Poštnina plačana v gotovini
Cona Mn V-
Stev. 52.
V Ljubljani, sobota 4. marca 1939.
Leto IV
Prvi govor novega poglavarja sv. Cerkve;
„Kličemo vse ljudi k miru
in želimo mir med narodi..
Vatikansko mesto, 4. marca. o. Pij XII., novi vrhovni poglavar katoliške Cerkve je že včeraj spregovoril katoliškim vernikom in vsemu svetu. Včeraj 12.8 je vatikanska radijska postaja oddala prvi 'v govor, ko je bil izvoljen za papeža. Sv. oče Hi je govoril v latinščini naslednje:
Ko nas navdajajo najgloblja čustva in čuti-jno strah pred veliko odgovornostjo, ki nam jo je božja previdnost dodelila, se nam zdi potrebno, da brez odlašanja sporočimo vsemu katoliškemu svetu svoje prve misli, svoje prve očetovske besede. Predvsem in s posebno ljubeznijo po očetovsko objemamo svoje ljubljene brate kardinale, katerih pobožnost in vrline ter velike sposobnosti so nam predobro znane. Posebno naklonjeno pozdravljamo vse naše častne brate iz škofij in iim Pošiljamo svoj blagoslov, kolikor pošiljamo blagoslov tudi duhovnikom, menikom in častitim sestram, vsem onim, ki delajo za razširjenje Kristusovega kraljestva in ki pod okriljem katoliške cerkve in pod vodstvom škoiov sodelujejo pri razširjanju apostolske misli. Pošiljamo svoj blagoslov vsem sinovom cerkve po vesoljnem svetu, a ▼ prvi vrsti tistim, ki so v siromaštvu in trpljenju prestali toliko skušenj. Naj pride nad vse nebeški blagoslov. Naše misli pa veljajo v tem svečanem trenutku vsem, ki so izven Cerkve in ki se — v to verujemo — vesele, ko so zvedeli, da papež moli tudi zanje in da jim želi vse dobro. Tej naši očetovski poslanici želimo dodati želje za mir in svoje vabilo k prizadevanju za mir, za oni mir, ki ga je naš prednik pobožnega spomina priporočal s toliko vztrajnostjo in za katerega je molil v svojih pobožnih molitvah, za katerega se je žrtvoval ter bil pripravljen, da zanj daruje tudi svoje življenje, samo da bi dosegel svoj cilfj, največji dar Vsemogočnega Vsi ljudje, ki imajo srce, žele mir, ker je mir sad pravice in usmiljenja Kličemo vse ljudi k miru, da prežeti z ljubeznijo do Boga žive v miru kot ena družba, lri jo navdaja ljube-zen do Kristusa Želimo mir med narodi, mir s pomočjo bratskega sodelovanja in prisrčnega sporazuma za blagor velike človeške družbe po naklonjenosti božje Previdnosti v teh hudih dneh, ko se, kakor^ vidimo, kaže toliko ovir za ta pravi mir. _ Obračamo se v molitvi k Vsemogočnemu b
£ rosimo, za vse tiste, ki stoje na čelu držav in aterim pripada velika čast b težka dolžnost, da vodijo narode po poti blagra in napredka.
Glejte, gospodje kardinali, častiti bratje b častiti sinovi, to so prve želje, ki so jih rodila očetovska čustva, katera je Vsemogočni izvolil vzbuditi v našem srcu. V duhu vidimo, da je na svetu mnogo zla in da nas Vsemogočni pošilja na pomoč neoboroženim, toda takim, ki imajo v nas
Kopolno zaupanje. Ko se obračamo na vse, se smo poslužili besed sv. Pavla »b zares niti vi, naši sbovi, niti vi naši bratje,« — o tem smo trdno prepričani — »ne boste hoteli«, da bi moja šelja, ki jo izražam, ostala neizpolnjena.« Naše
Ugibanfa o poteku zadnjih papežkih volitev
Rim, 4. marca. o. Rimsko — pa tudi drugo evropsko časopisje -— veliko piše o tem, kako so potekale volitve v konklavu. Ni moči reči, da imajo njihove navedbe kako stvarno podlago, saj je znano, da v cerkvi zlepa kake skrivnosti tako skrbno ne varujejo kakor skrivnost konklava, Zato je treba pri navajanjih teh poročil, ki so sama po sebi zanimiva, poudariti, da ne gre za podatke iz pooblaščenih krogov.
Današnji »Messagero« pravi, da je kon-klave ob volitvi Pija XII. bil najkrajši v zgodovini katoliške cerkve, saj ni trajal niti 23 ur. Po pisanju tega lista je kardbal Pacelli že predvčerajšnjim zjutraj ob prvem glasovanju dobil 35 glasov. Pri drugem glasovanju ob tem sestanku konklava je število njegovih glasov naraslo na 40. Torej sta manjkab do potrebne večine samo še dva glasova. Kardinal Pacelli je bil videti ves čas med preštevanjem glasov zelo razburjen b bled. Pokrival je oči z rokami ter molil. Ko je odhajal iz Sikstinske kapele, ga je obstopilo vež kardbalov in mu spoštljivo izražalo prepričanje, da bo on novi papež.
Ko so kardinali popoldne odhajali iz celic v kapelo za novo glasovanje, so se kar-dbalu Pacelliju vsi globoko priklonili, ko so šli mimo njega.
Pri tretjem glasovanju je — po pisanju omenjenega lista — kardinal Pacelli dobil vseh 61 glasov in bil torej soglasno izvoljen. En glas je dobil kardinal Granito di Bel-monte, najstarejši član kardinalskega zbora. Ta glas je oddal zanj kardinal Pacelli. Po cerkvenih predpisih ne more noben kardinal glasovati zase. Če bi bil izvoljen in bi se ugotovilo, da je svoj glas oddal sebi, bi bila izvolitev neveljavna.
»Messagero« dalje poroča, da je bilo že od začetka konklava več kakor gotovo, da bo izvoljen kardinal Pacelli b so takoj po drugem glasovanju nekateri kardinali že začeli pripravljati se na odhod, češ da bo tretje glasovanje prav za prav le še formalnega značaja.
Kardinal Pacelli je takoj po izvolitvi telefoniral svojim sestram in jim sporočil novico ter jim podelil apostolski blagoslov,
zaupanje se naslanja najbolj na milost božjo, nato pa na našo dobro voljo. Naj bi Gospod naš, Jezus Kristus, od katerega smo dobili milost, uslišal vaše želje ter jih nesel po vsem svetu kot glas svetega pomirjenja, mi pa vam v njegovem imenu dajemo od vsega srca naš apostolski blagoslov.«
Vatikan, 4. marva. o. Tu so se že začele priprave za slovesno kronanje papeža Pija XII., ki bo v nedeljo 12. marca. Iz raznih držav se že pri-glašajo uradna ter neuradna odposlanstva, ki se bodo udeležila kronanjskih slovesnosti v Rimu. Iz Francije bo prišlo številno odposlanstvo poslancev, senatorjev in diplomatov, poleg uradnega zastopstva francoske države. Predsednik irske vlade de Valera bo vodil irsko odposlanstvo. Špansko zastopstvo se bo udeležilo kronanjskih slovesnosti pod vodstvom generala Moscarda, branilca Alca-zarja.
Novemu papežu so k izvolitvi čestitali včeraj: italijanski kralj in cesar, predsednik francoske republike Lebrun, predsednik italijanske vlade Mussolini, predsednik argentinske republike, predsednik irske vlade de Valera, belgijski kralj Leopold, predsednik portugalske republike Carmona in pa predsednik vlade Salazar. voditelj Španije general Franco in zunanji minister Jordana, predsednik
ČSR dr. Hacha. predsednik poljske repubilke g. Moscicki, predsednik slovaške vlado dr. Tiso itd.
Novoizvoljeni papež Pij XII. dobiva tudi danes ogromno število brzojavnih čestitk. Med drugimi sta včeraj prispeli čestitki regenta Horthvja ter predsednika švicarske konfederacije.
Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je poslal papežu Piju XII. brzojavko, v kateri je med drugim dejal: Spominjajoč se z zadovoljstvom sestanka ob vašem poslednjem obisku v Zedinjenih državah, vam želim poslati ob priliki izvolitve pozdrave in čestitke z najlepšimi željami.
Sv. oče Pij XII. se je takoj popoldne peljal na prvi sprehod po vatikanskih vrtovih, in sicer s starim avtomobilom, ki ga je imel še Pij XI., preden se je moral zaradi oslabelosti posluževati posebnega voza s premično streho.
Nečak papeža Pija XII., markiz Carlo Pacelli, je povedal časnikarjem, da so pred nekaj dnevi odprli oporoko papeža Pija XI. Iz oporoke so izvedeli, da je pokojni papež zapustil svojemu sedanjemu kardinalu Pacelliju kelih z zlatim pokrovom in posodo za hostijo, ki sta mu celih 17 let služili pri maši. Markiz Pacelli je rekel, da je prepričan, da bo papež Pij XII. rabil pri maševanju cerkveno posodo, ki mu jo je zapustil Pij XI.
Francija, Anglija in Španija so si imenovale poslanike
Francoski poslanik vBurgosu: Petain, angleški: Drummond Peterson, španski v Parizu: general Monteros, v Londonu vojvoda Alba
Burgos, 4. marca. o. Načelnik političnega oddelka v francoskem zunanjem ministrstvu, Rochat, je včeraj uradno obiskal španskega zunanjega ministra Španije in mu sporočil, da je Francija uradno priznala špansko nacionalno državo. Dalje mu jo sporočil tudi, da je vlada sklenila imenovati svojega poslanika v Burgosu maršala Petaina. Razgovor med francoskim zastopnikom in med nacionalnim zunanjim ministrom je trajal 10 minut.
Rochat je za-tem obiskal angleškega odpravnika poslov Hudgsona. Ko je odhajal iz Burgosa, je dejal časnikarjem, da je njegova naloga bila samo sporočiti španski vladi sklep Francije o priznanju. Rochat bo o svojem poslanstvu poročal vladi nocoj, ko se vrne v Pariz. Iz poučenih španskih krogov poročajo, da je vlada generala Franca sklenila imenovati za poslanika r Parizu generala F.spinosa de Los Monteros, ki je bil državni podtajnik v zunanjem ministrstvu in je zaradi imenovanja že odstopil s tega službenega mesta. Imenovanje generala na poslaniško mesto v Parizu priča o tem, da polaga Španija prav tako važnost na bodoče sodelovanje s Francijo kakor Francija na sodelovanje s Špnijo, ko bo poslala v Burgos maršala Petaina.
London, 4. marca. o. Uradno poorčajo, da je angleška vlada imenovala za prvega rednega poslanika v Burgosu sira Mauricea Drununonda-Pe-tersona, dosedanjega angleškega poslanika v Bagdadu. Hkratu je angleška vlada pritrdila imeno-
vanju vojvoda Alba za španskega poslanika v Londonu.
Pariz, 4. marca. o. Francoska vlada je sklenila, da bo še pred koncem marca odpotovalo v Burgos francosko trgovsko in gospodarsko odposlanstvo, ki ga bo vodil načelnik za mednarodne pogodbe v zunanjem ministrstvu Albhand. To odposlanstvo se bo s špansko vlado pogajalo o sklenitvi nove trgovske pogodbe o francoski udeležbi pri gospodarske obnovi Španije in o plačilnem sporazumu med obema državama.
Pariz. 4. marca. m. S priznanjem nacionalistične vlade v Španiji in z imenovanjem maršala Petaina za prvega veleposlanika v Burgosu je špansko vprašanje s stališča francoske zunanje politike dobilo čisto jasne obrise, ter zdaj vsi politični krogi čisto mirno gledajo na razvoj dogodkov. Francoski krogi so z velikim zadovoljstvom vzeli na znanje izredno dobro razpoloženje, ki ga je vzbudilo imenovanje maršala Petaina za francoskega veleposlanika v Španiji. To imenovanje je razlagal nacionalistični radio ter je poudaril, da dela čast Špancem in maršalu Petainu ne samo kot veliki vojaški osebnosti, temveč tudi kot človeku čvrstega konservativnega prepričanja, katerega življenje v resnici predstavlja plodnost v vsakem oziru.
Maršal Petain bo na svoje novo službeno mesto odpotoval najkasneje v štirinajstih dneh. Izbral si je tudi že svoje pomočnike. Za vojaškega odposlanca je poklical polkovnika Lepina
Daruj 1000 din — in plačal si en kamen za slovenski prosvetni dom v Ljubljani!
Knez namestnik Pavle bo jutri govoril po radiu Ameriki
Belgrnd, 4. marca. m. Jutri, v nedeljo, dne 5. marca, bo Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle prvič govoril po radin v prekomorski oddaji, ki bo ob začetku svetovne razstave v Newyorkn. Ta radijski prenos se bo začel ob 19.30. Uvodne besede bo spregovoril knez namestnik Pavle, za njim pa bosta govorila še predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič ter trgovinski minister Jevrem Tomič.
Trgovinski sporazum med nami in FrancMo potr en
Pari:, 4. marca m. Včerajšnji uradni list je objavil odlok predsednika republike, s katerim je potrjen trgovinski sporazum med Francijo in Jugoslavijo, ki je bil sklenjen 10. februarja v Parizu. Jugoslovansko - francoski trgovinski sporazum je stopil v veljavo 1. marca.
Poga anja za prodajo naše živine v Italijo
Reka, 4. marca, m Danes se bodo začela na Reki pogajanja med jugoslovanskim in italijanskim zastopstvom glede prodaje naše živine na italijanska tržišča. Jugoslovansko zastopstvo vodi upravnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine.
