ZAVEZNIKA PRODIRATA PROTI DNJESTRU. NEMŠKE ČETE ZAVZELE MESTO STARČEVO, NEKO POROČILO PRAVI, DA SO SE PRI ZAVZETJU PRZE-MYSLA NAJBOLJ ODLIKOVALE BAVARSKE ČETE. — RUSI SO SE UMAKNILI HITRO IN V NAJLEPŠEM REDU. — NA GA-LIPOLISU SO STOPILI ZAVEZNIKI V OFENZIVO. — ANGLEŽI SO ZAVZELI DVE VRSTI TURŠKIH STRELNIH JARKOV. GRŠKEGA KRALJA SO OPERIRALI. — NEMŠKO BRODOVJE PRED RIGO. Položaj na vzhodnem bojišču. Berlin, Nemčija, 6. junija. — Iz porodil, ki prihajajo z vzhod-nejra bojišča. je razvidno, da je položaj za Nemce in Avstrijce z vsakim tiiieui halj ugoden. Rusi zapuščajo postojanko za postojanko in se umikajo proti vzhodu. Rusi so sedaj začeli koncentrirati svoje čete pri Moseiski. — Veliko vprašanje je. če bodo 1110-ir!i vzdržati nemški in avstrijski naval. I/. Cernovic poročajo, da se Rusi vzhodno in severovzhodno od t«'{jra mesta umikajo. Avstrijci in Nemci jih neprestano zasledu- jejo. Vojni plen. Berlin, Nemčija. 6. junija. — Armada generala Linsingena namerava prekoračiti reko Dniester. Desno krilo te armade še vedno zasleduje sovražnika. Nem-ri so vj*«|i zadnje dni preko 1."{.0»M) mož. zaplenili šest topov in 24 »trojnih pušk. Przemyslska posadka s«* j*' u-^ aknila v okolico Mosciske, ki je oddaljena kakih 40 kilometrov. Na severovzhodnem bojišču nadaljujejo Nemci s svojo ofenzivo. Današnje uradno poročilo se plaši: — Vzhodno od PntemysLa ;o pognali Avstrijci in Nemci so-vražniku prav vedno nadaljujejo. Na Rusko Poljskem j<-položaj neizpremenjen Petrogradako poročilo. Petrograd, Rusija. 6. julija. — Iz ruskepa glavnega stana naznanjajo : Sovražnik nadaljuje s svojo o-fenzivo proti Moseiski. Na fronti Pavost-Bukoviee so Nemci z vmi silo navalili r i naše postojanke, toda naša art..erija je s tako silo streljala nanj, da se je moral z velikimi zpruhami umakniti. Ob reki Dnjester se ni ničesar jiosebne-tfa prisodilo. Med I>e latin o m in Kolomejo ho dospele naše čete na desni breg reke Pruta. Bavarci. Pariz, Francija. 6. junija. — Dopisnik je sporočil nekemu nemškemu listu sledeče podrobnosti o zavzetju Przemysla. Prejšnjo nedeljo so bili zavzeli Avstrijci pet severnih fort o v v ponedeljek so pa navalili liavarci na najvažnejši' severne utrdbe, jih z nasko, kom zavzeli in pognali Rus«' proti eeutrHlnim utrdbam. V sredo so vprizorili Bavarci drug napad, ki je bil še silovitejši od prvepa in zavzeli mesto. Večji del sovražnika se je bil že jnmoči umaknil v Moseisko. Predno so odšli iz mesta. so uničili vse zalojre živil. — 1'mahnili so se nenavadno hitro in v najlepšem redu. Izpred Dardanel. London, Anglija, 6. junija. — Tukajšnja Reuterjeva agentura je dot>ila sledeče poročilo: Ker ao angleške bojne ladije ve*Jno vozile mimo zaliva Morto, je dobil kapitaiinki poročnik Fir-le nalofo, da naj pripravi turški tor|>cd»ii čoln ** Mouvenet-il Mil-leh" na napad. Približal m* je angleški kriiarki "(ioluith'' in izstrelil torpedo, ki je zadel kriiar- ■A ko ravno v sredino pod kapitan-skim mostičem. V treh minutah se je angleška križarka potopila. Torpedni čoln se je takoj nato o-brnil in ušel številnim zasledoval-eem. Zavezniška ofenziva. Pariz, Franeija. 6. junija. — Francosko vojno ministrstvo naznanja. 4. junija so vprizorile zavezniške čete splošen napad na turške postojanke. Angleški centrum je zasedel dve vrsti turških strelnih jarkov, ki se razprostirajo v dolžino 400 metrov. V bojih, ki so sledili tem. se je posebno odlikovala prva francoska divizija. Vojaštvo je podpirala mornarica. Sovražnik je imel precejšnje izgube. Vjeli smo več sto mož in kakih deset častnikov. Vsem se čudno dozdeva, da sovražniška arti-lerija ni stopila v akcijo. V noči od 4. na 5. junij smo z lahkoto odbili dva turška napada. London, Anglija, 6. junija. — Danes je bilo izdano uradno poročilo. iz katerega je razvidno, da so zavezniške čete zavzele dve vrsti turških strelnih jarkov. 4. junija zjutraj je odredil Sir John Hamilton, da naj se vprizo-ri splošen napad na turške strelne jarke v južnem delu polotoka Galipolis. Indijske čete so se z vso vnemo podale na delo, pa so se morale umakniti, ker je bilo njihovo desno krilo v nevarnosti. Med jetniki je tudi pet Nemcev, ki so bili svoj čas prideljeni oddelku strojnih pušk na križarki "Uoeben'\ Zavzetje Amare. London, A njrlija, 6. junija. — Uradno poročilo naznanja, da se je uda! governer mesta Amare s sedemsto vojaki. V tem ozemlju smo vjeli dosedaj 80 turških častnikov in preko 2000 mož.. Zaplenili smo šest mornariških topov in veliko množino vojnega mate-rijala. Nemški letalci nad Mudrosom. Pirej, Grško, 6. junija. — Iz Mitilen poročajo, da sta dva nemška aeroplana obstreljevala Mu-dros. Več hiš je porušenih. Sedem oseb je bilo mrtvih, veliko število pa ranjenih. Pogujanja med Rusijo, Kitajsko in Mongolsko. Peking, Kitajsko, 6. junija. — Zastopniki Rusije. Kitajske in Mongolske, ki so se skoraj celo leto posvetovali glede Mongolske v Chiahti, Sibirija, so se slednjič zedinili in podpisali pogodbo. Za časa kitajske revolucije leta 1912 se je Mongolska odpovedala Kitajski in proglasila svojo samostojnost. Rusija jo je takoj nato pripoznala kot avtonomno deželo. Od sedaj zanaprej bo imela Kitajska formalno suvereniteto nad Mongolsko, d oči m se Rusija ne bo prav nič umešavala v njene notranje zadeve. Potres ob pacifični obali. San Francisco, Tal., 6. junija. Danes so prebivalci začutili dva ^reeej močna potresna sunka. — Škode ni nobene. — Potres je skoraj gotovo v zvezi z bruhanjem o-gnjenika Mount Lassen. Nemško brodovje pred Rigo. Petrograd, Rusija, 6. junija. — Vojno ministrstvo naznanja: — Pred ruskim pristaniščem Rigo se je pojavil močan oddelek nemškega brodovja. Ko so Rusn oddali na bojne ladije par strelov, so se umaknile. Koalicijski kabinet na Ogrskem. London, Anglija, 6. junija. — Neki tukajšnji brzojavni agentu-ri so sporočili, da se bo na Ogrskem v najkrajšem času osnovalo koalicijski kabinet. Najvažnejša mesta v ministrstvu bodo zasedli člani opozicije. Grški kralj je bil operiran. London, Anglija. 6. junija. — Dunajski specialist profesor Ei-selberg je včeraj operiral grškega kralja Konstantina. Odstranili so mu del desetega rebra. Kralj se dobro počuti. Pet ladij potopljenih. London, Anglija, 6. junija. — Nemški podmorski čolni so od včeraj naprej potopili pet ribiških paraikov. Le-ti so "Dogher-ty " iz Hulla, ''Persimmon" iz Grimsby, "Gazebound" in "Cur-low" iz Sunderland in <4Bar-dolph" iz HiiHa. Posadke vseh teh ribiških čolnov so se rešile. Odvzetje potnih listov. Berlin, Nemčija, 6. junija. — V sled naročila državnega department a je odtegnil ameriški poslanik dvema ameriškima državljanoma, ki stanujeta v Draždanih, njih potne listine. Imenujeta se Leon Raines in Kari Reeknagel ter sta kritizirala ameriško vlado v sedanji krizi ter izjavila, da se sramujeta biti ameriška državljana. Washington, D. C., 6. junija.— Razveljavilo se je potne listine, izstavljene Leonu Raines in Karlu Reeknagel. ker sta kritizirala predsednika Wilsona in vlado Z d m ženi h držav. Velika tatvina. Salt Lake City, Utah. 6. junija. V Ogden, Utah, aretirani Lawrence Arnim, ki pravi, da je sorodnik pruskega generala istega imena, je baje priznal, da je ukradel kaseto, ki je bila last maha-radže iz Kaiputhala ter vsebovala $23,350. Omenjeno kaseto se je ukradlo v četrtek iz sobe imenovanega indijskega kneza. Policija je izdala generalni alarm in kinalu nato se je aretiralo tatu v osebi imenovanega Arnima. Iz delavskega sveta. Chicago, III., 6. junija. — Stavka tesarjev bo v najkrajšem času končana. Zastopniki delavcev in delodajalcev se že posvetujejo in so se skoraj v vseh točkah sporazumeli. Gobavec v Tennessee. Chattanooga, Tenn.. 6. junija. Državna zdravstvena oblast je do-gvala, da se je v okraju Dixon pojavila na 17-letnem Churlevu Nikelu gobavost. Prepeljali so ga v kolonijo za gobavee v Louisia-no. Ford naj ustanovi knjižnico. Detroit, Mich., 6. junija. — Čudno zahtevo je stavila tukaj-šna mestna uprava, ko je nasve-tovala prebivalcem v Highland Park, naj se obrnejo na tvomi-earja Horda s prošnjo. naj on ustanovi zaželjeno knjižnico. Forda se je obvestilo o tem in dasi-ravno nima navade ustanavljati knjižnice, je vendar izjavil, da bo ugodil prošnji. Atlantiško brodovje. Nameravan prevoz atlantiškega brodovja skozi Panamski prekop se je sedaj definitivno opustilo. Papež dobi Nobelovo mirovno nagrado? Berlinski " Lokal-Anzeiger" je dobil iz Kodanja na Danskem poročilo, da bo letošnje Nobelovo Nobelovo mirovno darilo pripo-znano papežu. Socialistični list ustavljen. Kodanj, Dansko. 6. junija. — Berlinski"Vorwaerts" poroča, da je vlada ustavila socialistični list "Goerlitzer Volkszeitung" ker je priobčila k ameriški noti svoj komentar. Z zapadnih bojišč. Boji pri Lorette. V nemških poročilih se glasi, da se je odbilo naskoke Francozov z velikimi izgubami za slednje. PRI NEUVILLE. Pri Neuville so bili Francozi uspešni ter zavzeli več nemških zako-pov v bližini vasi. Berlin, Nemčija, 6. junija. — Današnje oficijelno poročilo se glasi: "Odbilo se je z velikimi izgubami za Francoze naskoke slednjih na iztočne obronke višin pri Lorette. Cukrama v Souchez je (zopet v rokah Francozov. V Neuville smo izgubili dve skupini hiš. Včeraj smo vrgli bombe v Calais in na zrakoplovuo postajo pri Luxie vili e.'' Pariško poročilo. Pariz, Francija, 6. junija. — Francosko vojno ministrstvo je izdalo danes popoldne sledeče poročilo : "V okolici severno od Arras so skušali včeraj Nemci vzeti nazaj pozicije, katere so izgubili pred kratkim. Cela fronta od Ablain do Neuville in posebno cukrama v Souchez je bila izpostavljena ostremu artilerijskemu ognju, na katerega je naša artilerija, močno odgovarjala. Nemci so vprizorili pet proti-naskokov na iztočnih obronkih višin pri Lorette. Nemški protinaskoki v gozdu pri Noulette so bili istotako brez-' uspešni. Nemška, ofenziva v tem ozemlju se je izjalovila in vstrajali smo v vseh pozicijah. Nemci so imeli velike izgube.1' V večernem poročilu se glasi, da se nadaljuje z ostrimi boji severno od Arras. ki se vsi vrše v korist Francozov. Slednji so vprizorili več uspešnih naskokov na cesto iz Aix-Noulette v Souchez. V gozdu Neuville so zasedli Francozi več skupin hiš. Boji v okolici •• labirinta?T se neprestano vrše. , Severna od Aisne in iztočno od Tracv le Mont so zasedli Francozi po uspešnem artilerijskem obstreljevanju dve vrsti nemških zakupov na fronti enega kilometra. Francozi so odbili na tej fronti tri ostre protinaskoke ter ujeli preko 200 Nemcev. Ujetniki v Canadi. _ Winnipeg, Canada. 6. junija. Nemci in Avstrijci, ki so internirani v taborišču v Brandon. Manitoba. so skušali včeraj zvečer pobegniti. En Avstrijec je bil u-streljen. dva druga sta pa pobegnila. V dotičnem taboriš«'!« je nekako 1000 jetnikov. Pazniki so preprečili splošni beg, vendar pa jc nekaj ujetnikov vendar ušlo. Zadeva Franka. Atlanta, Ga.. 6. junija. — Sen-zaeijonalna razkritja se pričakuje pri zaslišanju v slučaju Franka. ko bo jetniška komisija države oddala svoje poročilo ter najbrž priporočila izpremenitev smrtne kazni v dosmrtno ječo. Konvencija žensk. Chicago, 111., 6. junija. — Jutri se bo začela tukaj konvencija žensk, ki se zavzemajo za žensko volilno pravico. Kakih dvesto društev je že poslalo svoje delegati-nje. Trije mrtvi, več ranjenih. Pittsburgh, Pa., 6. junija. — Tri osebe so bile ubite in veliko drugih ranjenih kot posledica nesreče z avtomobilom in motornim kolesom. 10-letni Albert Reiher je bil povožen pred domačo hišo v Taren-tum od nekega avtomobila ter je bil pri priči mrtev. Neko motorno kolo pa je povozilo Grka Vizou-kakin, ki je bil tudi na mestu mrtev. Položaj postaja resen. Zvezna vlada neomajna. Zvezna vlada vstraja pri zahtevi, da opusti Nemčija bojevanje s podmorskimi čolni. DRUGA POSLANICA. Nemški optimizem glede razpoloženja v Združenih državah vzbuja bojazni vlade. Washington, D. C., 6. junija. — V vladnih krogih so zelo vznemirjeni vsled poročil, iz katerih je razvidno, da nemška vlada in narod ne smatrata resnim zahtev Združenih držav glede vojevanja s podmorskimi čolni. To domnevanje od strani Nemčije otežko-ča ali zelo onemogoča vsak sporazum v tej zadevi. Tukaj se domneva, da nima Nemčija nobenih poročil glede raz položenja v Združenih državah, ali da si pa napačno razlaga to razpoloženje. Vsled tega pa je o-težkočen vsak sporazum ter nemogoč. dokler se Nemčija ne prepriča o resničnem razpoloženju v Združenih državah ter uvidi, da hoče predsednik Wilson popolne garancije za varnosth ameriški življenj. Odlog pri odpošiljatvi druge poslanice je deloma vzbudil utifi. da hoče vlada izpremeniti svojo politiko. Tozadevna namigavanja pa so vzbudila zatsulenje ljudi, ki se nahajajo v neposredni bližini predsednika. Zagotavlja se. da potrebuje poslanica le malo pile ter bo odšla v par dneh. V tej poslanici se bo glasilo, da ne more biti nobenega uadaljnega dvoma glede razpoloženja v Združenih državah. Trdi se tudi. da se je odpošiljatev poslanice zavleklo raditega, da ne bo predolg čas med sprejetjem poslanico ter prihodom posebnega odposlanika nemškega poslanika v Washihgtonu. Ta druga poslanica je sestavljena v še veliko ostrejšem tonu ter se glasi v vladnih krogih, da ne more Nemčija odgovoriti nič drugače kot privoliti v zahteve ali pa pretrgati diplomatične vezi. Razmere v Palestini. Rabbi S. Blumenthal, iz Palestine je dospel v Ameriko, in bo prihodnje dni obiskal večje židovske naselbine ter predaval o razmerah v sveti deželi. Izjavil je, da so nekateri prebivalci čisto brez hrane in brez obleke. Če ne bodo dobili takojšnje pomoči, bodo lakote pomrli. Porter Charlton. Como, Italija, 6. junija. Zdravniška komisija je izjavila, da je Porter Charlton, Amerikanec, ki je leta 1910 umoril v tukajšnji bližini svojo ženo. čisto pri zdravi pameti ter da je odgovoren za svoj čin. Obravnava se bo začela prihodnji mesec. Morilec je spisal svoj življenjepis, katerega bo predložil sodišču. Pravi, da ne potrebuje nobenega zagovornika, ter da se hoče sam zagovarjati. Trgovec z dekleti. Prizivni oddelek v vrhovnem sodišču je potrdil včeraj obsodbo 31-letnega Josepha Anzilottia iz Brooklvna. Sodnik Faweott ga je obsodil na 40-letno ječo, ker se mu je dokazalo, da je trgoval z dekleti. Graft. Tokio, Japonsko. 