PoŠtam pMua v fotovinL
Leto XVM štev. 282
Ljubljana, sobota 8. decembra 1934
Cena 2.— I
Upravnidtvo: Ljubljana. Knafljeva nlica & — releton it. 5122. S123, 8124. 3125, 8126. Inseratm oaaeiea: Ljubljana, »eJen-tRirgova lili - Tei M92. 2492. PcKlruimca Maribor: Gosposka ulica
It 11. — Teleton št 2465 Podružnica Celje: Kocenova ottca 8t
2. — Telefon St 190 Rafruni pri poŠt ček zavodih: Ljubljana St 11.842. Praga člslo 78J.80, Wien St 10.V241
Naročnina znašs mesečne Din 25.— Za inozemstvo Oin 40.—
Uredništvo-Ljubljana, Knafljeva olics & releton S122. S123. 3124. 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11 relefon St 2440. Celje, Str~ssmayerjeva ulica St 1. Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tartfu
Zflcctek razprave v Ženevi
Velik uvodni govor našega zunanjega ministra Jevtiča
Ženeva, 7. decembra r. V palači Društva narodov se je v eni največjih dvoran, ki so bile pred leti prizidane za raz-orožitveno konferenco, danes popoldne ob 15.15 sestal svet DN, da začne razpravo o jugoslovenski pritožbi proti Madžarski. Dvorana je bila nabito polna. Okrog prostora, ki je bil določen za člane sveta DN, so se zbrali tudi vsi člani delegacij, vsi diplomati, kar jih je v Ženevi ter več sto novinarjev iz vsega sveta.
Začasni predsednik sveta DN, portugalski delegat Vasconzellos, je na kratko otvoril sejo in sporočil dnevni red: jugoslovensko pritožbo. Nato je prečital čl. 2. pakta o Društvu narodov, na katerega osnovi je jugosiovenska pritožba vložena. Nato je takoj začel razpravo in najprej podelil besedo jugoslovenskemu zunanjemu ministru g. Jevticu.
Minister Jevtič je izvajal:
Zakaj smo se pritožili na Društvo narodov
Z globoko zavestjo vse mednarodne odgovornosti. toda prav tako tudi z zavestjo dolžnosti do svojega naroda se je kraljevska jugosiovenska vlada morala odločiti, da < svojo vlogo na Društvo narodov razčisti nekatere strani gnusnega zločina v Marserlleu. ki ie bil izvršen 9. oktobra na osebi blagopokojnege kralja Aleksandra 1. ■b g. Louisa Rarthouja, francoskega zuna-njegi ministra ter seznani svet z odgovornost io madžarskih oblasti pri tem zločinu zaradi njihove podpore teroristom, bivajo-žim na Madžarskem.
Umor Nj. Vel. kralja Aleksandra je pretresel dušo vseh civiliziranih narodov, pri jugoslo venskem narodu, ki ga je zadel v njegovih najglobljih čuvstvih. pa je zbudil gnus Ln upravičen gnev zoper tiste, ki so » c '•■■•<> moralno in materialno podporo omogočili zločincem izvedbo zločina. _ Ta gnus je tem večji, ker se vsi tisti, ki so inspirirali, organizirali in izvršili umor, nahajajo zunaj jugoslovenskega teritorija. Ves jugoslovenski narod je obsodil ta atentat, čigar žrtev je postal njegov veliki kralj, in ki je istočasno bil naperjen zoper jugoslovenski narod in državo, kateri je bil pokojni kralj slavni voditelj, duša in živi simbol.
J-ugosJovenski narod je prav tako mel, da pomeni marsejski zločin ogrožanje miru. ki mu je pokojni kralj služil kot naj-zanesljivejši steber in opora. Da je jugoslovanski narod obranil v svoji toli težki preizkušnji vso potrebno dostojanstvo in vso potrebno hladnokrvnost, gre zahvala edino njegovi veri v moč Društva narodov, čuvarja mednarodnega miru in morale. Da se že danes obrača na svet Društva narodov z namero, da mu pokaže odgovornost madžarskih oblasti, }e vzrok v tem. da je prepričan, da s to svojo akcijo kraljevska jugosiovenska vlada stori uslugo miru in dobrim mednarodnim odnošajem. ki jih je strašni dogodek v Marseilleu resno ogrozil.
Vem gospodje, da mora taka obtožba,
kakršno sem imesel v tako kategoričnih m jasnih izrazih pred najvišjim organom med-mrodne zajednice, izgledati izjemno težka. Toda zagotoviti vas moram. da se ru«o-sJovenska vlada za njo ni odločila z lahkim srcem.
Ju i-oslovenska vlfldo je bila prisiTiena obtožiti neposredno baš madžarske oblasti m nI mo?la razprave usmeriti na mednarodno pobijanje terorizma v splošnem. Ka-nlogii so nasledil ri:
Teroristična aktivnost, ki je bila naperjena proti Jugoslaviji, ni imela nedoločenega cilja in ne neosebnega značaja. Niso je vodili neznani ljudje. Niso je vodili morda n<?zsianci s podporo oblasti v borbi proti kakemu socialno-političnermi sistemu kot takemu, ki bi ne bil v zvezi z neko povsem določeno dTŽavo. Teroristična altciia. ki Jugoslavija na nk> ooozaria. je imela določeno in stvarno obliko. Bila je sama po sebi izr?»7 zaro+e. orgnniziranp in podwrane na Madžarskem ter naperiVne proti integriteti in nezavisnosti jugoslovenske države.
Madžarska vlada je
iena na teroriste
Zaradi tega Jugoslavija ne more dopustiti, da bi se akciia. naperjena proti njeni varnosti, smatrala kot smlošen problem, abstrakten rn neoseben, kakor da ie govora o nek<-m vprašan hi. katerega noreklo in končni cilj n;stn dovoli znana in dognana. Ko se re tako nos^tavilo celotno vprašan re jugosiovenska vlada ne bi imela ni-proti temu. da bi razpravi-alo o pobiranru temrist:čne«a delo^n ia v snloš-nem m z namenom, da se sklene mednarodna Vonveneiifi. ki nai bi na^olmad^a p^-rniniV-anie dobrp volie izves^Trh v^d nri sorlplnvanhi za	^'"rVmi na nji-
hovem oremlhi Tnda n^den se d"^ zakon. V; Ho vMiol 73	oo^bno drKfntit; r^rfovo^oet. Vi irvirs ir rtro-
tf> Hoe«	Vr»r.Tr<»T.~S« cp nv«*o?o
por* r*l" 1'e^rnrn iftvnm«	"a. iri «0 ga ?z-
cvffti^nlfttnp n^ictvfl n* Votere se onira nk+^fki rn-pnctnvmeVp vlade. T>a iasnn H^Varmco »Zgovorno** izvestnih madžarskih oblasti
in spričo tega tndi odgovornost madžarske
vlade, ki je morala vedeti za zveze in ne-dopuščeno delovanje njenih organov v korist te akcije na Madžarskem. Na ta dejstva je bila madžarska vlada že zdavnaj in kategorično opozorjena in ni sedaj prvič, da jugosiovenska vlada opozarja na ustrež-ljivost, ki so jo izkazali organi madžarskih oblasti teroristični akciji proti Jugoslaviji. V neposrednih diplomatskih odnošajih je im^lo jugoslovensko kraljevsko poslaništvo v Budimpešti že 1. 1930 mnogokrat priliko opozoriti madžarsko vlado na to teroristično akcijo in jo prositi, da izda potrebne odredbe, ki spadajo med njena osnovne mednarodne dolžnosti.
Tudi Društvo narodov je bilo že opozorjeno
če izvolite pogledati dokumente S 518 in M 234 z njunimi prilogami St 7-30, boste našli celo vrsto zahtev, ki jih je kraljevsko poslaništvo v Budimpešti poslalo madžarskemu zunanjemu ministrstvu, in boste videli, kako je madžarska vlada odgovarjala na te zahteve ln kako je izvrševala svoje dolžnosti, intervencije kraljevskega poslaništva so bile sprva sestavljene v prijateljskem dnhu. ker je bila jugosiovenska vlada prepričana, da bo dovolj, če opozori madžarsko vlado na njene dolžnosti, ki jih ima kot članica Društva narodov, da namreč izda energične odredbe, ki bi onemogočile tako akcijo.
Prvi tak korak je bil tervršen meseca oktobra I. 1930 Njemu je leta 1931., 1932.,
1933.	in 1934 sledilo še mnogo drugih. Toda teroristična akcija ni prenehala, nasprotno je postajala vedno jačja, zlasti od leta 1931 ko se je. kakor Je dognano, s podporo madžarskih oblasti ustanovilo teroristično taborišče na Janka Pusti v neposredni bližini meje (6 km).
Ker so ostale zaradi nesporno dognane zlonamernosti madžarske vlade vse te Intervencije brez uspeha, Je postajalo kraljevsko poslaništvo v svojih intervencijah vedno bolj energično. 2elel bi opozoriti vas med drugim zlasti na dve intervenciji, na ono z dne 10. julija 1933 in na ono z dne 13. marca 1934.
V prvi noti je kraljevsko poslaništvo v Budimpešti po nalogu svoje vlade zahtevalo od madžarske vlade, naj »izda potrebne odredbe, da se preneha akcija, ki se vodi z madžarskega teritorija proti varnosti jugoslovenske države, zlasti pa, naj ee onemogoči izvršilcem gori navedenih dejanj (to se nanaša na nova teroristična dejanja) kakor tudi njihovim sokrivcem ln drugim teroristom, da bi kadarkoli tn kakorkoli bi hoteli prestopali našo meje ln razvijali akcijo, naperjeno proti Jugoslovenski državi, to pa tembolj, ker ni mogoče domnevati, da madžarske oblasti ne poznajo značaja in delavnosti teh ljudi, ki »e zbirajo na meji.c Z drugo intervencijo dne IS. marca L
1934.	je kraljevsko poslaništvo, potem ko je obrazložilo niz zločinskih dejanj, izvršenih na jugoslovenskem ozemlju po teroristih, ki so prihajali Iz Madžarske, zahtevalo od madžarskega zunanjega ministrstva, naj Izvoli intervenirati pri pristojnih oblasteh, da se napravi konec takemu te-rorostičnemu delovanju, organiziranemu proti Jugoslaviji na madžarskem ozemlju, in da se odstranijo iz Madžarske jugoslovenski emigranti, ki so se tako očitno pregrešili proti dolžnosti, da Je treba spoštovati gostoljubnost, ki so jim Jo izkazovali tako širokogrudno.«
Madžarski potni listi za zločince
Madžarska vlada je bila na ta način docela obveščena in je torej poznaja teroristično akcijo, ki je bila organizirana ln vodena z madžarskega ozemlja proti Jugoslovenski državi, kakor je vedela tudi za podporo, ki so Jo Izvestne madžarske oblasti dajale tej teroristični akciji. V ostalem je jasno, da se je akcija mogla razvijati in Izvajati samo 8 pomočjo tega sodelovanja madžarskih oblasti, ki se je manifestiralo v različnih oblikah. Hočem se omejiti in bom navedel samo nekaj primerov. Najprej o izdajanju potnih listov.
Znano je, da je imelo mnogo jngoskrven-Pkih emigrantov madžarske potne Hste, da jim je bilo tako olajšano njihovo bivanje. v spomenici jugoslovenske kr. vlade, predloženi svetu J>N 29. novembra t- U J® obrazloženo mnogo primerov, v katerih so se izdajali teroristom madžarski potni listi. In priložena so bila tudi tri faksimila potnih listov. Madžarske oblasti pač ne morejo navesti izgovora, da so bile »prevarane« po teh zločincih v trenutku, ko so jim Izdale potne liste, ker Iz podatkov, vpisanih v potnih listih po madžarskih oblastih, jasno Izhaja, da so se potni Usti izdajali jugoslovenskim državljanom. Madžarske oblasti so bile torej docela poučene o stvari in so Izdajale omenjene potne liste teroristom, katerih zločinsko delovanje jim ni bilo, niti jim nI moglo biti neznano.
Jmka ptista, visoka Ha ra zločifistvo
Toda najhujši način podpiranja terori stov je bila zaščita, ki so jo vživall od madžarskih oblasti teroristi, bivajoči na madžarskem ozemlju. Taborišče v Janka
Posti Je bita šola za terorista, pravo zatočišče profesionalnih zločincev, katerih aktivnost naperjena proti Jugoslaviji, brez odobravanja in sodelovanja oblasti ne bi bila mogoča v nobeni organizirani državi, zlasti pa ne v državi, katere policija je toliko znana.
Ta obtožba bi »e morda zdela neverjetna, če bi ne bila nepobitno dognana po dejstvih in z neštetimi izpovedmi teroristov, ki so bili aretirani v Jugoslaviji ln ki so Jih podati pred pristojnimi sodišči, kakor tudi z izjavami sokrivcev, aretiranih v Franciji po marsejskem atentata. Po dolgem oporekanju je končno tndi madžarska vlada priznala v svoji noti od 96. aprila t 1. obstoj tega taborišča, ge več, ▼ svoji poslednji noti z dne 21. novembra t 1. Je madžarska vlada t odgovor na zahtevo kraljevskega poslaništva dostavila Jugoslovenski vladi imenik jugoslovenskih emigrantov, v katerem so imena velikega števila teroristov, zaradi katerih je jugoslovensko kr. poslaništvo v Budimpeti pri madžarskem zunanjem ministrstvu že ope-tovano protestiralo.
Toda madžarska vlada je sporočila, da so se te osebe mudile na Janka pusti kot področju svojega stalnega bivališča. Iz madžarskega seznama se lahko ugotovi, da nekateri teroristi iz tega taborišča niso bili v spisku. Nekateri teroristi eo nenadoma izginili iz taborišča, njihovo izginotje z Janke pu»te pa se popolnoma strinja s njihovim pojavom v Jugoslaviji » Zagreba, kjer m imeli nalogo, da izvršijo atentate, ta drage pa se zopet strinja i zahtevo jugoslovenske vlade, ki je zahtevala od madžarske oblasti, da jih aretira.
Kar se tiče soudeležencev marsejsklh zločincev, sta dva od njih, in sicer Bajič ia Pe-spiiMl. navedena v seznama kot »pobegia« ravno ▼ trenutka, ko sta taradi izvršitve zločina v Franciji zapustila Madžarsko.
Slučaj Mija Kralja
Odgovor madžarske vlade v slučaju tretjega zločinca Mija rrsti* pa je posebno težak. Ta terorist,	na Janka pusti je izvršil 28. julija 1983 s pomočjo aretiranih soudeležencev teroristično delo; poslal je rz Madžarske peklenski stroj, izdelan ▼ obiiki knjige, ki je bil naslovljen na predsednika zagrebškega sodišča. Ta peklenski stroj je eksplodiral v komisariatu v Koprivnici ter je bil pri tej priliki ubit en policijski agent, dve osebi pa sta bili hado ranjeni. Dva dni pozneje je dalo naše poslaništvo v Budimpešti točen popis iločinea ia aahtevalo njegovo aretaeijo. Ker ni bil« uspeha, se je intervencija izvršila ponovne, toda sopet zaman. Madžarsko »nanje ministrstvo je izjavilo, da oblasti niso mogle najti Mija Kralja in ga aretirati ter da je policija same lahko ugotovila, da se je Mije Kralj mudil na Madžarskem od meseea februarja do meseea aprila 1933. Isto ministrstvo pa je v svoji noti z dne 21. novembra 1983 sporočilo, da se je Mijo Kralj mudil na Janka pusti v meseca juliju 1933 in ne ▼ aprilu 1933, kakor je bilo poprej obveščeno jugoslovensko poslaništvo.
Dalje je ob tej priliki Madžarska ■poročila, da je terorist v tem trenutku >izgini!< v inozemstvo. V nasprotju s temi izjavami madžarske vlade je sam Mijo Kralj, ki je bil aretiran po marsejskem atentata, izjavil pred fraucosko policijo, da se je mudil na Madžarskem in da ga ni nihče vsuemir-jai. V zadnjem časa da je bil v Veliki Ka-niži, in sicer vse do svojega odhoda v Proučijo.