Proračunska razprava v narodni skupščini
Belgrad. 4. marca. m. V narodni skupščini se je včeraj nadaljevala načelna proračunska razprava, ki se je zavlekla pozno v noč. Zadnja dva poslanca, ki sta govorila, sta bila Stojmirovič-Jova-novič, ki je obširno govoril o raznih proračunskih postavkah ter se zavzemal za sporazum, in Ulman-ski, ki se je v svojih lepih izvajanjih potegoval za to, da se izda zakon o mobilizaciji vseh duhovnih in materialnih sil. Glede sporazuma e Hr-
vati je govornik poudaril, da se vladi v tem oziru ne smejo delati nobene težave.
Ob 10 zvečer je bila seja končana ter se bo danes dopoldne nadaljevala. Kakor vse kaže, bo načelna proračunska razprava v plenumu narodne skupščine končana že danes, nakar bo v skupščini prvo glasovanje o sprejetju državnega proračuna v načelu.
Vladni poslanci ne izključujejo možnosti, da bo govoril ob koncu načelne debate tudi predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič.
Šport v zadnji minuli
Jules Ritnet, predsednik FIFe, je odpotoval v Buenos Aires, da se dogovori o nogometni teknn med reprezentancama Južne Amerike in Evrope. Pri tej priliki se bo domenil tudi glede organizacije prihodnjega tekmovanja za svetovno prven stvo. To tekmovanje naj bi bilo leta 1942 v Buenos Airesu.
V	Superbagneres so se danes pričele tekme za mednarodno smuško prvenstvo Francije.
Schmelingova izjava v Neivgorku. Časnikarji so vprašali Schmelinga, s kakšnim namenom je bil prišel tokrat v Ameriko. Odgovoril jim je, da bi bil rad dobil nasprotnika za match. Po njegovi izjavi se manager Joe Jakobs zanj nič več ne zanima, ampak ima oči samo za Galenta. Schmeling je poskušal v Chicagu ter v Filadelfiji, pa ni uspel z dogovori. Rad bi se boril z Galentom, na njegovo nesrečo pa je Jakobs že napravil dogovor za boj med Joejem Louisom m Tonyjem Galpntom za letošnji junij. Schmeling je dejal, da se bo v kratkem vrnil v Berlin. Na vprašanje, kaj meni o izidu boja med Galentom in Louisom, je Schmeling dejal da bo Galenta izgubil s knockoutoni že v prvi Za Galenta ie dejal, da v resnici ni bokser v jga formata.
Španski zunanji minister general Jordana je izjavil dopisniku pariškega >Matinac, da bo edino čas mogel izbrisati neugodne vtise, ki jih je v Španiji vzbudilo čudno francosko vedenje v državljanski vojni. Potrebno pa je, da Francija in Španija čim prej pozabita na preteklost.
Vesti 4. marca
Nemški gospodarski diktator in poveljnik letalstva maršal Goring je včeraj z ženo odpotoval za več tednov v Italijo, baje na oddih v San Remo.
Vrhovni poveljnik francoskih čet v severni Afriki ter francoski guverner v Maroku general No-gues je včeraj imel razgovor s predsednikom vlade in vojnim ministrom Daladieroin. Ko se bo vrnil v Afriko, bo takoj odšel pregledovat francoski utrjeni pas ob meji italijanske Libije.
Francoski poslanik v Rimu Prancois Poncet bo v
kratkem odpotoval v Pariz, po navodila glede bodočega razmerja med njim in italijansko vlado.
V	Burgosu so se razširile 7esti, da so iz Madrida dopotovali zastopniki rdečih pogajat se za mir.
26.	rdečo mednarodno brigado so morali iz zasilnega tabora pri obm. franc, mestu pregnati v razne zapuščene trdnjave, ker so rdeči junaki vso okolico mesta popolnoma opustošili, posekali vse sadno drevje, nasade in vinograde, uničili setev ter požgali več kmetij. Ameriška poslanska zbornica je soglasno odobrila kredite v znesku 500 milijonov dolarjev za oborožitveni program v prihodnjem proračunskem letu.
Vabilo za zbiranje prispevkov za tisoče arabskih zapuščenih otrok, ki so med boji v Palestini izgubili starše, je prineslo poluradno glasilo angleške vlade »Timesc. Vabilo sta podpisala med drugim kardinal Hinsley in jeruzalemski katoliški patriarh. Vabilo pravi, da so ti arabski otroci prav tako potrebni podpore kakor španski ali judovski begunci.
Nemško časopisje danes ne prikriva svojega razočaranja nad tem, da je bil za novega papeža izvoljen cerkveni knez, ki bo nadaljeval neizprosno z verskim in političnim delom pokojnega Pija XI.
Belgija ie vedno brez vlade. Kraljev pooblaščenec Sou-dan je včeraj vrnil naročilo za sestavo vlade, nakar je kralj povabil bruseljskega župana, liberalca Adolpha Maxa, ki pa je naročilo za sestavo vlade odklonil. Zdaj bo skušal sestaviti vlado spet senator Pierlot, ki sc mu to pred tekom dni ni posrečilo.
Sovjetska vlada je uradno sporočila, da je sklenila odpoklicati svoje zastopnike iz londonskega odbora za nevmešavanje, češ da je ta odbor že zdavnaj prenehal poslovati.
Francoski kolonialni minister Mandel je izdelal načrt za vojaško avtonomijo francoske Indokinc. Ta francoska pokrajina na Daljngrrj vzhodu bo dobila samostojno vojaško organizacijo in svojo vojno industrijo, ki bo delala samo za njene obrambne potrebe. Vojake bodo nabirali zgolj iz vrst domačega prebivalstva. Do tega ukrepa je francoska vlada prisiljena zaradi vse bolj rastoče japonske nevarnosti, saj so Japonci z zasedbo otoka Hainana resno ogrozili francosko posestvo na Daljnem vzhodu.
Vodstvo skrivne irske republikanske vojske po obvestilih angleške policije pripravlja nove alentate, če Anglija ne bo umaknila svojih vojaških oddelkov iz severne Irske. Poročilo pravi, da ma ta irska armada v Londonu spravljenih šest ton razstreliv. Policija je zaradi tega začela z obsežnimi preiskavami.
Nova italijanska zbornica in senat sta sklicana za 23. marca. Nova poslanska zbornica bo docela drugače organizirana kakor je bila dosedanja in bodo v njej imeli glavno besedo strokovnjaki. Število domačih vojakov, pevečini črnih, po francoskih kolonijah se je od svetovne vojne podvojilo. Vse tujce so začeli strogo popisovati na Švedskem, pri čemer so ugotovili, da je na Švedskem 13.6C0 tujih držaYljanov, od tega 3500 političnih beguncev, povečini Judov.
Ko se je grof Ciano vračal iz Varšave, so ga v Moravski Ostravi pozdravili zastopniki češkoslovaške vlade, Ciano pa je češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr, Chvalkovskemu poslal pozdravno brzojavko.
Novi predsednik turške republike Izmed Ineni je včeraj prvič uradno obiskal Carigrad, kjer so ga nad vse slovesno sprejeli. '
Romunski zunanji minister Gafcncu je včeraj v spremstvu svoje žene, nekaj uradnikov -in časnikarjev, odpotoval na uradni obisk v Varšavo.
B Sofijska policija je izdala uradno poročilo, da je aretirala večje število pristašev profesorja Cankova, ker so se bavili s prepovedano agitacijo pod okriljem razpuščene bolgarske narodne socialist čne stranke.
Prvi pomembni uspeh palestinske konference v Londonu je v tem, da so na tej konferenci zaradi vztrajnega arabskega odpora pokopali vsako misel na kako judovsko samostojno državo v Sveti deželi. Judovski zastopniki se s tem seveda ne marajo sprijazniti.
Veliko razstavo francoske umetnosti bodo odprli v Belgradu 18. marca. Razsta/a bo prirejena na prizadevanje kneza namestnika Pavla. Pokroviteljstvo nad njo je sprejel on in pa francoski predsednik LcSrun.
Posebno odposlanstvo francoske zbonrce je odpotovalo v Džibuti, da preuči vojaški in obrambni položaj te francoske kolonije, ki bi ob kakem sporu z Italijo prišla prva v nevarnost.
Vse priseljevanje tujcev je ustavila za 60 dni vlada v Čileju, ker pripravljajo nove postave glede tega vprašanja.
Perzijski prestolonaslednik je včeraj dopotoval v Kairo na poroko s sestro egiptovskega kralja Faruka. Uradni sprejem so mu priredili z velikimi slovesnostmi
Madžarsko-nemška gospodarska pogajanja so se včeraj
končala v Miinchenu.
Požar v japonski smodnišnici Hirakata pri Tokiu in eksplozije so porušile 250 hiš, ubitih je bilo 136 ljudi, 526 pa je ranjenih. Še vedno prihaja do posameznih eksplozij.
Indijski voditelj Gandhi je včeraj zjutraj začel s protestnim postom, da bi prisili! vladarja indijske države Radžkot do tega, da bi dal ljudstvu več oolitičnih svoboščin.
Ljublfana od včeraj do danes
tfa ulicah je vsak dan več cvetja. Človeku se zdi, kakor bi se bil kos spomladanske prijaznosti preselil iz redkih svetlih gozdov in s pustih dobrav v mesto. Sonce zaliva ulice a svetlobo, ki rahlja obrise. Vse je veselo. Včerajšnji dan je bil letos prav gotovo najlepši. Ljudem se popoldne skoraj ni dalo v urade, tako prijetno je bilo zunaj. Nebo je ostalo tudi ponoči še čisto, luna je sijala, da je bilo svetlo kakor podnevi. Šele proti jutru se je z Barja prihulila megla, ki je zasivila mlado jutro in ga skrila v belo pernico za toliko časa, dokler so iz bele sivine ne bo v poznem dopoldnevu spet prismejal zlati in plavi predpomladni dan. Davi je bilo .precej hladno, termometer je kazal —3° C, oster krivec je bril, tako da je človeka, ki je bil kaj dalj časa zunaj, kar začelo peči v ušesa.
Otročička so našli v cerkvi
V	viški cerkvi je popoldne cerkovnik zaslišal čuden glasek: otročji jokl Stopil je malo bliže in pri Marijinem oltarju zagledal na tleh majhen punkeljček«, v njem pa otročička, ki je bil dobro zavit v cunje. Pobral ga je in odnesel. Po krajšem premisleku je bilo sklenjeno, da ga bodo oddali začasno v mladinsko zavetišče. Tako so tudi storili. Tam se bodo zdaj dobri ljudje zanj brigali.
Nesrečna mati je bila svojega otročička postavila v cerkev, sai je vedela, da bo odtam prav gotovo prišel v dobre roke. Še vedno je ravnala neprimerno lepše, kakor delajo tiste matere, ki se svojih otrok iznebljajo na okruten in zločinski način. Najbrž ga revica ni mogla prerediti, če bi prosila ljudi, naj bi ga oni vzeli v skrb, bi ji najbrž povsod zaprli vrata pred nosom, zato pa se je odločila za to zadnje dejanje. Lepo ni bilo, morda pa je bil to jadnji korak, ki jo je rešil pred zločinom.^ Zato ji ga ne gre zameriti. Dobri ljudje bodo že poskrbeli zanj, 6ama pa ga bo morda gledala, kako bo pri tujcih doraščal, pa se mu ne bo mogla približati. To bo tudi huda bolečina za nesrečno mater. Težko jo bo še udarjalo dejanje, za katero se je bila v stiski in revi odločila. Morda bo tudi brala te vrstice, pa ji bo nemara v žalosti nekoliko odleglo. Človeku, ki se ne more zaupati nikomur, so tudi mrtve črke srčno pozdravljeni prijatelji.
Večkrat slišimo in beremo, da so v tej ali oni cerkvi našli otročička, ki ga je tam pustila neznana mati. Res je to boljše, kakor če bi se z lastno roko pregrešila nad mladim življenjem. Vendar pa ne gre, da bi kar vsaka mati nosila otroka, ki “a malo težje preživlja, v cerkev in ga tam prepuščala skrbi drugih. Cerkev ni najdenišnica. Za take otroke in matere bi morale pokazati malo več razumevanja in srca uprave takih socialnih ustanov, pa uboge matere ne bi bilo prisiljene k podobnim dejanjem l
Tak ie pa pogreb revežev
Pero Adalberta Stifterja bi moral človek imeti, da bi dovolj lepo in prisrčno popisal tole žalostno zgodbo. Toda v_ današnjih ciničnih časih bi mu pismeni ljudje še dejali, da si je bil vse skupaj izmislil. Taki ljudje so toliko modri in dvomljivi, da vsako reč, ki le nekoliko spominja na čustvo, proglašajo že vnaprej zgolj za ceneno literarno kopijo iz starih, romantičnih časov. Nič zato, življenje teh papirnatih ljudi ne jemlje za mar, ampak ustvarja zgodbe, ki so v treznih, suhih časih pretresljive prav tako, kakor so bile v časih, ki so se literarno nagibali k razsipnejšera slogu.