6. junija. — Opozicija je obtožila notranjega ministra barona Kanetake Oura, češ, da je pri zadnjih volitvah sprejel od nekega kandidata 1000 jenov kot dar. Minister je izjavil, da je vse to podlo obrekovanje. Obdolžen umora. V Jersey City so aretirali včeraj delavca J. Rogersa, ki je ob-dolžen, da je umoril Samnela Co-bil sicer navzoč pri umoru in da je bil sicer navzoč ri umoru in da je tudi oddal na Cohena en strel, ki pa ni bil smrtonosen. Avstrijci se koncentrirajo Položaj v Mehiki, pri Tolminu. Pričetek bitke, i Poraz Villovih čet. Italijani se hočejo polastiti Tolmina, ki tvori važno oporno točko pri nadaljnem prodiranju. Z OSTALIH FRONT. Glasi se, da se nahaja Rumunska v istem položaju, kot je bila Italija pred vojno. London, Anglija, 6. junija. — Italijani in Avstrijci so se spoprijeli v prvi veliki bitki, koje cena bo Tolmin. Ob Črnem vrhu. na desnem bregu reke Soče, so »leteli Italijani na prvi odpor pri njih prodiranju preko meje in dasiravno zavzeli višine, j»» njih prodiranje onemogočeno vsled o stroga odpora Avstrijcev. Mnenje vojaških kritikov je. da se hočejo Italijani polastiti Tolmina, ki naj bi tvoril postojanko za nadaljno prodiranje proti Gorici in utrjenim postojankam avstrijske armade. Tolmin leži nekako 27 milj od Gorice ter ob avstrijski strategični železnici, ki teče iz Trsta v Beljak. A ko bi prišel Tolmin v italijanske rok«-, bi tvoril važno postojanko v na-daljnih operacijah v dolini reke Soče. Glasom oficijelnega poročila z Dunaja so odbili Avstrijci vse naskoke Italijanov, ki so hoteli prekoračiti Sočo pri Žagradu. zapad-no od Gradiške. Glasi se sicer, da se je prekoračilo reko južno od Zagrada, vendar pa manjka oficijelnega potrdila te vesti. Na tirolski fronti se vrše le artilerijski spopadi, ne da bi bilo zaznamovati več izgub na tej ali oni strani. Italijanske bojne ladije so porušile več svetilnikov in brzojavnih postaj Avstrijcev v Jadranskem morju. Obstreljevale so tudi Tržič. Rumunska se nahaja sedaj v istem položaju kot je bila Italija pred napovedjo vojne. Zagovorniki nevtralnosti in oni intervencije. so priredili včeraj velike demonstracije v Bukarešti. V Londonu pa splošno prevladuje nazi-ranje. da se bo pridružila Rumunska zaveznikom in da bo Bulgar-ska sledila njenemu vzgledu. Izdelovalci smodk. Hardford, Conn., 6. junija. — Tukajšnje tovarne za smodke so zvišale svojim uslužbencem plače. Predno so bili organizirani, so morali delati devet ur dnevno za sedem dolarjev na teden, sedaj bodo pa delali samo osem ur in bodo imeli $7.50 tedenske plače. Zastrupil se je. V Coney Island bolnišnici leži 26-letni Claude Snyder. Zdravniki so dognali, da je spil veliko ko-lie ino solne kisline in da skoraj gotovo ne bo ozdravil. Kaj ga je gnalo v smrt. ni znano. Požar. V Thomaston, Me., je izbruhnil požar, ki je uničil štiri velika poslopja na Maine St. Gasilci so skoraj pol dneva neumorno delali, predno so pogasili ogenj. Povzročena škoda znaša $100.000. Slavije na Danskem. Kodanj, Dansko, 6. junija. — V proslavo nove ustave, katero je podpisal kralj in s katero se podeljuje volilno pravico vsem mož-kim in ženskam v starosti 25 let in naprej, so se vršile danes velike ljudske demonstracije. Pred kraljevo palačo se je zbrala velika ljudska množica, ki je aklami-rala kralju. Gorfdni požari. Utica, K. Y., 6. junija. — V tukajšnji bližini je nastal že pred enim tednom gozdni požar, ki je napravil dosedaj že več tisoč dolarjev škode. Ognjegasci so izjavili, da je vse njihovo prizadevanje brezuspešno ter da je požar tako obsežen, da ga zamore pogasiti samo kak hud, več <|ni trajajoč naliv. Načelniki raznih strank v Mehiki se baje strinjajo z manifestom predsednika Wilsona. KONZUL SILLIMAN. Nečak generala Carranze je dospel v New York. — General Villa ni v Mehiki priljubljen. Washington, D. C.. 6. junija. — Državni department je dobil iz zanesljivih virov poročilo, do se general Carranza. Villa in Zapata nop.dnoma strinjajo z manifestom predsednika Wilsona. Z noto ni zadovoljna samo takozvana Cien-tifieo stranka. Državni department je prepričan, da se bo vzdržala vsake opozieije. ker so pristaši t»£ stranke že od nekdaj pri-digovali mir in ker pripadajo stranki največji mehiški posestniki. za katere je velikega pomena. da m« razmere že enkrat urede. Na generala Carranzo ima velik upiiv ameriški generalni konzul Silliman, na ViJlo pa Wilso-nov zastopnik Georg« Carrothers. Vlada Združenih držav je zadovoljna. ker je general Obregou baje popolnoma potolkel pri Leonu Villovo armado. S tem je enkrat za vselej konec Villovc moči in njegovega ugleda. Pri Leonu je izgubil Villa baje vso svojo ar-tilerijo. Ce je to resnica. tudi Zapata ne bo ostal več dolgo časa v glavnem mestu Mehike. Edini odločilni faktor ostane pot cm t a-kem Carranza, katerega pred' je straže so že pred glavnim mest on.. Carranza je izjavil, da bo spravil vse inozemce iz Mexico Citv na varno. -v^j S parnikom "Morro < astle" .je dospel v Xevv York major Albert Salinas, neeak generala Carranze. Ko je predsednik poslal v Mehiko noto. se je nahajal že na parniku. Vsebino note so mu sporočili tom brezžičnega brzojava. — Nekemu časnikarskemu poročeva-eu je rekel, da general Villa ni v Mehiki priljubljen. Carranza ima v svojem štabu že 15 generalov in .'{() polkovnikov, ki so bili svoj čas pristaši Huerte. Pozor, pošiljatelji denarja! —o— Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni z Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE. Dogoditi se zna, da avstrijska pošta ne bode delovala ob italijanski meji, to je za Goriško in mali del Primorja, a za notranje dežele kakor Kranjsko, Spodnjo Štajersko itd., pa bode promet o-stal neoviran. Ako se pa pripeti, da v kakem kraju denar ne bode izplačan, ga pošiljatelj dobi povrnjenega. Od tufcij se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izplačati. Cene: K K $ 5--------90 120 ... 10.80 10.... j 7R 1.10 , 21.45 15.... 2 60 140 ... 23.10 20 ... 3 40 150 ... 24.75 25... 4.25 160 ... 2640 30,... 5.05 170 ... 28 05 35 --------5 90 180 ... 29 70 40.... 6.70 190.... 31 35 45 ... 7.55 2O0 ... 3:1 00 50 ... 8.25 250 .. 41.25 55.... ».10 300 ... 49 50 60 ... 9.90 350 57 75 65.... 10.75 4oo..„ 6S.00 70________11.55 74.25 75--------12.40 500________8-S..S0 80.... 13.20 G4XJ______'J'.l 0(1 85.... 14.05 700________115.50 90.... 14.85 #00________132.00 100.... 16.50 900________14\50 HO.... 18.15 |U00________163.00 Ker se cene sedaj j ako spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo na naš oglas. TVBDKA FRANK SAKSEB, 82 Cortlandt St., New York, N. Y, " ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GTiAS NARODANAJYECJI ST/OVKNSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. .j J Edini s lov ens kTdnevitik ju # ^ T A T^T A TB J^T^ OL f' ^^^sLveni^^T"! M v Zedinjenih^rzayah. :• I- ■ | /% W PV| /\ | Bil J\ | * the United States:- I f VeUa za vse Teto... $3.00 f ^ M^A^LTM^KJs -LI XX A AtV-T JL# JLjL | Issued ev" Ly except f List slovenskih delavcev y Ameriki ffl Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Fort Office at Hew Yotfc, H. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 133. — ŠTEV. 133. » NEW YORK, MONDAY, JUNE 7, 1915. — PONEDELJEK, 7. JUNIJA, 1915. VOLUME yyttt LETNIK ^YTTT, "SUŠ NARODA" Cikmuc Daily.) 0«D«i uxi published by th* Mpffmc Publishing Co. ,a corporation.} - l^JK -AXPKR, P"*ideoL «, I 'MS BENED1K. Treasurer. ostj »« oe Unob^ujejo tit« M ** .ago voli po&ljati pc — Order. °Tt ».jpwi f(u! i kraj« naročnikov pro- ■ i, ia se nam tudi prejinj* naznani, da hitreje najdemo naslovnika. rj ptaocn in poiiljatvam naredit« ta naslov: *GLAS NARODA" t^niami* at. New York City. r'" el»*f » 4Atn Cortlandt. Finančne razmere vAvstro-Ogrski. Avstro-Ogrnka je «rWe tiuanci-jelnejra položaja zrlo obtežena. L. 1912 je imela dolga nič manj kot dvanajsttisoč in petsto milijonov krcn. Sedaj pa so te številke At* znatno poskočile. Za vojne priprave proti Srbiji je najela Av-Htro-Ogrska "><»0 milijonov kron in po/.n«'j.*, l» ta 1^14. za splošno •viy.io o■ / ihteva za K 100.00 $15.75 in lak agent dobi od te svote 50^ provizge. Glavni agent dobi torej za K 30 $15.25, koliko bo pa ta dobil. s«» št» ne ve, a Avstrija bo najbrž dobila le $15 za K 100 ali pa še kaj manj. To dejstvo kaze, da je finančno stanje Avstro-Ogrske zavoženo in izvanredno slabo. Vsi.-d tega je treba vzeti, kar se dobi. Seduj že še nekako gre, ko na Dunaju prav marljivo tiskajo bankovro dol <1o dveh kron. Pre-l.:.val»rvi> je prisiljeno jemati ta papirnati denar brez državno zaloge ekvivalenta v zlatu, a kova-nega drobiža ni. Iz prometa je izginilo srebro, nikel in celo baker, «» zlatu pa niti govora ni. Časopisi iz starega kraja poročajo, da je v raznih krajih pre-iskala policija vee trgovin in vze-<1 nekdaj je že navada, da po-fckrije ljudstvo v vojnih ea&ih zlato in srebro. To «e zgodi seveda le v slučaju, da ga ima. V zlatu vidi pravo ceno in pri njem se nične izgubi. Drugače pa je pri srebru. Srebrni de-nar ni toliko -vreden kot se glasi njegova vrednost in ako pride do poloma, dobi ljud-Kvo le vrednost srebra, ne pa »vote, ki je zapisana na srebrnem denarju. Se slabše pa je pri niklu in bakru. Sedaj, ko divja vojna na vseh koncih in krajih, se še nekako rije naprej g tem ''denarjem7', ker ga mora vzeti vsak, trgovec, obrtnik ali delavec. Kaj pa bo, če ne bo z vojno nikakega uspeha, to je, Če ne bo mogoče dobiti nobene mastne vojne odškodnine v zlatu? Petem bo prišel moralični maook Dolga, dolga vrata številk, ti-ftkane bankovce cele železniške vlake, a vse brez podlage, brez pokritja v zlatu! Gorje potem državljanom ! 4 Iz njih se bo stiskalo, a odkod vzeti, ko že preje itak nič ni bilo? Oni. ki žive od naroda, bodo že shajali, toda narod, oni narod, ki dela kot bučela od ranega jutra do poznega večera, bo stiskan do obupa. Bojimo se, da bo to nagrada avstrijskim narodom za njih zvesto branitev krone nena-padene domovine! Potem se bodo oglasili kaki svetohlinei, ki žive prav dobro od ožemanja narodov, ter rekli: "Le doma ostanite na svoji grudi, trdo delajte, bo že nekako šlo!*' Sami pa se bodo mastili ob žuljih, zapeljanih narodov___ Domače vesti. Zaroka. Zaročil se je urednik našega lista gospod Gilbert Potrato z gdč. Anico P a k i ž e-v o. Prijatelju in tovarišu naše naj iskrenej£e čestitke. Begunci s Sahalina, Kuski spisal V. Korolenko. —o— Za govorica morja. Ne bom ušel Sa-jhalinu... Star sem. Dvakrat sem ' bežal: enkrat so me ujeli v Blago vešč en sku, drugič pa v Rusiji, in zopet sem tu. Usoda mi je pač odločila, da bom umrl tu." "Morda tudi ne", ga je hrabril Vasilij. "Ti si še mlad — jaz pa že star in slab. Ive poslušaj, kako grozno in otožno buči morje!" V. Iz sedme kasarne so spravili dosedanje arestante ven in novo-jdošle notri ter postavili za zače- Itek stražo pri vhodu. Navajeni straž in tesnih spon, bi se druga-jče takoj raztepli po otoku, kakor .ovee. ki jih izpuste iz staje, j Onih, ki so bili živeli že dalj časa na otoku, niso zapirali. Po kratkem bivanju na otoku in po spoznanju obstoječih razmer so morali priti kaznjenci do prepričanja, da je beg z otoka nadvse f tvegano podjetje, da, gotova (smrt, in zato so se lotile tega koraka le najbolj smele narave, tudi ti le po dolgem prevdarjanju. In take zapirati ne hasne mnogo: ti le uidejo, če ne iz kasarne, pa od dela. "No, Buran. zdaj svetuj!" se je obrnil Vasilij tri dni po njiho-' veni prihodu na otok do njega. "Ti si vendar med nami najstar-ši. iti moraš naprej ter dajati po- - trebna povelja. Za živila bo seve- - da tudi treba poskrbeti." "Kaj naj svetujem", je rekel , Iluran. "Težko je; moja starost - ni nič več po tem. Skrbi torej > sam.' Čez kake tri dni nas bodo - poslali v skupinah na delo, pa tudi drugače nam je dano na prosto . voljo, zapustiti kasarno. Toda z i vrečo te ne bodo pustili ven. Zato - le premisli, kako naj začnemo." "Premisli ti ter prevdari. Bu-i ran: ti moraš vendar boljše ve- - deti!" e Toda Buran je hodil okoli brezbrižno, mrko. Z nikomur ni govo-1 ril ter je vedno mrmral nekaj 'jpredse. Z vsakim dnem se je zdel stari potepuh, ki se je znašel že ljv tretje na tem kraju, slabejši. Medtem je nabral Vasilij še de- - set mož za beg. od katerih je bil • eden čvrstejši kakor drugi ter je • silil v Burana in ga skušal oživiti " in ogreti za beg. o kojega posre-; čenju je govoril dozdaj čisto - brezbrižno. Včasih se mu je po- - srečilo; toda tudi takrat je končal stari vedno s tem, da je po- • udarjal težkoče in slaba predzna-'» menja bega. e "Ne bom ušel temu otoku, ne, e ne!" to so bile vedno njegove be-1 sede, s katerimi je izražal stari potepuh svojo maloupnost. , V svetlejših trenutkih pa se je tudi ? oživil s spomini na svoje prejšnje ^ bege in potem je pripovedoval, le-1 žeč na svojem ležišču, Vasiliju zvečer navadno o legi in potih o-toka. ki bi jih morali rabiti jet-a liiki. Pristan Due leži na zapadni strani otoka, ki je nasproti azijskemu bregu. Morski zaliv je širok tu tristo vrst. Preveslati ga 1 z malim čolnom je nemogoče in 3 zato se obrnejo morebitni begunci navadno v drugo stran. Beg sam na sebi na otoku ni otežkočen. \ "More se iti, kamor kdo hoče", J j V rekel Buran, "če se hoče urare-1 ti: otok je velik ter obstaja iz poljan in gozdov. Celo domačin se 1 ne more povsod naseliti. Če se krene na desno, se zaide med ka-? menje in človeka napadejo lačne divje zveri ali pa se prostovoljno vrne. Ue se gre proti jugu, se pride do konca otoka, kjer je morje, Z ladijo bi se tam pač moglo čez, • Samo ena pot nam preostaja — c ona proti severu, vedno ob obrež-1 ju; morje nam bo vodnik. Kakili 1 tristo vi-st moramo prehoditi in " potem bomo dospeli do nekega morskega zaliva, ki je ožji. in tam 1 moramo čez s čolnom." "Toda reči ti moram", j" pristavil Buran svoj navaden sklep, | "tudi tu je težko, ker moramo • mimo stražnic, v katerih so voja-' ki. Prva stražnica se imenuje Varki, predzadnja Pangi, zadnja Poguba — j»ač radi tega tako na-z v ana, ker prinese našim ljudem še najprej pogubo. Toda preme- • teno so postavili te stražnice. 