Zakaj obtožujemo ravno Madžarsko
Tožba, ki jo je madžarska vlada predložila svetu Društva narodov v mesecu marcu in ki se je nanašala na incidente na jugoslovensko-madžarski meji, je dala priliko kr. vladi, da vam tudi ona s svoje strani predloži obtožbo in da opozori na sodelovanje madžarske vlade v teroristični akciji proti Jugoslaviji. Predstavnik Jugoslavije vam je že takrat razložil neznosni položaj v odnošajih do te države, članice Društva narodov, že takrat ste slišali o Janka pusti, o tem vzgojevališču zločincev. Ne vi, ne mi, pa takrat nismo mogli slutiti, da bo ta Janka pusta komaj štiri mesece pozneje postala slovita zaradi groznega marsejskega zločina Ako ste morda takrat malo površno poslušali obtožbo, ki jo je iznesel predstavnik Jugoslavije, je bilo to pač zaradi tega, ker ste že bili obveščeni, da je bil cilj Jugoslavije prožiti nov dokaz pomirljivosti in da je bila Jugoslavija pripravljena poizkusiti z neposrednimi pogajanji z Madžarsko urediti celokupne obmejne odnošaje na skupni meji.
Krvav demanti
madžarske besede
Prepojeni s tem duhom in prepričani, da bo madžarska vlada pojmovala, da gre za njeno 'odgovornost, smo mi pričeli pogajanja z njenimi predstavniki. Ta pogajanja so končala s sporazumom, ki ie bil podpi san v Beogradu 21 junija 1934. Po tem sporazumu je madžarska vlada obnovila svojo obveznost, da vodi strogo nadzor stvo nad terorističnimi elementi, ki se zadržujejo na Madžarskem Mi smo bili zaradi tega uverieni. da bodo odnošaji med Jugoslavijo in Madžarsko stopili v novo fazo in da bo teroristično delovanje teh zločinoev definitivno zaključeno.
' Toda strašni atentat r MarsefTtev je ded
! krvav demanti temu upanju. Madžarske oblasti so sicer premestile teroriste z Janka puste v razne druge kraje, tako tudi v okolico Velike Kaniže in v to mesto samo Toda še nadalje so jim prožile vso svojo pod noro in pomoč. Zločinci, ki so imeli izvršiti atentat, so bili določeni baš v tem mestu. Določeni so bili 26. septembra iz vrst onih teroristov, ki so biti poprej na stan jeni na Janka pusti in baje podvrženi strogemu nadzorstvu madžarskih oblasti
Ti zločinci so mogli svobodno zapustiti Madžarsko v skupinah, opremljeni z madžarskimi potnimi listi. V Lausanni, kjer so se sestali z morilcem Georgijevom, so jim bili madžarski potni listi odvzeti in zamenjani s ponarejenimi češkoslovaškimi potnimi listi.
V skupini zločincev, lri je po dobljenih navodilih imela v danem trenutku izvršiti atentat na življenje pokojnega kralja Aleksandra I., najdemo v Franciji Pospišila, Rajiča in Mijo Kralja, nevarne teroriste, ki so prišli z Janka puste odnosno iz Velike Kaniže, pripravljeni, da tudi sami postanejo morilci za primer, da se onemu prvemu ne posreči izvršiti zločin.
Evo, gospodje, to je straSni, a logični Izid te zločinske akcije, na katero je jugosiovenska vlada neprestano opozarjala madžarsko vlado že od leta 1930 dalje in je to opozorilo obnovila tudi pred svetom Društva narodov dne 5. junija t L
Devet ugotovitev devet hudih obtožb
Težko Je Imeti v kakšnem primeru pro-pričevalnejše dok ase, kakor so oni, ki Jih kr. Jugosiovenska vlada navaja v svoji tožbi. Morda bo kdo vprašal, kako je Jugosiovenska vlada mogla dobiti dokaze, da se Je teroristična akcija pripravljala ta organizirala v Madžarski s podporo ta sodelovanjem nekih oblasti v tej državi ? Materialna ugotovitev vseh dejstev, ki <>o se pripetila na madžarskih tleh. bi bJa mogoča le ob sodelovanju madžarskih oblasti. Toda kraljevska vlada je že r svoji spomenici od 28. novembra obrazložila, kakšno stališče so zavzele madžarske oblasti do mednarodne preiskave zaradi atentate v Marseilleu. To je sicer razumljivo, če se govori o oblastvih države, ki so tndi sama kompromitirana pri tem atentata hi Je zato malo verjetno, da bi prostovoljno dala svojo pomoč za preiskavo pri ugotovitvi njihove lastne odgovornosti. Zato se nobena preiskava ni mogla izvršiti na madžarskih tleh, ki so središče tega delovanja. Svoje dokaze je jugosiovenska vlada morala zbirati bodisi na lastnih tleh, bodisi na drugih. Toda vendarle je dobila zanesljive dokaze, ki tvorijo proti madžarskim oblastvom vrsto obtožb ta ki se dajo na kratko takole razporediti;
1. V zadnjih šestih letih se je tzvrSOo 20 terorističnih del na jugoslovenskih tleh.
2» Kraji, kjer so se ta dela Izvršila, se nahajajo bil za madžarske meje.
3.	Razsodbe jugoslovenskih sodBC, fcl so sodila te teroristična dejanja, so ugotovile, da »o vsa te dejanja poskušali izvršiti aM Jih IzvriUU teroristi, Id so prihajali z madžarskega ozemlja, in z orožjem, Id so ga prinesli s tega ozemlja.
4.	Iz pričevanja skoraj vseh teroristov, aretiranih do danes, izhaja, da so se v posebnih taboriščih na Madžarskem sistematski nčiH v terorističnem poklicu.
5.	Preiskava vseh sodnih oblasti je ugotovila, da so na madžarskih tleh določili tri zločince, da sodelujejo pri Izvršitvi atentate na blagopokojnega Viteškega kralja, prav tako pa tadi, da so svobodno odpotovali iz Madžarske, opremljeni z madžarskimi potnimi listi. Toda madžarska vlada Je lrila večkrat obljubila jugoslovenski vladi, da bo emigrante, Id bivajo na njenem ozemlju, kontrolirala in podvrgla strogemu nadzorstvo madžarske oblasti.
6.	Madžarska vlada Je priznala v nekaterih svojih notah tele dejstva: a) obstoj
emigrantskih teroristov na macEbuohlh
tleh; b) bivanje velikega števila teroristov na Janka pusti, teroristov, Id »o jih nato aretirali v Jugoslaviji pri izvrševanju atentatov; c) dejstvo, da so bile nekatere madžarske oblasti pod vplivom teroristov; d) dejstvo, da sta se dva Izmed soudeležencev marsejskega zločina mudila pod krivim Imenom na Madžarskem tik pred atentatom in da je tretji, Mijo Kralj, »izginil« ravno v trenutku, ko je njegovo Izročitev zahtevala Jugosiovenska vlada zaradi nekega dragega terorističnega dejanja.
7.	Pogosta potovanja teroristov po Inozemstvu »o se vršila vedno z madžarskimi potnimi listi, ki so jih našli pri teroristih.
8.	Teroristična organizacija je uživala na madžarskem področju obilna finančna sredstva, ki niso mogla potekati Iz privatnih Izvorov. Organizacija Je imela na razpolago tudi vedno velikansko množino orožja in eksploziva, ki bi ga bilo v privatni trgovini, ki je povsod podrejena omejit-vam, brez soudeležbe oblasti zelo težko nabaviti.
9.	Po marsejskem dočhra so mndkanfee
oblasti odklanjale preiskavo, Id bi se morala ukreniti na zahtevo jugoslovenske vlade, da se razčisti Izvor zarote, In posebno še, da se ugotovi bivanje posameznih kriv^-cev in njihovih soudeležencev na Madžarskem. Nasprotno so madžarske oblasti zavzele stališče prikrivanja In lažnivega izgovarjanja.
Brezmejna potrpežljivost Jugoslavije
Odnošaji med Jugoslavijo ta Madžarska od leta 1919 pa do danes Jasno dokazujejo, da Jugoslavija ni nikdar vodila Madžarom sovražne politike ta da si Je vedno želela dobrih sosedskih odnosov s to državo. V to svrho Je bilo sklenjenih tudi mnogo konvencij, ki so imele namen, da uredijo vsa sporna vprašanja med obema državama Kar se tiče samega terorističnega de« lovanja. Je v tej zadevi Jugosiovenska vlada vodila obširno diplcmaatsko dopisovanje, ki je priključeno njem spomenici z dne 28. novembra. Vse to dokazuje, kako veliko potrpežljivost ta koliko pomirjevalnega duha Je kazala Jugoslavija. Čeprav vse njene intervencije ki jih je storila v zvezi a terorističnim delovanjem, niso tmele uspeha, kraljevska jugosiovenska vlada vendar ni hotela javno opozoriti na slabo voljo madžarske vlade, šele v Juliju 1934., ko Je madžarska vlada vložila obtožbo pri svetu DN proti Jugoslaviji zaradi obmejnih sporov, Je Jugosiovenska vlada orisala delovanje, ki gre lz Madžarske ta ki Je naperjeno proti varnosti ta integralnosti jugoslovenske države.
Zaradi teh dejstev se Jugoslovanski vta-(H ne more očitati, da Je hotela tasvatl politični spor s sosedno državo.
narod
čaka
Obračajoč »e do sveta Društva narodtrt Se je jugosiovenska vlada poshržla samo pravic in dolžnosti, ki pripadajo vsem Sa— notn Društva narodov. Kraljevska vlada ai snela pred očmi nobenega političnega dejanja, ko je vložila svojo obtožfco. Jugoslavija Je pred svetom Društva narodov poklonila samo sodno akcijo. S svojim apelom Je hotela jugosiovenska vlada opozoriti »vet Društva narodov samo na nevarnosti, ki grozijo miru zaradi resnih okolnosti, M sem Jih hnel čast predložiti pred vami.
Ves jugoslovenski narod je opri danes svoje oči v Društvo narodov, prepričan, da bo storil svojo dolžnost ter da bo vložil vse svoje sile za ohranitev tnira. Jugoskrvenskl narod upa, da se v svojem upanju ne bo razočaral, da ga ne bo razočaral uspeh intervencije pri najvišjem organa mednarodne zajednice.
Pod globokim vtisom
Jevtičevega govora
Medel zagovor madžarskega delegata — Madžari Se vedno vse tajijo — Govori rumunskega, turškega In češkoslovaškega zunanjega ministra
Ženeva, 7. decembra. AA. Govor jugoslovenskega zunanjega ministra g. Jevtiča je napravil najgloblji vtis na vse člane sveta Društva narodov in mnogoštevilne novinarje, ki so prisostvovali seji.
Za g. Je vtičem ie povzel besedo madžarski delegat Tybor Eckhart, ki je poizkusil oporekati navedbam jugoslovenske obtožbe. Trdil je, da marsejski atentat ni bil pripravljen na madžarskih tleh. Rekel je, da je bil pokojni kralj Aleksander obsojen na smrt z odlokom nekih revolucionarjev, ki so se mudili i<zven madžarskega ozemlja. Aten tat sam ie po njegovem mnenju simpton revolucionarne situacije, ki je ustvarjena 7 mirovnim pogodbami. V svoiem govoru se ie Eckhart povzpel do trditve, da edino re-vizionisfčna politika 'ahko za-igura mir v tem delu Evrope in omogoč mednarodno sodelovanje. Ob koncu svojega govora je Eckhart izjavil, da odklanja obtožbe Male
antante, češ da so političen manever, ki ga naj sodi in obsodi svet Društva narodov.
Ob spiošni pozornosti je povzel nato besedo rumunski zunanji m nister Titutescu. V svojem govoru je izjavil, da mora najod-ločnejše odkloniti trditev madžarskega delegata, da je obtožba Jugoslavije političen manever Male antante. Smatra, da se debata ne more zaključiti, preden se ne razmo-tri napovedan odgovor madžarske vlade na ugoslovensko spomenico in preden se trditve madžarske vlade javno ne pobijejo in zavrnejo.
Predsednik sveta Društva narodov Vas-conzeio- je glede na to izjavil, da bodo ime-: zastopniki vseh držav prKko. da na seji sveta Društva narodov v ponedeljek odgovore na madžarsko spomenico
Nato je povzel besedo turški minister Tevfik Ruždi bel, ki je imel izredno lep in topel govor. V izbranih besedaj je najprej
poveličeval pokojnega jnsroslovenakeea kra-
lia kot voditelja jugoslovenskega naroda in njegove zasluge za okrepitev miru na Balkanu i<n v Evropi sploh. V nadaljnjem svojem govoru ie Rudži bej ostro kritiziral teroristično akc jo, zlasti pa teroristično akcijo skupine zločincev, ki je uživala podporo madžarskih oblasti.
Izredno globok vtis ie naredil tudi govor češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Be-neša, ki je orisal zgodovino os-vobojenja in končnega zedinjenia nasledstvenih držav. Orisal je težki križev pot, po katerem so morale hotidi te države, orisal je težkoče, s katerimi so se morale boriti. Podčrtal je intrige, ki so se vodile proti tem državam, zlasti je poudaril akcijo za revizijo mirovnih pogodb. Dr. Beneš je podrobneje govoril o delovanju Madžarske rn o mednarodni potrebi, da se zatre terorist čno delovanje
Jutri v soboto dopoldne bo nadaljevanje seje in bodo govorili francoski minister Laval. čuvar angleškega državnega pečata sir Antony Eden, italijanski predstavnik baron Alo si iu sovjetski komisar za zunanje posle Litvinov.
Iz Eckhardtovega govora
Ženeva, 7. decembra, g. Pozornost je vzbudilo, da je ministru Jevtidu odgovarjal za Madžarsko delegat Eckhart, ne pa zunanji minister Kanya, čeprav se nahaja v Ženevi. Eckhart je med drugim zatrjeval, da je Madžarska napram Jugoslaviji vedno kazala najboljšo voljo. Celo njena pritožba, ki jo je vložila letošnjo pomlad v Ženevi zaradi obmejnih incidentov, je imela le namen, da doseže boljše odnošaje z Jugoslavijo.
O Janka pusti je Eckhart izjavil, da Je
to le običajna mala farma, kjer je bivalo
30—40 emigrantov. Niso pa imeli tam ni-kakega taborišča, temveč so le obdelovali zemljo, da so se s tem preživljali. Farma je bila najeta s privatnopravno pogodbo, kljub temu jo je madžarska vlada takoj likvidirala, ko je to željo izrazila Jugoslavija.
Dalje je Erkhart izvajal: Trditev, da so razna oblastva vežbala teroriste, je lažna. Nikdar niso dobivali teroristi na Ma-
džarskem razstreliva, srrfja sM
Niti od civilnih, niti od vojaških oblastev niso teroristi nikoli dobili gmotne podpore. Nikdar ni bilo mogoče, d« bi bili teroristi po zakoniti poti prišli do madžarskih potnih listov. Madžarska oblastva sploh niso bila v nobenih zvezah z organizacijami teroristov. Trditev, da so se poklicni zločinci na Madžarskem vzgajali v politične namene, je popolnoma neresnična. Za svoje trditve Eckhart ni navedel nobenih dokazov, niti ni ovrgel jugoslovenskih dokazov.
Iz Beneševega govora
Zunanji minister dr. Beneš je v svojem govoru naglasi! prepr:čaqje, da jugoslovenska spomenica nedvoumno dokazuje krivdo Madžarske in je nato pojasnjeval, da bi spor med Jugoslavijo in Madžarsko bil obenem spot med Madžarsko in vsemi tremi državami Male antante. Minister je dokazal, da je b la s tem, da so na Madžarskem dovoljevali delovanje teroristov, ogrožena teritorialna nedotakljivost države, ki j« članica Društva narodov. Po do sedaj stklenje-nih nenapadalnih pogodbah bi bilo treba Madžarsko definirati kot napadalca. Zaupamo, da to spor Ikvidiran s pravičnim zadoščenjem onemu, ki je moral trpeti zaradi takšnega ravnanja drugit
Energičen nastop turškega zunanjega ministra
ženeva, 7. decembra p. V ženevskih krogih zelo komentirajo incident, ki se je pripetil na današnji tajni seji sveta Društva narodov ob pričetku razprave o Jugoelo-venski pritožbi. Ko je bilo objavljeno, da bo govoril tudi turški zunanji minister Ruždi bej, ga je Italijanski delegat baron Aloisi ironično vprašal, zakaj se on javlja k besedi Ruždi bej mu Je ostro odgovoril, da prav iz istega razloga kakor Laval, Eden in baron Aloisi, še bolj pa, ker bo govoril v imenu Balkanske zveze in v imenu turškega naroda. Prepričan je, da je bil kralj Aleksander umorjen samo zaradi tega, ker je ustvaril Balkanski sporazum. Zato smatra za svojo dolžnost, da v Imenu vsega turškega naroda izreče gnus nad tem zločinom in obsodi početje onih, ki so ta zločin pripravili. Po tem odločnem odgovoru je italijanski delegat umolknil.