Tole je kratka, žalostna zgodba tam iz Sibirije« v Mestnem logu, kjer teče skromna cesta dveh mogočnih cesarjev. V neki siromašni hišici so včeraj imeli pogreb. Umrla je mati osmih otrok. Revica je zbolela, ko je bila nosna. Odšla je pred mesecem dni v bolnišnico. Tam 60 dolgo ugibali, kaj bi ji bilo. Nazadnje so dejali, da gre kar lahko nazaj domov. Ubožica bi bila že tako rada odšla domov, da bi spet videla svoje otroke, ki jih je imela tako rada. Vstala je vsa vesela, pa se je takoj zgrudila ob postelji. Položili 60 jo spet nazaj, pa je že čez kratek čas izdihnila.
Njen mož je ubog ruski emigrant, nekaj čez petdeset let star, 6uh možiček, ves izžet od življenjskih skrbi in zagrizenega tihega boja v razmerah, ki se jim je bilo le težko privaditi. Boljše čase je bil videl, nikdar mu prav gotovo še na misel ni prišlo, da bi se mu moglo kdaj goditi tako obupno slabo, hudo ga je udarilo življenje. Toda boj in težo je sprejel pogumno na svoja šibka ramena. Njegova žena je bila Slovenka, pravijo, da je bila svoje čase učiteljica, govorila je menda več jezikov, tudi francosko je baje znala. Zelo rada sta se imela, srčno in pogumno sta skrbela za svojih osem otrok. Mož je menda zaslužil zadnje čase na mesec sto dinarjev — sto dinarjev na mesec za tako številno družino! Lahko si mislimo revščino, ki je vladala v tej hišici! Toda tisti, ki so že bili v njej, pravijo, da je kljub vsej tej revščini vsaka tudi najmanjša stvar stala na svojem mestu, da je bilo v hišici vselej lepo pometeno in čisto.
Hud boj je bil pogumni mož, poskušal je priti do zaslužka, kjer se je le dal zaslužiti kakšen dinar. Poskušal je pomagati svojim otrokom. Hčerko je dal v ugledno ljubljansko dekliško vzgaja-
šah
lišče, kjer se vzgajajo hčerlje naših meščanov. Tam pa so mu prav kmalu sporočili, da je ne morejo imeti več, češ da bi se premožnejši starši in otroci spodtikali nad beračijo! To je bilo res lepol In taki zavodi prejemajo podpore od vseh strani, ko prosijo zanje!
Nenadna smrt žene, s katero sta se imela tako rada, ga je povsem potrla. Brez besed je hodil okrog, napol zmešan od žalosti.
Z navadnim črnim vozom bi mu jo bili odpeljali k zadnjemu počitku, skrivaj in boječe, bi se lahko reklo. Mož pa se je bil, pravijo, odločil za prelepo dejanje: za dva meseca naprej je menda vzel svojo plačo — dvesto dinarjev —, da bi rajnici napravil vsaj človeka spodoben pogreb! Pristopili so še bogoslovci, ki so zbrali menda okrog štiristo dinarjev, neki dobrotnik pa je prispeval še dvesto dinarjev, tako da je bil navadni pogreb zagotovljen.
In včeraj popoldne so ubogo ženo pokopali. Pred pogrebom je mož naložil tiste otročičke, ki jih ne bi mogel peljati za maminim pogrebom, ker so še premajhni, na voziček, s katerim si od ranega jutra do pozne noči služi sto dinarjev na mesec v dežju, mrazu, snegu in v pekočem poletnem soncu. Naložil jih je drugega k drugemu, pogledal, če vsi dobro sede, in jih odpeljal za čas pogreba k nekim svojim usmiljenim znancem. Potem pa je odšel na pogreb svoje drage žene.
Žalosten zadnji sprevod je zavil proti pokopališču. Le peščica ljudi je šla za vozom s krsto, tako tiho in revno. Pretresljiv je bil ta pogreb. Nihče ni zanj vedel, ni bilo gospode v črnih cilindrih, ne lepo oblečenih solidnih meščanov, ne vencev, ne poslovilnih govorov ob grobu, kjer spretni, izobraženi ljudje dajejo spričevala o svojih literarnih sposobnostih. V listih ni bilo partov, in v njih niso izšli nekrologi, ki sicer napisani že davno čakajo le še na gotovo dejstvo, na smrt in na važna trupla.
Usmiljeni ljudje so že začeli v to revno, pa junaško, po smrti ljubljene matere in gospodinje obupno opustelo družino prinašati skromno pomoč, sami revni in pomoči potrebni. Bogate podpore in bogata pomoč roma v tem življenju navadno drugam, ne k tistem, ki so je v resnici potrebni. Emigrant, emigrant, kdo bi podpiral Ruse, pravijo navadni in odločilni ljudje! Usmiljeno srce pa ne bi smelo ločiti človeka od človeka, ampak pomagati vsakomur, ki je usmiljenja in podpore potreben! Kdo bo zdaj pomagal tej revni družinici, temu sivemu slabotnemu možičku, ki bo moral sam živeti osem otrok in tudi sebe pehati skozi žalostno senčno živi j en jeT
Neka; novih ponesrečencev
V	ljubljansko bolnišnico so včeraj prišli tile ponesrečenci: Lunder Karel, delavec v tovarni »Remec« na Duplici. Pri delu se je po nesreči hudo porezal po desni roki.
Drevje je podiral France Bagič, delavec pri lesnem trgovcu Lavrinu v Litiji. Na levo nogo pa mu je padlo izpodsekano drevo, ki mu jo je zdrobilo. — Delavec pri C^nki, Jernej Kozamernik, se je pri delu užagal v desno roko. — Z Mlinš pri Vačah je prišel v ljubljansko bolnišnico France Zakrajšek, ki si je zlomil roko. >
Osrednje ognjišče nase prosvete
bo novi prosvetni dom, ki bo nosil ime »Slovenski dom«. V njem bodo združene vse centralne uprave naših katoliških prosvetnih organizacij. Ze zdaj prihajajo darovi, odnosno odkupi kamna v tem domu. Danes spet navajamo nekaj imen iz registra dosedanjih darovalcev. Po tisoč dinarjev so dali: dr. Pompe Leo, nam. drž. tožilca; dr. Anton Bartol, notar; dr. Edvard Vračko; dr. France Stele, univ. profesor; M. R., P. R„ A. R., M. R., A. R., dr. U. A., dr. U. F., Alojzij Kocmur, ravnatelj I. del. konz. društva; dr. Tone Bajec, ravnatelj mestne žen. realne gimnazije; Jože Hvale.
*
Mestni finančni in trošarinski oddelek v novih prostorih. Po izselitvi tvrdke I. C. Mayer iz hiše meščanske imovine, so se v izpraznjene prostore v pritličju naselili trgovci, izpranjeni prostori v
I.	nadstr. pa 60 se uporabili za nujno razširitev uradnih prostorov finančnega in trošarinskega oddelka mestnega poglavarstva v Ljubljani. Uradi obeh oddelkov bodo sedaj smotrno razvrščeni v enem nadstropju in bodo imeli skupen vhod v finančni odd. iz Nabrežja 20. septembra, vhod v trošarinski urad, oziroma kakor se sedaj imenuje odd., pa iz Pogačarjevega trga. Trošarinski od. ima prostore ob Lingarjevi ul., finančni odd. pa ob ostalih treh frontah poslopja. Poslovanje za stranke v novih prostorih prične v sredo, dne 8. marca in od tega dne bo tudi edini dohod v finančni in trošarinski odd. mestnega poglavarstva iz Lingarjeve ul. 1, na kar se občinstvo opozarja. Vhod v tehnični odd. mestnega poglavarstva ((II. nadstr. meščanske imovine) ostane še vedno na Nabrežju 20. septembra; vendar se morejo stranke, ki imajo istočasno opravke tudi v finančnem ali trošarinskem odd., poslužiti tudi stopnišča iz Lingarjeve ulice 1.
Pred važnim oOčn m zborom iahDvske zveze
Slovenski šahisti z velikim zanimanjem pričakujejo sklepov jutrišnjega rednega letnega občnega zbora Slovenske šahovske zveze. Občni zbor bo v Mariboru. Odbor je razposlal na posamezne šahovske klube okrožnico, v kateri poudarja, da je nujno potrebno, da vsako društvo pošlje na jutrišnji občni zbor svojega zastopnika, ker bodo na dnevnem redu izredno važna vprašanja. Najvažnejše vprašanje, o katerem bo odločno spregovoril letošnji redni občni zbor, bo na vsak način vprašanje, ali naj Slovenska šahovska zveza vstopi v Jugoslovansko šahovsko zvezo ali ne. To vprašanje ni načeto šele zdaj, pač pa so onjem naši sahisti že večkrat razpravljali, a končnega sklepa o tem še niso sprejeli.
Občni zbor bo ob 10 dopoldne v hotelu >Orel«. Ko bo zborovanje končano se bo začel šahovski boj med najboljšimi šahisti iz Maribora in Celja na eni ter ljubljanskimi šahisti na drugi strani. Igrali bodo, kakor sklepajo po dosedanjih prijavah, na 12 deskah. LŠK bo poslal v ta boj sedem^ igralcev, pet pa drugi kljubi iz Ljubljane. Ta šahovska tekma bo gotovo zelo napeta, ker tudi štajerski šahisti niso kar tako od muh.
Mariborski tatovi pred sodniki
Maribor, 4. marca.
V	včerajšnji številki smo poročali o treh razpravah pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Mesarski mojster Lipovšek, ki je bil obtožen, da je svojim stanovskim tovarišem kradel meso, je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora in na tri leta izgube častnih pravic. Sodišče je strogo sodbo utemeljevalo s tem, da je Lipovšek živel v dobrih gospodarskih razmerah in ga beda ni mogla prisiliti k takim dejanjem. Zato je bila nemogoča tudi pogojna obsodba.
Oba mlada tatova, ki sta kradla iz skladišča trgovca Laha, sta bila obsojena na 4 mesece zapora, pogojno na 4 leta, razprava proti 21 letnemu A. Pajtlerju iz Rač, ki mu je obtožnica očitala, da je ukradel pol vagona jabolk, pa je bila preložena.
Delo katoliške prosvete na Kočevskem
Čeprav ima mesto Kočevje številne kulturne in narodne organizacije, ki se v javnosti ponašajo zlasti s frazatijenjem in čezmernim natolcevanjem nacionalnosti, imamo v Kočevju dejansko prav za .®arao ^vc organizaciji, ki e svojim delom in dejanji dokazujeta, da nista samo organizaciji na papirju, temveč krog delavcev, ki streme za prosvetno izobrazbo pa kočevskem nemškem otoku naseljenih Slovencev, za katere se vse do leta 1935 ni nihče brigal. Ti dve organizaciji sta »Slovenska Straža« in »Katoliško prosvetno društvo«, ki ga je tri leta z velikim usphremo vodil okrajni komisar Kužnik H. Obe društvi sta si vzeli v svoj program v čim krajšem času dvigniti kulturno in prosvetno zaostali in pozabljeni slovenski živelj na Kočevskem.
Težko je bilo v Kočevju izvesti takšno delo, če pomislimo, da so po vsej slovenski domovini s ponovno vzpostavitvijo prosvetnih društev 6amo odprli zapečatene domove, je bilo treba v Kočevju napeti vse sile, da se najde, ne morda prosvetni doim. temveč primeren prostor, v katerem bi se prosvetni delavci lahko zbirali. Na posredovanje g. svetnika Škulja je Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani odstopila prosvetnemu društvu zelo veliko sobo, ki je še do redukcije delavstva v kočevskem rudniku služila za delavska stanovanja. Agilni kočevski prosvetni delavci so tako dobili streho. Vrgli so se takoj na delo, si postavili igralski oder, in že nekaj mesecev za tem se je »Prosvetno društvo« s svojo igralsko družino s komedijo »Glavni dobitek« predstavilo ljudem, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano. Tako so bili prvi začetki kronani z uspehom in od tu dalje 60 bile redke nedelje, da ne bi »Prosvetno drutvo «prireialo iger in akademij. Za zabavo je poskrbel tudi tambuTaski c\r k cs t e r pod vodstvom mestnega organista.
Kultura m prosveta pa nista ostali samo v Kočevju. »Slovenska Straža« je skupno s »Prosvetnim društvvm« prirejala v poletnih mesecih izlete v oddaljene kočevske kraje, kjer je potem z živo besedo v obliki akademij, iger, predavanj, deklamacij itd. nudila tam živečim Slovencem to, kar so oni že vsa prejšnja leta po krivdi oblastnih či-niteljev pogrešali. In tako sedaj ni nedelje, da ne bi kočevsko prosvetno društvo obiskalo pozabljene in germanizaciji izpostavljene koievske Slovence v oddaljenem Mozlju, Kočevski reki, Gotenici, Grčaricah. Dragi itd. In s kakšnim navdušenjem jih tamkaj naseljeni Slovenci sprejmejo, vedo po vedati samo oni, ki se teh prepotrebnih poletnih potovanj udeležujejo in tudi pri prireditvah so' delujejo.
Za elektrifikacijo Dravskega polia
Prebivalci Dravskega polja že dolga leta opazujemo, kako 6e naglo in razkošno elektrificirata Gorenjska tn Dolenjska, mi pa s svojimi pogajanji
6	Falo, d. d. sitojimo vedno na isti točki. Sicer 6mo v njeni bližini, a ona daje prednost industrijskim krajem.
Zato smo 6e prebivalci Dravskega polja, zbrani na manifestacijskih zborovanjih v Sv. Marjeti na Dravskem polju in na Ptujski gori dne 5.
1939, odločili poslati odločujočim činiteljean tole resolucijo:	....
1. Naglemu tehničnemu razvoju mora sledi« tudi poljedelstvo z izkoriščanjem vseh tehničnih pridobitev, kar mu omogoča ravno priklop n» električno omrežje;	_	.