1 Tam, kjer se zavije pot ostro krog vogala, stoje — lahko greš, ne da bi slutil, njim v roke. Bog nas varuj tega!" *" "Dvakrat si pa vendar že šel ■ in boš zdaj pač že vedel, kje se • nahajajo!" ' "Da. gotovo sem bil š»*l!" in v • njegovih ugaslih očeh se je za-blisnilo.. "Poslušajte torej, kaj vam bom povedal, ter ravnajte se ' po tem. Kmalu bodo klicali ljudi 1 za postavljanje mlinov, javite se vsi. Potem bodo živila skupaj naložili ; tudi vaše vreče s suhorjem naložite tedaj. V mlinu je Petru-ša, tudi eden naših mladih ljudi. Od tam bomo šli na pot. Tri dni nas ne bodo pogrešali — tako je tu v navadi, da se ni treba javiti pri klicanju tri dni — to ne stori nič! Zdravnik te oprosti vsake kazni, bolnišnica je tu slaba. Če zboli kdo od prenapornega dela ter se ne more ganiti, leže v gozdu v goščavo ter se pozdravi v svežem zraku. Ue pa ne pride tudi četrti dan. tedaj se ga smatra za begunca. In če pride potem še nazaj, more se obrniti naravnost do "kozla"." "Čemu do "kozla"? Saj z božjo pomočjo se ne bomo vrnili nazaj prostovoljno!" je rekel Vasilij. "In če se ne vrneš", je rekel Buran mrko, in njegove oči so spet izgubile svoj blesk, "te bodo divje zveri v gozdu raztrgale ali pa vojaki v stražnicah ustrelili.j Z ljudmi naše vrste ne poenajo mnogo usmiljenja; ne pošljejo! nas nazaj na stotine vrst... Tam, kjer nas dobe, nas ustrele na me-1 stu in pri kraju je!" j "Nikar ne skovikaj, ptič nesreče! Jutri gremo. Le povej Bobro-vu. kaj rabimo. "Zadruga" nam bo preskrbela." Stari je mrmral predse ter je odšel s povešeno glavo, dočim je naznanil Vasilij tovarišem, naj bodo pripravljeni. Urad pomočnika je že prej odložil, na njegovo mesto so izvolili in postavili dru-I gega. 1 (Pride še.) Razne zanimivosti. t Poroka ob grmenju topov. "Figaro" pripoveduje o nena-jvadili vojni poroki: V neki vasi ,v okolici Verduna se je pred krat-I kim vršila originalna francoska ^ poroka. Poroka se je vršila v šoli. ^ v dvorani, okrašeni z venci in vojaškimi znaki, v navzočnosti mnogih vojakov v uniformah. Ženin i je privedel nevesto k mizi. kjer je sedel častnik, ki je imel pred : seboj odprti državljanski zako-1 nik. Zunaj so grmeli topovi in prasketale strojne puške. Častnik ' je nadomeščal župana ter poročil " mlada človeka. Samo to je bilo, " da je svatba trajala le kratek " čas, ker so topovi vedno mogoe- ■ nejše grmeli. Častnik, ki je poro-jčal, se je z iskrenimi besedami , poslovil od neveste, novoporočeni - soprog je moral v strelski jarek, i a mlada žena je šla domov. i ■ Tragične posledice pomote vojne . ] pošte. . I Deželiiobrainbno divizijsko so-L dišče na Dunaju je razpravljalo I te dni o nekem tragičnem slu-Jčaju. Šofer Ludovik Zoehmann je I bil obtožen, da je ubil svojca . brata Karla, ki se je šele pivd 1 kratkim vrnil z bojišča. Med obema bratoma je prišlo namreč do konflikta, ker je Ludovik sumil. 1 da ima Karel razmerje z njegovo ] ljubico Krnestino P. Ljubosum 1 nost obtoženca je povzročila uso L,depolna pomota vojne pošte, ki je več razglednie. ki jih je posla » la Ernestina P. Karlu Zoehman " nu, dostavila drugemu, istolako - na vojni se, nahajajočemu bratu ' Ludoviku Zoehmannu. Ta je opo-i zoril Ludovika na vsebino pisem. -.Ko se je Karel vrnil, je prišlo J najprej do spora, tekom katere-> ga je Karel zagotavljal Ludovi- - (ku, da nima nobenega razmerja . z negovim dekletom. Ko pa je . prišel zvečer pijan domov, je pri--:čel dražiti Ludovika, ki je po- - stal še bolj ljubosumen in je kon-i čno zaklal svojega brata. Erne-i stina je pri zaslišanju priznala. i'da je faktično imela Karla rajše, i j nego Ludovika. Zadeva je bila j končno izročena deželnemu soiii-išču. ker morilee za časa zločina še ni bil prezentiran, čeprav je ' bil že potrjen. Strašna mačeha. ^ Plzensko izjemno sodišče je sodilo te dni delavčevo ženo Ano Kouhkovo. ki je ubila v noči na 1 3. februarja svojega pastorčka 3-, letnega Kraanka Koubka. Raz-" prava je dognala, da je obtožen-'.ka z otrokom naravnost bestijal- ■ (no ravnala. Zdravniki, ki so te-• lesee ubitega fantka secirali, so (povedali, da je bilo polno podplutb, da so bile na hrbtu grde rane od ležanja iu mrčesa. Obto-ženčini lastni starejši otroci so povedali, da je bila mati malemu Emanku naravnost strašna mačeha. Ni mu dala jesti, tepla ga je . celi dan ,razbila mu je ustnice in ga v usodni noči treščila, ker je jokal, za postelj, tako da si je razbil glavo ob zidu. Bestijalno mačeho je sodišče obsodilo le rail i uboja in sicer na 4 leta težke ječe. Boj proti jazbečarjem v Parizu. V pariški družbi, in predvsem v boljši, se je v zadnjih letih vgn^zdila grda in neokusna navada, da so salonske dame jemale )se tudi v družbo. Časopisje je vedno grajalo to. Toda zastonj je bil ves boj. Zdaj se je pa naenkrat vse to obrnilo. Vse pariško časopisje zahteva v dolgih člankih. naj se odstranijo ti psi, ker| so večinoma jazbečarji. O teh se je namreč raznesla govorica, da so nemškega izvora. In to je zadoščalo Parižanom. ki ne morejo zdaj za časa vojne ničesar videti, kar je nemškega. In tako so napovedali jazbečarju najostrejšo vojno. Vse dnevno časopisje se zanima za te pse in tenor vsehf člankov je isti: proč z jazbečarji! Izjemo dela edinoie "Temps", I ki edini izmed vseh časopisov pobija mnenje, da je jazbečar nemškega izvora. Poudarja, da so jaz- bečarja poznali že v starem Eglp ! , tu. In če bi tudi — pravi 'Temps'I J— tega pametnega psa dovažali: v Francijo iz Nemčije, vendar u-boga žival ne more biti odgovor- d na za čine Nemcev. Toda ta boj ■ o 'še ni končan. Značilno je. da j- ~ Pariz še zdaj tako vrtoglav in „ 'malenkosten. Kaj ga bode raz- ^ burjalo čez 14 dni, čez mesec dni? Najstarejši vojak avstrijske armade umrl. V Kološvaru je umrl huzarski * j podpolkovnik Ilorvath v starosti k 102 let. Boril se je še v bojih „ 1S4S. leta. C Angleški špioni v Jeruzalemu. "Frankfurter Zeitung" poroča iz Uarigrada: Pred kratkem je bil usmrčen neki arabski katoli- s ; ški duhovnik zaradi špioitažc v 1 prospeh Francije. Zdaj pa so \ „ " Jeruzalemu obsodili na vislice 2 1 druga špiona. ki sta delovala i t • Anglijo. Sodbo so takoj izvršili. Nov škandal na Ogrskem. 1 Policijski šef v Szatmaru dr. i . Julij Tankozv je svojo službo izrabil v to. da je z ondotnimi čevljarji sklenil pogodbo in postal posredovalec liferantov čevljev J za armado. Seveda je lepe novce j spravil v žep. Tega policijskega ' šefa so zdaj odstavili, pa ga bodo L tud kazensko preganjali. .3 j Jeruzalem — vojaški tabor. j I "Frankfurter Zeitung" poroča da izgleda sveti Jeruzalem kakor vojaški tabor. Na bivšem tempelj- I skem trgu se vrše ljudska zboro-» vanja. 11a planotah Oljske gore. ' blizu cerkve Božjega groba in v s Getsemanskem vrtu se vežbajo 3 turški vojaki. Jeruzalem je poln ( . Turkov, Čerkezov, Arabcev iu e Kurdov, med katerimi vzbujajo 1 j pozornost nemški častniki s svo-1 jimi visokimi postavami. 1 , Pekarski mojstri se uče od žensk. . ] Iz Budimpešte prihaja vest. tla -» se budimpeštansko prebivalstvo . pritožuje, da oudotni peki ne zna \ - jo delati iz moke, zmešane /. ko- 3 i ruzno moko, koruznega kruha, ki bi bil užiten. Ker je pa znano, tla . znajo 11a Sedmograškem živeči i Romiuici in Sekelei pripravljati 1 izboren koruzen kruh, je skleni- ' - la budimpeštanska tovarna za .. kruh, poklicati s Sedmograškega d romunske in sekelske žene, da po- - kažejo pekom, kako se pripravlja . dober koruzen kruli. To namera- ' 1 vajo storiti tudi privatni peki. e Velika sleparija. J Na Dunaju so aretirali 501et- j - nega trgovca Viljema Leitnerja. - ker je obdolžen, da je osleparil 1 . "Prvo hrvatsko štedionieo v Za- . grehu" za pol milijona kron. O-1 vadbo je napravila dunajska po- - licija v imenu hranilnice. Zatrju- 1 1 je se, da je Leitner zahteval me- ? seca julija 1913 od imenovane hranilnice posojilo ter izročil kot kritje potrdilo tvrdke "Union- ' Baumaterialiengesellschaft" na - Dunaju, nadalje eno menico in > končno tri akcepte neke tvrdke 1 z žirom svoje zelo bogate tašče I - Fani Becher. To kritje je smatra- - la hranilnica kot zadostno ter je - dovolila posojilo v zm-sku pol mi- - lijona kron. Dobil je zastavna pi- - sma. Ko se je bližal dospetek. s.- 1 > je Leitner skliceval 11a razmere - na denarnem trgn, ki so zavlada- ■ le vsled vojnih dogodkov. Hranil- - niča se je obrnila na tvrdko "U- I > nion - Baumaterialiengesellschaft. 1 Tedaj se je pa izkazalo, da je do- - tično potrdilo ponarejeno. Leitner 1 • je hotel sleparijo izvensodno po- 1 ravnati ter je ponudil 200.000 K. 1 • Pogajanja so se razbila. 11a kar je 2 ■ hranilnica napravila ovadbo. Leit- > ner je šel v neki privatni sanato- - rij. kjer so ga aretirali. 3 Ženska banka. V Berolinu obstoji posebna J > "Ženska banka." Vodstvo je v ženskih rokah, vse uredništvo je ženskega spola in banka posluje samo z ženskami. Sedaj je pa v J to banko posegla moška roka, — liamree trda roka državnega ® pravdnika in — idile je konee. Šest parnikov torpediranih. g London, Anglija. 4. junija. — Angleški parnik "Inkum" je bil ^ danes torpediran v bližini Seillv otočja. Moštvo se je rešilo. Nem- 4 ei so tekom zadnjih 24 ur potopili pet nadaljnih parnikov. Leti fi fco švedski parnik " LapplandT* danska jaderniea "Salvadore". norveški parnik "Cubano" in o-iba angleška ribiška parnika "Hi- Ji orld" in 'Victoria." . Vse tri skandinavske parnike se je potopilo v Severnem morju. L "Lappland" se je nahajal na poti v Anglijo ter imel na krovu že- v lezno rudo. ' Zvišanje kapitala v Fordovih tvornicah. Detroit, Mich., 4. junija. — /Ford Motor Co. je danes objavila, da je zvišala svoj akcijski kapital od $2.000.000 11a $100.000.000. ZADOVOLJNI boste, če ee poslužit* naše Tpjm* posadk«. Vsled ustavljenega parubrodstva »mo prisiljeni prodati za Evropo namenjene kia vir je in 1'laycr-klavirje po znižanih cecah- Schlcicner & Sons. 37 W. 14. cmU. N.w York. N. Y. NASI ZASTOPNIKI, kateri bo pooblaSčenl pobirati naročnino ca "Glas Naroda" ln knjige, kakor tudi za vse druge v nafio stroko spadajoče posle: Jeoni JLind, Art ln okoli cm: Michael Clrar. Kan Francisco, CaL: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: Frank Skral«ee. LeadviUe, toto.: Jei cjr jmiiim. Pneblo, Colo.: Peter Cnllg, J. M. ftojtz. Frank Janesh ln John Genu. Salida, Colo, in okolica: Loula Co-stello (The Bank Saloon». Walseuburg, Cel*.: Ant. Saftlch ln Frank Blatnik. Clinton, ImL: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alola Rndman. Anroi a, 11L: Jernej B. Verbid, 633 Aurora Ave. O^lesby, 111.: Math. H liberal*. Depue, 111.: Dan. BadoTl*" Chicago, I1L: Frank Jur,---- La Salle, I1L: Mat. Eomp. Jcliet, 111.: Frank Laurlch, John Zaletel tn Frank Bamblch. Mineral, fians.: John Stale. CTaokegan, I1L: Frank Petkoviek ln Math. Ogrin. So. Chicago, HL: Frank Cerno tn Rudolf Požek. Springfield, IlL: Matija BarborlS. Frontenae. Kana. ln okolica: Frank Kerne. Malbery, Kant, la oboDca: Martin Kos. Calnmet, Ml eh. la okoUea: Pavel Shaltz ln M. F. Kobe. Detroit, Mich. In okoUea: Jow»ph QlaslC. Manistlqae, Mich. !■ okolica: B. Kotzlan. So. Range, Mich. In okolica: a. a LtkoriS. 4«r«r». Hit«.' Jnain Fnjrliia. Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrlch in Frank Žagar. Dulath, Minn.: Joseph Sbarabon. Ely, Minn, in okoUea: Ivan Oooie, M. L. Kapsch, Joa. J. Peshel in LouU M. PeruSek. Eveleth, Min.: Jnrij Kotxe. Gilbert, Minn. In okolica: L. VeseL Hibbing, Minn.: Ivan Ponfie. Kit/villr, Minn. in oltoliro: Joe Aant. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Sl&pnlk. Lorain, Ohio in okoUea: John K arose 1735 E. 33. St. Soangston, O.: Ant Klkelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. ln okoUea: M. Kla-rlch. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. BridgeviUe, Pa.: Rudolf PleterSek. Bur dine, Pa. in okolica: John Ker-£Unlk. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Canonsbnrg, Pa.: John Kokllch. Brooghtoa, Pa. in okoUra: A. Dem- ter. Darragh. Pa: Draentln Slav««. D1111I0. Pa. in okolico: Josip Suhor. Export, Pa. in okolica: John Proatur. Forest City, Pa: Karl Zalar ln Fr. Leben. FarelL Pa.t Anton Valentin«« Qrtesfbnrg, Pa. ta okoUea: Vaaao- «lav PalflC. Irwia, Pa. la okoUea: Frank Den-Sar Johnstown, Pa.: Frank Gabreuja la John Pfilane. 