Težek porod žarskega zagovora
Izročen je bil še le včeraj popoldne tik pred pričetkom razprave o naši pritožbi — Na italijansko zahtevo so Madžari svoj zagovor še v zadnjem hipu ublažili
Ženeva, 7. decembra, p. Madžarska ;«e do zadnjega trenutka odlagala izročitev svojega odgovora na jugoslovensko spomenico. V krogih madžarske delegacije je opažati silno nervoznost in čimbolj se je bližala razprava o jugoslovenski pritožbi, tem bolj pesimistično razpoloženje je bilo v njenih vrstah. Danes se je izvedelo, da je prišlo do ostrega spora med madžarskim zunanjim ministrom I(anyo in italijanskim delegatom baronom Aloisijem. Italijanski delegat ]e zahteva!, naj Madžari popravil svoj odgovor in ga do skrajnost? omilijo, da ne bi §e bolj poslabšali položaja za Madžarsko. Kanya se je sprva temu p roti vil, toda, ko je uvidel, kakšen je položaj za Madžare, se je tej želji naposled vdal.
Madžarski odgovor je bil izročen šele danes popoldne, tik pred pričetkom seje sveta Društva narodov. Odgovor obsega 30 tipkanih strani jn se bavi v glavnem s pravno stranjo zadeve. Madžarska vlada v svojem odgovoru priznava. da so morda nekateri organi oblasti podpirali teroriste, toda to se je baje godilo brez njene vednosti. V svojem odgovoru zagotavlja, da bodo vsi ti uradntkj pozvani na odgovor ter v primeru krivde najstrožje kaznovani.
Brezuspešna intervencija italijanskega delegata pri ministru Titulescu
ženeva, 7. decembra, p. Snoči ob 9. je docela nepričakovano posetil rumunskega zunanjega ministra Titulesca italijanski delegat baron-Aloisi ln ostal žnjim v razgovoru nad eno uro. Kakor se izve. Je italijanski delegat pri tej priliki izrazil željo, naj bi Mala antanta vsaj nekoliko omilila svoje stališče glede jugoslovenske pritožbe. Titulescu je odklonil to zahtevo z izjavo, da zastopa Mala antanta interese miru in da ne bo očitala Madžarski ničesar, kar ni resnično in dokazano.
Tudi Kanya brez uspeha pri Lavalu
ženeva, 7. decembra, p. Danes ob 11. je madžarski zunanji minister Kanya posetil Lavala in ostal pri njem nad pol ure. Interveniral je pri Lavalu, naj bi vplival na Malo antar*o. da bi omilila svoje stališče, kar pa je Laval odklonil. Opoldne je priredil Laval kosilo na čast zunanjim ministrom Male antante in Balkanske zveze.
Vesti o blokadi Madžarske
Ženeva, 7. decembra, č. Ženevski listi objavljajo vest DNB. da bodo države Male antante zaprle meje proti Madžarski. Ta vest je v krogih Društva narodov napravila globok vtis Iz nje sklepajo, da so države Male antante, zlasti Jugoslavija, odločene. da vztrajajo na dosedanjem potu in da napravijo konec mednarodnemu terorizmu kot sredstvu madžarske revizionistične politike V mednarodnih krogih smatrajo ta korak Jugoslavije kot razumljiv in upravičen ukrep
Kaj zahtevamo
Ženeva, 7. decembra, p. Na konferenci zunanjih ministrov Male antante, balkanske zveze ter francoskega zunanjega ministra Lavala je bilo sklenjeno, postaviti zahtevo, da svet Društva na«*-dov po končani načelni razpravi sprejme resolucijo, ki bo obsodila madžarsko vlado zaradi njene podpore teroristom, zlasti pri pripravah za marsejski zločin. Razen tega mora svet Društva narodov izvoliti poseben preiskovalni odbor, ki naj Izvede točno preiskavo glede navedb Jugoslovenske spomenice, poda svoje poročilo prihodnji seji sveta Društva narodov in predlaga primerne sankcije. Danes popoldne so se omenjeni zunanji ministri znova sestali ter sestavili načrt te resolucije.	_
DIABETIČARJEM
pomaga zraven InsuIV-
na in dijete pitje »Rogaške slatine > Do nate
Vprašajte VaSega zdravnika!
Perčec odpotoval v Italijo
Beograd, 7. decembra, d. »Politika« Je
objavila daljše poročilo o bivanju terorista Perčeca na Madžarskem. Perčec se je še do 30. novembra mudil na madžarskem ozemlju ter se skrival deloma v Subotišču, deloma v Oedenburgu. Na njegovih potih iz Subotišča v Oedenburg ga Je vselej spremljal subotiški podprefekt. V Oedenburgu je Perčec stanoval na prefekturi. Nekega dne je bil sam v mestu ter je v neki banki dvignil 50.000 pongO. Perčec si je sedaj pustil rasti brado in nosi očala, da bi ga tako ne bilo lahko spoznati. Dne 30. novembra je v spremstvu podprefekta odpotoval v Budimpešto.
Beograd, 7. decembra, 5. Mednarodni terorist Perčec je včeraj zapustil Madžarsko ter s pomočjo madžarskih oblasti prešel na avstr>ski teritorij, kjer so mu izkazali mč manjšo pozornost, kakor v Madžarski. Perčec je nato odpotoval v Italijo. Dosedaj se je skrival na Madžarskem ter je skupno z madžarskimi oblastmi uničeval vse sledove, ki bi mogli katerikoli policiji ali mednarodni anketi nuditi pravo sliko delovanja teroristov in pomoči, ki so jo nživali od madžarskih o-blasti. Vse to se ie zgodilo seveda samo zato, da s« Madžarska ne bi znašla v neugodni situaciji, zlasti, ker so nekateri jugoslovenski in češkoslovaški listi objavili celo detajle o kretaniu Perčeca na Madžarskem po marseiskem atentatu. Kakor se doznava, bodo Perčeca začasno nastanili v Južni Italiji.
Eksplozija na angleškem parniku
London, 7. decembra. AA. Na britanskem parniku »City of Pariš«, lei ima 10.900 ton in ki je namenjen v Anwers, »e je pripetila v strojnem oddelku eksplozij« Ob tej priliki sta našla smrt tretji inženjer in eden izmed strojnikov
Poseben vlak z učitelji na pota na Oplenac
Ljubljana, 7. decembra. Nocoj se je odpeljala na Oplenac depu-tacija učiteljev in učiteljic iz dravske banovine, da se pokloni na grobu zemskim ostankom pokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja. Številna deputacija je ponesla s seboj tudi umetniško izdelano skrinjo s 180.000 podpisi naših šolskih gojencev in gojenk. Železniška uprava je dala deputaciji na razpolago poseben vlak s šestimi pullmanskimi vozovi, katerim pa se bodo v Zidanem mostu pridružili še trije nadaljnji vozovi z udeleženci iz krajev iz severnih delov naše banovine. Razen onih iz Ljubljane in drugih krajev se bodo deputaciji pridružili še učitelji in učiteljice iz Brežic in okolice ter iz Zagreba. V Beogradu se jim priključijo odposlanci slovenskega dela Narodnega predstavništva s senatorjem dr. Plojem in poslancem dr. Ra-petom ter referent prosvetnega ministrstva prof. Prosenc. Tako bo potovalo na Oplenac v celoti okrog 500 naših učiteljev in učiteljic.
Pred prihodom novega bolgarskega poslanika
Sofija, 7. decembra p. Novi bolgarski poslanik na jugoslovenskem dvoru, Dimo
(PlanlnQa c«; <Bahovec
Je napravljen večinoma bi najboljših zdravilnih planinskih vanredno, ta sicer brez strupov, pri vseh sledečih boleznih: pri slabi prebavi želodca in zaprtju telesa, pri slabem delovanju črevesa ln napetosti telesa, pri omotici in slabosti,
pri obolenju na hemoroidih ln bolezni Jstsc, Plantnka sdravOni Saj Bahovec pospeftuje •petft.
Zahtevajte v lekarnah samo pravi
(Planiti/ca - ca} (Bahovec,

S. br. rn.
XX. »53.
Id se ne prodaja odprto, temveč samo v originalnih plombiranih l paketih po Din 20.— s proizvajalčevim naslovom:
APOTEKA Mr. Ph. L. BAHOVEC, LJUBLJANA
Kongresni trg št. 12.
BMHHHHHaHHiH
K&zaaov, odpotuje v nedeljo zvečer te Sofije v Beograd, da nastopi svoje novo mesto. Dosedanji bolgarski poslanik na Jugoslovenskem dvoru Kjusivanov je že razrešen svojih dolžnosti in samo še čaka, da izroči svoja odpoklicna pisma Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu.
Politična misija kneza namestnika Pavla
Pariški Ust o Nj. Vis. knezu Pavlu, o njegovem življenju, njegovem delu in njegovih zvezah
končal v Oxfordu, kjer si je pridobil veliko
Pariz, 7. decembra AA. O politični misiji, ki jo je izvršil Nj. Vis. knez-namestnik Pavle s svojim obiskom v Londonu in Parizu, piše »Petit Parisien« med drugim:
»Jugoslovenski knez-namestnik, ki je šel na poroko svoje sorodnice grške princese Marine, je imel pri tej priliki zelo važne politične razgovore v Londonu in nekaj dni kasneje t Parizu. Ko so mu v Elizej-ski palači Izkazali čast, ki mu pripada, Je knez-namestnik dolgo konferiral s odgovornimi člani francoske vlade. Čeprav ni izšel o vsebini teh razgovorov nikak komunike, ni skrivnost, da je bila predmet teh razgovorov jugoslovenska pritožba zoper Madžarsko v Društvu narodov. V govoru, ki ga je imel francoski zunanji minister g. Laval v parlamentu. Je Jasno poudaril, da sta se Francija in Jugoslavija popolnoma sporazumeli glede enotnega nastopa v ženevi o priliki razprave o jugoslovenski pritožbi zoper Madžarsko.
Nj. Vis. knez Pavle potuje r Beograd, kamor ga kličejo važne dolžnosti. Pri svojih razgovorih je že nekajkrat pokazal veliko odločnost in politično gibkoet. Zlasti po tragični smrti svojega velikega sorodnika, blagopokojnega kralja Aleksandra I. v Marseilleu je knez Pavle pokazal veliko hladnokrvnost in odločnost, kar je bilo tndi potrebno spričo delikathosti položaja, nastalega po veliki Izgubi nenadomestljive ga vladarja. Od takrat je avtoriteta kneza Pavla vse bolj in bolj rasla. Njegova visoka politična mieija, ki Jo je s tolikšnim taktom Izvršil v Parizu in Londonu, ga upravičuje, da se njegov veliki ugled v Jugoslaviji in Inozemstvu še bolj poveča.
Nj. Vis. knez namestnik je izpolnil šele 40 let. Od rane mladosti je bil veren drug in prijatelj svojemu visokemu bratrancu kralju Aleksandru in je dolgo vrsto let preživel v družini blagopokojnega kralja Petra L Svoje srednje šole je dovršil v beograjski gimnaziji, kjer je hodil k pouku skupaj z drugimi svojimi tovariši iz meščanskih krogov. Univerzitetne študije je
Naše represalije proti madžarskim državljanom
Koliko je resnice na najnovejši madžarski kampanji
proti naši državi
Beograd. 7. decembra. I Ker manjkajo
službeni madžarski propagandi drugi argumenti, da bi odvrnili pozornost mednarodne javnosti od jugoslovenske obtožbe, razširjajo razne'izmišljene vesti o represalijah. ki jih baje izvaja Jugoslavija proti madžarskim državljanom Te vesti so objavili tudi listi »Times«, >Daily Telegraph« in »Dailv Mail« in še nekateri drugi časopisi. V njih se trdi, da jugoslovenska vlada preganja madžarski element, oziroma da Jugoslavija nastopa proti madžarski narodni manjšini.
Stvar je naslednja- Jugoslovenske oblasti izganjajo z ozemlja kraljevine Jugoslavije samo one madžarske državljane, ki nimajo v redu svojih dokumentov ali so njihovi potni listi že potekli, ali pa take, ki so se na katerikoli način pregrešili proti jugoslovenskim zakonom Nikoli pa ni bilo nobenih represalij proti jugoslovenskim dr žavljanom madžarske narodnosti. Oni niso dali nobenega povoda za to, tem manj. ker so obsodili rovarjenje današnjega madžarskega režima proti Jugoslaviji. Madžari bi pač radi prikazali svetu, kakor da je Jugoslavija v stalni nervoznosti. da hoče prekiniti diplomatske odnošaje z Madžarsko itd. Toda Jugoslavija je popolnoma mirna in čaka z mirno vestjo in dostojanstveno na odločitev Društva narodov. V ostalem te madžarske metode nikogar niso presenetile v mednarodnem svetu. Kakor je Madžarska poskušala, da jugoslovenskim zastopnikom v Budimpešti ob priliki njihovih korakov dokaže, da ni na Madžarskem nobenih teroristov, tako hoče tudi sedai preko radija in z razširjanjem lažnih vesti po telefonu in brzojavu dokazati nedolžnost Madžarske. Te madžarske metode pa so že dovolj znane mednarodnemu svetu ter jim tudi nihče več ne veruje.
BndimpeSta. 5. decembra. w. Iz Jugoslavije izgnane madžarske državljane zbirajo sedaj polagoma v Budimpešti, odkoder jih bo notranje ministrstvo po enotnem načrtu razdelilo na deželo V pretekli noči so pri-
Izpopolnjen odbor nogometnega saveza
Beograd, 7. decembra. AA. Na izpraznjena mesta v jugoslovenskem nogometnem savezu so z odlokom ministra za telesno vzgojo prebivalstva imenovani: Z« tajnika za notranje zadeve g. Hamid Filipovič, profesor trgovske akademije, za člane odbora pe gg Milko Vizjak. pehotni kapetan I klase. Sreten Jevtič. upravnik glavne poštno-brzoiavne delavnice in Fedor Bukovac, uradnik generalnega ravnateljstva državnih železnic — vsi iz Beograda
Šibenik. 7 decembra, n. Komisar veslaškega saveza dr Dekar« ie sklical glavno skupščino saveza za 23. decembra v šibenik
*?TV4|MO nfnosuvuo
število dragocenih prijateljev med tamkajšnjimi svojimi visokošolskimi tovariši, ki so jih njegova živa inteligenca, njegov takt in njegov dar za jezike presenetili in pridobili. Knez namestnik je pravcat poliglot in obvlada angleščino, francoščino, ruščino, nemščino in italijanščino, kar mu je dalo priliko, da se svobodno giblje v kozmopo-iitskih krogih visoke družbe in da si pridobi mnogo dragocenih zvez v mednarodnem političnem in umetniškem svetu.
Tudi njegovo poreklo mu je dalo priloi-nost, da se je gibal v visokih mednarodnih sferah, saj je po svojem očetu, princu Ar-senu Karadjordjeviču, mlajšem bratu kralja Petra U član ene izmed najslavnejših kraljevskih rodbin, katere tradicija in tesne zveze s Francijo so dobro znane. Po svoji materi princesi Demidovi je knez Pavle član ene izmed najslavnejših rodbin ruskega plemstva. Toda vzlic vsemu temu se knez namestnik nikdar ni dajal v bučno reklamo s svojim imenom, ker je bila njegova vzgoja zmerom proti temu. S svojim pokojnim visokim bratrancem. Viteškim kraljem Aleksandrom I., je bil knez namestnik zmerom v tesnih stikih in blago-pokojni kralj ga je uvedel v vse svoje politične intimnosti; zato je bi! knez Pavle najbolj poklican, da ga je blagopokojni viteški kralj imenoval za prvega kraljevskega namestnika in za varuha 3vojim trem otrokom. Naslednik politične misli blagopokojnega kralja Aleksandra, bo knez namestnik tudi njegov vreden naslednik, ki se bo in-spiriral po zgledu svojega visokega bratranca in bo ohranil jugoslovenskem u narodu tisti mednarodni prestiž, ki mu ga je ustvaril z grandioznim delom blagopokojni kralj Aleksander. Jugoslovenski narod ima do svojega prvega kraljevega namestnika kneza Pavla popolno zaupanje in je o njem prepričan, da bo s svojimi sijajnimi vrlinami kos veliki nalogi, ki mu jo je naložila usoda.«
speli po časopisnih vesteh na razne kolodvore v Budimpešti trije posebni vlaki z 000 izgnanci. Za prvo silo so jih spravili pod streho v Ljudskem domu, v azilu za brezposelne in po nekaterih izpraznjenih šolskih poslopjih.