2. Elektrika nudi prebivalstvu zboljšanje higienskih razmer v hiši in družini ter sanacijo vasi. fNa Ptujski gori tisoči romarjev in izletnikov pogrešajo vode. Kaj naj začne novoustanovljen »Zdravstveni dom« brez elektrike?);	,
3. Elektrika nam prihrani pri napornem dedu in ča6U;
4. Kmetovalcu omogoča cenejšo in večjo Pr0" izvodnjo na istem zemljišču:
5. Omogoča naselitev industrije in obrtnikov med nami, ki smo v neposredni bližini Maribora, Ptuja in Drave.
Zaradi tega se obračamo na vse odločujoče oblasti in faktorje, zlasti pa na:	.	.
a) Kralj, bansko upravo v Ljubljani, da takoj prevzame elektrifikacijo Dravskega polja, kjer so pripravljalna dela že končana, prebivalci pa so pripravljeni tudi na žrtve;
bi Vse gg. državne poslance in banske svetnike v Sloveniji, da se povsod in vedno zavzemaj® za elektrifikacijo Dravskega polja, odn. nam odobrijo kredit za izvedbo načrtov;
c) Kmetijsko zbornico kot strokovno rganiza-cijo, da zagovarja naše, povsem opravičene težnje za povzdigo kmetov;
d) Državni higienski zavod v Ljubljani, da zaradi zboljšanja higienskih razmer priporoča naše prošnje:	_	,
e) Vse ostale, n. pr. Zbornico TOI, SEI itd-i da nam pomagajo.
Priprav, odbor Sv. Marjeta na Drav. poljtj- . (Slede pečati in podpisa 5 občin m 5 zadrug-/
Drobne iz Kranja
Gripa se je hudo razpasla med tukajšnji10 prebivalstvom. Skoraj v vsaki hiši imajo bolnika-
V	gimnaziji je v zadnjih dneh izostalo nad 90 di-jakov. Februarja in prve dni marca je bilo lepo število mrtvih, večinoma starejših ljudi. Me njimi sta bili tudi starki, ena % letna, druga pa 88 letna.
Kranjska policija je prijela 46 letnega delavca M. K. iz Velike Kladiše, ki je obdolžen, da 1e storil grd zločin na 6 letni Olgici, doma na Prim-6kovem. Olgica je šla k novemu kranjskemu pokopališču trgat cvetlice. Imenovani delavec jo Je povabil s seboj in jo odpeljal v bližnjo barako. Dekletce se je proti večeru vse preplašeno vr* nilo domov in med jokom povedalo materi o gnusnem zločinu. Ubogega otroka je mati peljala k zdravniku dr. Pancetu, nato pa je zločinca prijavila policiji. Aretirani taji vsako krivdo.
Precej boljši red je po kranjskih ulicah, odkar je nastopilo moštvo državne policije. V veliko sramoto so našemu mestu še nekatere gost1!; ne, iz katerih se slišijo ob vsaki uri zategli glasovi harmonike, petje in vpitje pijanih ljudi ter cesto tudi prepiri in razgrajanje. Upamo, da bo policija-nekoliko pogledala tudi v te zakotne gostilne in na-naredila tako težko pričakovani red.
Vremensko poročilo
Kranjska gora: —8, sončno, 15 cm snega, sren.
Vršič: —5, sončno, 55 cm snega, pršič.
Planica-Slatna: —3, sončno, 30 cm snega, sren, Peč-Petelinjek: —6, sončno, osojno 50 cm pršiča, prisojno sren.
Pokljuka: —6, sončno, 5 cm pršiča na 60 cm podlage. Bohinj-Zlatorog: —3, sončno, 10 cm snega, osreojen. Dom na Komni: —6, sončno, 145 cm snega, pršič.
Dom na Voglu: —4, sončno, 140 cm snega, pršič. Krvavec: —-6, sončno, 60 cm snega, pršič, po robovih osrenjen.
Velika planina; —6, sončno, 40 cm snega, osojno pršiči prisojno sren.
Seniorjev dom: —7, sončno, 40 cm snega, pršič.
Koča na Pesku: —7, sončno, 60 cm snega, jjršič. Mozirska koča: —6, sončno, 65 cm snega, pršič.
Peca: —7, sončno, 50 cm snega, sren.
Tisoči naših društev so brez svojega osrednjega sedeža, če daruješ za osrednji slovenski prosvetni dom v Ljubljani, pomagaš tem društvom in samemu sebi!
llerwey Allen;
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
Večer, ki sem ga preživel z Mayerjem, je bil nadvse zanimiv. Po mojem opisu, kako ta Jud živi, je težko razumljivo, da ima on in njegova rodbina veliko moč na evroj>skem denarnem trgu. Njegov oče, ki živi v Frankfurtu, zdaj z denarjem zalaga volilnega kneza tlessen-Kasselskega. Istočasno je izposloval za danskega kralja državno posojilo deset milijonov dolarjev, pri čemer je najbrž tudi Ouv-rard soudeležen. Štirje bratje so — Anzelm, Salomon, Nathan in Jakob. Anzelm ima velik vpliv v Severni Nemčiji in ima pri pruskih in bavarskih državnih posojilih precej deleža; Salomon vodi j>odruž-nico na Dunaju in je dosegel prav tako velike uspehe. Nathan, moj tukajšnji prijatelj, je bil pred kakšnim letom jx>s!an v Anglijo, da bi z denarjem založil angleško industrijo. Svojo hišo ima v Manchestru, hiša v Londonu je samo mimogrede zatočišče, nekakšno skrivališče, se mi zdi.
Poročam ti kolikor mogoče izčrpno o tej rodbini, ker se mi zdi, da boš tudi ti moral kmalu računati z njimi. Oni vodijo svojo trgovino iz neznanega vzroka pod imenom »Rotscliild«. Zakaj, tega mi Nathan ni hotel povedati.
Njihov način poslovanju je zelo zanimiv. Vsak teh bratov naj bi oil na kraju, kjer je finančno žarišče. Otroci bratov naj poročijo ■sestrične. Glavna stvar je skupnost, eden dela za vse in vsi za ■nega. Glava družine ostane v Frankfurtu. Jakob, ki je še napol jtrok, naj bi pozneje prevzel mesto v Parizu. Medtem vodi Nathan ingleško jx>družnico in gre večkrat tudi v Pariz. Tako je bilo tudi tedaj, ko smo se tam srečali.
Bratje imajo razpeto celo omrežje političnih in trgovskih agentov vseh važnejših krajih. Poštni golobje prenašajo pošto in vzdržujejo s pismom zvezo med jiosameznimi kraji. Zaradi tega so vedno pravočasno obveščeni o dogodkih na tržišču, da lahko kupujejo in prodajajo. Hiša v Hammersmithu je, kot sem videl, postaja poštnih golobov za Anglijo. To sem uganil že takrat, ko je dospel oni golob ob mojem prvem obisku pri Mayerju. Od tedaj sem videl že precej golobje pošte, ki je prispela in so jo verjetno spet odposlali naprej. Mayer sam mi ni črhnil o tem niti besedice. Pravi, da je ljubitelj
1/1 j golobov, pa mu tudi verjamejo. Njegova sestra vodi gosjx»dinjstvo v Ilammersmithu in nima nobenih služabnikov. To je značilno. Vse ostane v rodbini. Po najinem prvem sestanku sva se še večkrat videla.^ Upam, da se mi bo posrečilo, pripraviti ga do tega, da se bo začel zanimati za mehikanski načrt. Toda, o tem na drugem mestu.
S Hickeyem sva se drugi dan peljala h kapitanu Bitternu v Chelsejo, kjer biva s svojo nečakinjo — vdovo in dvema deklicama v majhni hiši. Tudi	naslonjač sva vzela s seboj.
Sam sem šel li	kapitanu. Mislim, da me	ima zelo rad, čeprav
bi mu tega nihče ne prisodil. Ko je omenil stol, sem mu enostavno rekel, da sem ga — kot se tudi razume — pripeljal s seboj. Obžaloval sem nejgovo nezgodo s stolom in mu v znamenje svoje vere v Boga s Spitalfielda obljubil, da bom poskrbel za dostojno vzgojo njegovih dveh pranečakinj, ki sta, kakor je rad ponavljal, res »ljubki, ljubki punčki«.
Pomiril se je. Bil je jx>j>olnoma zadovoljen s tem in se je celo nasmehnil, ko so prinesli stol v sobo. Njegova nečakinja, ki me je pospremila skozi majhen vrt, mi je rekla s solzami v očeh, da bo zdaj ona pazila na to, da »stric ne bo naredil nobene neumnosti več«. Tako sem ga zapustil v njegovem udobnem naslonjaču, ki me z nagrado vred, katero je Hickey dobil kot plačilo za ^diplomatsko službo«, stal sedem	sto funtov. Ker pa mi je	ta	stol	prijx>mogel do
tega, da sem spoznal Mayerja, se mi zdi, da	je	bil	toliko tudi res
vreden.
Svetloba se je pravkar prikradla skozi zavese v mojem novem stanovanju. Moram končati. Baringovi so mi pred dvema dnevoma končno veljavno izročili Bonnyfeathrovo zapuščino.
Moj Bog, saj je že sedma ura zjutraj, če ure na protestantovskih cerkvah le prav kažejo.
27.	januarja 1802. Tako daleč sega moj dober sklep, da bom »jutri« pismo dokončal. Spet eeui zamudil sla. Toda gosjiod Henry Hoj>e se pelje pojutrišnjem v Amsterdam, pa se je ponudil, da vzame pismo s seboj in ti ga pošlje v Pariz.
Rajši bi ti o stanju mehikanskega načrta podal kratek izvleček kakor pa da ti pišem, kako so se vse podrobnosti odigrale.
Kakor hitro so moji osebni posli postali jasni, 6em sporočil | gospodu Thomasu Baringu, da polagam veliko važnost na to, da bi
siru Francisu osebno izrekel svojo zahvalo. Bil je ravno v Richmondu pri gospodu Henryju Hope, ki si tam postavlja svojo novo hišo.
Sicer sem se pa čisto na novo opremil in si nabavil vse mogoče obleke, ne da bi pri tem varčeval. Hickey mi je to nasvetoval. Razvil se je v odličnega »dandya«. Razume se na dober okus in ve za najboljše krojače, dobavitelje in trgovine. Ne lažem, da mi je bilo v veliko zadoščenje, ko sem videl neko gotovo siroto brezhibno oblečeno. Ta moja viteška oprema! Na vsak način sem se peljal v Richmond v tako sijajni opremi, da je že mejila na pre-verznost. Sprejem, ki mi ga je pripravil sir Francis Baring, mi bo vedno eden mojih najlepših sjjominov na ta mrzli otok. Očividno je bil vesel moje vdane hvaležnosti. Prekinil me je in začel govoriti o svojih šolskih tovariših, Johnu Bonnyfeathru in tvojem očetu Johannu Nolteu. Vprašal me je po tebi in poudarjal Svoje veliko zadovoljstvo nad tem, da sta se »sinova«, kot se je izražal, njegovih šolskih tovarišev, izkazala za tako silno sposobna človeka. »Najlepše na svetu,« je dejal, »je plemenito prijateljstvo. Upam, da se bosta oba poročila in imela otroke.« Polagal je na to veliko važnost in me nato vprašal po tvojih poslih v Parizu. Tako sem lahko neprisiljeno napeljal pogovor na mehikanski načrt in mu sporočil, da sem prinesel e seboj nakazilo za zakladne menice od Ouvrarda.
Reci, prosim, Ouvrardu, da je na sira Francisa naredilo njegovo, Ouvrardovo, zaupanje in resno prizadevanje, da bi pospešil načrt, najgloblji vtis. Vso to zadevo je do dna natančno vzel v pretres in povabil potem tudi gospoda Henrya Hope. In tako je minilo dopoldne. Ostal sem na kosilu, pojx>ldne pa smo nadaljevali s jmv gajanji.
Baring in Hope sta prepričaua, da Ouvrard misli resno. Predujem en milijon dolarjev smatra za zadostno vsoto za izvedbo jx>-drobne organizacije v Ameriki. Zahtevata pa neomejeno jjooblastilo za investicijo kapitala, prosto izbiro agentov, ki naj v Ameriki vodijo j>odjetje in ki bi se jim poverila pošiljatev blaga. Vsa zveza med Baringom v Londonu, Hopejem v Amsterdamu in Ouvrardom v Parizu mora brezpogojno ostati tajna. Vsakemu dopisovanju z Anglijo naj se izogne. In gosjiod Ouvrard mora priti osebno v Amsterdam, da izroči podjetju Hope jamstva za to. da je pripravljen , za to in da more mebikansko zakladno menico v zagotovljenih | okoliščinah staviti na razpolago.
Od tu in tam
Načelna razprava o proračunskem predlogu v Narodni skupščini še ni zaključena, ker ee je ja* vilo k besedi 40 govornikov, med njimi 18 iz opozicije.^ Opozicijski poslanci so v svojih govorih naglašali nujnost sporazuma s Hrvati in dejali, da sicer ne bodo glasovali za proračun, pač' pa ne bodo delali vladi Dragiše Cvetkoviča nobenih težav pri pripravljanju terena za sklenitev sporazuma s Hrvati. Zlasti je imel v tem smislu zanimiv govor polanec Laziča Markovič, ki pripada skupini starega Acfe Stanojeviča. Izjemo je delal le bivši član JNS poslanec Josip Cvetic, ki se je bil po naklonjenosti dr. Stojadinoviča vtihotapil v vrste JRZ. Ta je navijal staro lajno in govoričil o narodnem edinstvu, kakor se je bil pač navadil če v prejšnjih letih. Na vprašanje, v čigavem imenu govori, je dejal,, da v svojem, ker se mu zdi njegova ideologija silno (1) važna za obstoj države.