3Iaea, ki {Mitol-če ponosno proti nebu ki|M*oe zlato klasje na jwdju. tako smo bi-fi tudi mi naenkrat obdani od oblaka dima. ki je nastal vsled hitrega streljanja, in svinčena tin's granat in šrapnel, ki se je vsipala iz naših havbie. je neusmiljeno razsajala med vojaki sovražnih čet. Govorilo se ni nič, znamenja so m' dajala samo z rokami. Vsak izmed nas je delal z naporom vseh sil, da nas je oblival pot, kajti vsi sme vedeli, da je izid ljute bitke odvisen skoraj samo (si naših havbie. Skoraj celo uro je trajalo gro m en je topov, ne da bi Inli sovražniki izsledili naše postojanke. Sovražne granate in šrapncle smo vdeli padati kilometer v stran. Bili smo prepričani, da nas ne iz-•lede; v tej misli nas je zlasti u-trdilo dejstvo, da se je sovražni operij vedno bolj oddaljeval od nas, luesto tla bi se nam bližal. Toda naenkrat zaslišimo tik za našimi hrbti strašen pok: udarila iu razletela se je sovražna granata. Tej je sledila druga, tretja itd. Ker je po prvi trajalo celih pet minut, predno je priletela druga, smo si že mislili, da mi sovražniki samo slučajno namerili 4|^ikaj. A ko je priletela druga granata in so ji čimdalje hitreje sledile nadaljne, smo uvideli, da so nas izsledili. Sovražr ik je dobro meril: ra zen treh prvih so vso. naslednje eksplodirale v naši neposredni bližini. Sto korakov vstran smo imeli spravljene konje. Človek bi mislil, da se bodo vsled strašnega, neprestanega pokanja iztrgali in raz bežal i na vse strani. A tako so že vajeni bojnega hru-ma. da se uiti ne ganejo, pa naj ie tako grme naši in sovražni topovi v njihovi neposredni bližini. Seveda so taki le konji, ki so že dalj časa na bojišču. Najprej so padale sovražne krogle za nami, potem so udarjale v prostor med liaterijo in konji in padale tudi sredi med konje. Pretresljiv je bil pogled na težko ranjene m konje, ki so h ropi i, iz gobea :n no*nie jim je tekla kri. pogledi so se užigali in ugašali, udje so se z trenutek zganili iu zopet obstali — vse to je pričalo, da smrt ni daleč. Hotel sem jim skrajšati strašno trpljenje — bili so trije — ter jim iz revolverja poslati odrešilno kroglo. Toda tisti trenutek so začele granate in ara imeli padati naravnost med nas, da sem pustil konje in mislil na drugo. Kakor bi kdo s palico sunil v sršenovo gnezdo in bi se vanj zakadili vsi sršeni naenkrat, tako smo sedaj tudi mi začeli ero. , Končno je sovražni ogenj po-. nehal. Takoj srno vedeli, kaj to ! pomeni. In res je opazovalec javil, da so uničene tri ruske baterije, katerih ostanki se umikajo. Bili smo zmagovalci. Pet minut na t*» Milo tudi mi prenehali z ognjem. Še le sedaj smo zopet postali lju-, l.je in se zavedli človeških dolžnosti: pomagali smo ranjeneem, kolikor je bilo mogoče. Tudi mene je ranil drobec gra-i nate. ki se je razletela v neposred-I ni moji bližini, na čelu. Rano sem si bil sam obvezal in je sedaj že , zaceljena. Brazgotina nad desnim očesom pa me bo vedno spominja- • la na dan. kakršnega ne bom, ta-i ko upam. nikdar več doživel. Kurlandija. ki je postala zadnje dni važno bojno prizorišče na skrajni seve-rozapadni točki severnega bojišča. ' šteje krog MX) tisoč prcbivalecv. t Kmečko prebivalstvo pripada let-> skemu plemenu ter je Nemcem sovražno, plemstvo in mestno prebivalstvo. v kolikor ni židovsko je nemško. Dežela je zelo rodovitna ter ugodna za žita in živinorejo. Mitava in druga mesta so s kanali zvezana z Vzhodnim morjem. Pe-trogradsko-varšavska železnica teče skozi skrajni južno-vzhodni kot » kurlandske pokrajine; razen tega vodi ob severni meji železniška proga iz Dvinska v Rigo. katero mesto je z železnicami zvezano tudi z Mitavo iu Kovnom. Zadnje imenovano železnico so nemške čete že uničile, tako da je Libava s kopne strani odrezana od prometa z Rusijo. V Kurlandiji je nad :i00 jezer. V 13. stoletju so Nemci vdrli v deželo in premagali domače slovansko prebivalstvo. Nemški cesar je današnje baltijske pokrajine. med njimi tudi Kurlandijo. podaril nemškemu viteškemu redu kot fevd. Kasneje so prišle te pokrajine pod poljsko gospodstvo. Doba samostojnih vojvod je trajala do leta 179."». ko je kurlaud-ski deželni zbor sklenil, da se Kurlandija podvrže ruskemu žezlu. čemur je pritrdil tudi tedanji voj-vod«. Od tedaj je Kurlandija ruska pokrajina. Ruska vlada je vse storila, da deželo poruši in vzame uemštvu vsako moč in ugled. V tem prizadevanju je igralo važno vlogo tudi pravoslavje. L. lhS7. se je v vseh kurlandskih šolah uvedel ruski učni jezik. Za Rusijo u-soduega leta 190.">. ko se uprli tudi Leti izvršili velika opustošenja in proglasili haltijsko republiko. General Orlov je revolucijo stri in o tem silno trdo postopa). Ob izbruhu sedanje vojne je ruska vlada razlastila vse baitijske Nemce. Izpred sodišča. Sodnik : — S čem pa zamorete dokazati, da vam je obtoženec u-kradel žepni robec T Tožnik : — Žepni robec, katerega so našli pri njem. je ravno tak kakor so moji. Sodnik: — To vendar ni noben dokaz. — Poglejte, jaz imam < ravno tak robec. Tožnik: — Že mogoče. Dvanajst i sem jih kupil, sedaj jih imam pa ! samo deset. Gatun zatvornice v Panamskem prekopu. Gorenjska korenina pov-1 sod uspeva. Andrej Cerne iz Kranjske go-jre, ki služi pri 7. top. polku, je že j od začetka vojne na severnem bo-'jišču ter je še vedno čvrst in zdrav. — Pred kratkim je pisal i svojim staršem med drugim: — Sedaj sem pri polkovnemu poveljstvu v telefonski službi in i se mi kar imenitno godi. Sicer se tudi k nam časih izgubi kaka granata, ki izkoplje, kamor udari. jamo. v kateri se lahko skrije 10 mož. A kaj zato. Smo pač v vojni in v vedni nevarnosti, pa naj je kdo tu ali tam. Najbolje je, da se človek ravnodušno prepusti usodi. Ako mi je krogla na-!menjena, me bo našla, naj boni t kjerkoli, in sicer najraje takrat. | ko se bom najmanj nadejal. Mnogokrat, bi me bila že zadela granata, šrapnel ali infanterijska krogla, ko bi bil napravil le še korak na desno ali levo. stopil ma-jlo hitreje ali pa počasneje. V voj-fni je človek vedno izpostavljen , j slučaju. Vendar sem pa vedno i bolj vesel, da sem pri artileriji. ■ ker je vseeno boljše nego pri pehoti; nas je vendar še nekaj tu. | kar nas je šlo prvih iz Ljubljane. pri infanteriji so pa taki bele vrane. Pri dragoncih je pa menda še l» bolje nego pri artiljeriji. i! Zdrav sem. hvala Bogu. popol- - noma, da. še bolj. nego sem bil - doma. Niti dneva še nisem zamti- - tlil in tudi nahod me še ni nikoli - mučil. Ker sem se zopet malo od-: počil, me je tudi več v hlačah, ki - so preje že kar mahedrale na me--jiii. Kruha imamo sedaj dovolj: včasih dobimo tudi vino. A dru-• ga bo, kadar pojderao zopet čez Karpate v blaženo Galicijo. .) Zadnji čas smo dobili mnogo i rekrutov in tudi nekaj starih je - prišlo nazaj. Novincem nič kaj ne j zaupamo; pri topovih je kolikor -'mogoče samo staro moštvo, ker stare kosti še niso trhle, čeprav i J smo že 8 mesecev tukaj, in naj-i'bolj zanesljive. f\ Uši sem popolnoma odpravil; 1. eter je prav dober za to. a še bolj--iše je mazilo. Pobiti se sploh ne . dajo; časih sem jih 100 pobil na - enem mestu (!), a sem jih bil še -jvedno ves živ. Sedaj bom imel ne-j;kaj dni mir, dokler si novih ne ■ zaleze m. Drugo pistno se glasi: — Tu zopet ziina. Sedaj je bil . nekaj dni tak veter, da je poined-i" | lo vse sneg ter ga naneslo po jar--; kili in naših kritjih. Pa menda bo j' tega kmalu konec. Seveda pa pri- - j dejo s pomladjo novi napori in i novi boji. Sedaj smo že tretji me-. see na enem in istem kraju ter se . večji del samo gledamo med se-, boj. Dobro smo utrjeni in zakopa-. ni v zemlji. da nam sovražnik ne , more z lepa do živega. Toda tudi . mski medved se je zakopal globo-. ko v zemljo. Gotovo je, da se ne . borno večno gledali izza jarkov, i marveč bo prej ali slej počilo in j bojni ples bo znova zavihral. _| Jaz sem še vedno pri telefonu j in se mi prav dobro godi. Ker i-j J mam jaz do polnoči službo, lahko j zjutraj do 8. spim, medtem ko je . gospod pol kov ni poveljnik, ki tu-• di ne gre pred polnočjo počivat. . | vsako jutro že ob 6. na nogah. _ j. j Torej se meni boljše godi nego _ njemu. Ker redno zamudim skup-_ 'ni zajutrek. si moram sam kuha- > ti; v sobi imamo pee. a tudi star . štedilnik je pri hiši (neka prista- > va) ter si torej že lahko kaj zva-Jrim. Zelo nerad se sam hvalim, a ) i toliko pa že moram reči. da sem , se naučil imenitno kuhati: Kavo. , krompir v oblicah, prazen, zmeč-. kan itd. Kar je boljših stvari, jih - pa še ne izdam ne, kakor n. pr. žfrance iz otrobov z maslom zabe- .; 1 jene. Kako in kdaj sem jih kuhal j,vam bom drugikrat povedal. Za danes vam samo to rečem, »la kaviar pridem (lovora, ne boste več jemali kuharice. Če bom kateri-krat kaj prismodil. dvakrat soli! ali pa neslano skuhal, nazadnje 1 pa še vse skupaj prevrnil, kakor > se mi sedaj cesto zgodi, boste morali potrpeti, kakor potrpim sedaj tudi jaz. — Srčen pozdrav vsem skupaj. Proti žganjepitju. Ruska vlada je razpisala celo vrsto vrlo znatnih nagrad, skupaj 724,000 rubljev. za izume. — (vsled katerih bi se dal napraviti ^alkohol popolnoma nevžiten. a bi , ostal poraben za vse tehnične namene. I | Ruski general Kaulbars v Bel-t fortu. ! Iz Genfa poročajo: Ruski general Kaulbars je obiskal Bel fort ter si ogledal ondotne utrdbe. 'Kinematografski operatorji v vojni. _ \ I Fotograf, ki je dobil oil svojega film. društva nalogo, da napravi v vojni posnetke, je združen z mnogimi težavami in nevarnostmi. On mora deliti ne samo • vse nevarnosti vojaka, ako si hoče pridobiti res zanimive slike s fronte, ampak se mora tudi boriti proti strogim prepovedim raznih vojnih vodstev in mora gledati, da se jih najbolj spretno izogne. Navadno se v to svrho poslužu-jeo t. zv. telefon aparatov, t. j. {aparatov s takimi lečami, ki dopuščajo da se napravijo posnetki iz velike daljave, katere pa kljub temu izgledajo, da so napravljene iz najbližje bližine. Neka francoska tvrdka uporablja, kakor to poroča "Neue Zuer. Ztg.", aparate. ki posnemajo slike iz daljave j500 metrov, in ki so vsled svoje jasnost i tako goljufive, da bi mogel človek verjeti, da so fotografirane iz samega okopa. Ta način se že dolgo časa upo-' rablja tudi v naravi, n. pr. pri fo- • tografiranju življenskih navad zveri ali plašljivih živali. V vojni mora biti aparat bolj pripraven • za transport. Zaradi tega ne uporabljajo težkih tronogov. ampak si pomagajo z enostavnimi lastnimi konstrukcijami z ozimni na j figuracijo tal. Pri uličnih bojih Nemcev in Belgijcev je postavil ; neustrašljivi fotograf .Mason apa-1 rat sredi same ceste, sam pa se ; je za njim vlegel na trebuh. Pano-1 rami podoben pregled nemških pozicij je poncsl Mason z nekega br-' zojavnega droga. Potem k«> je sam zlezel na drog. je potegnil s seboj c z žico aparat, ki je bila ovita o- koli njega. ) Bizeul je fotografiral prihod Nemcev v Gent skozi uro in pol, potem ko je pred tem v vrata neke zapuščene trgovine izdolbe! luknjo, ki je bila ravno zadosti velika za lečo njegovega aparata. Nič težje od samega posnetka in tudi transport slike t. j., da ne pade ' v roke cenzorja in da potem eventualno ne l>o ničena. Neki predrzni Amerikanec je z velikimi te-1 žavami fotografiral topniški dvoboj med Nemci in Francozi, ali ni mogel svojih slik spraviti na varen prostor. Skril je svojo kamero in svoj film v kleti neke zapuščene hiše iu se je vrnil šele čez par dni, ko je bilo bojišče nekam drugam prestavljeno, v svoje skrivališče, vzel svojo lastnino in z ve-" likim naporom prišel do nekega parnika. ki ga je rešil pred samo-1 voljo neizprosnega cenzorja. Izdelovanje menelita v Franciji. "Geiifer Suisse poroča iz Ly-ona. da so dobile ondotne tovar-1 ne za razstreljiva od vojnega mi-nistrstva povelje. naj podvoje število delavcev. Zdaj dobavljajo • vsak dan 1JOO stotov melniita. Kad bi izvedel za naslov svoje I ' prijateljice J Kit K ZANOŽ-KAIJ. Soma je od Sv. Katarine. > Pred dvema letoma je prišla v Združene države in ne vem, kje se sedaj nahaja. Prosim cenjene rojake in rojakinje, da mi sporoče njen naslov, ali pa naj ► mi sama javi. — Alois Ravnikar, Camp 31, Cheat Bridge, W. Va. (5-7—€) • NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Penn-, svlvaniji sporočamo, da jih bo v l kratkem obiskal naš potovalni zastopnik i , IpSCff | H i^|pftf - ~ f§ Ip- * ~ fit* >.%', I M Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Sedaj se mudi v Johnstown, Pa., in okolici. 1 Upravništvo "Glas Naroda", , - 4 Debata o ujetnikih v zbor-; niči lordov. i r* ~—— i Lord Newton je izjavil, da se . ne more več dvomiti, da Nemci j - grdo in kruto ravnajo z angleški- - mi ujetniki, siabše kakor z drugi- - mi. V mnogih slučajih se jim dela njihovo življenje neznosno, na- - menoma iu z mrzlo krutostjo, k: i človeka bolj odbija kakor izbru- 1 iii podivjanosti pri manj eivilizi-i rčnih narodih. V mnogih ujetni-, i ških taborih se jim daje samo po' i hrane in oblači se jih samo na pol i in to samo zato. ker so Angleži.| . Še na slabšem kakor so častniki j je pa moštvo. — Govornik je pro-. ti represalijam. Misli na posebno - nesrečen slučaj, ko so Angleži sa-| i mi dali Nemcem pretvezo za ta ! t ko postopanje. Da se je z ujetim! . moštvom nemških podmorskih! - čolnov drugače ravnalo, kakor A j drugimi ujetniki, je provzročil i več ali manj Churehil sam na svo-i -'jo roko. Govornik je nasvetovfd. I • ' - naj se vrne Nemcem milo za dra--.go na drug način: z represalijc-j . |iiii proti nemški lastnini. Če se to, .jzgodi, bo Nemčija takoj drugače -[ravnala z ujetniki. Lord Kitehe- •, uer izjavlja, da se je branil in bra--jiiil, a vendar mora vrjeti. da Nem--jci slabo ravnajo z ujetniki, kar, • potrjujejo u begi i ujetniki in fran--jcoski. belgijski, ruski in ameriški( .■viri. Vsi oni, ki so preiskali nji-j > | liove izjave, so se prepričali, da ( . ! nemške oblasti ravno proti Angle-'žem postopajo nečloveško. Ujet.»