Izgon naših državljanov iz Madžarske
Novi Sad, 7. decembra, p. Zadnje dni prihajajo dan za dnem transporti iz Madžarske izgnanih jugoslovenskih državljanov. Madžarske oblasti so postopale pri tem skrajno brezobzirno. Pozvani so bili enostavno na policijo, kjer so Jim sporočili, da bodo izgnani. Nato Jih niso več izpustili, marveč takoj odpravili na mejo. Med njimi je mnogo trgovcev, ki so morali pustiti svoje trgovine brez vsakega nadzorstva. Sele, ko so prišli na naše ozemlje, so izvedeli od svojih prijateljev, da so jim trgovine izro-pali in jih tako materialno popolnoma uničili. Gre za milijonska premoženja.
Priprave za senatne volitve
BeogTad, 7. decembra. Kakor poroča »Glasnik JNS«, se bodo dopolnilne senatne volitve vršile v drugi polovici meseca januarja. Bano vinske konference JNS, ki bodo predložila glavrvm« vodstva stranke kandidate, »e bo<j«} sestale v drugi polovici nKfiecft deosv ia-e*. V zvezi s tem daje »Glasnik JNS« na uvodnem mestu podrobna navodila funkcionarjem in mandatarjem JNS. Bano-vinskih konferenc se bodo udeležili tudi po en vodilni član predsedstva JNS in aktivni ministri ki bodo pri tej prilika podali poročila o splošnem političnem položaju.
Laval službeno povabljen
v Rim
Ženeva, 7. decembra, p. V zvezi s protokolarnim sporazumom o tesnem političnem sodelovanju med Francijo in Sovjetsko unijo, ki sta ga podpisala Litvinov in Laval, je včeraj popoldne posetil francoskega zunanjega ministra Lavala italijanski delegat baron Aloisi im mu sporočil službeno povabilo Italijanske vlade, naj čimprej poseti Rim. Laval jc odgovoril, da se bo glede po-seta v Rimu odločil šele po razpravi o jugoslovenski pritožbi pred svetom Dništvs narodov.
Peirolejski monopol v Bolgariji
Sofija, 7. decembra. AA Bolgarska vlada je izdala uredbo z zakonsko veljavo, s katero se uvaja petrolejski monopi<L 7.a-ra-t: uvedbe petrolejskega monopola so zastopniki Francije. Nizozemske in Anglije, ki so zainteresirane pri prodaji petroleja v Bolgariji, predlagali bolgarski vladi, naj državni monopol odkupi vse cisterne in druge instalacije vseh petrolejskih družb v Bolgariji, ki so investirale vanje 300 milijonov levov.
Zopet potres
Nevryort 7. decembra. AA. Razen neprestanih katastrofalnih potresov v Hondu-rasu so čutili hude potrese tu-di v sosedni Guatemali. Obrnema naselbina Moriteros je popolnoma uničena.
Dotok zlata v Ameriko
5evyork, 7. decembra. AA. Po podatkih mesečnega pregleda, ki izdaja tukajšnja »National-City-bank<, je znašal uvoz zlata v USA v prvih 9 mesecih t. 1. 260 milijonov dolarjev. Ker je neizbežno, da nekaterih količin dejanskega uvoza v USA statistika ne more obseči, ?e lahko računa ugotavlja mesečni pregled, da se je od začetka t. 1. uvozilo v USA zlata vsaj za ene milijardo dolarjev.
Konferenca za oživitev mednarodne trgovine
iz-
Pariz, 7. decembra. AA. Včeraj »o sestal mednarodni odbor za trgovinsko menjavo blaga. Govorili so med drugimi tudi zastopniki Češkoslovaške in Grčije o gospodarskem zbližanju med državami Male antante in balkanskimi državami, zastopniki Litve so pa govorili o zbližanju med baltskimi državami. Odbor je soglasno ugotovil, da je za oživitev mednarodne trgovine velikega pomena aktivnost držav tako imenovanega zlatega bloka. Po sodbi odbora morajo države zlatega bloka čim bolj pomagati državam, ki so morale uvesti omejitve za devizni promet Na seji so soglasno sprejeli resolucijo, ki zahteva, da se čimprej skliče odbor za evropsko oni jo.
Znanstveni jubilej predsednika poljske republike
Varfiava, 7. decembra AA. Vsi listi so
za 301etnico znanstvenega delovanja predsednika poljske republike Ignacija Moscic-kega objavili daljše članKe. V svojem znanstvenem delu si Je sedanji poljski državni poglavar pridobil svetovni sloves, zlasti s svojim raziskovanjem nitratov.
Vrempnclfji nanoved
Zagrebška vremenska napoved ea danes:
Nekoliko oblačno in megleno, blage temperature.
Dunajska vremenska napoved m sobot n:
Še malo sprememb
Norveške
domače in pat. Zlatorog
smuči
norveška
in domača
oprema
prvovrstni smučarski
cevln
VELIKA IZBIRA Z M KRN E CENE STROKOVNA POSTREŽBA
A. GOREČ
d. z o. z
LJUBLJANA, Tyrseva c. 1
(poleg nebotičnika)
Naši kra|i in ljudje
Vsedržavni evharistični kongres v Ljubljani
Ljubljana, 7. decembra. Prihodnje leto bomo imeli v Ljubljani vsedržavni evharistični kongres. To bo druga tako velika verska manifestacija v Jugoslaviji. Kakor je še v spominu, je bil prvi vsedržavni evharistični kongres pred devetimi leti v Zagrebu. Pripravljalni odbor v Ljubljani nas je naprosil za objavo naslednjega obvestila:
Ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman kot domačin in krški škof dr. Josip Sre-brnič kot predsednik nacionalnega stalnega odbora za prireditve evharističnih kongresov, sta izdala oklic na vse katoliške vernike Jugoslavije, s katerim vabita na II. vsedržavni evharistični kongres, ki se bo v dneh 28., 29. in 30. junija 1935 vršil v Ljubljani. Kongres bo strogo verska prireditev, ki naj poglobi v jugoslovenskih katoličanih vero v Evharistijo. Na stanovskih zborovanjih, ki se bodo ob tej pri-Eki vršila, bodo na sporedu vsa aktualna vprašanja sodobnosti. Po že doslej vidnem tanimanju bo udeležba na kongresu izredno številna, zlasti tudi iz južnih predelov na-5e države. V Ljubljani posluje obširen pripravljalni odbor, ki mu načeiuje odvetnik •V Stanko 2itko.
69 letnica zaslužnega javnega delavca
Lož, 7. decembra.
Dre 4. t. m. je praznoval predsednik mestne občine Loža g. Franjo š k r b e c COletnico rojstva. Na večer poprej sta priljubljenemu in uglednemu slavljencu
edila mestna godba in pevski kvintet podoknico.
Jubilant je po rodu iz Loža, kjer mu Je bil oče ugleden krojač in posestnik. Tudi Franjo ae je posvetil krojaški obrti. Kot pomočnik je dalje časa opravljal svoj poklic v Ljubljani in na Dunaju. Ko se je osamosvojil, se je vrnil v Lož ter odprl Jsustno delavnico. Kot soliden in dober Obrtnik je kmalu zaslovel daleč na okoli S pridnostjo se je gospodarsko tako opomogel, da si Je zgradil lično enonadstrop-no hišo. v kateri si je uredil moderno kro-£tSko delavnico.
Ea družico si je izbral skrbno gospo Marijo, rojeno Vlvodovo iz čislane loške rodbina. Iz tega srečnega zakona se mu Je rodilo 13 otrok, ki jih je vse vzgojil v strogo nacionalnem duhu. Dva sinova sta umr-Iz. pri vojakih, ostali otroci pa so že vzi poročeni in v lepih življenjskih pozicijah.
Tudi naš slavljenec je zaradi svoje neomajne narodne zavesti okusil pod bivšo Avstrijo krutost cesarskih oblastev. Leta 1914. Je bil izvoljen za loškega župana in Je doslej obdržal to važno in odgovorno funkcijo. Zaradi svojega nesebičnega delovanja si Je pridobil za našo mestno občino nfirveEljivih zaslug. Kot predsednik Olepševalnega društva Je dal mnogo pobud za ©lep&mje mesta. Za časa njegovega faipa-novanja Je dobil Lož elektriko, kanalizacijo, občinski dom in druge naprave. Kot zvest somišljenik JNS vztrajno deluje za raannah stranke. Je tudi agilen član Sokola, mestne loške godbe in gasilnega društva, ki Jih tudi podpira s svojo darežljivo roko. Prav tako mu je pri srcu jamsko društvo, da bo moglo čim prej za javnost odpreti Križno Jamo, ki bo gotovo privabila številne tujce. Dalje je predsednik Obrtne zadruge, član cestnega odbora tn Hranilnice, ki si je prav po njegovem pri-radervanju pridobila lep razmah.
Naj bo vnetemu delavcu za blagor aa-&ega mesta naklonjenih še mnogo, mnogo let!
Nekaj besed o ustanovitelju slovenske stenografije
Ljubljana, 7. decembra.
2te fOmljanl »o visoko cenili stenografijo. Rimski cesarji so sami znali stenogra-firati. Znano je. da je cesar Tit tekmoval
s svojim dvomim stenografom. Cesar Av-gost j« povzdignil stenografijo v umetnost
tn poučevali so jo v 300 šolah.
Kakšna je bila stenografija v dobi pr. Kristusom in po njem? Za vsako besedo
)e bil poseben znak. Kdor je hotel biti brzo-pi?ec si je moral zapomniti do 13.000 znakov. Za naše pojme in naš čas nekaj neverjetnega. Učili pa so se marljivo k« br-zopiscev je bilo mnogo. Izumitelj te pisave je bil Mark Tulij Tiron, suženj slavnega govornika Cicerona. S svojim izumom se "je nros'avd m njegov gospodar ga je osvobodil Pisava se je po njem imenovala Tironove note. Vse rimsko cesarstvo ga je slavilo in vpoštevalo.
Mi smo srečnejši. Ni se nam treba učiti 13.000 znakov, ker imamo praktično in lahko priučljivo stenografijo. Komn moramo biti hvaležni zanjo? Niti ne vprašamo se. kdo je dovršil to lepo in prepotrebno umetnost.
Stenografijo, ki jo danes uporabljamo, je sestavil g. Fran Novak, gimnazijski direktor v'pokoju. Spisal je učno knjigo »Slovensko stenografijo«, L in II. deL in »Samoznake«. Njemu moramo biti hvaležni. da imamo tudi Slovenci svoj brzopis.
Fran Novak se je rodil 1. 1836. v Mengšu. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, jezikovne študije pa je dovršil na Dunaju. Bil je domači učitelj pri baronu Schlechti na Dunaju in nekaj časa tudi na Poljskem. Po dovršenem študiju je noučeval v Terezi-janumu na Dunaju. Nato je bil dve leti vzgojitelj na Dunaju v družini Vetserovi. Ker ga je veselil pouk v šoli in si je zaže-
lel domače zemlje. J® prI3et ▼ LJubljano
1. 1886. na gimnazijo in še isto leto poučeval stenografijo. L. 1890. je bil premeščen v Novo mesto. Tu je poučeval nemško stenografijo. Pričel je sestavljati slovensko stenografijo in jo v šolskem letu 1893— 1894 že poučeval. V šolskem izvestju novomeške gimnazije 1. 1894. je objavil »Sa-moznake in okrajšave v slovenski stenografiji«. Istega leta je prišel v Kranj. V izvestju kranjske gimnazije je L 1896. in 1. 1897. objavil debatno pismo Ves čas je neumorno proučeval jezik ter pilil in popravljal stenografski sistem. L. 1900. se je vrnil v Ljubljano in izdal sam učno knjigo
■Slovensko stenografijo«, L del, korespondencam pismo. Danes uporabljamo ie četrto izdajo te prepotrebne in izvrstno prirejene knjige. L. 1891. je sledila »Slovenska stenografija«, II. del, debatno pismo. Tudi ta je doživela še drugo izdajo.
Novakova zasluga je, da imamo SJovenci znanstveno poglobljeno, temeljito in zelo praktično stenografijo.
Naj h koncu še pripomnimo, da bo v nedeljo 9. t m. ob 10. dopoldne ustanovni občni zbor Slovenskega stenografskega društva v Trgovski akademiji na Bleiwei-sovi cesti. Vabljeni so vsi stenografi in prijatelji stenografije!
llijonl Karolfne Prahove
ne bodo prišli v Slovenijo — Upanje na dedščino ima samo njen brat, ki živi v Gradcu
Hrastnik, 7. decembra.
Ko je hrastniški dopisnik »Jutra« Teriav-no romal na Oplenac, se je jglasil v Rro-gradu, da bi ugotovil sorodstvo med revnimi Prahi v Sloveniji z milijonarko Karoli-no Prahova ki je zapustila milijone ieru-z;:iemsknn samostanom. Prve vesti o milijonski zapuščini nekdanje Aleksandrinke je objavila, kakor znano, beograjska »Politika«, večkrat pa je o njej poročalo tudi »Jutro«. Dopisnik se je zglasil v uredništvu »Politike«, da bi si ogledal originalne slike Prahove, ki so bile priobčene. V arhivu, ki mu ga je uslužno razkazal urednik g. Madimir Dedier, pa so imeli samo kliše-je. Dopisnik je v uredništvu »Politike« naposled izvedel, da se bavi z zapuščino Prahove beograjski odvetnik dr. Mladenko Horvat. Pri njem je potem dobil toč:ie pcdatke o pokolenju milijonarke Prahove, ki pa še ni umrla, temveč še živi v nektm samostanu v Jeruzalemu.
Hrastniški Prahovi so domnevali, da je milijonarka identična z njihovo teto, ki se je rodila leta 1862. v Sv. Križu pri Kostanjevici ter bila krščena na ime Marije. Mislili so, da se je pozneje po zgledu drugih Aleksandrink prekrstila v Karolino. Temu pa ni tako. Milijonarka se je rodila leta 1863. v Kostanjevici in je njeno pravo ime Karolina. Njen najožji sorodnik je brat Jože, ki živi kot krojač že dolga leta v Gradcu ki je avstrijski državljan. Tega gr&skega krojača zastopa sedaj beograjski
odvetnik dr. Horvat. Odvetnik ima razne dokumente milijonarke in svojega klienta Jožefa Praha.
O teh ugotovitvah je dopisnik obvestil takoj branjevca Stevanoviča, ki preživlja že blizu osem let malo Angelino, o kateri so domnevali, da je v krvnem sorodstvu z bogato Aleksandrinko. Angelina je učenka 4. razreda osnovne šole, in upravitelj te šole, ki je prisostvoval razgovoru našega dopisnika z njenim rednikom Stevanovi-čem, se je o njej najpohvalnejše izražal. G. Stevanoviču je naš dopisnik izročil tudi toliko iskani krstni list rejenke Angeline. Stevanovič, ki je ugleden in inteligenten mož, star preko (0 let, bivši narednik, ki se je udeležil vseh vojn, se je takoj vdal v usodo, da je izgubljena milijonska dedščina. Zatrjeval je našemu dopisniku, da bo tudi v bodoče skrbel za svojo rejen-ko. Pravil je, da jo bo poslal v gimnazijo in da ji bo potem, če bo pridna, izročil svoje malo posestvo, ki ga ima nekje v SumadijL
Prahovi v Hrastniku so bili sprva seveda razočarani, potem pa zadovoljni, da je zadeva vendarle razčiščena. Prišli so do spoznanja, da se bodo morali tudi poslej kakor doslej zanašati le na uspehe svojih rok. Našemu dopisniku so zelo hvaležni, ker se je toliko brigal za zamotano zapuščinsko zadevo in jo naposled tudi pojas-niL
SIEMENS PRODAJA TUDI NA OBROKE!