Pripravljalna dela ta zgraditev železniške proge od Metkoviča do novega hercegovskega pristanišča Ploče so skoraj gotova. Železniška uprava je morala razlastiti večino zemljišč, skozi katera bo tekla proga, in plačati za svet poldrug milijon dinarjev. Največje težave pa ima z vasjo Komin selo, kjer bi morala dati podreti okrog 150 hiš, ki leže na železniški trasi. Ker so te hiše večidel zadolžene in bi potem takem železniška uprava morala denar za odkupnino izročiti upnikom, bi ostali vei posestniki brez doma in brez denarja. Zaradi tega pa sedaj iščejo primeren način, da bi vsaj v neki meri zadovoljili te ljudi. Večina predorov je že izvrtanih, postavljena eo tudi postajna poslopja. Prihodnji mesec bodo že polagali tračnice.
Izliv reke Neretve čistijo in poglabljajo že
*eč mesecev. Neretva, ki je bila do nedavnega Plovna prav do Metkoviča, se je polagoma zasipavala s kamenjem, dokler se niso začele zaradi plitvosti pojavljati nesreče. Lani je plitvine na-s®dlo več ladij. Vlada je zaradi tega dala korito očistiti. Iz struge eo spravili že okrog 100.000 kub. mertrov peska in kamenja, ki ga porabljajo za nasip nove železniške proge na desni obali reke ter ®a temelj novi jadranski cesti, ki pelje tam mimo.
Novo ravnateljstvo Pokojninskega zavoda v Zagrebu je imenoval minister za socialno politiko Miloje Rajakovič. Pred nekaj meseci je bilo sicer že imenovano prvo ravnateljstvo, vendar .pa so v njem sedeli skoraj izključno ljudje, ki eo uživali naklonjenost dr. Sttojadinoviča. Vse hrvaške na-meščeneke organizacije in tudi delodajalci so se pa sestavi ravnateljstva upirali in sedaj pod vlado Dragiše Cvetkoviča uspeli. Imenovano je bilo novo ravnateljstvo, v katerega so prišli zastopniki vseh nameščenskih in delodajalskih organizacij.
Najcenejši električni tok bodo imeli Karlovčank Elektrarna v Ozlju je tako preobremenjena, da je začela mestna občina v Karlovcu misliti na to, kako bi omejila porabo električnega toka. Doslej so v mestu plačevali porabljeni tok pavšalno, in sicer od žarnice. Poslej pa bodo namestili povsod števce, obenem pa znižali cene toku. Kakor so izračunali, se bo električni tok pocenil za približno 25%. Z ukinitvijo pavšalnega plačevanja pa so zadovoljni tudi potrošniki, ker bodo plačali le toliko toka, kolikor ga bodo dejansko porabili.
Na poti na sodišče je izvršil dve tatvini član razbojniške tolpe, ki je bila pred nekaj dnevi strogo obsojena v Šabcu. Sodišče je namreč izreklo nad šestimi smrtno kazen, nad dvema dosmrtno m nad ostalimi skupaj 135 let robi je. Med pomagači je bil tudi Svetozar Bogatiš. Sodnik je poslušalcem odkril, da je ta mož, ki mu je bilo dovoljeno, da se iz svobode brani, na poti do sodnije izvršil kar dve tatvini. Opravičil pa se je, češ da je moral na sodišče, pa ni imel niti pare v žepu. Če je hotel priti po zasluženo kazen, je moral denar vendarle kje dobiti. Sodniki pa seveda nieO imeli zanj posebne milosti ter so ga obsodili na najvišjo možno kazen. Sploh pa je obsodba sodišča v Šabcu neke vrste rekord. Da bi obsodili kar šest ljudi skupaj na smrt, se v naši državi še ni dogodilo. Državni tožilec je bil z obsodbo zadovoljen, branilci pa so vsi prijavili revizijo in priziv.
38 metrov visok griček se je razklal pri znanem industrijskem kraju Vnrešu v Bosni. Ljudje so zadnje čase tako v okolici Sarajeva kakor pri Varešu slišali podzemeljsko bobnenje in s strahom pričakovali, kdaj se bo zemlja^ zamajala in podrla njihove hiše. Pa le pri Varesu se le čutil lahen potres, nakar se je razklal mal griček. Zemlja se je sesula na glavno cesto, ki je bila za nekaj dni nesposobna za promet. Hujše nesreče ni bilo.
Borba za znanega teniškega prvaka Ptinčeca se razvija zadnje dni med Zagrebom in Belgra-dom. Belgrajčanom ee je posrečilo, da so Punčeea izmamili v svojo sredo in ga pridobili za to, da se je spustil v kupčijo za nakup nekega gostinskega lokala. Čim* eo za stvar izvedeli zagrebški športni krogi, so se takoj Punčeea lotili in ga spet pridobili nazaj za Zagreb. Brž so zbrali zanj okrog 200.000 dinarjev, s katerim mu bodo kupili drug lokal v Zagrebu in mu obenem omogočili,, da bo plačal 50.000 dinarjev, ki zapadejo z njegovo menico, s katero se je obvezal za nakup belgrajskega lokala. Tako se je radost belgrajskib športnih krogov hitro spremenila v razočaranje.^ Prekrižani so jim s tem računi, da bodo imeli teniškega prvaka Punčeea, ki bi poslej nastopal doma in v svetu za belgrajske barve.
Trikrat je bila prodana komaj 13-Ietna nevesta Hairija Jahovič iz Kosovske Mitroviče. Prvi ženin je bil 30-letni Imer, ki se je preživljal s trgovino. Ker pa le ni mogel naprej, je naredil načrt, kako bo kupil za mal denar ženo in jo potem za večji denar prodat. Stopil je k sosedu Suljoviču in hotel od njega kupiti Hajriio. Ker pa ja ponudil zanjo le en tisočak in 13 metrov drv. ni bilo s kupčijo nič. Ta čas pa se je že javil drug ženin Osman Šmajevič. Od dekletovega očeta je dobil pristanek, ker je ponudil tri tisočake. Na svatbi pa je Hajrija svojemu možu pobegnila in se 6krila pri 20-letnemu Musi. Razjarjeni Osman je zahteval od njenega očeta povračilo kupnine. Ker oče ni imel sam denarja, si ga je moral izposoditi, in je dobil od Imera tisočak in drva pod pogojem, da mu pripelje Hajrijo. Oče je dogovorjeno storil in pripeljal Hajrijo. Šele sedaj se je Imeru posrečila kupčija. 20-letni Musa bi rad dobil Hajrijo nazaj in je zato Tmeriu dal 20 jurjev. Tako je Musa imel ženo, Imer pa sedem jurjev, s katerimi si je kupil voz in konja, da bo vozi! svoja drva naokrog.
V	slavonskih vaseh so se začeli naseljevati Hrvatje iz Zagorja in drugih krajev, ki so prenaseljeni. Zbero ee večje skupine, ki kupijo plodno zemljo in si ustanove novo naselbino Običajno so to kolikor toliko premožne družine, ki imajo toliko denarja, da si postavijo novo hišo. Ena takih novih naselbin je Našiče Zagorci, druga pa v okolici Djakova
Po potih, ki so iih utrle pred nami uprave velikih mest:
V Ljubljani se zdravsieno skrbstvo odločno boljša
Ljubljana, 4. marca.
Zadnja leta so se tudi v našem belem mestu začele zdravstvene razmere izdatno boljšati. Merodajni činitelji so poskrbeli, da smo dobili zdravstveno skrbstvo, ki ee drži načel, po katerih so ravnajo velika mesta in narodi. V ta namen je bilo poskrbljeno, da so se začeli izvajati ukrepi, ki razmah bolezni že predhodno onemogočijo. Med te ukrepe prav gotovo spada tudi cepljenje proti kozam, preskrba mesta z dobro pitno vodo, ukrepi proti mazaštvu, oskrba mesta z dobrimi bolnišnicami in' sanatoriji ter z izvežbanim zdravstvenim osebjem in podobno.
V Ljubljani je bilo (damo primer) leta 1937 cepljenih 779 otrok. Od tega jih je bilo telesno prav dobro razvitih 203 ali 26.06%, dobro razvitih 494 ali 64.69% in slabše razvitih 82 ali 9.25%. Od 779 otrok, ki so bili cepljeni proti kozam, jih je bilo 745 dojenih in le 34 nedojenih.
Preskrba mesta s pitno vodo
Prejšnje čase so se zlasti v mestni okolici rada javljanja obolenja na črevesju in epidemije, vse posledica slabe pitne vode. 2e pred vojno, še bolj pa pozneje, pa so se merodajni posvetili skrbi, da bi naše mesto in bližnja okolica dobila vodo, ki bi bila okusna in zdrava. In to se jim je tudi posrečilo. Voda je zdaj v vsakem oziru popolnoma neoporečna. Prav tako pa je bilo poskrbljeno tudi, da je oskrba obratovalnic in trgovin z živil, ki zahtevajo čistega ledu, neoporečna. Treba pa bo še poskrbeti za reden, hiter in higiensko neoporečen način prevoza ledu iz mestne klavnice na dom posameznih strank Leta 1937 so se pojavila v Sloveniji tifuzna obolenja, ki so bila dokazano povzročena po uporabi naravnega ledu iz ribnikov, raznih mlakuž itd. Razni »bajerji« okrog mesta so bili pregledani na pobudo mestnega fizikata s sodelovanjem nadzornega organa Higienskega zavoda. Leta 1937 je izšel uradni razglas o prepovedi uvažanja takega ledu. Izvršena so bila^ sicer neznatna sanacijska dela, vprašanje pa še ni ustrežljivo rešeno.
V preteklem letu je bilo vodovodno omrežje povečano za 7379 metrov novih vodovodnih cevi, in sicer 6889 metrov glavnih napeljavnih in 489 metrov razdeljenih cevi. Leta 1937 pa je bilo nanovo položenih 4971 metrov vodovodnih cevi. Torej je bilo v obeh letih skupno položenih predvsem v nanovo priključenih mestnih delih 12 km in 350 metrov novih cevi. Celotno vodovodno omrežje je merilo lani 161.680.65 metrov. K vodovodnemu omrežju je bilo leta 1938 nanovo priključenih 221 hiš, montiranih je bilo 34 novih hidrantov, napravljen pa je bil tudi en javni hidrant.
Leta 1938 je bilo stočenih 5,540.451 in3 vode, to je za 208.049 m3 več kakor prejšnje leto. Povprečna poraba vode na dan je znašala 15.179 m', na posameznega prebivalca pa je dnevno prišlo 161.48 litrov vode, za 6.07 litrov več kakor 1. 1937.
Osebje in zdrevstene ustanove
V našem mestu imamo razne sanatorije, lekarne, bolnišnice in zdravstvene zavode, med katere spada tudi ustanova šolske« poliklinike. Sanatoriji so naslednji: Leonišče, Šlajmerjev dom in sanatorij Emona. Lekarn je v Ljublja'ni vsega skupaj 15. Število zadostuje potrebam prebivalstva. Bolnišnice in zdravstveni zavodi pa so naslednji: obča državna bolnišnica, bolnišnica za ženske bolezni in porodnišnica, bolnišnica za duševne bolezni (na Poljanskem nasipu ter v hiralnici sv. Jožefa), banovinski institut za zdravljenje in raziskavanje raka, mestno zavetišče, hiralnica sv Jožefa zavod za zdravstveno zaščito mater in dece dravska stalna vojna bolnišnica, mestna šolska poliklinika, državua šolska poliklinika, proti-tuberkulozni dispanzer, socialno-medicinski oddelek higienskega zavoda ter dve privatni ortopedič-ni telovadnici. Ugotovili moramo, da je po izkušnjah število bolnišnic in zdravstenih zavodov odločno premajhno.
Prav važna za zdravje je snaga, zato mestni fizikat skrbno nadzoruje vse javne kraje, kakior so to kopališča v Ljubljani: mestno kopališče v Prečni ulici, kopališče v mestni hiši v Jegličevi ulici, javno kopališče pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, v starem poslopju hotela Slon ter v sokolskem domu na Taboru. Zimski bazen SK Ilirije ima športni značaj, kopališče v mestni hiši na Jegličevi cesti pa ima predvsem krajeven pomen ter služi bolj ali manj le velikemu številu strank v mestni hiši sami. Omenjena kopališča še zadostujejo potrebam prebivalstva. Za potrebe svojega delavstva je občina dobro poskrbela, ko je uredila posebno kopališče v bivši šempetrski vojašnici. Delavci pa dobivajo tudi brezplačne karte. Ker so mestni ubožci pogosto zanemarjeni in imajo tudi mrčes, bo treba zanje postaviti ali urediti posebno kopališče. Morda bi bilo tudi dobro, če bi bilo izključno v ta namen določeno kakšno že obstoječe kopališče.
Zdravstvena pomoč raznim ljubljanskim šolani (21 je v Ljubljani ljudskih šol, srednješolskih zavodov je 7, strokovnih šol je 8, imamo pa tudi sicer nepopolno univerzo) je dobro organizirana. Osnovnim šolam nudijo zdravstveno^ pomoč organi mestnega poglavarstva, srednjim šolam državna šolska poliklinika, univerza pa ima svojo bolniško blagajno, ki tudi prav dobro in smotrno deluje.