«i-ijke se je sleklo do nazega, se na - razne načine kruto ravnalo ž nji-Jmi in nekaterih slučajih se jih - je čisto hladnokrvno postrelilo. j Lord Kitchener je končal: Neiu-| čija se je dolgo vrsto let postav- -jljala jired civiliziranim svetom j kot velik vojaški narod in je v J i veliki meri pokazala vojaške zmož-l - nosti in pogum, toda zasaditi bi i morala tudi prapor vojaške Časti J - in vojaškega zadržanja, ki bi ji - pridobilo vsaj spoštovanje, če že ne prijateljstva narodov. Name-, sto tega pa seje ponižala do de-j ijanj. ki ji bodo večen madež v j ■ zgodovini in ki tekmujejo z bar-barieno divjostjo rvi vrsti tvoruiški delavci; a častniki so večkrat v zadregi, ker • so delavci precej revolucionarni ,'tudi kot vojaki. Značilno je tudi. |«la Rusi za zgradbo jarkov več-. i krat ne vporabljajo pehote, mar-. več jih morajo pod vodstvom sa-. perjev kopati kmetje. Ko je izbruhnila vojska, so iz-. vedli že ločitev železniških čet in . so ustanovili samostne brzojavne , čete. Avstrijske železniške čete so t j izurjene v zgradbi, obratovanjem .lin v uničenju popolnih malih in . vojnih železnic in znajo izvajati > tudi vsa umetna železniška dela. t Za vojne železnice vozijo s seboj . material v enotah 30 kilometrov. Železniške čete so v tej vojski tako glede na zgradbe kakor tudi ^ v obratu toliko storile, da za to dozdaj še ni podobnega zgleda. Ob pomikanjih v vojski na pro-| steni sem in tja so morale zdaj najtemeljitejše in hitro podirati ^ železniške proge, viadukte in mostove. ko je šlo naprej, so pa morale zopet uničene naprave v najkrajšem času zopet tako obnoviti, da je bilo mogoče voziti po njih. } Spretno in hitro so delale želez-; ničarske čete. Obnoviti so morale ; tudi več predorov. Na j težavneješe delo je bilo delo. izvedeno v dolgem predoru pri Miechowu. ki je bil trikrat uničen in ki so ga poizkušali trikrat zopet popraviti. Deb> je bilo zato težavno, ker so (69)..................... bile plasti rahle in so se usipavale. Cez mesec dni se je posrečilo ■ la SO mogli zopet voziti skozi pre-. dor. 1 Ne more se odrekati ruskim železniškim četam, da so zelo spretne in da so izborilo izvežbane. — . Preskrbe se v zasedenem ozemlju. da se je zopet lahko po vseh ! progah vozilo; zgradile so tudi 1 več novih prog, ki so jih priklo-1 pile obstoječemu železniškemu : omrežju. Na več točkah so zvezale gališke železnice z ruskim železniškim omrežjem. i j Nemški časopis v zasedeni Fran-ciji. A od Nemcev zasedenem okraju i Ardenov dolgo čaRa ni izhajal noben list, pozneje pa je nemška vojaška uprava pričela izdajati neki I list pod imenom "Gazette des Ar-jdennes". Začetkoma je izhajal list j enkrat na teden in je imel 4000 . naročnikov. Od novega leta pa izhaja list dvakrat na teden in ima '19.000 naročnikov. Za Božič in Veliko noč je imel list posebne izdaje s poročili o bojih v Champa-fftii. Dve ilustrirani izdaji sta prinašali slike iz nemških vjetniških taborov. Dne 1. aprila je pričel prinašati list imena, v nemškem vjetništvu se nahajajočih Francozov. Ker Francija, kakor znano, ne izdaja seznamov izgub, morajo sedaj Francozi brati ta. od Nemcev ustanovljeni list. če ho-čejo izvedeti kaj o svojcih, ki so P|*išli V nemško vjetništvo. Nezgoda francoskega generala. Iz Pariza poročajo: Avtomobil generala Jaquina je trčil pri Ta-ra.de v u v drug avtomobil. General je težko ranjen. Draginja konjskega mesa na Dunaju. Kakor javlja '*Arbeiter Zeitg." stane 1 kg konjskega mesa na i Dunaju sedaj 1 K 69 v do 2 K 40 v. Tudi ihaha je postal torej i za revnejše sloje prava delikate-i sa. | : Pionirji, saperji in železničarji v vojski. — . ! Vojni poročevalce "Frankfur-j t ter Zeitung" piše iz avstrijskega armaducga višjega poveljstva: j Kakor na zahodnem bojišču, je! j bila tudi na vzhodu poverjena pio-t liirjem vloga izredno velike važnosti. Organizacija tehničnih čet se tako v avstrijski armadi kakor v Rusiji razločuje od nemške v toliko. da obsega avstrijska armada! pionirje in saperje, ruska armada' pa pontoniere in saperje. Pionirji. oziroma pontonierji izvajajo v prvi vrsti službo na vodi. grade i . , .. mostove 111 ceste. Saperji so pa ( izurjeni za utrjevanje in za službo v trdnjavah. Pionirji so se vedno odlikovali. Ko je prodirala prva armada čez močvirja, so le pionirji omogočili operacije. Neštevilno mostov so zgradili v prvih mesecih vojske I čez San, Duuajee in čez Wy si očka po načelu, veljavnem tudi na zapadli, naj se zgrade iz pomožne-( ga gradiva; vojna priprega z mostovi naj se vozi kolikor mogoče vsporedno s četami. Mostove so gradili na vzhodu težje kakor na! zahodu, ker so manjkali tisti lepi. veliki vlačilni čolni, s katerimi zgrade lahko tam čudovite mo-, stove tudi za najtežje tovore. Čol-( ni. ki jih vporabljajo. so radi mnogih plitvih mest. so ploščasti in j široki nesposobni, da nosijo težo. Gradili so zato predvsem take tno stove, ki jih lahko hitro postavi-, jo. Obnesli ko se, dasi je bil te-' t melj mnogokrat neprimeren. (I: | Drini iu ob Savi so morali pionirji ( izvesti zelo težavne naloge. Reke so tako prekoračili, da so prepe t Ijali čete v čolnih čez vodo: čet« so morale nato kriti zgradbo mo-: stov. ki so jih stavili v sovražnem ognju. Mojstrsko delo so bili tudi I številni čez reko Vislo zgrajeni mostovi, ko je prodirala Danklo-; va armada ob obeli straneh VLsle. Ko so se pričeli umikati, so mo-i rali uničiti vse postavljene mosto-l ve tako. da so jih razstrelili ali' pa sežgali. Posebno pozornost je vzbudilo uničenje sandomierskega! mostu, ki so ga podrli v najostrej-' šem sovražnem ognju, ker so Ru-1 si napeli vse sile. da bi dobili ta most nepoškodovan v svoje roke. Ruski pontonieri splošno dela-' jo prav dobro; Rus je sploh spre-j ten lesni delavec. Mostove urade" ! hitro, njih mostovi so bili trpežni, in izdelani lično. Opazilo se je delo ruskih pontonierjev. ko je nadvojvoda Jožef Ferdinand prodiral z juga in so zato Rusi hitro vrtrli d«"l proti zahodu prodirajoče armade Čez Vislo. Ruski pon- tonierji so v najkrajšem času zgradili celo vrsto mostov čez Vislo. Razdirati Rusi ne znajo tako dobro kakor frraditi. Mostov niso večinoma popolnoma podrli in so jih zato lahko popravili. V prvi dobi vojske so se odlikovali saperji pred vsem v obrambi Przemvsla. Poškodovane utrdbe so vedno takoj ponoči popravili. Vzorno so položili mine ali pod kope. Med naskokom na južno zahodno bojno črto so naskaka-joče ruske čete prišle na s podko-pi pod kopa no polje. Nnjih izgube so bile naravnost strašne. V sedanji obliki stoječe pozicijske vojske zahtevajo zelo saperje. ki jih razdeljujejo v male oddelke. Gra de opirališča in opazovališča. polagajo ovire in vodijo čete. kadar grade iii utrjujejo postojanke Saperjem so izročeni žarometi, ki jih Rusi nimajo, mečejo ročne gra- : da postane zmožen hudodelstva do sebe ali do bližnjega. Ta Carmen na primer je strašna, je vražja ženska! V prizorih, ki so sc vršili brez nje, sc je pomiril. Kri mu jc izginila s tela, senc in uhljev, in v s led svoje bele kože po licih in nosu in črnili kratkih brk je bil videti celo hladen. Frizuro si je bil pokvaril in njegovi črni in svetli lasje so se tiščali v par zlek-■ »ejnih šopih čela in silili gosti in zmedeni na senca. — Nič, si jo mislil naprej, vso kar imamo, tudi najlepše traja le nekaj časa. Kadar postane užitek res užitek, že ni skoro več užitek. Imeti pa še to, kar nas sili vanj. to so pravi biti mlad in pri moči. Ta zavest je prijetna. Zdaj je zopet planila izza kulis na levi ('armen. Trgala se je, vojaki so jo privlekli, in še bolj rdeča in razgaljena je bila kakor poprej. V očeh sc ji je utrinjal pravi fakirski o«;eiij. Ko je nenadoma metala glavo zdaj v to in zdaj v ono stran, se je bliskalo v njih, kakor bi sukal kdo črna stekla, za katerimi tli žerjavica. In ramo je imela golo. Ko se je zunaj tepla. ji je nekdo raztrgal bluzo." Zvezali so jo, prijemali so tiste njene divje roko in čisto od blizu je glodala vanje motna belina njene okrogle in polne rame. In ta motni blesk je taval po gledišču. obračal so som in obračal tja. in Jalen so jo sj>et sklonil naprej in gledal mimo glav svojih prednikov na oder vnovič vznemirjen in vroč. Prvo dejanje je bilo končano in odahnil si jo. Luči so zasvetile in z drugimi vred je vstal in odšel v prostore za pivce in kadilce in hodil ob steni gor in dol. Kupil si je košček kruha in klobaso in pri-grizoval jo oboje brez okusa in nevede. Včasih je obstal ob mizi. si P—h 30................... natočil mehanično iz steklenice piva in pil počasi, gledal v strop in si mislil: — Vse jo v našem življenju le prehodno, ali tudi mi sami smo prehodni. Ta moja apatija, s katero gledam dogodke in stvari krog sebe. ni prava. Cinizem je neka bolehnost. Človek je tukaj, sredstva so tukaj morda se dobe za to dvoje tudi cilji. — Ta ženska ta Carmen je od vraga. Človek ima denar, ima ženske, no. ta dogodek pa spada v tisto vrsto dogodkov, ki se dogajajo samo en- krat v življenju vsakega posameznika. Po hodniku je zvonilo, Jalen je plačal in se vrnil dolg in" raven. Gledal je prizor z Mikaelo, dobro pošteno deklico, ki pride za fantom daleč v gorovje. S trepetajočo deviško dušico ga išče, dokler ga ne najde. — Devištvo, nedolžnost, si je mislil, so jako lope stvari kakor čendost sploh, ali tudi jako dolgočasno. Rajna mati bi rekla: Izpridil si so, sinko, svet te je po-liujšal in popačil. No, bodi po nje- ' nem! Prišla je zopet na oder Carmen. Živela je takrat med cigani in ro-j parji. Nosila je puško, kadila cigareto in hodila po odru v rjavih škornjih. čemerna, zatopljena vase in v svoje misli na drznega bikoborca. Jože. njena hipna kaprica. lirsko toži svoje gorje v tenorju, lirsko trpi in lirsko propade. Iu Jalen se nečesa zmisli in se nasmehne. — Tudi jaz sem tenorist, si šepne. in pogleda v temni strop. Po predstavi gre naravnost domov. Po cestah jo suho in šo ved-po ni njega. Ljudje hite ob desni in lovi in posredi tiho tečejo gosposke kočije. — Jutri si mrmra Jalen. moram v trgovini opraviti tisto stvar, na vsak način, zadnji čas je.... Ovratnik si je dvignil, tesno je zavit v suknjo, nenadoma se o krene, gre nazaj in obstane ob voglu nasproti gledišča. Velika luč na vrati ue gori več. Mračno je in ti ve kočiji stojita na eesti. Na dveh kainlolabrrih. na katerih no gore več luči, slonita nizka in čokata izvoščka kakor dve črni neznani mrtvi masi, ki se nikoli ne ganeta. Izmed streh se vidi temno nebo, nasuto nenavadno nago-sto z bleščečimi zvezdami. Vso je mirno n tiho. Zdaj naenkrat sc vsuje na uli co ženski smeli in —.40 Berilo tretje, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik, vezan —.75 Domači živinozdravnik —.50 Evangelij —.50 Fizika 1. in 2. del —.45 Hitri račun ar, vezano —.40 Navodilo za spisovanje raznih pisem —.70 Neisščina brez učitelja, 1. la 2. del po .—.50 .Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del, vezano $1.20 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, na grobnice $1.00 Poljedelstvo .—.50 Popolni nauk o Čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Pouk zaročencem, vezan —.70 Prva nemška vadnica —.35 Sad j ere j a v pogovorih —.25 Sehimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 Sehimpffov slovensko-nem- ški slovar $1.20 Slovenski pravnik $2.00 Slovar slovensko - nemški (Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po —.60 Slovensko- angleška Blovnl- ca, vez. $1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 Trtna nš in trtoreja —.40 CJmna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Zgodbe sv. pisma, vez. —.30 Žirovnfk, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE: Avstrijska ekspedicija »—.20 Baron Trenk ■—.20 Belgrajski biser —.20 Beneška vedeževalka —.20 Bitka pri Visn —.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj za pravico —.40 Boj s prirodo —.15 Božični darovi —.15 Burska vojska —.25 Cerkvica na skali >—.15 Cesar Jožef II. —.20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Cvetke —.20 Don Kižot —.20 Dobrota in hvaležnost <—.60 Evstahija dobra hči >—.20 Fabiola —.35 George Stephenson, oče železnic •—.20 Grizelda —.10 Grof Radeeky —.20 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hirlanda, ,—.20 Miidegarda —.20 Hlapec Jernej • —.60 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po i—.20 flustrovam vodnik po Gorenjskem _.20 Izlet v Carigrad —.20 Ivan Resnicoljub ,—.20 Izanami, mala Japonka .—.20 Izidor, pobožni kmet i—.20! Jama nad Dobrudo •—.20 Jaromil ,_20 Jeruzalemski romar .—.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb ,—.20 Križana umiljenost (_.40 Kaj se je Makaru sanjalo f —.50 Lažnjivi Kljuke« __.20 Leban, 100 beril .—.20 Lepa Vida (Cankar) —.80 Maksimilijan 1. »—.26 Marija, hči polkova —.20 Mati, socijalen roman. ^1.00 Malomestne tradicije —.25 Mir Božji ,— Miklova Zala —.35 Mirko Poštenjakov!« —.20 Na divjem zapadn, ves. —.60 Na indijskih otokih —.30 Najdenček —.26 ; Na jutrovem —.35 ' Na krivih potih —.30 Na različnih potih —.20 Narodne pripovesti, 1., S. in 3. zvezek po ■—.20 Naseljenci — .28 Na valovih južnega morja —.15 Nesrečnica .—,21 Nezgodan a Palavanu —.20^ Nikolaj Zrinski .—.20 O jetiki —.15 Odkritje Amerike, voz. —.80 Pasjeglavei $1.00 Prihajac —.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Pri Vrbčevem Grogi —.20 Prst božji —.30 Pariški zlatar —.28 Randevouz —.29 Revolucija na Portugalskem —20 Senila —.lg Simon Gregorčiča poezije —.45 Stanley v Afriki —J2& Strahovalei dveh kron, 2 zvezka $1.60 Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč —.26 Sreeolovee —.2® Strah na Sokolskcm gradn, 100 zvezkov $5.08 Strelec —.20 Sanjska knjiga, velika, •—.30 Slovenski šaljivec !—.85 ^tiri povesti —.8§ Tegetthof >-.29 Turki pred Dunajem —.30 Trije rodovi —.86 Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.85 Zlate jagode, vez. —.36 Življenjepis Simon Gregorčiča —.56 Življenja trnjeva pot —.36 Znamenje štirih —.36 Za kruhom ■—.86 Z ognjem in mečem, 7 zvez. $2.00 Življenje na avstr. dvoru ali 8mrt cesarjeviča Rudolfa —.7§ 8PILMAN0VE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike ■—.26 2. zv. Maron, krščanski deček ,— SI 4. zv. Praški jndek —.28 6. zv. A rumu g an, sin Indijskega kneza ■—.M 7. zv. Sultanovi sužnji —.29 8. zv. Tri indijanske povesti «—.36 9. zv. Kraljičin nečak —.36 10. zv. Zvesti sin —.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.36 12. zv. Korejska brata ,—.30 13. zv. Boj in zmaga —.36 14. zv. Prisega hnronskega glavarja —.36 15. zv. An gel j sužnjev —.30 16. zv. Zlatokopi —.36 17. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.36 18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.29 19. zv. Mlada mornarja <—.36 Opomba: Naročilom Je prilož iti denarno vrednost, bodisi v gotovini. postni nakaznici, ali poštn ih znamkah. Poštnina je pri vseh enah le mtomum, .