Radio Telefunken
aparate 1* prve roke v lastni prodajalnL
TELEFUNKEN „MARSCHALL"
super spre jemalec za vse valovne dolžine s fading kompenzatorjem Din 6.200.
Jngoslavensko Siemens d. d.
LJUBLJANA, Tyrševa cesta la-IL
Zastopnik za Maribor: Radio Starkel, Trg Svobod®
Z obrtniške razstave v Ljubljani
Ljubljanski obrtniki razstavljajo na svoji razstavi na Mestnem trga izdelke, ki po vsej pravici zbujajo splošno pozornosti. Naši domači obrtniki so svoje izdelke izpopolnili in spravili na tako višino, da se morejo glede kvalitete meriti z vsakim Inozemskim podobnim blagom. Seveda Je bilo to mogoče le z marljivim
delom, kar so pospeSO« Številne Javna la
zasebne gradnje poslopij, ki so Jih docela
opremili z izdelki domačih obrtnikov.
Tako Je na obrtniški razstavi poleg at*-čajnih obrtnih izdelkov videti tudi lepe umetno - obrtne izdelke finega okusa ln tadel&ve. Naši obrtniki morejo biti na svojo razstavo po pravici ponosni
Baročna oprema s bogatimi vložki, dokaz visoke stopnje našega mizarstva.
Zbirka stolov, starih majoBk, skrinj, blagajn In starinskega okovja ta zbirfed
gosp. Sadnlkarja ▼ Kamniku
Čuden pogreb
PrejeH smo: V listu »Jutrti« t dne H. novembra 1934.
št 360, ste priobčili na tretji strani v 5 stolpcu pod naslovom »Čuden pogreb« do pis iz Stražišča z dne 10. novembra 1934, katerem poročate, da vaščani zaman ngib ljejo, zakaj je župnik pok. Štajnerju Jako bu odrekel cerkveni pokop, saj o bolehnem možu, ki je v miru živel s svojimi sosedi, ni bilo slišati nikoli nič slabega. Nekateri domnevajo, da baje zato, ker je živel s 1
postrežuloo. Je p« to malo verjetno, nj se mora zdeti tak razlog za vedno bolehnega moža, ki je nad eno leto dni preležal v postelji, vsakomur smešen. Nekoga je vendar moral imeti, da mu je postregel. Naj bo kakorkoli: takšno postopanje ne kaže krščanske ljubezni do bližnjega. Ne pravi-o zastonj: vera peša«
V smislu čl. 35 in si. zakona o tisku Vas pozivam, da priobčite v prvi ali drugi prihodnji številki lista »Jutra«, najkasneje v dveh dneh sledeči popravek: Ni resnično, da so vaščani zaman ugibali, zakaj sem
pokojnemu odrekel cerkven pokop, ampak je bilo vsej javnosti znano, da so obstojali tehtni razlogi, zaradi katerih sem moral po cerkvenih predpisih pokojnemu Stajnerju Jakobu odreči cerkveni pokop. Ni resnično, da bi tako moje postopanje ne kazalo krščanske ljubezni do bližnjega, ali da bi s tem v zvezi vera pešala. Nasprotno je res, da sem se ravnal po cerkvenih predpisih ter se mi pomanjkanje ljubezni do bližnjega ne more očitati, kakor tudi ne, da bi bil s tem povzročil pešanje vere.
Stražišče, dne 5. decembra 1934.
Alojzij Sarec, župnik v Smartnem pri Kranju.
Neprekosljiva dobrota! Za mlečno čokolado Mlekita se uporabljajo le plemenita polna in dozorela zrna kakaoa, neposneto mleko in začimbe, ki se jim glede dobrote ne da oporekati. Nobena druga čokolada nI pripravljena s toliko ljubeznijo kakor mlečna čokolada Mlekita.
MIRIM
KRALJICA ČOKOLADE
Razstava Št Bakovica
Ljubljana, 7. decembra.
Za prirejanje likovnih razstav Je bila Ljubljana do nedavna precej tesna. Pred meseci pa je Fotoklub odkril za razstavne namene prav prikladno bivšo Hedžetovo manufakturno veletrgovino v Frančiškanski ulici, ki Ima za vsa tri nadstropja skupno široko zgornjo luč. Imenitni pa so tudi prostori v Suttnerjevi hiši na Mestnem trgu, kjer Je pravkar obrtna razstava. Moderna trgovska hiša, t kakršno so jo prezidali pred večimi leti iz stare baročne stavbe, arhitektonsko prav nič ne spada v starinsko okolje trga, ki ga močno kazi smrtni greh, ki pa Je bil storjen s privoljenjem mestnega gradbenega urada, bi pa bil deloma odpuščen, ko hi mogli hišo obdržati za razstavne namene.
Porotenka is Vrlik«
Tako Imamo sedaj hkrati poleg umetniškega paviljona v Tivoliju še dvoje prav odličnih razstavnih prostorov sredi mesta ln razstavljale! niso več odvisni le od prostih terminov v umetniškem paviljonu.
Profesor splitske obrtne šole, slikar Štefan Bakovič si je za svojo razstavo izbral spodnje nadstropje v Hedžetovi hiši. Morda zato, ker ima ta čas v paviljonu Atena razstavo Jaslic ali pa, ker je tu cenejše.
Okrog 100 slik, večinoma v olju, prikazuje poleg nekaterih pokrajin ljudi iz Dalmacije in Primorja v živopisanih narodnih oblačilih, ki prav zgovorno pričajo o mnogem bogastvu naše folklore, prav tako pa tudi v zmislu in fantaziji našega ljudstva za kraj, izbiro okrasnih kamnov in kovin, pa tudi za harmonično izbiro barv.
Slikar Bakovič Je ves zaverovan v to narodno blago, v te narodne svetinje. Ta njegova ljubezen do teh stvari je tolikšna.
Arija iz Trubadurja
ki jo Vaš sosed igra na pokvarjenem gramofonu, Vas gotovo moti pri poslu. Ali Vas ne moti tudi Vaš KAŠELJ?
pa ne boste kašljaH!
Kašelj manjši afi večji
prepreči!
IZDELEK »UNION«; ZAGREB
da obleče model v narodno oblačilo tudi takrat kadar mu gre zgolj za portret
Barvna prelest naših narodnih oblačil, njihova močna dekorativnost ln omamen-talnost uporabljanih motivov na tkaninah in okrasjih bi zapeljala marsikaterega slikarja in ga priklenila nase. To vse je hrana za barv žejne oči, zaverovanost v domače delo, naš narod ki njegovo prednika, ki govorijo iz nJega.
Meščanka is Sinja
B toga sreHftča moramo gledati vse Ba-koričeve podobe. Saj Je na pogled Jasno, da nI v njih nikakih problemov, nobene filozofije ln jam tudi v pogledu idejnih zasnov ne vem vzorov. y vsem hočejo biti le izraz sUkarJevega dojemanja, občudovanja ln obžalovanja vsega pristno narodnega v njegovi ožji domovini Njegovim likom je vselej videti značilnost prebivalcev obmorskih kamenitih pokrajin in so prav nazorno upodobljeni
Tehnično govori la večine podob profesorja a praške akademije Vlaha Bukovca. Podoben, le poatopneJSi način uporablja tudi razstavljale«. Nekatere spominjajo po tono na alabo ohranjene podobe poznejše renesance, ko Je bila dobra slikarska tehnika že v razkroju. Nekaj pa jih kaže svojevrsten način izražanja in ta se mi zdi najboljši. Njegova značilnost Je krepka tehnika brez cizeliranja okrog podrobnosti, topli toni in v zamahu podan motiv. Ta pot se mi zdi edina, po kateri bi mogel Bakovič še naprej z možnostmi svojega izražanja, kajti po Bukovčevo se Je že ta sam izpovedaL
Ogled razstave je obiskovalcem priporočati predvsem zato, da spoznajo to ljudstvo našega naroda in njegove folklorne značilnosti, ki so vdih ovale slikarja Štefana Bakovlča tn ga bodo tudi še nadalje vzpodbujale k umetniškemu ustvarjanju.
Rar^tsva je pod pokroviteljstvom g. podbana dr. O. Pirkmajerja, odprta pa bo
do 12. deccmbra.	©. &
Jpffi^
„Rad bi kupil radio aparat
pa imam istosmerni tok; kot pa sHJSm vsak dan, bomo imeli izmenični tok. Zato moram čakati«
K trpite zato takoj aparat
ORION SUPER 403
Ta je idealen za vse toke. Sedaj ga priklopite na istosmerni tok. Ko dobite izmeničnega, je treba v aparatu prestaviti le vijak, pa je aparat urejen za izmenični tok.
Aparat Orion Super 403 je delan za vse toke, za vse valove in za vse postaje.
Zahtevajte takoj, da Vam ga predvaja
11 f=i jg
,.RADIO", reg. zadr. z o. z. v Ljubljanr
Miklošičeva cesta 7
Zbor pevskih delegatov
živahen potek X. kongresa JPS v Beogradu
X. kongres Južnoslovenskega pevaČke>ge Saveza je bil v nedeljo 25. p. m. v dvorani glasben, društva »Stankovič«. Večina včlanjenih društev je delegirala svoje delegate, ki 90 na kongres prispeli iz vse države. Predsedoval je senator g. dr Vladimir Rav-nihar Po ugotovitve sklepčnosti je zre-kel ganljivo posmrtmeo blagopokoinemu kralju, ki j« bil pokrovitelj JPS Udeleženci so govor poslušali stoje, zaklicali trikrat »Slava!« ter počastili njegov sponrn z eno-minutnjim molkom. Predlog, da kongres odpošlje brzojavne pozdrave Nj Vel kralju Petru II.. kraljevim namestnikom in ministru prosvete. je bil soglasno z velikim odobravanjem sprejet
Letošnji kongres Saveza bi se moral vršita v Dubrovn ku. Ker pa ministrstvo prometa ni dovolilo delegatom četrtinske vožnje, je bO preložen na nedeljo v Beogradu. Na vseh pristojnih mestih, kamor je potrkala Sa vezna uprava, je našla popolno nerazumevanje za potrebe obstoja in napredka naše vsedržavne pevske organizacije. V neštetih intervencijah je uprava prišla do spoznanja, da se poklanja drug m institucijam mnogo večja pozornost in se jrih podpira, doč:m baš pevska društva, ki niso samo vodila nacionalno zavest in bila vedno integralen del jugoslovenske ideje ter so še v umetniškem pogled-u s svojimi koncertnn-nr nastopi doprinesla k podvigu naše glasbene kulture, niso bila deležna zasluženega upoštevanja bodisi za oprostitev taks pri koncertih, bodisi za dovolitev znižanih voženj itd. Uprava se je mnogo trudila pri Savezu in v prd posameznim pevskim društvom. Če z malim uspehom, ni to njena krivda.
O delu Saveza v minulem letu je izšlo
že v zadnji številki »Muzičkega Glasnika« obširno poročilo. Mnogo tajnikov ni poslalo poro čl. Na kongresu je bilo zastopano po svojih delegatih deset žup K tajniškemu in blagajniškemu poročilu se je oglasilo mnogo govornikov, katerih refren je tzve-nel v obtožbo uprave, češ, da se je premalo brigala in je grajalo zlast- neekspeditiv-nost pisarne glavnega tajnika. Največ očitkov je iznesel zastopnik Štrosm&verjeve župe v Zagrebu g. Bakašun. Posamezni delegati so tudi ostro kritizirali nedelavnost artistčnega odbora Debata o najrazličnejših zadevah v Savezu je trajala od 9. ure zjutraj do 3. ure popoldne. Nato je bilo zborovanje prekinjeno ter se je nadaljevalo ob 4. popoldne. — Savezni pevovodja Svetolik Paščan je najprej pojasnil, kakšno stališče naj zavzamejo posamezna društva v pogledu plačevanja avtorskih tantiem. Naglašel je, da je večina jugoslovenskih skladateljev udružena v UJMI. ki ima edino prav oo obstoja in je priznana od ministrstva prosvete. Lipravni odbor je po posameznih svojih članih odgovarjal in se
opravičeval na iznešene očitke uprave ter je od kongrea prejel »oglasno razrešnico.
Nato se je vnela burna in ostra debata glede določila letne članarine včlanjenih društev v sa vezno blagajno Ugotovilo »e je. da ima organ zacija še odpre j precejšen dolg, ki ga je nujno treba pokriti V ta namen je bilo podano več predlogov: 1. Vsako savezno društvo naj plača že določeni letni prispevek po gotovi lestvici, tako kot lani, in sicer naj bi dob 1 Savez 75°/«. župe pa 25"U. Predlog drugi Vsako društvo naj plača od vsakega člana in članice Savezu in župi po 1 Din na mesec (v tem primeru bi znašala letna članarina n. pr. za Glasbeno Matico 1440 Din, za Ljubljansk Zvon 960 Din): teh dajatev bi pač sploh nobeno društvo ne zmoglo Obema predlogoma je večin« delegatov nasprotovala ter povdar-jala siromašno finančno stanje vseh naših pevskih edinic, katerih koncerti in priredbe so deficitne, mecenov podpornikov pa nimajo. Še manj bi bilo mogoče izterjati mesečne prispevke od izvršujočih članov, ki itak v svojem prostem času žrtvujejo mnogo za napredek posameznih društev. Slednjič se je kongres odločil, da naj za čas od 1. januarja do 1. julija 1935 do prihodnjega kongresa ostane članarina lanska, da pa za to polletje še vsako društvo za kritje Saveznega deficita nakaže še 25 Din. Po dolgotrajni debati je bil ta predlog z neznatno večino sprejet. Slovenska delegata za Hubadovo župo g. skladatelj Zorko Pre-lovec in zastopnik Ipavčeve župe Franc Mordej sta glasovala proti predlogu.
Savez namerava prihodnje leto v Beogradu velik pevski festival Kongres je dalje priznail Savezno odlikovanje zaslužnim članom Strosmaverjeve župe v Zagrebu in Narodno glasbenega železnričarskega društva v Mariboru. Pri volitvah je bil izvo, ljen nov odbor: Simonič. general v pokoju, predsednik, M lašinovič I. podpredsednik, Sokolovič TI podpredsednik. Paščan I ne-vovodja. Manojlovič II. pevovodja, r odbor pa še dr Rapotec in Bakašun. Dosedanja predsednik in podpredsednik Saveza dr. Vladimir RavnihaT in Bog dano vič Mila sta bila soglasno izvoljena za častna člana Saveza. V artist enem odseku bodo odslej Vuk Drago vič, Bajšanski, Hulbad, Papan-dopulo, Prelovec, dr. Kiš, dr. Žganec. Pri slučajnostih so sprožila predlog, naj Savez razpiše nagrade za vokalno skladbo v počastitev blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I Uedinitelja. Svetolik Paščam je poklonil Savezu svojo novo skladbo »Opelo« Kongres je še to in ono raz motriva!. kar b bilo v prospeh državne pevske organizacije, sestavil je tudi resolucijo za vse važne ukrepe. Posebno odposlanstvo jo je izročilo v ponedeljek dopoldne ministru prosvete. Kongres je bil zaključen zvečer ob 9.
Ob desetletnici šmarskega sreza:
Nekaj razvojne zgodovine
Letos Je minilo deset let, odkar je bil iz delov celjskega, ptujskega tal
brežiškega okrajnega glavarstva ustvarjen šmarski srez. Kakor Je Se mlad in zelo prostran, Je naši javnosti morda najmanj znan. Nedavno smo objavili prigodni članek ob desetletnici, sledile bodo Se nekatere podrobnosti o življenju šmarskega sreza.