Mestni fizikat je poskrbe^ za red in snago tudi na pokopališčih. Pokopališče pri Sv. Križu je zdaj prav lepo urejeno. Mrtvašnice bodo prav gotovo odlično nadomestile Zale, ki zdaj naglo rastejo iz tal in bodo že v najkrajšem času lahko služile svojemu namenu. Mestni fizjkat je predlagal tudi poseben krematorij za sežiganje mrhovine, ki bo začel obratovati po vsem videzu že letos in bo opravljal važno nalogo.
Velika skrb je bila posvečena tudi higieni na mestni klavnici, ki je urejena povsem moderno ter je v njej dnevno lahko zaklanih do 120 goved, 400 drobnjce in 450 prašičev. Nima pa žal še kontumačnih hlevov in kontumačnih prostorov za sumljivo živino. Ta stvar pa bo končno tudi rešena že v najkrajšem času.
Prav posebno strogo je nadzorstvo nad raznimi prodajalnami živil, nad gostilnami in podobnimi obrati. V Ljubljani je bilo lani 23 restavracij, 239 gostiln, 14 kavarn, 29 buffetov, vinotočev in krčem 45, ljudskih kuhinj 19. hotelov 7, pekarn 72, mlekarn 74, drugih obratovalnic z živili pa Je 1172. Vsi navedeni živilski obrati so pod stalnim nadzorstvom, mestni organi jih redno pregledujejo. Uradnih higienskih pregledov je bilo lani izvršenih v gostilnah in sorodnih gostinskih obratih 2089, v ostalih obratovalnicah z živili pa 1842.
V	bakteriološko kemično odnosno fizikalno preiskavo je bilo poslanih 15 vzorcev pitne vode in 3330 vzorcev raznih živil. Lani je bilo zdravstveno pregledanih 3575 uslužbencev v obratovalnicah z
Vremensko poročile »Slovenskega doma«
živili. Trije so imeli tako tuberkulozo, da jim je moralo biti prepovedano nadaljne delo v obratovalnicah z živili, 17 pa jih je moralo delo pustiti začasno.
Ostali zdravstveni ukrepi
Da bi čim bolj zavrli širjenje in nastanek raznih bolezni, so merodajni faktorji uvedli tudi strogo kontrolo brivnic, ki jib je bilo lani v Ljubljani 127, kontrolo nad dvorišči, ki so v glavnem v zadovoljivem stanju, kontrolo nad higieničnimi razmerami v prenočiščih (prenočišča nudi tujcem
7	hotelov in 7 prenočišč s skupno 368 sobami). Nadzorstvo nad zapori (sodnimi, policijskimi in mestnim) opravlja sodni policijski zdravnik, za mestno odgonsko postajo pa mestni zdravnik. Izdanih je bilo mnogo strogih odredb, ki zadevajo pometanje javnih komunikacij, gnojišča, cestni promet, smetenje in podobno. Zlasti važno je bilo vprašanje stranišč. Tod so bile izdane še posebno stroge odredbe. Mestni fizikat vodi poseben higienski kataster, v katerem so zabeleženi dnevi revizij, odredbe, urgence in uspehi. Lani je bil ustanovljen poseben asanacijski odbor, ki ima nalogo, da poskrbi za zboljšanje zdravstvenih razmer zlasti na mestni periferiji. Tudi zdravstveno propagando bo treba razširiti zlasti po periferiji._
Kanalizacijsko omrežje se je lani podaljšalo za 3501 meter (v celem zdaj 91.140 m). Javnih stranišč je v Ljubljani 21, od teh jih nekaj še ne ustreza popolnoma higienskim zahtevam. V petih letih bo postavljenih še 18 javnih stranišč.
Za onemogle meščane bo mestna občina kupila graščino na Bokavcah, ki bo odlično nadomestila Mestno zavetišče. Lani se je začelo tudi s poklicnimi posvetovalnicami, izpopolnjena je bila tudi nedeljska dežurna služba na mestnem fizika-tu, mestni zdravniki so zdaj organizirali tudi že vso zdravstveno službo za slučaj plinskega napada. Opravljenega je bilo še mnogo drugega dragocenega dela, toda že navedeno jasno kaže, da se naše zdravstveno skrbstvo lepo dviga.
Mlad ubijalec pred sodniki
Maribor, 4. marca.
Danes se je zagovarjal pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča 19 letni hlapec A. P- iz Leskovca zaradi uboja, ki ga je zakrivil dne 6. avgusta preteklega leta. Obtožnica pripoveduje, da so ta večer pri posestniku Antonu Hajdinjaku fantje, med katerimi so bili obtoženec, pokojni Ivan Herič, Ivan Zupanič in Alojz Koren, ličkali koruzo. Starejši fantje so bili nekoliko vinjeni, vendar ne hudo. Do prepira med fanti ni prišlo, pač pa je užalilo obtoženca povsem mirno opozorilo nekaterih, da nima pravice naganjati mlajših fantov domov, zlasti ne s suvanjein in z grožnjami, da jih bo pretepel. Okoli 11. zvečer se je obtoženi A. P. odpravil na pot proti domu, pri odhodu pa je še na dvorišču zagrozil, da se bo vsak, ki bo šel za njim, znašel v »totenkamrk. Za obtožencem je odšel prvi pokojni Herič, za. njim pa še ostali. Slednji so naenkrat zaslišali Heričev presunljiv krik: »Jpj, zdaj me je pa zabodel v srce.« Kmalu zatem se je pri njih zopet pojavil Herič ter se pred njimi zgrudil na tla. Težko ranjenega so takoj ip)4pesli v bližnjo hišo, kjer je izdihnil. Sodni izvedenec je ugotovil, da je dobil zabodljaj v levo stran prsi in da mu je nož prodrl v notranjost prsne dupline in prebodel pljuča. Razen te poškodbe je dobil še nekaj lažjih poškodb po desni strani hrbta in na levi roki. A. P. priznava krivdo, izgovarja se z Veliko razburjenostjo, v kateri je izvršil usodni napad na Heriča.
Razprava ob času poročila še traja.
Kurji tat na zatožni klopi
Danes so sodniki mariborskega malega senata imeli opravka s predrznim kurjim tatom, 28 letnim ^posestnikom Antonom Lebnom iz Cvetkovcev. Obtožnica mu očita, da je v času od januarja 1937 pa do februarja 1938 pri raznih posestnikih izvršil 21 tatvin perjadi. Udejstvoval se je zlasti v krajih Mihovci, Velika Nedelja, Trgovišče, Ormož in Hajndel. Leben je okradel skupno 21 posestnikov, katerim je odnesel kokoši, peteline, pure in piščančke, vsega kakih 108 kosov v skupni vrednosti kakih 2700 dinarjev. Obtoženec le delno priznava svojo krivdo, večino svojih grehov pa taji, vendar se mu dajo s pričami dokazati, Vse tatvine je izvršil na enak način. Na vratih kokošnjakov je odtrgal ključavnico in tako zlezel vanje. Svojo krivdo hoče olajšati z izgovorom, da je živel v veliki bedi. Priče pa pravijo, da ni tak siromak, da bi si moral pomagati s tatvinami. Ima toliko denarja, da baje kupuje zemljišča in da je pred nedavnim v Cvetkovcih kupil eno njivo.
Razprava ob času poročila še traja.
Krat	Barometer-sko etan je)	Temperatura v C‘		1« 7 *> jr c ž>	Oblačnost i O—10	Veter	Pada- vine	
		771%	03 • S-TS c s « c			(smer, jakost)	S S	vrsta
Ljubljana	7718	9-4	-2-0	8S	mol. 10	sw,	_	—
Maribor	771-1	9-0	-5-0	90	0	0	—	—
Zagreb	772'2	10-0	1-0	70	0	W,	04	dež
Belgrad	7717	6-0	1«	80	10	E.	0-5	dež
Sarajevo	771.6	5-0	-H	90	10	0	0-1	dež
Vis	767-7	8-0	3-0	70	0	NE,	_	—
Split	767-4	13-0	6-0	50	0	NE,	—	—
Kumbor	764'7	14-0	7-0	40	7	NE,	—	—
Rab	770'5	9-0	4-0	80	3	NNEt	—	<—
flOBPOVnib	765-2	15-0	8-0	40	6	NEj	—	—
Športne vesti
Jutri se po več kakor dvomesečnem odmoru zopet začno razburljive tekme za ligaško prvenstvo. Naša Ljubljana je morala v Split. Bojimo se po farmi našega Ugaša, ki jo je pokazal zadnjo nedeljo, da nimamo pričakovati nič dobrega. Hajduku dajemo v Splitu vse izglede na zmago. Tekmo med Ljubljano in Hajdukom bo sodil Sarajevčan Rakič. Poleg splitske^ tekme so še na sporedu: v Belgradu BSK s Jedinstvo in Bask Jugoslavija, v Zagrebu: Gradjanski: Slavija (Varaždin), v Sarajevu: Slavija: Hašk in v Zemunu novi SK Zemun : Gradjanski (Skoplje). — Naši favoriti so BSK, Jugoslavija, Gradjanski (Z), Zemun in sarajevska Slavija.
Doma imrmo še zanimive pokalne tekme LNP:
v Kranju ob 15 ee 6rečata: Kranj: Bratstvo (Jesenice);
v Mariboru ob 15.30 na igrišču Železničarja: Železničar: Maribor,
Nadvse bogat spored imajo tudi smučarji, čim bolj se bliža zimska sezo,na koncu, tem bolj hite. Glavna in najhujša reč bo alpsko prvenstvo moških na Pohorju. Mariborčani so za 10 letnico obstoja 6Voje zimske podzveze letošnje državno prvenstva odlično pripravili. Ves cvet našega smu-čarstva o avlpski kombinaciji je danes v Seniorjevem domu. Mariborčani računajo mnogo na svojega prvaka Mirana Cizlja. Bomo videli! Tekme bodo danes in jutri.
Žensko državno prvenstvo v alpski kombinaciji se začne danes in nadaljuje iutri na Rožci, Tudi tu bo borba ostra, štolcer Pavlina, Lojzka Praček in Erika Heim so ostre konkurentke za državno prvakinjo.
V	Planici je pa tudi danes in jutri mladinsko državna prvenstvo. Tudi tod bodo lepe in hude borbe. Končno imamo še na Pokljuki prvenstvo, v klasični kombinaciji za prvenstvo LZSP.
Vremenska napoved; Jutranja megla, čez dan večinoma jasno in topleje vreme. Najnižja toplota sraka na letališču —6.5 stopinj Celzija.
Koledar
Danes, sobota, 4. marca: Kazimir.
Nedelja, 5. marca: Janez.
Obvestila
Nočno službo imajo; mr. Leustek, Resljeva 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr, Komotar, Vič.
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Knezova ulica 34-T. (telefon št. 41*52).
Darujte jutri, v nedeljo, dne 5. marca t. I, ta brezjanski spomenik slovenskim vojnim žrtvami Oddolžimo sc jun kar najizdatneje v znak hvaležnosti in ljubezni! Oni so naš ponos in naša rešitev!
Mestni trošarinskj urad se seli, V ponedeljek in torek se bo aelil mestni troaarinski urad i; svojih dosedanjih prostorov v II. nadstr. Kresiji v L nadstropje Kresije, vhod iz Lingarjeve ul 1 Zato bo urad v teh dneh sprejemal stranke le ’ nujnih zadevah, v sredo 8. marca pa bo poslovanji urada zopet normalno.
Frančiškanska prosveta M, O, v Ljubljani vpri zori v nedeljo 5. t. m. ob 5. popoldne ljudsko igro s petjem in godbo v 5. dejanjih »Deseti brat«. Pri predstavi in med odmori igra lasten Šramel kavrtet. Vstopnice od 3 do 10 din so v predprodaji v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanskem prehoda Člani popusti Ponovno opozarjamo Litijčane in Zasavje na Lajovčev koncert Glasbene Matice ljubljanske, jutri v nedeljo ob pol 16 v Sokolskem domu v Litiji. Koncert je namenjen v počastitev skladateljeve 60 letnice in bodo na sporedu izključno le njegove skladbe. Izvajali iih bodo: ravnatelj Julij Betetto, Ljudmila Polajncrjeva, prof, Marijan Lipovšek ter ženski in mešani zbor Glasbene Matice ljubljanske. Dirigent ravnatelj Mirko Polič, Predprodaja vstopnic je v trgovini Janka Končarja v Litiji,
Prihodnji klavirski koncert bo v petek, dne 10. marca ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Tokrat bo koncertiral svetovnoslavm pianist Nikolaj Orlov, mož izrednega pianističnega daru in prav tako izrednega slovesa. Tako bodo imeli Ljubljančani zopet prvovrsten umetniški večer — klavirski večer. Spored in vse drugo bomo javili, vstopnice bodo od ponedeljka dalje na razpolago v knjigami Glasbene Matice' na Kongresnem trgu,
t »Slovenska šala« je naslov šaljivemu ekioptičnemu predavanju s petjem, godbo in recitacijami, ki ga bo imel ob številkih skioptičnih slikah g. dr, Ivo Cesn k dne 7. marca ob 8* zvečer v dvorani frančiškanske 'prosvete M. O, v Ljubljani. Priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji v pisarni »Pax et bonum« po enotnih cenah po 3 din.
