeprav se je trudil, da bi ohranil kar najnaravnejši videz brezbrižnosti, so se mu usta vendar kar sama cd sebe raztegnila v nasnteh, ki je segal skoraj do ušes. Kakor nagajiv paglavček je odrinil Kutovoja na stran in, ne da bi skušal zakriti svoje občutke, je zdirjal k Vernlveherju v strojnico.
»Vidiš, to tl je tvoja »oklopnlca Anuška*, St jopa. To ti je naša zlata limuzina!... Kaj praviš na to, a? Planil je v strojnico in v svoji razposajenosti krepko zagrabil Vemiveherja za ramo. Verni-eher je od bolečine zavpil, zgubil zavest in se zgrudil na krov.
Aklejeva dlan Je bila vsa rdeča od krvi Iz Vemiveherjeve rane.
3. POGLAVJE.
,Če hočeš živeti, ne boš umrl“
Včeraj zjutraj se je pojavil pred izrednim porotnim sodiščem fašist čni hierarh in organizator fašističnih tclp ter republikanski triumvir Arturo Valdemarin. Obtožen je bil kolaboracionizma po 8. septembru 1943. leta. organiziranja fašističnih tolp, ki so ropale in ubijale v Pulju in okolici ter sodelovanja pri fašističnem udaru leta 1922. Bil je med glavnimi nositelji fašisffnega režima. Ko je fašistična Italija napadla Jugoslavijo/je pomagal pobijati jugoslovansko prebivalstvo v okupirani Dalmaciji in Cmi gori.
Kakor vsi taki se je tudi Valde-martn prikazoval pred sodiščem kpt nedolžno jagnje, ki je vsem želel do. brO, ki je vsem pomagal in vse branil. Z eno besedo, bil je dobrotnik človeštva, a njegova hiša zavetišče preganjanih in zatiranih. Trdil Je celo, da so oni, ki ga obtožujejo, sami bivši fašisti ki so menjali svoje prepričanje. Razprava se je nadaljevala kljub odsotnosti 19 prič.
Priča Nikolič, ki pozna Valdema-rina še iz let skvadrizma, je pripovedoval o njegovih skvadrist-v-i.klh ekspedicijah še za časa M«t\ottlja. V vojnem času se Je pa zopet pojavil z Nemci v Pulju. Sodeloval je a SS-ovcl, udeleževal se je »rastre-lamentov* v Kanfanaru, Višnjami in drugod, koder je s svojo tolpo ropal, požigal, pobijal ljudi ter jih predajal Nemcem, ki so jih vlačil! v taborišča smrti. Priča Nikolič Je naglasil, da sta Valdemarin In zloglasni Nicolino ustrelila šest ali sedem antifašistov v Medulinu. Val-
demarin je najstrašnejši izmed desetih razbojniških fašističnih po glavarjev v Pulju. Druge priče so izpovedale, da je bil Valdemarin ovaduh SS-cvcev, da je sestavljal sezname antifašistov, ki jih Je predal SS-oveem. Vse priče So prikazale Valdemarina kot strah in trepet Pulja in okclice, glavnega krivca vseh požigov, ropanj In smrti stotin deportirancev v Nemčiji. Ne katere priče so zahtevale, naj Vat demarinu sodijo v Pulju, kjer je največ njegovih žrtev.
Branile so ga nekatere priče lz »begunski^* vrst. Ker bodo moral’ zaslišati še mnogo prič, je predsednik sodišča odložil proces do 20. novembra.
DAROVI IN PRISPEVKI
ZA SIROTE PADLIH PARTIZANOV so darovali starši Ludvika Gregoriča-Branimirja ob obletnici njegove smrti in V počastitev njegovega spomina 1000 lir.
ZA PRIPRTE ANTIFAŠISTE V TRŽAŠKEM CORONEU je daroval tov. Ivan Semec iz Volč-edrage na Krasu 200 lir.
Me LI OGLASI
TRGOVSKA POMOČNICA išče službo v trgovini z jestvinami. Ponudbe na podružnico «Primorskega dnevnika* v Gorici, Ljudski dom.
TEČAJ SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA v srbski šoli, Trst, ul. Genova 12.