2e takoj v pričetku ustvarjanja novega šmarskega sreza pred 10 leti so se pojavile nekatere težave. Vprašanje je nastalo, kje naj bo sedež sreza. Pravega naravnega ce tra za celi srez ni bilo, zlasti ne za kozjanski sodni okra i. k; ;p snlob -o svoi" le^' "akšen, da zanj ni mogoče najtii primernega središča. Saj tudi dotlej pod eg do breži-■■Skega okr. glavarstva njegovim potrebam v pogledu sedeža ni bilo zadoščeno, Brežice »o bile za pretežni del okraja preoddaljen center. Po dolgih razpravah sem in tja. v katerih sta trg Šmarje in zdravilišče Rog. Slatina igrala glavno vlogo v odločitvi o sedežu sreza, je končno prevladalo Šmarje m so se tam nastanil' uradi sreskega na-čelstva, nrvotno v privatni hiši. ki pa je bila pozneje kupljena kot uradno poslopje. Kot bivši vodja sreskega načelstva sta narodu najbolj živo osstala / spominu gg. dr. France Hrašovec. današnji sreski načelnik v Slovenjgradcu, ter dr. Herbert Kartin. •danes sreski načelnik v Dol Lendavi, dočim sedanj sreski načelnik g dr Maraž uživa splošne in nedeljene simpatije naroda iraradi svoje umerjenosti. razumevanja narodnih potreb, ljudomilosti pa fud» odločnosti v zastopanju državnih interesov ter gospodarskega napredka prebivalstva v Brezni. Z zanimanjem, ki n; in ne more bit z gol j izraz zvrševanja službenih dolžnosti, zasleduje sedanj: g. sresk' načelnik vse dogodke v srezu bodisi na političnem, gospodarskem, sodalnem ali kulturnem polju Za-
nima ga vsaka najmanjša stvar, in z odločnostjo ter preudarnostjo zastavi vedno ves svoj vpliv povsod tam, kjer vidi. da bi to ali ono bilo koristno za interese naroda v srezu. Z budnim očesom zasleduje zlasti razvoj prometnih sredstev v srezu, vprašanje preskrbe najrevnejših v srezu z delom in potrebno prehrano, vprašanje podviga zdravstvenih prilik v srezu, pospeševanja kmetijstva in drugh panog narodnega gospodarstva itd.
Upravno poslovanje v srezu do lanskega leta. do komasacije občin na osnovi novega občinskega zakona, ni bila Lahka stvar Saj smo imeli v srezu dotlej 62 obč n, med katerimi je bila največja občina Sv. Peter pod Sv Goro z blizu 3000 prebivalci imel pa smo tudi naravnost minijaturne občine s komaj krog 130 do 140 prebivalci (Bresto-vec, Nimno) Da takšne minijaturne občine s komaj 30 do 40 davkoplačevalci ne bi mogle bit kos velikim nalogam ki jih nalaga obč;nam novi občinski zakon v zvezi z raznimi drugimi zakoni (zakon o pospeševanju kmetijstva, cestni zakon, razni zdravstveni. vojaški itd zakoni!), je na dlani. Lokalno samoljubje je naravno pn razpravah o komasacija igralo veliko vlogo, in ponekod se še danes niso docela sprijaznili z novim položajem, v katerem imamo mesto prejšnjih 62 samo 16 občin, ki so po izjavah meradajnih krogov pri upravnih oblastih skoro vse močno življensko sposobne in bodo. vsaj po večini, kos velikim
in odgoromuett polnim trojka nalogam. Da je poslovanje upravnih oblasti pn današnjem itevihi občin neprimerno lažje in uspešnejše, mi ni treba posebej poudarjati.
Eno bolno točko še imamo: kozjanski okraj je — kakor že omenjeno — terensko tako nesrečen, da je Šmarje kot sedež sreza zanj preoddaljeno, skoro ie boij, kakor svoj čaa Brežice. Tu je po mojem prepričanju edino pravilna reš tev ta. da »e da kozjanskemu sodnemu okraju izpostava (ekspozitura) »reškega načelstveu ka bo vsaj najvažnejše posle vršila v središču okraja, v Kozjem. Kozje ima že od davna svoje sresko sodišče, svoječasno davčno upravo, ki je bila v Kozjem skozi 50 let, pa je bila pred leti ob priliki reorganizacije finančne službe uk njena, smo pred 2 leti zopet priborili nazaj, in potrebna je danes tam le ie izpostava sreskega načelstva. Akcija je v teku in upam. da bodo merodajne oblasta uvidevne in naklonjene zahtevi, ki ni ni-kakšna kaprica, ampak stvarna potreba. Naravno je pa v zvezi s tem tudi vprašanje dobrih komunikacij. O tem pa v naslednjem članku!
Nar. poslanec Ve koal«v Spindler.
Gornja Radgona, -ne Radgona
Gornja Radgona, v decembru.
V »Jutru« 7. t. m. je g. A. D. kratko-malo obsodil na smrt naš Vep obmejni trg Gornjo Radgono, na ta način, da jo je prekrstil in dekretiral. da se mora odslej na naprej nazivati »Radgona«, ne pa Gornja Radgona. V podkrepitev je navedel primer Spodnji Dravograd, češ. da pri tem kraju že opuščamo pridevnik »Spodnji«-. Ali to je pač le zato. ker se zdaj železniška postaja naziva Dravograd-Meža.
Imamo pa mnogo sličnih primerov, pri katerih se krajevna imena ni»o spremenila So udomačena že stoletja in nikakor ne gre, da bi jih s potezo peresa spreminjali ali celo prekrščevali. Imamo Slovensko Bistrico, med tem ko leži Nemška Bistrica (Deutsch Feistritz) v Avstriji. Imamo Slo-venjgradec. nemški Gradec (Graz) pa leži v Avstriji. V neposredni bližini Gornje Radgone leži grad in naselbina Gornii Cmurek na desnem bregu Mure, med tem ko leži na levem bregu avstrijski trg Cmurek (Mureck). Vkljub temu pa ne pade ji-komur na misel, da bi se kraj na naši strani moral imenovati Cmurek, ker bi imeli potem dva Cmureka na naši in avstrijski strani. SiceT pa tudi vobče znan kraj v Gornji Savinjski dolini Gornji grad nima korelativa »Spodnji« ter »e od pamtiveka imenuje Gornji grad. Argumenti, ki jih navaja g. A. D., torej niso dovolj prepričevalni; primerov, kakor smo jih navedli, bi lahko Dodali še celo vrsto.
Mnenje tukajšnjih krajevnih činiteljev je, da je pri reševanju takih vprašanj potrebno mnogo previdnosti in temeljitosti. Rešitev vprašanja, ali naj se kako krajevno ime opusti ali prekrsti, gotovo ni enostavna reč Pogoj za rešitev tako važnih vprašanj je izčrpno znanje lokalne zgodovine, zlasti v topografičnem pogledu. Ime Gornja Radgona nahajamo že davno prej, kakor pa ime Radgona. Ze v 10. stoletju imamo poročila, da je bil na desni strani reke Mure, in sicer na vzvišenem gričku tpc reke Mure dobro utrjen grad. N« vznožju grajskega griča je nastala sčasoma naselbina Gornja Radgona, ki se je tako imenovala po graščini. Mesto Radgona (sedaj Radkersburg) na levi strani reke Mure pa je nastalo šele kasneje. Ime »Gornja Radgona« je torej popolnoma samostojno in starejše od imena »Radkersburg«.
Nikakor ne uvidimo potrebe, da bi M morala menjavati stara zgodovinska imena ter nadomestiti s imeni, ki še dandanes veljajo za kraje, ki leže sedaj izven meja naše države. Naše obmejno prebivalstvo sreza ljutomerskega imenuje naš trg »Gornjo Radgono«, mesto Radkersburg pa »Radgono« in ga bo tako imenovalo tudi v bodoče. Ako pa bi se trg Gornja Radgona prekrstil v »Radgono«, bi imeli naenkrat vkljub državni meji dve Radgoni, kajti slovenski živelj ne bo avstrijske Radgone nikdar imenoval »Radkersburg« ampak vedno le Radgona. Imenovanje mesta Radkera-burg z imenom Radgona je tembolj utemeljeno. ker leži ob meji Prekmurja na drugi strani popolnoma v slovenskem ozemlju Mesto obdaja pet vasi, ki ao ie dandanes slovenske: Potrna (Laafeld), Že-tinci (Sicheldorf). Gorica (Goritz), Dedon-ci (Deden i tz) in Zenkovci (Zelting). Prebivalstvo teh vasi v Avstriji, samo imenuje mesto »Radgono«, ne pa Radkersburg.
Pa tudi naša obrambna društva imajo v svojih seznamih za odtrgana slovenska ozemlja naša imena, kar je popolnoma pravilno, saj na tem ozemlju biva slovenski živeli S prekrstitvijo pa bi direktno priznali, da onkraj meja sploh ne prebiva niti en Slovenec več Do kakih posledic bi to privedlo, je na dlani Pri tako važnem vprašanju. ko gre za spremembo imena, ki je vdomačeno že stoletja in stoletja, je pač treba v prvi v^sti vprašati domač:ne
Vzpon dveh naših dijakov na švicarske vrhove
Prvi del potopisa o svojevrstnem alpln-skem rekordu dveh naših 171etnikov smo
objav" nedavno, dru*ri del objavljamo v naslednjem, konec pa pride na vrsto v nedeljo.
Na Breithom in Castorja
Dne 15 avgieta dopoldne naju je iznena-dilo krasno vreme in Matterhorn se je svetil v svojem bieornem plašču
Težilo 'e naiu nekoliko, da nisva v Matterhornovi koči toda tolažila sva se, da par dni itak nihče ne bo prišel na vrh.
V	veselem razooloženjai sva jo mahnila na Breithom Pot ie spočetka ista kakor na Matterhorn Šele po dobri uri hoje. za zadnjo okrepčevalnico, se pot odcepi na levo in se vije oolagoma v hrib; onstran deročega potoka ki tvori številne slapove in brzice, ee fstrmina nekoliko poveča Kmalu sva prišla na skalovit teren, ki ga močijo * ?vi p potr ki prih? ajoči izpoo ledenika tu in tam se pojavi sredi ekalo-vite pjščave markacija: ve? kamnov zloženih dni« vrh drugega v obliki piramide Kmalu za orvim snežiščem sva prispela do Gandegj Hjitle (3020 m)
Med ootje' sva »e seznanila z nekim Nemcem ki ie tudi nameraval iti na Bre>it-horn. pa ie bil *am Zato ie z veseljem sprejel naiine vab;lo da se nama priključi
V	koči smo nekaj zajžili nato pa šli daljp Po enotirni hoji preko velikega 6nežišca «mo bili na glavni postojanki za turo na
Breithom (3324 m). Iz Zermatta do tja sva potrebovala 5 ur- Na južni strani krasi kočo ogromen napis >Dux<; je namreč italijanska. Poleg koče plapola na visokem drogu italijanska trobojnica. V koči smo naleteli na veliko skapino kaTabinierjev, ki se tukaj stalno smučajo. Pršig je tako fin. kakor ga mi niti oozimi nimamo. Kar je še ostalo popoldneva, smo se sila prijetno solnčili. Niti enega oblačka ni bilo vee dan na nebu S karabinierii smo ae pogovarjali v naši srednješolski francoščni šlo pa je le.
V koči so bili zvečer polec drueih tndi štirje mladi Nemci, ki zaradi njih «mo ae ves večer od srca smejali: Rabili eo pri večerji za rezanje kruha dole lovski nož, ki se pa v Italiji ne sme nositi Karabinierii so jim hoteli to povedati; ker pa niso znali nemško. Nemci pa ne italijansko, je nastal tako živahen pogovor e kretnjami, da smo se nasmejali do solz
Drago jutro smo vstali ob 5. (16. VTII.). Spet niti enega oblačka na nebu in ozračje ponolnoma mirno, obetal se je krasen dan. Po izdatnem zajtrku smo se navezali na vrv in odšli- Priietne so čevlji Škripali oo sneženem terenu vendar derez še nismo rabili Ko smo hren noe^e-bnega truda prišli na sedlo ooleg Malega Matterhorna. 6e je solnce že dvignilo izza obzorja
Solnčno Jutro med zasneženimi vrhovi učinkuje nepopisno na vsakega, ki je le
količkaj dovzeten sa prdrodne čare. Za sedlom kjer amo hodi® nekaj časa po ravnem, amo dospeli do zadnje strmine Breithorna, katero amo v serpentinah txrez težkoi premagali Pot aicer ni Mla posebno nevarna, a začutili smo prvič nenavadno vi&mo. atrdilj smo se, komaj da srno napravi b 20 korakov; treba Je veno mer počivati Kljulb temu smo bili v 2»/» uri aa vrhu Breithorna (4171 m), ki nosi po vsej pravici svoje Ime; je dolg kakih 30 korakov, širok pa mestoma 5.
Skrb za izseljence
Iz delokroga Zveze izseljenskih organizacij — Najtežavnejša so posredovanja za izplačila v bankah vloženih prihrankov — Kako se godi izseljencem-povratmkom
Ljubljana, 7. decembra
Zveza izseljenskih organizacij ima poleg drugih ustanov v Zagrebu tudi svoj posredniški urad. ld šteje že osem podružnic. Ta urad ima največ dela z intervencijami za Izplačilo prihrankov, ki jih imajo naši izseljenci in njihovi sorodniki vložene v raznih denarnih zavodih. Kakor znano, so naši rojaki iz tujine poslali v 15 letih domov do 20 milijard dinarjev in je sedaj velik del teh prihrankov »zamrznjenih« v raznih denarnih zavodih, ki se branijo izplačil po določilih zakona o zaščiti kmetov. Mnogi izseljenci pa so tudi v tujini izgubili svoje prihranke kot žrtve nesolidnih denarnih zavodov in raznih brezvestnih sleparjev. Največ takih sleparij Je bilo izvršenih v Argentini. Naši rojaki so padli v mreže raznih agencij v Buenos Ai-resu, ki so prevzele od njih argentinske pes ose ter Jim dale nakazila na razne naše denarne zavode. Mnogo takih nakazil Je bilo ponarejenih, v drugih primerih pa naši denarni zavodi denarja sploh niso prejeli, ker iz Argentine nihče ne more poslati več ko po 100 pesosov na mesec. Ko so naši rojaki v Argentini prišli v stiske, so hoteli vnovčiti svoje prihranke, izkazalo pa se Je, da so bili ogoljufani.
V vprašanju repatriacije se obračajo na posredovalni urad Zveze izseljenskih organizacij v največji meri rojaki iz Južne Amerike, Avstralije, Nove Zelandije in iz Kanade. Tudi iz Severne Amerike in iz raznih evropskih držav si mnogi žele domov. Vprašanje repatriacije iz držav Južne Amerike je bilo z naredbo ministrstva socialne politike rešeno tako, da se Je v enem letu lahko vrnilo 50 izseljencev brezplačno, 25 pa za polovico potnih stroškov. Te ugodnosti so bile kmalu izčrpane. Zedinjene države in Kanado pa Je bilo določenih in tudi takoj Izčrpanih 200 brezplačnih ln 100 vrnitev za polovično ceno.
Na posredovalni urad se mnogi izseljenci obračajo tudi s prošnjami, naj bi pomagal njihovim rodbinam, katerim zaradi pomanjkanja zaslužka ne morejo več pošiljati dosedanjih podpor. Izseljenci" zagotavljajo, da bodo vse povrnili takoj, ko ae izboljšajo njihove razmere. Tudi rodbine, ki želijo, da bi se jim očetje in sinovi vrnili iz tujine, se zatekajo k Zvezi izseljenskih organizacij. Posredovalni urad Jim pomaga, kakor je pač mogoče. One, ki hočejo sami plačati vse stroške za vrnitev svojih rojakov, pošiljajo k domačim družbam, da pri njih kupijo vozovnice in da tako ves denar ostane v naši državi. Izseljencem, ki se vrnejo v domovino, pa morajo izseljenske organizacije seveda zopet urediti razne zadeve, najvažnejšo pomoč pa jim nudijo pri kolonizaciji.
Tako opravlja Zveza izseljenskih organizacij ogromno delo v korist rojakov v tujini in njihovih rodbin v domovini ter je zaradi tega umestna njena zahteva, naj bi se fond za izseljenstvo upravljal v vseh primerih pod kontrolo in pri sodelovanju zastopnikov izseljenske zveze.