Llubtjansko gledališče
DRAMA - Začetek ob 20 Sobot^ 4. marca: »Prevara« Premiera. Prem. ab Nedelja, 5. marca ob 15: Upniki — na plan! Izven. Znižane cene.
Ob 20: Zene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene.
OPERA - Začetek ob 20 Sobota, 4 marca: Ob pol 20; »Lohengrin«. Izven Nedelja, 5 marca ob 15: Pod to goro zeleno Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Izven Ob 20; Jesenski manevri. Izven Znižane cene
Sobota, 4. marca ob 20: »Prodana nevesta« Red D.
Mariborsko gledališče
Sobota, 4. marca ob 20: »Prodana nevesta«. Red D. Nedelja. 5. marca ob 15: -Bocrncoio". Gostovanje a Povheta, Znižane cene. Ob 20: vAutome-Tody«. Znižane cene. Zadnjič,
sodniki
pred
Maribor, 4. marca.
Dne 20. decembra preteklega leta so pri posestniku Mihaelu šmigtcu v Rodnem vrhu sekali drva. Po opravljenem delu so šli v posestnikovo hišo, kjer so popivali do ene ure zjutraj. Med pivci so bili domači gospodar, Janez Butolen, Martin Pernek, Leopold Smigoc, Lovro Vidovič in Viktor Bigec, ki je ob tej priliki zagrešil uboj. zaradi katerega se je moral danes zagovarjati pred matil senatom mariborskega okrožnega sodišča.
Vidovič se ga je pri Šmigocu malo navlekel, pa je zato zbada! svoje tovariše. Vsi so njegova zbadanja mirno prenašali, le Šinigoc je pozval Vi doviča, naj miruje, kar pa je slednjega tako raz burilo, da je potegnil nož. Posestniku ftmigocu se je posrečilo, da je razjarjenega Vidoviča pomiril, nakar je nož zopet vtaknil v žep. Vidovič se z obtoženim Bigecem m prepiral.
Iz Šmigočeve hiše je prvi odšel Vidovič, zn njim sta odšla Šmigoc in njegova žena, nato pa obtoženec. Pernek in Butolen pa sta ostala v hiši. kjer sta nameravala prenočiti. Zunaj hiše je kma lu nastal pretep, v katerem je obtoženi Bigec s polenom udaril na tleli ležečega Vidoviča. (Jbto ženec je nato zgrabil Vidoviča in ga zavlekel pod streho in pridiel: »To imaš, ker si v hiši nož od piral.« Vidoviča so kmalu nato spravili v sobo kjer je proti jutru umrl. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je imel Vidovič smrtno nevarne po škodbe na glav' in smrtne poškodbe notranjih organov kot posledico hudega udarca na območje vranice in ledvic. Bigec svoje dejanje in krivdo priznava, zagovarja pa se, da ga je najprej napadel Vidovič z nožem v roki in da se je samo branit pred nevarnostjo, da bi ga Vidovič zabodel Preiskava in izpovedbe prič pa Rigečev zagovor odklanjajo in ne priznavajo Bigečevemu dejanju značaj silobrana.
Razprava ob času poročila še traja.
,Ustanova za ugotavljanje javnega mnenja'
Amerikanec Gauup lahko v osmih dneh pove, kaj misli 130 mili.onov Amenkancev
Star je 37 let in ga danes pozna vsa Amerika. Morda je poleg vodilnih političnih osebnosti v Ameriki eden najslovitejših ljudi, saj je povzročil pravcato revolucijo, ne morebiti politično, pač pa revolucijo s tem, da je iznašel najuspešnejši način, kako se da v najkrajšem času, v borih osmih dneh zvedeti, kakšno je ameriško javno mnenje o tej ali oni stvari. Mož se piše dr. Georg Horace Gallup. Pove vam n. pr. lahko v nekaj dneh, kaj mislijo Američani o Rooseveltovem oboroževalnem načrtu. Če ste še prav posebno nadležni, vam preskrbi točen odgovor celo v 48 urah. In če bi n. pr. radi vedeli, ali se namerava bodoče vojne na strani Francije in Anglije udeležiti tudi Amerika, vprašajte samo dr. Gallupa, ravnatelja >instituta za ugotavljanje javnega mnenja«, pa vam bo točno odgovoril.
Georg Gallup je miren človek. Ni noben prerok in tudi ne kak poseben učenjak. Pa se za to tudi ne poteguje. To je čisto navaden, skromen človek, ki mu je padla v glavo svojevrstna misel. In to misel je tudi pretehtal do dna in jo uresničil. Zamislil si je, kako bi utegnilo biti koristno ne samo zanj, pač pa tudi za vso Ameriko, če bi se dalo vedeti naprej, kakšni 60 politični tokovi, komu Američani kot svojemu zastopniku najbolj zaupajo, da bo recimo politiko, ali pa kaj drugega vodil tako, da bo najbolj prav. Saj na vse zadnje vsaka stvar, ki je neke vrste prerokovanje, prinaša tudi lepe denarce. Poleg tega pa so ljudje lahko tudi pripravljeni na vse, če vedo res zanesljivo, kaj utegne priti v bližnji bodočnosti. Zato je dr. Gallup sklenil ustanoviti »institut za ugotavljanje javnega mnenja«. Ta »institut« n. pr. more vsak čas ugotoviti, kakšen bo izid ameriških predsedniških volitev. In te volitve predsednika so bile ravno tiste, ki so dale dr. Gallupovemu uradu vse priznanje.
Dr. Gallup je bil
pred tremi feti šefčisto neznana osebnost
Y	ugodnem trenutku pa je opozoril vse večje ameriške časopise na svojo ustanovo, ki lahko da naprej najboljše podatke, kako bodo potekle volitve, in koliko glasov bo dobil ta ali oni kandidat. Časopisi so tedaj postali pozorni nanj, čeprav mu v začetku še niso prav preveč zaupali. Vendar so mu za njegova »preroška poročila« obljubili precej denarja, saj so se zavedali, da bodo njihovi časopisi precej pridobili na ugledu, če se dr. Gallup le ne moti. Razne poročevalske družbe so se tudi že nekaj časa prej prizadevale, kako bi zbrale točne podatke, na podlagi katerih bi se dalo vsaj približno sklepati, kakšen bo izid volitev 1. 1936 in ali bo izvoljen za predsednika Združenih držav Roosevelt ali pa kdo drugi. Ustanovili so že tudi neke vrste informacijske pisarne, v katerih je bilo zaposlenih mnogo ljudi, ki so zbirali podatke, koga v tem in koga v onem kraju mislijo voliti, Roosevelta ali ne. Uradniki te pisarne so razposlali
po vsej Ameriki na milijone in milijone dopisnic na volivce, da bi tako zvedeli od njih, za katerega kandidata so se odločili. In ta družba je res tudi že pred volitvami objavila, kako bodo volitve izpadle. Meseca oktobra 1936 je sporočila, da bo izvoljen Landon, republikanski kandidat, in sicer z veliko večino.
Prva in zanj odfočitna napoved
Tedaj pa se je pojavil dr. Gallup. Obvestil je časopise — svoje odjemalce —, da so vse napovedi omenjene družbe čisto napačne in da bo v resnici le izvoljen Roosevelt s 56 odstotno večino. Časopisi so sprva zelo malo verjeli, da bi bil izvoljen Roosevelt, pač pa mnogo bolj, da bo novi predsednik USA Landon.
Zvečer na dan volitev, preden je bil objavljen njihov izid, je bil dr. Gallup ves razburjen. Kadil je neprestano in z največjo nestrpnostjo pričakoval, če se je pri svoji napovedi o izidu volitev zmotil ali ne. To so bili zanj življenjsko važni trenutki. Poslušal je radijska poročila, sešteval, koliko je dobil Roosevelt v tem, koliko v onem kraju, primerjal končno številko s svojo napovedjo ter kaj hitro ugotovil, da je bitko dobil. Dobil je od vseh strani, kjerkoli so vedeli za njegovo napoved o izidu volitev, nešteto čestitk, od časopisov — svojih naročnikov pa lepe vsote denarja.
Načtn tega »prerokovan a"
je čisto preprost. Dr. Gallupova metoda je praktična uporaba verjetnostnega računa, pri katerem je seveda treba upoštevati vse volivne upravičence. Ti upravičenci tvorijo v tem verjetnostnem računu možne primere, koliko pa je ugodnih primerov, to pa dr. Gallupu pove njegovih 700 pomočnikov, ki so raztreseni po vseh krajih Združenih držav in ki so točno obveščeni o vsakem volivcu, koga bo volil. Ti dr. Gallupovi pomočniki so povečini dijaki, profesorji, na vsak način pa morajo biti inteligentni ljudje, da se Gallup nanje lahko docela zanese. Od njega dobivajo po pismih ali brzojavkah vprašanja, na katera morajo v najkrajšem času preskrbeti točen, zanesljiv odgovor. In ta vprašanja potem ti dr Gallupovi pomagači razpošljejo volivcem, ali pa jih sami ustmeno zastavijo. Ne smejo pa biti vprašanja takšna, da je nanja možno dobiti nezanesljiv odgovor. Iz njir se ne sme videti, da kdo »navija« za tega ali onega kandidata pri volitvah. Da bi bila ta vpraša-ja bolj objek-tivn, zastavljajo navadno po dve vprašanji: eno pozitivno, drugo pa negativno. Na primer: »Ali ste vi za Roosevelta?« in »Ali ste proti Rooseveltu?« Iz teh dveh vprašanj volivec pač ne more sklepati, za koga kdo »navija«.
Ljudje so pri tem raziskavanju javnega mnenja razdeljeni tudi po tem, kje bivajo, kakšen gospodarski položaj zavzemajo, koliko so stari, kateremu plemenu pripadajo, dalje po spolu in po nolitični nrinnrlnrvsti. Podatki za vsak posamezni
Električna turbina v Kantona, ki so jo Kitajci, preden so se umaknili Japoncem, zasuli s peskom
in jo na ta način naredili čisto nerabno
»Ja, revček moj, kaj pa je vendar s tvojim zobkom? Tale te boli, ne?«
kraj povedo torej, koliko je volivcev, koliko moških in žensk (v odstotkih), koliko belokožcev in koliko črncev itd. Za državico Illinois n. pr. velja, da je 51% volivcev samo v glavnem mestu Chicagu in okolici, a je 57% moških, 43% žensk. V tej državici je dalje 96% belokožcev in samo 4% črncev.
Vsak, ki je v službi dr. Gallupa, točno ve, kakšen je njegov delokrog in na koga se mora obrniti s prej omenjenimi vprašanji. Po tem novem načinu določevanja ameriškega javnega mnenja pa Gallupovim sodelavcem ni treba stavljati vprašanj vsem ameriškim volivcem, pač pa le kakšnim 6 do 10 tisočerim. Že iz teh odgovorov se da z veliko verjetnostjo sklepati, kaj misli 130 milijonov Američanov. Pomote je kvečjemu za poldrug odstotek. Javno mnenje pa se seveda seasom menja in ga je treba ugotavljati večkrat, kakor se pač pokaže potreba.
Novo potrdilo, da je ta dr. Gallupov račun od 6ile točen, so bile tudi zadnje volitve neavtorskega guvernerja Lehmana novembra meseca lanskega leta. Pri tej volitvi se Gallup ni motil niti za poldrug odstotek. Napovedal je, da bo Lehman izvoljen z večino 48% glasoY> in približno tako se je tudi zgodilo.
Stroški in dohodki
Razumljivo je, da ima Gallupov institut s takšnim ugotavljanjem javnega mnenja tudi precej stroškov. Na leto znašajo ti stroški okoli 300.000 dolarjev. Veliki časopisi pa plačujejo institutu na teden po 500 dolarjev. En sam časopis torej plača na leto približno 26.000 dolarjev. Ce ima Gallup kaj dosti odjemalcev, se mu ugotavljanje javnega mnenja gotovo tudi v denarnem oziru odlično obnese. In časopisi radi plačujejo te velike vsote, saj je zanje vsakovrstna napoved dr. Gallupa nekak »politični barometer«, ki točno napoveduje, v kolikšni meri so v Ameriki ljudje še za demokracijo in kdaj bo njej zagrozila nevarnost.
Takšna »prerokovanja« pa niso možna samo v Ameriki, pač pa povsod drugod po svetu tudi. Saj je bila n. pr. v Angliji tudi že ustanovljena podružnica tega dr. Gallupovega instituta. Način ugotavljanja vsakokratnega mnenja je tudi tu čisto enak kot v Ameriki, prav tako preprosit in prav tako uspešen.
Kai je Gallup ie vse ugotovil
Gallup je svoj način ugotavljanja javnega mnenja preskusil že nad tisočkrat. Med drugim je n. pr. ugotovil tole:
75% Američanov veruje v neumrljivost človeške duše.
60% ljudi v Ameriki želi, da bi 6e vojvoda in vojvodinja \Vindsorska za stalno naselila v Ameriki.	.	.
60% je takšnih, ki odklanjajo vožnjo čez Atlantski ocean, tudi če bi bila ta vožnja zanje brezplačna.
66% Američanov je proti temu, da bi bila za predsednika Združenih ameriških držav izvoljena ženska.
77% ljudi v Ameriki je prepričanih, da je bila zadnje vojne kriva Nemčija in so zaradi tega tudi proti temu, da bi Nemčija zdaj dobila nazaj svoje prejšnje kolonije.
44% jih je prepričanih, da bo letos v Evropi
izbruhnila nova vojna.
94% Američanov smatra, da bo do te vojne prišlo po krivdi Nemčije in Italije.