__~__________ __________, i la in levo stopalo nestrpno maje. | Vstane nenadoma, stopi pred moža. zravna se in reče: — To mi moraš priznati: Carmen sem z dušo in telesom. — To si! pravi mož. vrže noga-| vice na čevlje, odgrne posteljo in . leže. — Prosim te, bodi tako dobra in | ugasi luč! i Obrne se proti bližnji steni in j šiloma zatisne oči. — Zaprno. nenavadno zoprno! mu nepretrgoma šviga po mislili. JCENIK KNJIGg 7 latere ima ▼ zalogi ^ SLOVENIC PUBLISHING CO. y } 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. /( Predsednik Wilson v ulogi Haml ta, slovitega junaka iz istoimenske žaloigre Shakespeare. "Celi svet je skočil iz tečajev in nesrečna iisoda je določila mene, da ga spravim zopet v red!" ! — Kako previdno! se je oglasil j Jalen, ali bilo je, kakor tla hoče sam pred seboj skriti neko zadrego, ki mu ni neprijetna. 2 Bil je že več let poročen in njegova žena je nastopila po dolgem odmoru kot Carmen. Prišel je v ložo, s sedemletno hčerko in šestletnim sinčkom. Tako je veleltw žena. Občinstva je bilo mnogo. Po prostoru je sijala prazniška razsvetljava in iz lože v lože se je po-gledavalo mnogo lišpavih obrazov. Vse se je svetilo, gibalo in šumelo. Poti odrom, so pričeli godci uglašati godala. Cvilenje njihovih inštrumentov je bilo vedno hujše in obilnejše. Violinist je poskusil par pasaž, isto si je privoščil flavtist. Nato sta se izkazala v par kadencali še čelist in eden izmed klarinestov. Vmes je pomr-mraval bas. Prišel je kapelnik. luči so ugasnilo, godba jo pričela z ©uverturo. — Temperamentno! je kimal Jalen. stal v loži in prekrižal roke na prsih. Nad čelom ni imel več las, njihova rast se je pričela še-io sredi temena. Okrog nosu so se P li 31 #«• • • • § mu začrtale v kožo ostre poteze. Otroka sta bila lepa, nekoliko bleda. oba temnih la>. Predigra je izzvala bučen aplavz. Ko se je občinstvo pomirilo, se je zastor naglo dvignil. Kmalu je planila na otler Carmen. .Jalen je nastavil kukalo. — Salamont, si je mislil in se pri tem nekoliko smehljal, kako se su če in vihti! Kako strastno pogle duje tenorista iu kako strašno zabavlja po navadi čezenj! Po gledišču je bilo tiho. Carmen je pela, se vila okoli mladega -Tozeja in mu vrgla nazadnje rde •o rožo. Pela je ravno pesem 'Ljn lav doma jo pri ciganih', in Jalen i ni mogel pomagati drugače, kakor «la se je spomnil skrivoma in smehljaje: — To je tista pesem, ki jo pre lova vse dopoldne pri dekli v ku linji. In dekla jo poje žc ravno ta to kakor ona in komiji jo znajo, ičenei in hlapec. Sploh cela hiša zna : Ljuba v doma je pri ciganih.. Sinček jo potegnil očeta za suk-1 ijo in rekel: — Kako mama skače! — Neprijetno, je šinilo .Talent: po mislih. Zoprno! Bolje bi bik v takih slučajih otroke pustiti do rna. Hčerka je skrila obražček za naslonjalom in se tiho smejala. Carmen je pela in igrala v splošno za-dovoljnost. Zdaj so jo pripehali na otler. zdaj so jo zvezali in njena rama se je pri tem razgalila. S to golo in motnobleščečo ramo je pričela svoje koketerije po o-dru in po gledišču. , Jalen je gledal skozi kukalo, se domisli, da je njeno rožnato krilo neko staro spodnje krilo, in se smehljal. — Pomagati si zna dobro. Bluzo na rami sem v naglici razparal in potem nalahko spel. Vidi se, da sem dobro napravil. Prvo dejanje je pri kraju. Prostor se razsveti in prične se zopet medsebojno ogledovanje iz lože v : ložo. Preko odra visi pregrinjalo • in po njem so naslikane velike na-> ge ženske, ki plešejo. Slikarija je •.že stara in obledela. Neke liezna-I ne mlade dame v loži nasproti stra- Jugoslovanska Katol. Jednota Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. SLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or bo* IT,Brad- dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave^ Bar-berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Mina. Blagajnik: JOHN GOUŽK, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AT'SEC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽISNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: . FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PJSHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, Itv. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, itv. 1, Ely Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovene«, Itv. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zade\ kakor tudi denarne poii-ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bode isiralo Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Članom in odbornikom krajevnih društev v naznanje! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G. N, Carmen, _ i Milan Pugelj. i Tisti večer je bil glodal četrtič < Zofijo Večerinovo kot Carmen. In 1 kakor jo bil prvi iu drugi in tre- i t ji večer za njo ves vnet. enako se 1 mu je godilo četrti večer. Ko je I planila na oder. rdeča, rjavih in 1 zdravih rok, gibčna, kakor bi se i ji zvijale pod kožo mesto udov': močne okrogle kače, tiranih, živih gležnjev iu trdih, skoro moških | in vendar strastno ženskih kora- t kov, ko jc hušila taka meti igralec, j jo bil Jalen med publiko, ki so j je zganila, popravila na sedežih, i nagnila naprej iu sc stresla prijet- ' no dirtijfiia vsled divjega in slast-flega užitka. V obraz je zagorel. \ sklonil so jo globoko do ramo svojega prednika v parterju iu glo- , dal mimo glav ua otler z očmi, ki | so bile vlažne in so ga pričele |>e- < o i, tla jih jo trepetoma zapiral. ] Nosnico so mu drhtele, ustnic so < jo oprijela j m1 koča suša in po žilah | je vrela kri, kakor bi pod njimi; gorelo. < armen je pela svojo pesem in h njen glas jo bil širok in topel, sko- : ro moški in vendar žensko vroč in mamljiv. Hodila je sem, hodila je! tja iu kačasto telo se je i>od obleko vilo, se krčilo iu iztezalo, trepetalo in strmelo, vabilo in zavra- h čalo. Imela je ua sebi rožnato krilo, segajoče nekoliko čez kolena, in kadar se je naglo zasukala, se je videl otickaj temnega, okroglega, kakor da bi bilo t ihto njeno golo kolono. — Stopala so bila majhna, ali v njih jc bila moč, ki je glasno govorila ob vsakem koraku. Prožnost gležnjev se je prelivala v prožnost meč in j>o nogah je neprenehoma teklo iu valovilo nekaj divjega in ciganskega. Njen pas jc bil ozek in v pisani, bluzi nad njim so se vzpenjale in boči-le neznane prsi, ki so se zdele žive in srnele, kakor da hočejo na piano, nepretrgoma tipajoče po obleki. Ko jc za nekaj časa izginila z otlra. se je naslonil .Talen na stolu nazaj, si nekoliko oddahnil, se ozrl po mračnem parterju in si mislil: — To je strašna, to je vražja ženska! Človek, sicer miren, vzki-pi in nenadoma razutne to, česar ni mogel verjeti knjigam: mogočo jc. jako mogoče je, tla vsled ljubezni do ženske ta ali oni pobesni, šno zabadajo svoje oči v mladega i oficirja, ki sedi v loži tik Jalena.! Pomaknil se je čisto na kraj, pol hrbta moli že preko stene, zdi se. kakor bi ga že deloma privlekle ; bliže. Pomagajo si z lornjenami in ! s kukali. Jalen gleda v strop. Tam se vrste okrogle slike z nagimi ženska- j mi. Vidi se. da so vse podobe iz- i gotovoljene obtmiško. Ženske so 1 blede, prsate, preko bokov nenavadno široke iu močnih in zlasti zgoraj debelih nog. Cel prostor je vsled tega enoličen in dolgočasen. Po hodnikih zvonijo, ljudje drve nazaj na svoje prostore, luči u-gasnejo, zastor se dvigne in opero pojo naprej. Carmen pride na o-der v lovski opravi. Otroka se zganeta in si pošepečeta. — Mama ima puško! — Postarala se je, si misli Jalen, breztlvomno se mi zdi, tla sc je postarala. Vendar je jako šmiu-kana. Mikaela pride s svojo cajnico, nedolžna in plaha, poje nežno, gleda kakor srnica in Jalenu se zdi da je to vsem gledalcem prijetno In nadalje, ko se bliža Carmen svojemu bikoborcu, ga objame nekaj nezadovoljnega. In v zadnjem dejanju, kjer zabode Jože svojo ljubezen, se ne more vzdržati in zašepeče predse: — Kostum je neokusen! Zoprna komedija pravzaprav. L In doda smehljaje: . — No, tenorist nisem več. Zunaj čakajo na mater. Ljudje se mešajo sem in tja, vozniki opozarjajo na svoje vozove. Ko se množica razide, prično prihajati igralci. — Zate sem povsod bikoborec. ' Ne pozabi tega. Carmen! To govori visok človek in žen-ska, ki teče pred njim, je Carmen. Jalen sliši in gleda stran, kakor , bi ne hotel slišati. Zena je vznemirjena. Hoče se nepetrgoma sukati, sploh nekai delat i Skloni se k otrokoma, in [ poljubi zdaj enega in zdaj drugega. — Mama, pravi fantek, kako , znaš ti plesati! A kaj je bilo tisto. ki ti je pokalo v rokah? — Prinesem ti domov! — In kje si pustila puško? — vpraša hčerka. — Zakaj nisi ustrelila? se čudi sinček. Tistega razcapanea, kaj. ki te je podrl na koncu na tla ? Jalen gre sam naprej, potegm preko ušes ovratnik in gleda ^ tla. — Pojdimo v kavarno ! pravi že na in gre z otrokoma naprej. Tam si najde prostora pri srednji mi zi, razvrsti otroke in se s hrbtom obrne proti možu, ki ji počasi sla či plašč. Stvar traja dolgo. Lju Ije pri sosednih mizah so pozorni in Carmen se meni z možem, ka kor bi tekle besede o nenavadnih ljubeznjivostih. a njene oči šviga jo sem in švigajo tja in njene mi sli prebrska vajo vse te ljudi z« mizami in pletejo zase ugodne in občudovalne sodbe. Jalen sedi, podpira z roko liet in meša z žličieo črno kavo. — Mama. prosim čokolade, pravi sinček in Carmen sladko so smehljaje kima. Ali pri tem se vrši na stolu, kakor bi sedela nekje nad mizo, nad svojo obiteljo in nad vsemi temi kavarniškimi ljudmi. Iz spodnjega kota se približa suh in dolg gospod, obstoji preti mizo in se trudno priklanja. Carmen naglo vstane in mu ponudi nenavadno prijazno roko. Govorita tiše, govorita spet glasneje, pogledujeta si živahno v oči in si stiskata roke: enkrat in še enkrat. Pomenek traja in traja. Jalen gleda v drugo smer po kavarni in kadi smotko. Otroka sta našla ilustriran časopis, tiščita glavi vanj in si ogledujeta slike. Suhi gospod od idr dalje po kavarni, Carmen sede. reče tiho in pomembno, da je to glediški kritik. in šviga z očmi od mize do mize. Jalen predlaga, da bi šli domov, in to ji ne ugaja. Vda se vseeno. Sama si poišče plašč in ga da možu. Pusti se počasi in zložno o-blačiti. Ko odhaja prva skozi vrata, se ozira zadnjic na vse strani. Tudi še zunaj, na samotni ulici se , ji pozna neka ekstaza. Jalen vzdihne in si misli: Zo-i prno! — Kaj vzdihuješ ? — Dolgčas pravi na glas in za-. zdeha. [ — To si ti, reče Canne naerlo L To si ti! In zopet gredo molče naprej: otroka spredaj in Jalen in Car-: men zadaj. Doma ne čuje nihče več. Otroka ► se slečeta in gresta v sosednjo so-. bo spat. Jalen se tudi slači in zde-i ha. Carmen sedi pri mizi, lupi ja-. bol ko in ga grize s svojimi belimi . močnimi zobmi. Noge je prekriža- \ i -f - NAZNANILO. Prva seja pečlarskega kluba se je vršila dne 30. maja 1915 cb 10. ;j uri dopoldne v Conemaugh, Pa. s Predsednikom je bil začasno iz- E voljen John Kolenc. Klub da po- t polno zaupnico začasnemu pred- , sedniku Kolencu, da ga vodi po v najboljših močeh do prihodnje gl. j seje dne 13. junija 1915. Seja se p bode vršila v stanovanju predsed- j nika Kolenca. \ Na dnevnem redu seje bo raz- t prava glede piknika pečlarskega j kluba, kje in kdaj naj bi se pri- t redil. Prerešetavali bomo še razne s druge klubu koristne stvari. t Na sejo dne 13. junija vabimo t najvljudneje vse pečlarje iz Cone- 1 inaugh, Pa., in okolice, da se kaj g največ mogoče udeleže seje našega kluba pri vrlem našem pred-sedniku John Kolencu. Na prvi seji navzoči: Joe Jerac, Jos. Krištof, Frank F Martkič, Geo. Klančar, John Kolenc, Frank Bete, Anton Gostin-čič, Matija Zgone. VABILO na PLESNO VESELICO, katero priredi Slovensko podporno društvo SV. BARBARE POSTAJA ŠT. 32 v Braddocku, Pa., v sobe to dne 12. junija 1915 v Poljski Dvorani, 927 Talbot Ave., Braddoek. IVičetek ob 7. uri zvečer. Igral bode izvrsten orkester pod vodstvom Mr. Frank Sliaget-a. Tem potom vljudno vabimo vse Slovence in Slovenke iz Braddock in okolice, kakor tudi druge Slovane, da se te naše veselice inno-gobrojno udeleže. Za dobro po- , strežbo bo skrbel v to izvoljeni J odbor. t I Za odbor: ' (7-9—6)_ J. A. Germ. PRODAJA BANKEROTNEGA POSESTVA. Podpisani Trustee bankerotne-ga posestva John H. Roitz-a (tudi znan kot John Iiojc) v Pueblo, Colo., bode v torek dne 29. junija 1915 ob 10. uri dcpcldne v prostorih na 223 E. Northern Ave. prodal na javni dražbi za najboljšo ceno sledeče: Lot 27, block 1, 411 E. Northern. Tu se nahaja eno-nadstropno trgovsko poslopje iz opeke. Loti 29 do 32, block 3, 217—23 E. Northern. Dvonadstropno poslopje iz opeke, pokrije vse štiri lote. Spodaj veliki trgovski prostor; poleg še brivnica s kopalnico; tudi restavrant, pool room in kegljišče. Vse moderno opremljeno. V drugem nadstropju je dvorana čez vse, dober pod. oder je okusno in moderno urejen. V ozadju dvonadstropno sta-novališče. To je največje in najlepše poslopje.v Coloradu. Nahaja se v slovenskem središču in na dobrem prostoru. Lot 33, block 3, zraven zgorajšnjega, gostilniško .poslopje z dvorano. Lou 1 do 5, block 4, pet praznili lotov, vogal Mesa in Rio Grande, v slov. okolici in tri bloke od kare. Tu se nudi izvrstna prilika vsakemu, ki hoče pričeti trgovino v tej veliki | napredujoči slov. naselbini. Pro- 1 dalo se bo na dražbi. Katerega stvar zanima, naj se takoj obrne na: Walter L. Predovich, Trustee, J 219 Broadvvav, Pueblo, Colo. \ _(7-9—6)_ i t ] NAZNANILO IN ZAHVALA, j Tužnim srcem naznanjava so- j rodnikom, prijateljem in znan- * eem, da nama je umrl dne 16. j maja edini sin * THEODORE 1 v starosti 9 mesecev in pol. Iskre- < na zalivala Rev. Pirnat-u za izka- ' zano dobroto. < Žalujoči stariši: \ Mary in John Rihtar. < Butte, Mont. < Kje je moja sestra IVANKA FU- J NO, sedaj omožena Zupančič? < Doma je iz Gradišča pri Vipa- < vi. Pred dvema letoma je bila < v Clevelandu, O. Prosim cenje- ' ne rojake, če kdo ve, da mi ja- ( vi, ali naj se pa sama oglasi < svoji sestri Mariji Funo, sedaj \ omožena Morelj, P. O. Box 55, i Weaver, W. Va. (4-5—6) | NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Michi- < ganu, Wisconsinu in Minnesoti j sporočamo, da jih bo v kratkem i obiskal naš potovalni zastopnik, ' Mr. OTO PEZDffi, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. < Upravništvo "Glas Naroda". 