O najvažnejših Izseljenskih zadevah Je dal mnogo podatkov tudi izseljenski referent banske uprave ravnatelj g. Fink. Najprej Je naglasll, da se skoraj nihče več ne izseljuje. Vsi tisti, ki potujejo sedaj če« morje, ao bili že tam ter se vračajo po obiskih stare domovine. Na novo potujejo kvečjemu otroci k staršem, ki so si v tujini ustvarili svoja domovja To velja v prvi vrsti za ameriško unijo. Tudi v Kanado potujejo samo oni. ki so prišli domov na obisk in ki Jemljejo s seboj v novo domovino samo žene in otroke.
Koncesionirane parobrodne družbe v LJubljani so letos odpravile v prekomorske države ameriške unije in Kanade samo 291 oseb. To Je zelo malo v primeri s prejšnjimi letL Tako n. pr. Je šlo iz LJubljane leta 1925. preko 1.100, naslednje leto okrog 1.400, potem blizu 1.900, leta 1930. pa še 1.046 izseljencev. Lani Jih je bilo 341. Vsi naši izseljenci so v hudih skrbeh za bodočnost in, kakor vse kaže, so take skrbi najhujSe v deželah Južne Amerike. Od tam najbolj izostajajo pisma, kar je znak, da manjka mnogim rojakom celo drobiž za znamke.
Prostovoljno ae vračajo v domovino oni, ki imajo v njej kako zaslombo, vsi drugi pa ostanejo rajši v tujini in čakajo, da jih oblastva odpremijo iz dežele, kjer so pustili svoje telesne moči. Prevoznine plačajo inozemske oblasti, oziroma tvrdke, pri katerih so bili izseljenci zaposleni. Stroški so plačani do Jesenic ali največ do Ljubljane. Izseljenski referat banske uprave v LJubljani poskrbi potem onim povratnikom, ki so brez vseh sredstev, iz sklada za podpiranje izseljencev potne stroške v pristojne občine. Tekom leta se je tako vrnilo v domače kraje 660 siromašnih izseljencev. Brezplačno vožnjo in prost prevoz pohištva je prometno ministrstvo od-
klonilo ln izposlujejo borze dela lahko samo družinskim poglavarjem in samcem, ki so brez sredstev, 50odstotni popust, dočim za žene, otroke in druge člane izseljenskih družin ni nobenih voznih olajšav.
Revnim povratnikom nudi prvo pomoč sklad za podpiranje izseljencev pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani. Ta prva pomoč znaša za družinskega poglavarja ali za samostojnega izseljenca po 100 Din. za vsakega družinskega člana pa po 50 Din. V primeru potrebe se ta podpora lahko enkrat obnovi. Po preteku enega leta od prihoda iz inozemstva pa povratniki nimajo več pravice do kakih podpor lz sklada za podpiranje Izseljencev. Potem prosijo za podpore v svojih domovinskih občinah ali pa pri splošni podporni akciji na račun bednostnega fonda.
Velike težave so pri iskanju zaslužka-Rudarji dobijo še najlažje delo pri kakem podjetju v južnih krajih države. Ravnatelj g. Fink je navedel primere, da so bili nekateri izseljenci-povratniki kaznovani, ker so v svoji stiski izvrševali samostojna obrtniška in rokodelska dela. Med povratniki je mnogo izučenih rokodelcev, n. pr. tesarjev, mizarjev Ln zidarjev. Mojstri Jih ne sprejemajo, ker nimajo naročil, izseljenci pa si potem v svoji stiski na lastno roko iščejo zaslužka. Eden od njih. ki je bil tesar, je nekemu posestniku po požarni nesreči popravljal hišo. Bil je zato kaznovan na 50 Din globe in 620 Din takse, ker smejo delati pač vsi rokodelci samo pri mojstrih ali pa pri koncesioniranih podjetnikih-
Dve leBi amaterski gledališki predstavi
Ljubljana, 7. decembra.
Na praznik bi v nedeljo sta šentjakobski oder in pa dru';tvo »Tabor« pripravila Ijuo-ljanskemu občinstvu dve izredno lepi amaterski gledališki predstavi. Pri Šentjakobča-nih je ga. Metka Bučarjeva praznovala kot generalica v Bussovi veseloigri »Hčerki njene ekscelence« rvoj 300. nastop, društvu »Tabor« pa je v dvorani Delavske zbornice priredilo v režiji gdč. Jelene Wrischerjcve izvirno mladinsko spevoigro »Punčke žive«, ki jo je spisala Marija Hotzl-I^ehrmannova
300 večerov na deskah, ki predstavljajo svet, je še za poklicnega igralca veliko dejanje in zato moramo zabeležiti ■ toliko večjim spoštovanjem Igralski jubilej ge. Bučarjeve, ki je ena Izmed vodilnih in najbolj bogatih delovnih sil šentjakobskega odra. Da seme njenega dela ne pada na neplodna tla, je zgovorno pokazal jubilejni večer. Po izredno uspešnih predstavah »Ro-kovnjačev«, ki so, tako se zdi, dodobra izčrpale šentjakobsko publiko, je bila dvorana skoraj do zadnjega kotička zasedena hi publika ni štedila i aplavzom Po drugi sliki se je v premoru zbrala na odru vsa šentjakobska družina, obložena z venci, šopki m drugimi pokloni, in g. Gffiidovec je iubi-lantki izrekel nekaj prav toplih, iskrenih to-variških besed, ki jih je občinstvo sprejelo x viharnim aplavzom. V splošnem je bilo prav lepo slavje, kakršno znajo doživeti samo šentjakobčani. Velik del navdušenja m priznanja pa je bil mimo jubilantke namenjen gdč. Levarjevi, mlajši hčerki njene ekscelence, ki jc že z vsemi dosedanjimi nastopi na šentjakobskem odru vzbujala pozornost, a je v petek na izreden način izpričala svoj lepi. sveži, nepotvorjeni igralski talent Tudi gdč Levarjeva je bila deležna vencev in cvetja Igra je v režiji g. Petrov-čiča in s kreacijami ge. NVrischer-Petrovčj-čeve, Hanžiča, Karusa, Juga, Grumove, Gnl-dovca, čemičeve in drugih dosegla velik uspeh.
Marljivo društvo »Tabor« pa Je ▼ nedeljo dopoldne v dvorani Delavske zbom'ce prav tako lepo uspelo s spevoigro »Punčke živč«. «Tabor« je že z nekaterimi svojimi prejšnjimi prireditvami opozoril na svoj otroški ansambl, ki je očitno v prav dobrih umetniško vzgojnih rokah. Zanimivo spevoigro je naštudirala s samimi malčki gdč. VVrischerjeva, ki je svoj drobni ansambl z izredno lepim uspehom uvedla v skrivnost plesne umetnosti, govora in petja Poleg preprostih, a posrečenih plesov je pri malem in odraslem občinstvu žela mnogo priznanja zlasti punčka Miljana. prav tako pa tudi vse njene soigralke in soigralci. Delo, ki predstavlja v našem mladinskem odrskem slovstvu svojevrstno dragoceno vrednost, je po otroško naivnih motivih še posebno primemo za predmiklavževski in predbožični čas in je zatorej na me*tu, da jo ponavljajo. Opozarjamo ljubljanske starše na reprizo
Ko amo pod ure uživali krasen raisfled
na vse strani, se naim Je spet oradillo dol, vendar ne po isti poti aJnpak po blttmJlci prott CastorJu Solnce je pri-pekalo s vso močjo, da amo ai nadeli zaščitne naočni-
ke P0 dveh urah nevarnega fcrižarjemja med ledendškiimri razpokami smo se ustavi« na tanožj« Castorja Ravno Je prišla s vrha Auptaa Italijanov (med njimi tndi ženska, bi w se živo zanimali, todo smo, odkod prihajamo ln še kaj Po kratkem Skupnem počitku smo se razšli: •Italijarai naprej navzdol, mrf pa naprej navsgor z dobro pripetimi derezami Tura na Castorja Je mmo®o napornejš« ln nevarnejša od one na Breithom Strmina občutno narašča. često sano ae pomikali naprej po vseh šfciriii, ne da bi se nam bilo treba prtpogi. baitl Stpoče^ka Je Sel prvi najin spremljevalec, potem pa Bgon Ker Je bila strmina mestoma popolnoma lerlema, smo morali Tsatoo stopinjo posebej Izseka« In to delo v vlfifini 4000 m hudo ta hitro ntrudU
Hodili smo zelo prevMno In počasi, pazeč drug na drugega, kajti. Se bi komu zdrsnilo bi Sli vsi trije v dolino, če ne bi bili na to pripravljeni.
Po prvi najhujši vwpeWnl se strastna smanjša In po ftveumrl zelo naporni hoji smo biM na vrhu Castorja (4230 m), veseli. da je ta dam konec hoje navzsror Sicer smo Imeli v načrtu §e Lyskamm, toda za to Je Se bilo pre-pozno Zadovoljni smo pofthraM v sneeti hi občudovali gorele swt naokoli Na vrhn je vladalo nooolno brezvetrje Ko smo se naužiH solnca in počitka srno se «*mnSčal' na vzboim15 oolož nej&1 strani dol Kmalu smo prišH na se «flo ©dVorfer smo vstopih na Mrvnte-Rosa leden Ht Vstop le zelo <*trm In ker je bi1 ®nee vele*! močeea sobica mehek smo za vsaMui korakom zdrčall oa>r metrov Krna lu postane le^e-nfk oolo^ertSrf ln ostane tak do koče BAt.heurps (2802 m), ki stoji Cb vznožju Monte-Rosa.
Spočetja nitma razpok toda Č4m bližje prideš do te koče, tem številnejše go. Na-Eadmje smo bodiili sploh samo med razpokami Grozljiv je pogled v tako razpoko, karteri se ne vidi dna, steme so pa po*po4-noma modre. Vedno bolj sem čutil privezane dereze in komaj sem čakal, da se Jih raelbim. So lmc e se je že nagibalo za tone. ko smo še vedno hodili po ledeniku. Kočo smo videli v drugI polovici poti vedno pred seboj, poti pa ni bilo konca. Po triurni hoji po ledeniku smo končno dosegli ta oilj. TJipaM smo da bomo naš® kočo prazno, da bd se lahko po naporni turi odpočili. Toda varali smo se; koča Je bila nabito polna turistov im oekrbnak nam Je rekel, da ni več nobenega prostora na skupnem ležišču. Iti sedaj še v Zesrmatt (3 do 4 ure) bd bilo odveč. Ko pa Je oskrbnik zvedel, kakšno pot imamo za seboj, nam je le še priskrbel 3 ležišča Do »otočnega zahoda smo ležali pred kočo. ki Je tik ob ledeniku, potem smo pa ŠM pod srtreho.
M on te Rosa.
Po Skromni večerji srno legU v oKflcara-nl kotiček, toda počitka ni bilo pravega: MK smo stisnjeni kot sardine Raketi tega so prihajali zadnji spat šele oto 11., prvi ao pa odhajali! že ob 1 uri Ko jib je večina odšla, smo šele ml zadremali Tedaj pa pride oskrbnik ln nas vse po vrat! zbudi, rekoč- »če mlisilite iti na Monte Roso, J» skrajni čas« Pogledamo na uro — šele 5 je ta oskrbniku je to že skrajni čas. seveda če drugI odhajajo ob 1 nrl (17. VIII.) Vstanemo «n ob 6 smo že na poti, kfl vodi spočetka po moreni, potem pa po ledeniku Derez nismo takoj rabili, to^l 1 nismo bili navezani na vrv.
Velikemu Mariboru naproti
(Iz razgovora s predsednikom mariborske mestne
občine dr« Fr. Lipoldom)
Maribor, 6- decembra.
Eikoro neverjetno Je misliti, da bi mogla občinska politika v današnjih težavnih gospodarskih razmerah Izkazovati feakdne poeebne aspehe. In vendar: mariborsko mestno gospodarstvo je v zadnjih letih po-k&isalo toliko zrele in nspešne akcije na posameznih področjih, komunalne politike da Ji gre častno priznanje in potrebna za-
hvala mariborske Javnosti. To bo moral priJinatd vsakdo, ki objektivno in trezno presoja obstoječe stanje in prizadevanja na našem mariborskem magistrata. Eno toned aktualnih vprašanj Je ustvarjanje in oblikovanje Velikega Maribora. Da se Java os ti nudi možnost točnega in jasnega vpogleda v to vprašanje, je mariborski urednik »Jutra« posetil mestnega župana Ar Franja Ldpolda in ga prosil za nekate-t» Informacije v omenjenem vprašanju.
Potreba razširjenja mesta
»Danes »e, gospod župan, veliko govori »n piše o Velikem Mariboru. V kakšni fazi ee nahaja sedaj to vprašanje?«
»Zakon o mestih določa, da se k mestom pridružijo oni deii okoliških občin, ki gravitirajo na mesta tn so mestom za njih nadaljnji gospodarski in kulturni razvoj potrebni. Kakor v zakonu o selskih občinah, je tudi t zakonu o mestnih občinah dokičeno, da za dobo dveh let niso za spojitev okoliških občin z mesti potrebne one formalitete, ki jih sicer določa zakon. V tej prehodni dobi so takšne združitve mogoč« brez posebnega predhodnega postopanja z ukazom ministra za notranje zadeve. Zakon je stopil ▼ veljavo dne 23. sept 19S4 in od tega dne naprej teče navedeni dveletni rok. Banska uprava je vse mestne občine pozvala, da stavijo svoje predlog«!. Mariborska mestna občina je stavila predlog. H je bil v mestnem svetu ponovno v razpravi ln sprejet že v seji 10. februarja 1933, na seji dne 9. oktobra pa je bil dokončno osvojen. V svojem predlo.tni Je mestna občir.a predlagala, da se združijo z mariborsko mestno občino: na levem dravskem bregu Krčevlna, Košakl. RoSpoh ln Kamnlca, na dednem dravskem bresru pa Zrkovcl, Tezno Pobrežje, Studenci, Pekre. Radvanje In llmbuš. To bo občine ▼ starem sestavu Po izvršeni komasaciji je stanje drugačno Občine Krčevlna, Košakl ln Rošpoh so združene ter Jim Je priključena tudi šentpeterska občina, kamniški občini pa sta pridruženi prej-Snji samostojni občini Jelovee In Brester-niea. Zrkovei so z Doeošami In Teznom vred priključeni pobreški občini. Občina Studenci le združena z občino Radvanje Pekre, dočim sta priključeni k občini Limbuš, Laznlca ln Bistrica.
Pri priključitvi okolice k mestu pridejo tedaj v poštev sedanje politične občine Košaki, Kamnica, Pobrežje, Limbnš in Studenci. Kakor znano, so se okoliške občine že leta lf>32. Izrekle za samostojnost in proti priključitvi k mestu.