Dolenjskem, kjer je bilo takrat nekako kulturno središče južne Slovenije. V toku kasnejšega življenja je Gallus deloval v dunajski dvorni kapeli, na Moravskem, češkem in v Sleztji.
Umrl je leta 1591 kot kantor cerkve Sv. Ivana na Bregu v Pragi.
Jakob Petelim-Gallus je napisal ogromno število skladb. Njegovo naj-obsežnjefe delo »Opus musicum», ki je bilo izdano v h knjigah, vsebuje 1,50 motetov. Izdal je tud, j zvezke maš, zbirko štiriglasnih zborov itd. V svojih delih se kaže odličnega mojstra polifonije, čeprav je v roku svojega življenja živel v raz-pčnih kraiih Evrope, ni nikoli zatajil svojega slovenskega porekla, imenoval se je vedno eCarniolus»,
Komorni zbor je izmtial 1, Gallusove skladbe:«Ave Maria*, «Misere-re*, rAmplius lava me* t« «Tako
KINOPREDSTAVE
SUPERCINEMA. 15: «Nedosežna sreča* - R. Hayworih, F. Astaire.
FENICE. 15.30: »Tako mine najina noč* _ F. March, M. Sullavan, A. Sten. E. v. Strohclm.
FILODRAMMATICO. 15.30: »Bandit* - A. Magnani, A. Nazzari.
ITALIA. 15.30: «Moja pot* . Bing Crosby.
ALABARDA. 16: »Vrni se v Sor-rento* . A. Benetti, G. Bech!.
IMPERO. 16: «Nevihta» . J. Gabin, M. Morgan.
VIALE. 14.30: »Nedosežna sreča* -R. Hayworth, F. Astaire.
MASSIMO. 16:	«Macao» - E. v.
Strohe’m, S. Hayakawa.
GARIBALDI. 15.30: «Slon; plešejo*.
NOVO CINE. 15.30: »Uragan ob zo. ri» . P. Muni.
CINE MARE. 16:	»Zadnje po-
stajališče* . sovjetski film. -
ARMONIA. 15.30: «Njegova pot* -L. Baarova. — Varietč.
ODEON. 15.30: «Vražja roka*.
SAVONA. 15.30: »Odmevi iz mladosti* . C. Colbert, J. Payne.
AZZURRO. 15.30: »Skrivnost arzenala*.
RADIO. 15.30: »Ne ubijati*. J. Holt.
CENTRALE. 15.30: «Vel’ka arena*.
MARCONI. 14: »Kraljeva želja* -G. Moor, F. Tone.
nekoliko neuravnovešeni, saj zahtevnega sporeda do sedaj > izvajal pri nas noben pevski e ^ Posebno se je zbor odlikoval s ^ steroglasno pesmijo «Miscrere»: je v pogledu ritma izredno te-a D. v-
Kjo
Hit
hHti
It >kg
Poslovanje trgovin po podeželju
baz
fftot
Izšla je uredba o odpiranju in ** na debelo ^
piranju trgovin __________________   ^
drobno, za katere ni potrebno cijsko dovoljenje in velja za ob1' v pokrajini.
I. Urnik za trgovine a) od Pc deljka do petka:
1.) Trgovine z oblačili, °PrCl^j. radijskimi aparati, optičnimi meti in mešanim blagom od do 12.30 ter od 15 do 18.30;
2.) trgovine z gradbenim 111 jfSj, lom, avtomobili, motornimi K0.-,, mehaničnimi potrebšč’naml, ” sklmi, vodnimi in električnimi ^ trebščinami, kovinami in str®)1
8 do 12 in od 14.30 do 18 ure.
0: *W6 «0 Hta *i
3.) Papirnice in knjigarne do 12.30 in od 15 do 18.30 nre’^,
4.) Trgovine z živili, del'k®L drogerije, sirarne, trgovine z trgovine z vinom v zaprtih s' .,t nicah, trgovine z milom, trg0 le. z žitom, semenjem, sadjem in * -J
<pr, '»ol Ki.
njavo, prodajalnjce premoga B* Aj od 8 do -.30 ure in od 15. do -
5.) Prodajalnice kruha in ^ toči, skladišča in ledarne od do 13 in od 15.30 do 18.	^ *eko
6.) Mlekarne od 7 do 12 iB i-15.30 do 18.30	j
7.) Cvetličarne in trgovine * dikami od 8 do 19 ure.