'J IŠČEM Ive služkinji za opravljati spi vš-na dela v restavrantu in hotelu. IMača $22 in več na mesec do-aro osebo. llerman Brvner. U$4 E. 27. St.. New York. N. Y. Rada bi izvedela za naslov -v »je sestre MARIJI-: T A VZEL. po-domače liudolfova iz Kakiine pri Borovnici. Pred štirimi leti sta bila z možem tu v Clevelandu, O. Če kdo izmed rojakov ve za nje naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, ali naj se,sama javi. — Anna Tavžel. 1441 E. 55th St., Cleveland. Ohio. (4-7—6)_ Izvanredra pcnudba za boine. f-o- En mesec, — od 1. junija do 1. julija — hočemo natančno preiskati vaše telo, kemično analizirati urin [ ter mikroskopično preiskati kri in , izmeček ter izvršiti $10.00 vredne i preiskavo z * X-ZARKI VSE ZA $2.00> Nobenega ugibanja ali pomot glede vaše bolezni. X-žsrki zrejo j naravnost skozi vaše telo. To je i zlata prilika in vsem bolnikom se svetuje, naj se je posiužijo, tudi i ako žive 200 milj od tu. Izplačalo, se bo priti. Pridite takoj. — Odlašanje je nevarno. Dr. L. E. SIEGELSTEIN, 308 Permanent Blig. 746 Enclid Atcb**, Cleveland, Obi*. _____| ............................. Varujte svoje zdravje. Kadar ste bolni io potreba-; jete pomoči, takrat s« zaupno ! obrnite do nas, da vam poma-gano z dobrimi evropskimi ptd. !> . zdravili. Ako vam niso druga zdravila pomagala, zato ne obupajte, evropska zdravila ro-! jaki hvalijo kot izvrstna za vse ! bolezni. Na sto io sto zahval nih pisem smo prrieli, ko se ljud ; je ozdraveli od dolgoletnih bo ; lezni. Zdravnik specialist za ; spolne in kronične bolezni ura duje od i—C pop. v M Monufac- * ttire Bldg 31 Zdravniški *vei t " vsakemu zastonj DOM. I.EKARNA. • j P O. Bos 819. Milwaukee. Wis J » ............. •♦»* < i > ........... NAZNANILO. Članom društva sv. Alojzija št. t ;56 J. S. K. J. v Conemaugh, Pa.. 1 se tem potom naznanja sklep zad- I nje društvene seje z dne 16. maja l t. 1. Na omenjeni seji se je sklenilo, da se pokliče potom glasila ] vse člane i/, okolice Couemaugh -in Johnstown tega društva, tla se I polnoštevilno udeleže seje dne 20. junija ob !). uri dopoldne. Takrat imamo rešiti več važnih točk iu tudi vse potrebno ukreniti glede piknika dne 4. julija. Zajedno bo tudi volitev novega tajnika, ker se je dosedanji tajnik odpovedal temu poslu radi oddaljenosti od dvorane. S člani, kateri se ne udeleže omenjene seje, se bode po- i stopalo po pravilih. Z bratskim pozdravom (5-7—G) John Brezovec. PRVA HRVASKO-SLOyENSKA TOVARNA TAMBJRIC V AMERIKI ^HKVI priporoča se rsen Slovenskim tam ^jMft bur&škim zborom ^UfflH kakor tudi posa- ^ib meznikom, ki lju. JjH' tej tovarni se i zde JMB lujejo tambare pc ^BH najnovejiem «Ut«- O H lik umebkiiklh D Okrašene ao z bi g M seri in vsakovret ff K oimi rožami. S ^^HBt vaakovretnih godal n^OBSD^. 111 n*iDoljših gra- MSS85Ž9 mofonov ter finit MWE^SSW slovenskih p!o5č i. Veliki ilaetrova ■ n' * slikami ffi^^^^^^^p1 poSljem vsakemo ^^ Ivan Benčič ^L 4054 St. Clair An., Cleveland, Ohio. urje. Povzročena Skoda je mnogo večja, kakor se je mislilo prvotno. Nekateri posestniki bodo morali ozimino pokositi in podorati. Uničeno je pol naše fare. Na nekate-j rih njivah je vse v zemljo zbito, tudi oves in deteljišča. Zemlja jc s posajenim krompirjem vred od-nešena. paše in travniki so z blatom Ln raznim dračjem i>opla vi jeni in zamazani. Gorice, obložene prej z obilimi kabeernki, obetajoč blagoslovljeno obilno trgatev, izgledajo. kakor bi jih ravno sedaj obrezali; srečen trs, kateremu je ostala le ena mladika. Sadno drevje, prej raznobarvno veselo cvetoče, je obleklo žalno rujavo obleko. kot da bi ne bilo več življenja v njem. Grozno žalosten, srce trgajoči pogled! Želimo le, da bi Vsegaanogočni obvaroval vsaj druge kraje enake nesreče, da po-leg vojnih groizot ne do živi m o še najhujšega. Celje, pisarniški višji oficial Konrad Wressnig v Metliki je imenovan za pisarniškega predstojnika pri okrajni sodniji v Celju. Dcbova pri Brežicah. Iz naše župnije je vojakov ujetih v Rusiji, kateri so se dozdaj oglasili, 15, eden, Jožef Vogrinc, je celo v A-ziji v Turkestanu in upa še enkrat videti svojo domovino. Gradec. Na tukajšnjem vseučilišču je bil promoviran doktorjem prava odvetniški kandidat Alojzij Klemenčič. Generali se odkrivajo pred slo. venskimi vojaki. Viucenc Polak. doma iz ormoške okolice, straž-mojster pri oddelku strojnih pušk 5. dragonskega polka, piše svojemu bratu Ludoviku s severnega bojišča, pismo, v katerem pravi med drugim: Omenim tudi, da u-živamo Slovenci na bojišču splošen sloves, da smo junaki od prvega do zadnjega. Nemški iu ma-žarski generali se odkrivajo pred polki, kjer služijo Slovenci. (Ali bo tako tudi po vojni? Spet bodo " wiudische Hunde". Op. ured.) Za popravo Kal vari je na .Jože-fovem griču pri Celju je dovolila osrednja komisija za zgodovinske spomenike ;iOO K. Razpisana je na šestrazredni ljudski šoli v Križeveih i>ri Ljutomeru služba učiteljice. KOROŠKO. Preklic. Mestna občina v Celovcu je preklicala Franca Kder-ja, pristojnega v Celovec, ki brezposelno pohajkuje po svetu ter izrablja pri županstvih podpore na račun svoje dotnovne občine. PRIMORSKO. Padel je na bojišču Alojzij Sulic iz Peči v Sov ode nj ski občini blizu Gorice. Služil je pri kranjskem 17. pešpolku. Star je bil 2-i let. Vojak umrl. V bolnišnici Rdečega križa v Goriei je umrl 38 let stari vojak Maksimilijan Mako-vee. posestnik v Šmarjah na Vipavskem. Ranjen je bil na južnem bojišču že meseca septembra. Od takrat d^je je trpel. Trikrat so mu rezali nogo. Zapušča ženo in tri otroke. Pogreb je bil 6. maja. Pogreba sc je udeležil poleg vojaških dostojanstvenikov tudi goriški župan. Makovea so pokopali doma v Šmarjah. V ruskem ujetništvu se nahaja v Serdobsku, guberaija Saratov, Rudolf Merljak iz Št. IVtra pri Gorici. Prišel je v ujetništvo ranjen. Služil je pri kranjskem 17. pešpolku. — V ruskem ujetništvu so nadalje: Fran Crnigoj iz goriške okolice, Mihael Skočir s Tolminskega. o-ba vojaka 7. lov. bataljona. nahajata se v Elabugi, gubernija Kazan; v Bijsku pa je Teofil Faganelj iz Vrtojbe, vojak 1. domobr. polka. — O goriškem učitelju Valentinu Doljaku se ni vedelo nad pol leta nič, kje se nahaja. Doljak je bil učitelj v Ba-tah, doma iz Grgarja. star 26 let, služil je pri 27. domobr. polku. Vojnoinformacijski urad poroča sedaj, da se nahaja Doljak v Bo-brvu. gubernija Voronež. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil rezervni kadet Tinca Poberaj iz Solkana. Piše. da je še na potovanju. Zajet je bil med posadko Przemvsla. kjer je bil za časa obleganja prideljen zalogam živil in je sodeloval pri razdeljevanju hrane posadi i. — Dr. Stoj an La-sič iz Renč pri Gorici, c. kr. sodni pnrktikant na okrožnem sodišču v Gorici iu enoletni prostovoljec, se nahaja v ruskem ujetništvu, kar sledi iz njegovega pisma, do-šlega v Gorico. — Nad poročnik Casagrande iz Ajdovščine je sporočil domov brzojavno, da se nahaja v ujetništvu v Perovski v Turkestauu. Ujet je bil s posadko v Przemvslu. —- Iz ruskega ujet- **** »J^j-^M^s^T*«** IZVBŠEVALNI ODBOB: * Frank Saluer, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. Z. Tajniki: Edward Kalish, 6119 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. KadoU Trošt, 3U3 W. Central Park, New York, N. Y. John Jacer, blagajnik. 6241 Upton Ave. So., Minneapolis. Minn. Denar, kolikor ga podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr. John Jagru. Vsaka vplačana svota bode potrjena po blagajniku in razglašena po slovenskih listih. Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige! Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve. Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige. Za vsa nadaljna pojasnila ticoča se Slov. Lige, naj se cenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige. EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Vse ixtise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik. _Uredništvo G. N. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. I Plemenit slovenski mož je preminul v Ljubljani. Umrl je vpo-kojeni sodni svetnik Ivan Naber-jiik. Daroval je 42U0 K društvu slovenskih časnikarjev, družbi sv. Cirila in Metoda 5(100 K in lila.s-, beiii Matici 2000 K. Podpiral je tudi vedno različna dijaška podporna društva in mnogo posamez-, nih kUn ljudskim knjižnicam da-If al po 2odprl in pospešil slovensko stvar. Imenovanja v armadi. Cesar je { imenoval za general majorja l»ol-[ kovnika Friderika Eckhardt pl.l Bckhartsburg dom. pešpolka 4;] za majorje stotnike Vitolda vite-j za Nh'siolovvski Gawin pešpolka 17. A rtu rja Kunzeta polj. lov. bat. Jakoba Fischer j a peši>olka 7; za stotnike uadporočnike Ernetita Berber j a pešpolka 7, Lina Deca-; nevo pp. 17, Kamila Weingerlaj pp. 7. Henrika Scholza pp. 7, Milana Kuilica pp. 17, Alojzija Kor-/rta pp. 17. Ivana pl. llosp pp. 17, za nadi>orot-nike jM»riHiiike | Krapha pp. 7, Jožefa Hočevarja , pp. 7. Hermana Krala pp. 17, Aleksandra pl. Bakiuina p. l«»v. bat.; h; za poriH-uikt* praporščake Vla-diinirja Vaiihnika pp. 17, Antona I Khala pp. 7, Henrika Kober j a l.j p. bat. 1», A rtu rja Biichwic*erja : pp. 7, .ložefa Novyja pp. 17; za( nad(«»ročiirke v rez. poročnike Kr. h Tit žeja p. I. b. H, dr. Kdinunda i Pallo pp. 17. Friderika Sogia pp. 17, Viljema 1 Jtvrenjaka pp. 17, Franea Krala pp. 17. Karola Gla-\> Her j a pp. 17, Itomacia Petschnigga ; pp. 17. Itifiarda I^hra pp. 17, .la-ro^lava Skorkovskejja pp. 17, Karola Sinjferja pp. 17. Leva Hawin-gerja pp. 17, Karola Gebauerja J pp. 17, ltudolfa Strašaka pp. 17,1 Arturja Schlueta pp. 7, Franca; Tschereba i»p. 7. Alojzija Ilueber-ja m). 7; za jiorm-nike v rez. pra-porŠK-ake Konrada Simui<-a i»p. | 17. Antona llaacka pp. 17. Franca Jankov »ea pp. 17, AHierta i Drexlerja pp. 17, Ivana lsopa pp. i 7, Audreja Strauicca pp. 17, Leo-1 poUla Prcttnerja pi>. 17. Odlikovanja. Vojaški zaslužni; križec lil. razreda z vojno dekoracijo je podeljen v priznanje, hrabrega zadržanja pred so\ raž n i koui polkovniku Janezu Ncuba-; c her ju jHišjH)lka 17. majorju Juriju Piehlerju peš|Mflka 17. *«*-' niku Karolu Hirtlu i>oIj. lov. bat. y ; cesarjevo (»ohvalno priznanje ! m' je <»bjavilo za hrabro zadržanje I preti »ovražnikom stotuiku Karlu (jrrHM^u pešpolka 17, uadporoč-niku v rez. Fr. Krallu j»ešpolka 17, iiarfporoČBiku Konradu I^an-j gerju polj. lov. bat. nadporoč-niku v rez. Kurtu Cichy pp. 17. štajersko. Maribor. Dne 8. maja se je na , tukajšnjem k^mlvoru Ntiel železniški v o«, ki j« bil obložen z vo-inšiaau potrgbicumai. Oge^j je ništva so se oglasili: Julče Hme-lak, Peter Hmelak, Ignacij Bolko in Anton Soban, vsi iz Lokavca pri Ajdovščini. Nahajajo se v Ru-j ski Ravi in pozdravljajo vse prijatelje in znance. — Za mrtvega je bil izkazan Gašperut s Tolmin-' skega. Sedaj se je pa dokazalo, da ni mrtev, ampak se nahaja v ru-j skem ujetništvu v Bogučaru. — Med ujetniki 47. pešpolka se nahaja tudi Ivan Makuc iz Solkana.1 Ni pa naveden kraj njegovega bi-j vanja. — Jožef Volk iz Gradišča pri Renčali je vojni ujetnik v Za-jičaru v Rusiji. Pisal je domov" obširno pismo, v katerem navaja 10 soujetnikov iz vse soseščine, j Pravi med drugim: Nismo morda zaprti, prosto se gibljemo, vsak ima svoje delo, jaz delam v konjskem hlevu. Skrbi me za otroke, rad bi jih imel pri sebi, da bi jedli dober kinih poceni. Tukaj je kruh po 5 do 20 krajcarjev kilo, mi ga dobimo po 1 kilo na dan; sirkova moka je po 5 in 6 krajcarjev, bela pa po 10 krajcarjev kilo. i Vojno priznanje radi hrabrega ponašanja pred sovražnikom jej dobil c. in kr. rezervni poročnik: dr. Fran Rostacher, seplent na nemški gimnaziji v Gorici. j Smrtna kesa. Umrl je v goriški1 bolnišnici po daljšem trpljenju Ferdinand Simčie, nadučitelj v Biljani, star 46 let. Pokopali so ga v Biljani. — V Gorici je umrl zdravnik dr. Viktor Luzzatto; zdravniško prakso je izvrševal največ v Trstu. — Umrl je v Gorici vpokojeni kontreadiniral Friderik baron von der Decken zu Himmelreich, star 67 let. V pokoj je stopil leta 1900. Truplo so prepeljali iz Goriee. — V Sežani je umrl učitelj Josip Mahoreič; služboval je nazadnje v Dutovljah. Pokojni Mahorčič je bil doma iz Štorij na Krasu. — V Medji vasi pri Devinu je umrl tamkajšnji učitelj Josip Štanta. 28 let star. Profesor Ferdinand Sadi ie pri svojem odhodu iz Gorice podaril c. kr. moškemu učiteljišču v Gorici. ko j can u je bil za svojega tamkajšnjega bivanja vedno prijateljski naklonjen, množino učil in k^jig (med drugim dragoceno zbirko kristalov, 2 geološka zemljevida, 1 liidrometer itd.). Kadi posilstva pred sodnijo. 