57% Američanov pa misli, da se bodo Združene ameriške države te vojne udeležile, če pride do nje.
».Barometer", ki kaie Rooseveitevo priljubljenost
Dr. Gallupov institut poleg tega objavlja vsak mesec, kakšno priljubljenost uživa sedanji predsednik USA Roosevelt. Najbolj priljubljen je bil Roosevelt meseca februarja 1934. Takrat je bilo zanj 69% volivnih upravičencev. »Politični barometer« je dalje pokazal, da' je imel Roosevelt naj' manj pristašev leta 1935, tedaj ko je poslance poslal na dopust. Tedaj je bilo zanj komaj še 50.5% volivcev. Njegova priljubljenost je do njegove izvolitve za predsednika 1936 nihala med 50.5 in 52%. Ko pa so začeli omenjati, da se poteguje za predsedniško mesto Landon, ie Roosevelt takoj spet pridobil na priljubljenosti in je tedaj »politični barometer« pokazal številko 65 zanj. Pozneje je sicer spet nekoliko »padek, toda pod 50% za Roosevelta še nikdar.
Programi Radio Ljubljana
Sobota, 4. niarca: 12 Plošča za ploščo pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes — 12.45 Poročila —• 13 Napovedi — 13.20 Plošča za ploščo pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih; b) Dogodivščine Miki-mišk (članice Nar. gled.) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust, igra Radijski ork.
— 18.40 Organizacija in program Zveze bojevnikov (g. prof. M. Ratej) — 19 Napovedi, poročila —. 19.30 Nac. nra: Knjige in čitateljl v Južni Srbiji v XIX. stol. (P. Mitropan, Belgrad) — 10.50 Beseda k prazniku (*• F. S. Finžgar) — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 O žabah, klobasah in drugih rečeh. Kmečki pisan večer. Besedilo napisal inž. O. Muck. Izvajajo člani rad. igr. druž. Sodelujejo: Fantje na vasi i,n Radijski orkester. Vodi inž. I. Pengov — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lahka glasba, Radijski
Nedeljat 5. marca; 8 Ruski sekstet — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Pol ure veselja (plošče) — 9.45 .Verski govor (g. dr. Roman Tominec) — 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 10.45 Boris Godunov: Zarota (pl.) —- llKlavirski koncert: gdč. Silva Hrašovec — lil.30 Radijski orkester — 12 Klavirski koncert s spremljeva-njem orkestra (gdč. Silva Hrašovec in Radijski ork.)
— 12.30 Naše pesmi (plošče) — 13 Napovedi — 13.20 Veseli godci — 14 V sodobnem ritmu (plošče) — 17 Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila 17.30 Po domače (plošče) — 18 Janko Moder: Domačija, ljudska igra (člani rad. igr. druž.) — 19 Napovedi, poročila
— 19.30 Nac. ura — 19.50 Koncert pevskega zbora «Ljub-ljanski Zvon« — 20.30 Vesel koncert Radijskega ork. — 22 Napovedi, poročila — 22.1 Vesele glasbene slike (plošče).
Drugi programi
Sobota. 4. marca• Belgrad: 20 Narodne pesmi, 20.30 Prenos iz Sarajeva, 22.15 Plesna glasba — Zagreb: 20 Koncert Janigre, 20.30 Vokalni koncert, 21 Zabavni koncert — Praga: 19,25 Vojaška godba, 20.30 Lahka gl., 21.10 Ljubezen na kmetih — Sofija: 19 Mandoline, 19.20 Pevski koncert, 19.50 Beethovnovo skladbe — Varšava:
19.15 Pisan koncert, Pevski in orkestralni koncert,
23.15 Plesna glasba — Budimpešta: 19.45 Igra, 20.20 Valčki, 21 Poljska plesna glasb 22.05 Madžarska plesna glasba, 23 Ciganski orkester iT jazz — Trst-Milan:
17.15 Plesna glasba, 21 Gounodova opora <Faust< — Rim-Bari: 21 Igra, 21.30 Pianino, 22.20 Plesra glasba 7-Dunaj: 30.10 Vesel smučarski večer — Vratislava: 20.10 Pesmi hrepenenja in ljubezni —
Norman Railly Raine:
JUNAŠTVA ROBINA HOODA
ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI
pametni zaščitnik kralj Rihard! Rihard z Levjim srcem je bil prijatelj Sakson-cev, le njega so imeli radi ti dobri ljudje!, Kako močno ga je oboževal njen
gla. Končno je pritekla na vrh stopnic. Zdaj pa se je nenadoma vsa zasapljena obrnila in 6e prepričata, če je ni nihče opazoval, ko je tako hitela.
Sir Guy Gisboumeški jo je dobro videl, o pomenu njenega hitrega bega po stopnicah pa ga je nantah prepričalo dej-
Torej, kralj je prišel nazajl... Prišel; po>zno!	®tv°> 6e ie. kanec stopnic obrnila in
je iz ujetništva, s svoje dolge poti, to- In Dickon je bil že davno izginil ter pogledala nazaj, če je kdo morda ne za-liko časa odsotni, od vseh dobrih tako odšel mimo nje, ne da bi jo bil zapazil in sleduje. Ta njen nenadni obrat jo je izdal težko pogrešani kralj Rihard z Levjim ne da bi ga bila oparila ona, ko so jo pazljivemu in razumnemu siru Guyju Gis-srcem! Vrnil se je njen dobri, pravični in iz njene zaskrbljene, potrte zamišljenosti bourneškemu, k; je z lahkoto spregleda-
‘in poglobljenosti v to, kar je bila prav- val tudi še tako spretno skrivane na-kar slišala, vzdramili koraki, ki so se mere, ker je bil sam navajen, da je ne-naglo bližali iz sobe vse bliže k vratom, prestano počenjal podobne reči. Kaj lah-Vznemirila se je in stekla, kar je le ko je zato tudi pri svojih bližnjih vselej dragi Robin Hood! Neprestano ji je go- bolj mogla naglo po kamnitih stopnicah uganil, zakaj so napravili to ali ono. Sir voril o njem ter si obetal njegovega po- navzgor. Tod je na noben način ne sme- Guy Gisboumeški je bil premeten kakor vratka!... Njen Robin Hood!... In tega	jo presenetiti! Če bi	jo dobili,	potem je	lisjak. Dobro je poznal druge	ljudi in
dobrega, pravičnega kralja naj bi ubil	, vse propadlo! Osumili	jo bodo,	da je pri-	razbiraj brez truda namere, ki eo jih
iz zasede Dickon v Luttonovi gostilni, in	sluškovala in ukrenili	bodo vse	potrebno,,	gnale k posameznim početjem.	Vedenje
to prav v tisti gostilni, kamor je bil kralj	da Riharda z Levjim	srcem ne	bo mogla	la<ly Marian se mu je zdelo na	vso moč
~ ’	'	‘	■	•	•	rešiti. Ne bo mogla preprečiti, da Ri-	sumljiva,
harda ne bi zahrbtno ubili. Tekla je na	!	Ko je	izginila za ovinkom, so	vsi trije
vsa moč hitro s svojimi malimi, drobnimi odšli iz dvorane in stopili na hodnik. Sir koraki, lahko kakor ptičica z veje na Guy Gisboumeški se je obrnil k princu vejo poskakovala s stopnice na stopnico. Ivanu brez dežele, ki je hodil molče in Rada bi bila prišla čimprej v prostrano'ni gledal ne levo, re desno glavno dvorano, v katero je vodila stop-	»Čim	prej postaneš kralj...«	je začel
nišče iz spodnjih dvorov in se tam skrila.	'	laskavo,	da bi spravil princa v dabro vo-
Toda bilo je žal že prepozno. Princ ljo in se mu priliznil.
Ivan brez dežele, sir Guy Gisboumeški |	» ,,. Tem boljše bo to za moje prija-
in škof iz Black Cannona so stopili iz telje!« mu je odvrnil princ Ivan. »Ti si sobe, še preden 6e je bila utegnila do- ! prav pameten mož!« Princ se je pri teh cela umakniti njihovim pogledom. Ko so besedah nasmejal. Očitno so mu močno videli, kako naglo teče po stopnicah, so godile.
6e naglo skrili za bližnji 6teber ter jo od Potem pa se je obrnil k škofu iz tam opazovali, ne da bi jih ona sama Black Cannona in mu dobre volje dejal mogla videti. Na vsak način bi se bili z veselim glasom:
radi skrili pred njenim pogledom. Ni se | «Ti pa glej, da se mi odpraviš v svo-obrnila, 6amo tekla je, koliko je le mo- jo škofijo in da v dveji dneh preskrbiš
Rihard prejšnje čase tako rad zahajal, kjer se je v mladih letih tako pogosto med prijatelji veselil, v gostilni, kjer se ie tolikokrat shajal z veselimi, prijaznimi Saksonci ter se navadil biti njihov prijatelj! V tej gastilni naj bi ga zadela nenadna, nasilna smrt, smrt, ki naj bi mu io zadala brezbožna, podla roka plemiča zločinca, ki ga je bil kralj Rihard z Levjim srcem za vse čase kaznoval po pravici z izgubo plemstva in vseh posestev ter dobrin ., Tega propalega, zločinskega plemiča, ki je ves prežet s sovraštvom in maščevalnostjo do svojega pravega kralja Riharda z Levjim srcem, rabi satansko zlobni sir Guy Gisboumeški kot svoje orožje v borbi za oblast. Ta načrt je treba na vsa’i način preprečiti in to takoj, brez obotavljanja, če ne bo pre-
vse, kar je potrebno! V dveh dneh hočem biti okronan z angleško kraljevsko krono!«
Obrnil se je bil k škofu iz Black Can-nana. Na zgornjem ovinku se ie spet prikazala lady Marian. Sir Guy Gisibour-neki je prekinil princa Ivana ter pokazal nanjo s prstom. Lady Marian je bila že na gornjem koncu visokega stopnišča. Pokazal je nanjo, ni pa pri tem spregovoril niti besedice.
Vsi trije so obmolknili v hipu kakor na pavelje. Nekakšna zmeda jih je obšla. Minulo jih je v trenutku V6e veselje za nadaljnji pogovor. Pogled na lady Marian jim je odvzel vso vedrino in zadovoljstvo z obrazov ter iz pogledov. Pravkar pa 60 bili še taka Židane volje prišli iz prinčeve sobe.
Šele čez nekaj časa se je spet oglasil princ.
»Ali meniš, da je bila morda prisluškovala našemu razgovoru in da je nemara tu-di kaj ujela?« je vprašal sira Guyja Gisboumeškega s 6krbjo in prav čmerno.
»Ne vem!« je odvrnil sir Guy.
Dodal pa je nato še rezko:
»Če je, potem se ne baj! Kmalu bom zvedel! «
In vsi trije so nato vnovič odšli nazaj v prinčevo dvorano. Kdo ve, čemu so sc znova odločili k posvetu? Mar radi kralja Riharda z Levjim srcem? Mar radi lady Marian, ki so ja bili presenetili: Na vsak način niso bile vsakdanje in malo pomembne sitvari, ki so jih napotile, da so se za težikimi, skrbno zaprtimi vrati znova začeli živahno posvetovati. V prinčevi sobi 60 še prav pozna v noč svetile velike luči,..
XIII.
Pahnili so j« ▼ ječo,
Lady Marian je vsa iz sebe stekla ▼ 6voje 6obe. Bess jo je sprejela začudena. Ko je videla, da je njena gospodarica tako razburjena, se je sama tako ustrašila, da se še vprašati ni upala, kaj ja je bilo tako nenavadno pretreslo.
Lady Marian je nekaj časa stala kakor bi bila vsa iz sebe, nobene prave misli ni mogla najti, vse se ji je zapletalo. Borila se je z nečim težkim in uso.diim sama pri sebi. Vedela je, da stoji življenje njenega varuha kralja Riharda z Levjim srcem na kocki. Pregledala je načrte princa Ivana brez dežele, sira Guyja Gis-boumeškega in škofa iz Black Cannona.
Sklep za sklepam se ji je rojeval v duši, toda zavračala je drugega za drugim, ker ga je spoznala za nekoristnega. Ena sama velika želja jo je obhajala^ da bi mogla preprečiti zahrbtni, podli napad na kralja Riharda. Ta uboj je treba za vsako ceno preprečiti. Ne, sme brezbožna morilska roka prerezati niti življenja temu hrabremu, plemenitemu in dobremu angleškemu kralju, temu ljubljencu svojega naroda,, prijatelju Saksoncžv, in ne sme podlež ugasniti življenja prijatelju vseh siromakov in zatiranih, ki jih brani v 6\ojem pravičnem ogorčenju proti zločincem, zvestemu Rihardovemu pristašu, njenemu dragemu, preganjanemu Robinu Hoodij! Na naben način!
Vse je treba storiti, da 6e bo zločinska namera izjalovila. Toda kaj, kaj naj podvzame, da bo uspela? Sama je in slaba, ničesar ne bi mogla opraviti. O, kako bi rada pomagala kralju Rihardu z Lev-Ijim 6rcem in Robinu Haodul
»Slovenski dom« izhaia rsak delavnik ob 12. Mesefna naročnina 12 din. ca tnoiematvo 25 din. flredniStvo: Kopitarjeva nlica 6/TII. Telefon 4001 do 4005. riorara: Kopitarje?« ulica 6,
Za Jugoslovansko tiskarno t Liublianl: K. Cei. Izdaiatell Inž. Jože Sodia. Urednik: Mirko Javornik.