8.) Slaščičarne, trgovine 8 r vom, bonboni od 8 do 21.30.
9.) Mesnice od 6 do 13 ur^
10.) Mesnice s konjskim 10 od 6 do 13 ure.	,
b) Ob sobotah in dnevih P prazniki:	<	^
1) trgovine pod 1 do 8 bod° ‘
*Ja
Sl
s*
■ '0j Hže
tonil
H/a
K)
H,
j d
Koz
Je Kih Kja bdi, ^šiti »tar šo. j
Pri i •vo
'h
Ho
Hdr
% i % . Hso
ie
r«
čer odprte pol ure dlje; ^
»e
2) mesnice z govejim io skim mesom bodo od 16. okto&f Jjj 15. aprila odprte od 6 do 13 1 15 do 19 ure.
c) Ob nedeljah:	ugj	j?1
vse trgovine zaprte s sled (	ojj
izjemami:	,	H
1.) prodajalnice kruha in ’ t>o toči od 7 do 12 ure;	f	'h,
2.) mlekarne in skladišča	I	^
darne od 7 do 12 ure;	jC	n
3.) cvetličarne in prodaja'® t ^ dik od 8 do 13 ure;
4.) slaščičarne, prodajalni®' id
'i
•*.) 9i.&v,ianj«, px uucij»—-- -ft' J
civa, bombonov od 8 do 21'3PJp	0
5.) mesnice od 16. oktobra ji | t«
aprila zaprte, od 16. aprila
oktobra odprte od 7 do 11.
6) v občinah Sežana, TornaJ'^, pentabor, Zgonik, Dutovlje, JV. Milje, Dolina. Kontovel, Pro9Ldl Križ, Bane, Opčine, Trebče, r . če, Bazovica, Gropada, Ka* -Lonjer Je dovoljeno odpirati ^ deljah od 7 do 12 ure.	jr
7.) V Gradežu je med P°le Lt? zono od 15. maja do 15. s6',tr»e''i dovoljeno poslovanje vsem ^ji’ nam z zelenjavo in sadjem.® e* U, galanterijskim blagom 1	p*’
nedeljah do 21. ure, če -jt,-meščenci en dan v tednu
t C**
Odg. urednik DUŠAN
Kdo je našel medicinske knjige na cesti Sežana-Trst?
V soboto 2- novembra je padel na cesti tRST s strehe avtobusa, ki odhaja \z Sežane ob 1	.
zavitek z medicinskimi knjigami na ime SAVO PET ter sinje modra odeja. Ker. se nove knjige težko do) J ^ naprošam poštenega najditelja, naj jih z odeje pro i gradi odda na upravi »Primorskega dnevnika* ah v karni Milič, Sežana.
Stefana Vemiveherja sta zadeti dve sovražni krogli. Kakor s* č»»to dogodi, kadar je človek sredi hude bitke, tudi sam sprva m čutil ran. Vsa njegova pozornost je bila osredotočena na rilec bliža jočega se nemškega torpednega čolna. Ko »o postali Nemci malo srčni in so zavili na stran ln še posebno potem, ko so nehali strejat! je hotel Verniveher na vsak način za njimi. Na Aklejev ukaz Je spre menil smer in ustavil motor. Potem se je radoval ob pogledu ns potapljajočo s« nemško ladjico in veselo vzkliknil vsakikrat, ko je bil kakšen Nemec zadet. •
KRZN ARIJA
NAKUPUJE VSAKOVRSTNE MNOŽINE ŽIVALSKIH
UVAŽA-IZVAZA ŽIVALSKE KOŽE
KOŽ PO NAJVIŠJI CENI
Z I L I O T T O
in to kože kun. podlasic, srebrnih, sinjih, piatinskih, rdečih lisic, vizonov, veveric, perzlaner
Prodaja vsakovrstne kraneaa plašče po na]povoljne|ilh cenak
TRST, ulica Trento 11-
Telefon 20-374