28-letni Fran Ahčin iz Gorice se je moral zagovarjati radi posilstva, storjenega dne 11. septembra lanskega leta v Kobaridu na deklici Mariji S. Zaslišanih je bilo obilo prič in štirje zdravniški izvedenci. Razprava je trajala ves dan in končala z obsodbo Alieina na tri leta težke ječe z enim postom iu trdim ležiščem vsako leto na dan 11. septembra. Razprava se je vršila pred vojno sodnijo. Tatvina. Lovrencu Piščancu iz Rojana je v neki tržaški kavarni ukradel Just Tavčar z Opčin list-nieo, v kateri je imel 138 K. Tat je del ukradeuega denarja spravil pri nekem svojem prijatelju. Policiji se. je posrečilo oba izslediti in sta že poti ključem. Oko izgubil. V Barkovljah je natakar Ivan Petričevič odpiral steklenico piva. Steklenica se jc razletela in drobec slekla mu je tako poškodoval oko, da so ga morali spraviti v bolnišnico. Oko je izgubljeno. Padel v morje. Fran Kumar iz Gorice je v Trstu hodil tako nerodno ob kanalu, da je padel v morje. Pristaniški čuvaji so ga še pravočasno rešili smrti. PREKMURSKO. Hrabrost ogrskih Slovencev. V časopisu ogrskih Slovencev " No-vinah" čitamo: Pohvalnost S3ga pešpolka. Naš pešpolk se je 34 dni junaško borio v Karpatah i vredno zasliižo častno ime "železen dandar"" i trojno pohvalnost od strani povelj ništva." NAZNANILO. Tem potom se naznanja vsem članom društva sv. Andreja štev. 84 J. S. K. J. v Trinidad, Colo., da se bode redna društvena seja vršila dne 20. junija 1915. Obenem se naznanja, da je vsak član zavezan kupiti eno številko na uro, katera stane $1 in bode izžrebana na dan seje, ako bodo do tistega časa vse številke prodane. Torej se naroča članom, kateri so izven Trinidada, da pri pošiljanju denarja za mesečni ases-ment priložijo tudi $1 več. Člani naj se kolikor mogoče številno udeležijo, ker se bode Obravnavalo o vee važnih stvareh. Naklada pri društvu ostane še vedno ista, dokler ne poplačamo dolga. Z bratskem pozdravom Martin Orekar, 225 W. M St., Trinidad, Colo. (3x 7,12,15—6), _ __ 1 nastal vsled iskre iz hlapona. Že lezniško osobje je ogenj kmalu pogasilo. Sv. Martin pri Vurbergu. Dne 6. maja je bil pri okrajni sodniji v Mariboru tukajšnji krojač An-i d rej Lešnik obsojen na 14 dni zapora, ker je dolžil domačega župnika. da j«' za Srbe pobiral. • Fram. Umrl je dne 8. maja Jurij Frangež, kmet v Morju, brat I župnika Jerneja Frangeža, v 74. letu. Padel je z voza. na katerega je basal krmo. tako nesrečno na glavo, da se je močno poškodoval in na teh poškodbah čez dva dni umrl. j Sv. Kriz pri Mariboru. Tudi naša občina se more ponašati z družim). ki ima v sedanji svetovni • vojni pet članov pri vojakih. To sla spoštovana zakonska Mihael in Marjeta Mamil, j>odoinače Čr-vičeva hiša iz Sobi'a. ki imata pet sinov v vojni. Eden, Janez, je v Pulju, drugi štirje so pa vsi na severnetm bojišču, upamo, da še i vsi živi in zdravi. — Dne 2. maja se je vršil občni zbor Kozjaške posojilnice. Ta denarni zavod po-služe jc l."> let v blagor tukajšnje-| ^ra prebivalstva in £a tudi vihar svetovne vojne niti najmanj ni "pravil iz ravnotežja. Zadruga . šteje zdaj 84 članov. V poročilu uačelstva, koje je podal župnik Kocbek, se je pr<*dvsein v toplih b«-*edah spominjal prvega načelnika naš«' posojilnice Martina Klznika, ki nam ga je vzela neusmiljena smrt: nadalje zadružnega člana Jožefa Korena, ki je padel na bojnem |M>lju v Galiciji. Izmed udov načelstva se nahaja Jožef Gartner na bojnem polju, na njegovo iticHto je bil sedaj v j načebtvo izvoljen vrli kmet pri Sv. Križu Jakob Gradišnik. Od j ostalih zadružnih članov jih nosi tie 12 vojaško suknjo, 2 sta bila ! pri zadnjem prebiranju čmovoj-nikov potrjena. — Iz tukajšnje župnije jih je doslej 12t> pri vojakih, za to primeroma majhno župnijo, ki šteje komaj lOOO duš. i zares lep krvni davek v sedanji lunli borbi. 3led temi so štiri četo-j vodje, dva desetnika in en poddesetnik. O štirih je zagotovo .znano. da padli na bojnem polju, ostalih us da j»- deloma neznana j Gcinja Sv. Kungcta Umrla je p:> daljši bolezni šele 20 let stara pridna deklica Marija Plaveč, ro jena pri Sv. Benediktu v Slov. go-; rieah. Marija Snežna. Dne 4. majniki hiuo pokopali tukajšnjega gostil I ničarja iu posestnika Andreja Se j letinger. Mož je že dalj časa bo leiial. Bil je daleč naokrog znati j in priljubljen. St. Miklavž pri Ormožu. Andra ; ža Šnajderja. 82 let starega očeta i in dedek a iz Zasa vee. občine Vi-i tan. ni več med živimi. Dne 28. aprila smo položili njegovo truplo ob navzočnosti veteranskega društva in mnogo drugega občinstva k zadnjemu počitku. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Dne maja je feUo j>ri na? veliko ne- ir" ■ - ............--■ ■■■-■' Kadar Je kako draStvo namenjeno knpiti bindero, snitav«, regal e gadbene icširamcnte, kape itd., ali pa kadar potrebujete aro, ▼•riiico, privesk« pratmm itd., n* kupite prej nikjer, da tadi mene mmccn* vprašate. Uprafui • Vai stan« 1« 2c. p« si bodet« prihranili dolarje. Cenike, reč vret pošiljam brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328. i 4 i Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Berte pL vi i K i Bnttner t^ I i: "Doli z orožjem!" 1 i < i Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užlt- M * K » kom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zelo W vpliva na človeka in obsega neliroj lepih misli.... ' x Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madaina Stael nI i i bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. J ri i Prof. dr. A. Dodel: "JJoli z orožjem je pravo ogledalo sedanje- < W i ga časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da Ai | a! ae bližajo človeštvu boljši časi. Kratkoinalo: zelo dobra knjiga. « Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najraj5e poljubil. O \ * ' V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. II J1 Štajerski pisatelj Peter Rcseseer piše: Sedel sem v nekem < [J i j! gozdu pri Krieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orož- M < j 1 Jem l" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko ©i i >< i rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. J i K > Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse \ >J i kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v rf I * jj ' Šolah ne smelo manjkati. Xa svetu so družbe, ki razširjajo Sveto L ^ m S f Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to Aj, J 2 \ knjigo? {j | 4 S Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih ; u | kdaj bral.... V^f i 4 t C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spi < K | aali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... I J I Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1800 v Berlinu) : ' [j * ' S hom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po- J m > \ ^ i nudiL Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi čil žnjo S, i I L | križemsvet in učili vse narode.... \ H | i S i Finančni minister Dunajevvski je rekel v nekem svojem govo- v ' ; i I ru v poslanski ^>ornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi r \ < p i opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja- < r j Ski strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta S ! I^i pL Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, J P J da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. m t ; ti; CENA 50 CENTOV. S > i g Naročajte Jo pri: (S h! Slovenic Publishing Co., || E1 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y. g f . . .. GLAS NAKOPA, 7. JUNIJA, 19 iD. i s Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do 4obrega{ sem [se prepričal, daj dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev | sorodnikom in znancem v staro domovino, 100 K velja sedaj $16.50 s poštnino] jvred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. M rnmm sSenca meča l f i JI ROMAN IZ ČASOV NAPOLEONA L < jj | § Angleški spisal Robert Biehanan. — Za Glas Naioda i' prevel G. P. '", i. 30 (Nadaljevanje). ^ Marcela j«1 vedno molčala, a naenkrat poljubila Guineveve na obe liri ter pmlala Janu roko. ^ — Sedaj moram iti. — je rekla mirno. — Mati bi bila v skrbeh, kje sein! ^ Odšla je poeasi proti domu. Ničesar ni slišala, ničesar videla, u — zatopljena v globoke sanje ... ^ t Dvajseto poglavje. "MLAKA KRVI KRISTA." Par dni po zdravniški preiskavi novincev je prišlo povelje za « odbod. Z doma so morali iti v Traonili. iz Traonili v Nantes in od tam s polki naravnost proti Renu. Skušnje prejšnega leta niso ispametovale Cesarja in njegov boj z neizprosno usodo se je zopet pričenjal in sicer v še večjem obsegu. Izguba .">00.000 mož z vsem orožjem, municijo in artile- -rijo ga ni prestrašila, niti mu vnela poguma. Treba mu je bilo le dvigniti prst in druge neštete legije so stopile na mesto mrtvih. (Medtem sta sklenili Prusija in Rusija zvezo in vstala je eela Nemčija. l)ne l © ® NAJBOLJŠA IPf Slovensko-Angleska slovnica BSJctp Prirejena za slovenski narod, s bo- ? delovanjem več strokovnjakov, je jjWg)3 založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. C*DS ▼ pl&tnn vezani $1.00. Rojaki t Cleveland, 0. dobe |j isto t podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Qair Ave., N. E.L Gmoti! Generale TraisaMp ^Francoska parobrodna družba,) Dlrittu irti do Haw, Pariza, Švici, Isemasta la L]obl{sn« mn p«*i m - ; •JUMtOVMCB' 1A»AVOW "ULMUiW -VA-RAHC1' g mm S*m vtimkm .« *r. rtUk. nlfcilWM. I.ifclij II 1 f j^^M^R* IHff^BBffrBj^SE^t^^KSjS^»jnl 9B. ajflBBKmf ■bpral »araUd m "Cfcieafo", "La Tonrame", "fiochunbtti" b MIfia|araw Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK eorner Pearl Ckssabrougk Balldla^. Mtal parnild odplujejo vedao ob sx*dak la pdatamliša iWvfDci _*T« M. m._ ==== ====—=. HARMONIKE | frMiM bi miSItoTt rr~~T*ni *»• mUo »ofiK kar ••» *« mmA 1« M taka« t tmm »oata Ie m4aJ ▼ ww-tum lutMB lom. V »oirtm tmm krmalak* kakor vaa kun kmolKi tar mam 9* Sala kakottaa Ma aa-kimi kraa —*-if-*- rmtaS JOHN W£NZ£L lilT M. «. »u OlTeland. Okla Za slovenske grafofonske plo-1 šče, Columbia grafofone, zlatnino in srebrnino obrnite se name. A. J. TERBOVEC, Prontenae, Kana. _(7—11 v »ob)_ sfifHMaafiga^^ Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE. "Glas Naroda" izhaja v šestih dueli na 36 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne. vesti iz stare domovine in zanimive povesti. Vse osobje lista je organizirano in ipada v strokovne unija f«HSiHliUi!iSfiSfiSf3ffS!liSfEfSIBISi«lf2ffi!ff9 Prosti nasvet in informacije priseljencem. - "Thi Bureau of Industries amd Immigration" ca državo New Tork varuje in pcmaga priseljencem, ki ao bili ooleparjeni, oropani ali a katerimi se je alabo ravnalo. Brezplačno ae daje nasvete priseljencem, kateri ao bili oklepar-jeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln. Daje ae informacija v natural!- : zacijskih zadevah: kako poatati , državljan, kjer se oglasiti ca Ar-\ žavljanske listine. | f Sorodniki naj bi se sestali s prl- ► aeljenci na Ellia Ialandn ali pri f Barge Office. i DRŽAVNI DELAVSKI | \ . DEPARTMENT \ (State Department of Labor)1 | BUREAU OF INDUSTRIE® I AND IMMIGRATION. [ Urad v mesta New Yorku x 24 i East 29th St., odprt vaaki dam od ' 9. ure zjutraj do 5. popoldne in > ▼ arado svečer od 8. do 19. are. » POZOR ROJAKI 1 ~ Najbolj u- ^gMH^ »pešno ma- Jf*. -'.^k- J^BHHI^Al zilo za žen-" ^jar BS4 eke in moške MHp^ V^^sBy^^H lase, kakor tu- 3 di za moške mjmjj JB brke in brado, j ^BBV HjM V^^^^B Ako se rabi to m^^F^ |"7 W^ I mazilo. zra- Si 4 M 1% stejo .v 6 te- ? snajr dnih krasni. ^ Krsti lasje. kakor krasne brke brada nebo- fftja^^^HM^^^^^^^MHlHn I do odpadali in ne osiveli. Revmatizem, koetibol ali trganje v ro-f kah. nogah in križu v 8 dneb popolnoma ozdravim. , rane. opekline, bule. ture. kraste in srrinte, potna noge, kurje oči. brado vire. ozebline ▼ par dneh ' popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. I JAKOB WAHČIČ, t 1092 E. 64th SU Cleveland. Ohio. ROJAKI NAROČAJTE SE NA I "GLAS NARODA", NAJVEČJI I SIX)VENSKI DNEVNIK V ZDR. j I DRŽAVAH- l1 Marcela je pokleknila ter pričela moliti. Nato je potegnila iz nedrij dve svetinjiee tor ju utaknila v korito. Pričela je moliti molitev, primerno za to priliko ter med molitvijo omenila imena Gil- i dasa in Hoela. Nato je utaknila svetinjiei zopet v nedrije. Bili sta iz bakra i ju je podaril njej korporal pred več leti. Varovala jih je dose- j daj z velikim spoštovanjem, a hotela ju je dati v tem svečanem trenutku obema bratoma. Na eni strani vsake svetinjiee je bila z lovorom venčana slika Cesarja, na drugi pa prizpr iz krvave bitke. :iz one pri — Austerlitzu! Marcela je bila zelo razburjena in kakor hitro je končala svoje opravilo, je oilšla. Ni še hodila dvajset jardov, ko je zaslišala za seboj pritajene korake. Hitro se je obrnila, a tema je bilo in ničesar ni zapazila. Pokrižala se je ter pričela teči. Zopet je zaslišala korake za seboj . . . Ostala jf ter s»> s strahom ozrla nazaj. Luna je nekoliko svetila in videla je sedaj osebo, ki ji je sledila. Manj pogumna deklica bi vspričo takih razmer omedlela. Pa tudi drugače ni bilo najti v Kromlaix ženske ali celo možkega, ki 01 si upal ob taki uri iti k '"Mlaki krvi Krsta". Marcelo je sieei obhajala groza, a ohranila je zavest. Koraki so prihajali bližje i£ oližje in že je čula sopenje iz človeških prs. (Nadaljuje se). Dr. Josip V. Grahek. Ig EDINI SLOVENSE1 ZDRAVNIK V PENNA. Zdravim ?ie bolezni moike, ženske in otročja Ml ;Cut Ohio St., [Allegheny] N. 3. Plttabarg. Pa 'Maaprotl 'Hotvta Pavline« — Kar i te v. 1. t. I in 4 ratio naravno do moie hiše ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov ^_____(IZREŽITE TA KUPON)_______ Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) nKJR (42y HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako s« flBg ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več red pj« Mi nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na (S Wm sih HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri JH THE AMERICAN TOBACCO CO^ J§SK /if^v Prea^lum Dept. 490 Broome St^ New Vork. N. T. jO^lF IlOvv (Ta ponudba ogasne 3L deeembra 1915.) .XffMr I Velika vojna mapa | vojskujočih se evropskih držav, Volikost Jo 21 pri 28 palcih, !§l Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država. J p i koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d. 1»1 V zalogi imamo tudi \ y; Novo stensko mapo cele Evrope. | Cena ji je $1.50. !B| Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih j!!; držav, kakor naprimer od Rusije, Francije, S > Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezanf v platno in ! n | vsak stane 50 centov. v 1 Naročila in denar pošljite nai j n Slovenic Publishing Company, . 82 Cortlandt6trael, New York, N. Y. j K II IWmmEBBHEBHaBBiiatBHHm Iffi 1 Najmodernejša. I TISKARNA I "GLAS NARODA" 1 HB U vri oje vsakovrstne tiskovin« po nitkibcsiiji, I Moekuae. Ixrri«)e pmedi v tfnfi jmšm* H Poeeteest te irvitveu prtriU, ekrstake, p—Mrt, tm&i M, I Vsa naročila poiljite'aa? I i ^H I Slovenic Pablishing Company, I I 82 Cortlandt Street, New Tork, N. Y. I I H n_________ ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNE VNTTC. ,