Tudi sedaj, ko Je vprašanje priključitve postalo aktualno, so okoliške občine priključitev odklanjale. Po ponovnih razgovorih, ki sem Jih imel s svojimi tovariši, predsedniki okoliških občin, smo vprašanje priključitve v podrobnostih premotrili. Pri teh razgovorih se je marsikaj pojasnilo, kar je bilo preje zapreka. Okoliški župani uvidevajo, da priključitve k mestu n! mogoče preprečiti, saj je vendar nemogoče stanje, da se tako na jugu kakor na p<-vem sredi mesta pričenjajo okoliške občine. Gotovo vas bo zanimalo, če vam v podkrepitev te svoje trditve navedem nekoliko značilnih primerov. Vzemimo Tomšičev drevored: Južna stran spada k mestu, severna k občini Košakl. Potem Je nadvse
zanimiv primer iz Prisojne uflce v MBttnl
čokoladne tvornice Mirim, kjer Je severni hišni vogel v Krčevlnl ostali del hiše pa v mestu. Pri bivši gostilni Taferna je veranda v mestu, ostali del hiše v Krčevlnl Tla, kjer stojijo tvornice »Drave«, »Jugo-svile«, Ježekove tvornice itd. spadajo deloma k mestu, deloma pa k občini Košakl. Vrh mestnega parka spada h Krčevinl. Delavnice državnih železnic in koroški kolodvor spadajo na polovico k mesta, po drogi polovici pa k Studencem. Uprav kon-fuzna Je parcelacija za carinskim skladiščem: Je tako razmetana ln razdrobljena, da nI spoznati kje je mestna meja in kje krče vinska. Takšen položaj seveda ne more ostati. Vprašanje je le v tem, kako daleč naj sega priključitev k mestu In kakšen bo položaj novih meščanov v velikem Mariboru.«
Priključitev okolice na) bo sporazumna
Je naj, gospod župan, tečejo nove mestne meje In pod kakšnim vidikom naj se krojijo?«
»V glavnem je v tem vprašanju prišlo do Izraza mišljenje, da ne bi bilo prav, da se od okoliških občin odtrgajo le oni neposredno pri mestni meji ležeči deli, ki so strnjeno naseljeni ln Imajo že prav tipičen mestni značaj. Na ta način bi se okoliškim občinam odvzeli oni deli, ki predstavljajo zanje glavno davčno moč. Zelja okoliških občin je, da se priključijo k mestu po možnosti v celoti ali pa da ostanejo izven mesta vsaj le takšni deli, ki bodo lahko samostojno ali združeni z drugimi občinami živeli svoje samostojno gospodarsko življenje V takšnem smislu so tudi okoliške občine odgovorile banski upravi, ko so bile pozvane, da stavijo svoje pripombe ff predlogom mestne občine. Ne more biti dvoma, da priključitev okolice k mestu ne sme pomenjati za okolico poslabšanje njenega dosedanjega gospodarskega stanja. Baš nasprotno: gospodarski efekt mora biti dosežen I za mesto I za okolico. Okolica ki bo mestu priključena, more tako dobiti podvojeno možnost razvoja. Pod nobenim pogojem pa ne sme biti onemogočena možnost napredka za one dele sedanjih okoliških občin, ki naj bi bile mariborski mestni občini priključene. Kot načelo mora veljati, da mora priključitev okolice k mestu prinesti dobrine ne samo mestn, ampak tudi njegovi okolici, ki je naravno zaledje mestu Dokončna beseda o tem, kako daleč bo segla priključitev okoliških občin, še ni padla Iskreno želim, da se bodo krojile nove mestne meje Velikega Maribora po takšnih vidikih, da bo prav za mesto in tudi za okolico. Po mojem mnenju bo prav. da se bomo o tem ponovno razgovarjali, in mislim, da bi bilo umestno, da sodeluje pri teh razgovorih tudi banska nprava Izvedba priključitve okolice mestu bo rodila le takrat ln hitro svoje dobre posledice, če se bo sporazumno uredila.«
Neutemeljeni predsodki okolice
»Okolica Ima, gospod župan, nekatere predsodke. Kako je s tem?«
»Okolica se boji, da bo izgubila vsako možnost posebnega udejstvovanja sa svoj gospodarski napredek. In da bo gospodarsko trpela Zakon o mestih določa, da bodo nove mestne občine velike in razsežne. Zato določa čl 85., da smejo Imeti po mestnem statutu večje mestne občine posebne okraje z omejenim območjem ln to zaradi lažjega opravljanja določenih poslov, ki spadajo v pristojnost predsednika mestne občine Izvzeti so po zakonu le oni posli, ki zahtevajo po svoji naravi enotno upravljanje aH ki presegajo krajevno pristojnost okraja, odnosno zahtevajo zaradi svoje važnosti, da jih opravlja neposredno predsednik mestne občine Okraju načeluje poseben uslužbenec mestne občine, ki opravlja okraju poverjene
posle v Imena predsednika
Razen tega pa določa ČL 86 zakona o mestih, da sme mestni svet v vaseh, Id ao v sestavu mestne občine, odrediti enega prebivalca vasi, da pomaga predsedniki pri izvrševanja krajevne oprave tn dragih krajevnih poslov. Motnost Je tedaj dana, da s* na novo k mesta priključeni dr* rasdelljo t takšne okraje, kjer sa boeo pač najpriličneje v sedanjih občinskih domovih lokalne zadeve opravljale doma. Ker določa čl. 86 zakona o mestih, da se sme s statutom določiti, da se poverijo posli posameznih gran mestne samouprave upravnim odborom, v katere se smejo izvoliti tudi osebe, ki niso člani mestnega sveta, bo dana možnost, da se bodo po predvidenih okrajih opravljale lokalne zadeve ob sodelovanju domačih krajevnih 8-niteljev.
Kakor vidite, Je udejstvovanje lokalnih činiteljev v prid lokalnim zadevam po zakonu odprta široka pot. Veliko se govori o tem, da bi bila mariborska okolica s postankom Velikega Maribora davčno hujše prizadeta. Po mojem trdnem prepričanju ud tukaj nobene bojazni Finančni strokovnjaki pravijo, da so tozadevni strahovi neutemeljeni. Predvsem moram v tej zvezi poudariti, da bo morala mestna občina slejkoprej svoje dohodke iz nvoznine, ki dobiva karakter trošarine, povečati Uvoznina pa bo povečana le n produkta, ki se bodo prepeljali preko mestne meje, producenti v mestu samem bodo torej zaščiteni.
Na drugI strani se oko H ca boji tudi go-stafičine, kanalščine In vodarlne. Ne more biti dvoma, da bodo plačbvall kanalščino le oni, ki bodo Imeli kanale, in vodarlno le oni, ki bodo priključeni k mestnemu vodovodu. V tem ozira se bo položaj as okoliške občine še zboljšal, ker bo. morala mestna občina na svoje stroSke vodovodno omrežje razširiti in računati vodo tudi novo priključenim krajem, seveda enako kakor eo sedaj cene v mestu. Glede gost*-ščlne pa Je Itak vprašanje, kako dolgo jo bo mogoče pobirati, saj Jo vsako leto hočejo ukiniti. Z ozirom na to, da se bo priključilo mestu tudi mnogo kmečkih domov in stanovanjskih zgradb s prav nizkimi najemninami, bo po mojem mnenju umestno, da se gostaščlna ne bo pobirala od najemnine oziroma najemninskih vrednot, ki padejo pod gotov minimum. Naših kmečkih domov gostaščlna gotovo ne bo smela zadeti.
Naša sveta dolžnost Je, da se trudimo za napredek Maribora, okotlca, ld se bo
Vse fako lepo čisto —
va.a.ns*.
WDC3
apefifno!
Mize, stoli, stalice, deske iz gladkega, nepleskanega lesa — kako lepo in hkrati tudi občutljivo za urno-zanost in madeže!
KAJ STORITI!
Ako te hoče, do bo vse lepo čisto, malo Vimo na vlažno krpo, pa malo podrgniti: in vse se zopet svetil
ZA ČIŠČENJE BOUilH IN NAVADNIH PREDMETOV
priključila našemu mesta, pa m bo mont-U zavedati, da bo za njen nadaljnji raa-voj skrbela celokupnost Velikega Maribora. Ob skupnem In složnem naporu vseh bo mogoč velik In za na« vse potreben razvoj. Gospodarske trden Maribor bo tudi v gospodarskem oziru najboljša opora tudi one okolice, Id bo ostala izven mestnih meja.
Kmetijstvo v Beli Krajini
Kako naj se ugladi pot do skromnega blagostanja
Cr notne k, 4. decembra.
Štajerska in drogi kraj« naše države izvažajo letno tisoče vagonov topega sadja in dobivajo zanj mirtjooe dinarjev, a vrbo tega imajo sadja is sadjevca še za domače potrebe v tzobMja. Slovensko namizno sadje je povečini tako odlično, da oa svetovnem trgu uspešik) tekmuje s sadtem to drug h držav. Za izvoz so seveda potrebne velike količine enotnega salto, ker je le tako sadje mogoče «veUav& aa svetovnih tržiščih.
Glede na sadjarstvo je Bela Krajina zelo zaostala za drugimi pokrajinami. S pomočjo Kmetijske družbe so bile las v Metliki, Črnomlju in Semič« otvorjene nakupovalo ice, ki so od belokraojskh sadjarjev nakupovale namizno sadje. izakir§rvo, ki so dobili ofb tej prtfiki nakupovale, so na primer pokazale, da nima Bda Krajina k petih aii desetih dobrih sadnih vrst kakor štajerska, temveč da jih hna nad sto, a vendar 95% skupnega prideJka sploh Bi sipo-sobnega za izvoz. Kakor zahteva svetovni tog vino od žametaste črnine, a ne od (zabele ia šmamice, tako zahteva tadi le gotove sadne vrste^ ki pa jih prav v Beli Krajini ni. Naši domači špičniki, ovčji nos, majmašne in drugi so sicer dobre sadne vrste za domačo porabo, a niso za izvoz, ker zahteva tajina predvsem karaadke, voščen-
Wa$HO, Madno TVJVEA
Po burji, dežju aH snegu je posebno potrebno, da zaščitita svojo kožo pred vetrom ln slabim vremenom, a to boste najbolje napravili takole: vsak dan na večer, preden ležete spat, nadrgnite kožo nalahno z Nivea kremo. Koža postane zaradi tega mehka in gibka, a poleg tega tako odporna,
da ji Se tako slabo vreme ne bo škodila Zaradi Eucerita, ki ga vsebuje Nivea krema, prodre ta globoko v kožo, a ne ostavi za seboj nobenega bleska ter > istočasno krema za dan tn noč.
v///v
ke m droge. Naši starejSi sadjarji niso gojili teh sadnih vrst io zato Bela Krajina danes kljub izredno Številnim sadnim vrstam nima nobene, s katero bi se mogla vsaj malo uveljavi ti na izvenbetokraajskih tržiščih. V Beli Krajini uspevajo vse sadne vrste odlično m bo zato potrebno sisteraa-tfino vsako leto obnavljati sadovnjake, ker bo na tak način v teku let ustvarjeno docela prerojeno sadjarstvo, ki bo moglo tukajšnjim siromaSnim krajem dati vsaj malo prepotrebnh dohodkov.
V BeK Krajini primanjkuje tudi dobrega sadjevca, fci Je zdrava piitača od vode, medtem ko je Smarnica (direktor) zeio JkodJJn-io je pogosto vzrok Številnim pobojem.
Omeniti moramo, da ao ▼ zadnjh treh letih v čraomeljskem ki metliškem sreza nasadili mnogo tisoč drevesc žlahtnih sadnih vrst V Vinici pri Črnomlja so ustanovili celo testno občinsko drevesnico ia podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki deluje zelo živahno. V nekaj leti bo vse področje viniške občine zasajeno le t žlahtnim sadnim drevjem m bo tedaj lah-fco služilo za vzgled vsej Beli Krajini.
Ker ona Bela Krajina za nasade sadnega drevja izredno mnogo ttgodnega prostora, bi bilo s pomočjo oblastev in samih gospodarjev kaj lahko v nekaj letih doseči odlično izboljšanje sedanjih sadovnjakov in tako Beli Krajini ustvariti za bodočnost možnost novega zaslužka.
Kakor nas današnje stanje belokraJSnsfce-ga sadjarstva ne more zadovotftt, tako ni niti stanje betokrajinskega viuogradnStva mnogo boljše. BeJofcranici imajo veselje za umno in skrboo vinogradništvo. Letos Je bilo sicer lahko opaziti, da nekateri vinogradi niso biti zadosti škropljenj aK pa četo nič, toda temu Je bil vzrok pomanjkanje denarja, ki je onemogočilo nabavo precej drage, a vendar prepotrebne gaRce. Potrebno tri bilo, da hi priskočila oblastva na pomoč, ker se bo sicer perono spora v belo-
Solnčne pege
(Povest Spisal Vinko Bitenc. Izdala Vodnikova družba. Ljubljana 1934.)
že naslovna stran te povesti kaže nov napredek glede zunanje oblike pri knjigah Vodnikove družbe. Namesto praznih naslovov — slika. S tem se da knjigam gotovo prikupnejša zunanja oblika: slika nehote vzbudi pozornost in privabi čitatelja. fikoda pa je, da je družba opustila slike avtorjev, ki nam jih je Mirko šubic tako sijajno predstavil s svojimi umetniškimi perorisbami.
Naslovna stran te knjige nam kaže glavno misel vse povesti: v ospredju glava Be-lone, boginje vojne, ld jo je predrl in umoril meč, s katerim je morila, v ozadju po-vešeno strojno puško, ki je dokončala svoje strašno delo, nad njo pa se dviga kakor senca v črnem kaftanu preteča postava varšavskega velikega rabina ki s po-vzdignjeno roko govori preroške besede o kazni, ki bo prišla nad vse narode za zločine v svetovni vojni. Solnčne pege oznanjajo še bridke čase. Motno sije solnce z neba. Njegovi žarki ne morejo prodreti do zemlje, ki je pila toliko krvi. Solnčne pege motijo čisto svetlobo; v njih je zapisana bodoča usoda človeštva. Tako nam slika predočuje prizor, ki ga vidimo takoj v prvem poglavju. Pisatelj nas postavi sredi Varšave v letu 1916., ko je nastopala že utrujenost med borečimi se armadami, pa tudi med onimi, ki so vojno vodili. Varšava — središče Evrope. Zdelo se je, da se tu pregiblje vzhodna in za-padna Evropa. Kakor na tehtnici. Poljska Je ležala v sredi med dvema bojujočima se svetovoma. V začetku se je tod valila Rusija proti Nemčiji I* 1315 Je drla tod
skozi Nemčija proti Rusiji. Uboga Poljska Je bila poteptana in požgana, izčrpana in uničena. Toda narod je vedel, da se odločuje njegova usoda. Zato se je boril proti vsem, zlasti vsi so bili njegovi sovražniki. Saj so Prusi, Avstrijci in Rusi razdelili nekdanjo samostojno Poljsko medse. Zdaj je prihajal čas, da bo zopet vstala samostojna Poljska. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je že v začetku vojne obljubil Poljakom svobodo. Obetali so jo tudi zastopniki antante: Francozi in Angleži A Poljaki niso verjeli na besede.
Nemčija je predrla pri Gorlicah rusko fronto in preplavila Poljsko. Kaj sedaj? Tudi Nemci so obetali vsaj avtonomijo. Toda, ko er b£fl L 1916. pri Verdunu od-
biti in ni kazalo, da bodo oni diktirali mir, so postali Se bolj popustljivi Skušali so Poljake pridobiti zase, zato so jim ponujali samostojno kraljestvo pod nemško nadoblastjo. Toda tudi Avstrijci bo imeli v rokah del Poljske. Zakaj ne bi bila Poljska del Velike Avstrije!... Cesar Karo! je že sanjal o poljski kroni. Dne 5. novembra 1916 je bila proglašena svobodna poljska kraljevina — toda še brez meja in brez — kralja... Nemci in Avstrijci so Se upali da dobe velik kos Poljske — ali pa jo vsaj izropajo...
V sredo teh negotovih časov nas postavi pisatelj v prvih poglavjih. Vojna Se ni končana, še se preliva kri na vseh frontah. A Poljska se že bori za sebe samo. Vsa poljska družba se zaveda velikih trenutkov. Sredi te družbe živi Slovenec poročnik Polajnar, ki čuti z bratskim narodom tem bolj, ker ga veže srčna vez tudi s Poljakinjo Honorato. Tako nam je mogoče spoznati predstavnike avstrijske soldateske, ki je takrat po svoje gospodarila na Poljskem, in ono poljsko družbo, ki je komaj čakala trenutka, ko bodo izginili tujci s poljskih tal kjer se je razpaslo razkošno in razbrzdano življenje, v katerem so propadali vsi, ki niso imeli višjih idealov nego uživanje, popivanje in ubijanje časa. Zato grmi veliki rabin nad pregrešnim svetom. Toda ravno sredi tega nizkotnega vojaškega nasilja so tem bolj zahrepeneli po svobodi vsi ki so čutili krivico robstva ln spoznali podlost mogočni-kov, prisvajajočih si oblast nad zemljo in ljudmi. Polajnar ni junak, ki bi se pečal z velikimi prevratnimi načrti, pač pa brani svojo in narodno čast. Je pristen sin svoje slovenske domovine. Zveza z Honorato ga privede v poljske narodne kroge. Med hromem in Sumom bojnih če* se raz-
vija njegov roman, dokler ne napoči veliki dan svobode in kakor vsi tudi on odhiti v domovino, kjer ga čaka mati... Prerokovanje velikega rabina se izpolnjuje. Človeštvo se ni očistilo v strašnem po-kolju. Strasti in pregrehe, ki so se bile razpasle kakor stenice m drugi mrčes, so po vojni še bolj obvladale družbo. Vse je hotelo živeti v razkošju na račun drugih. Tudi naša domovina je bila polna zla, ld se je širilo Se nekaj let po vojni Tudi Polajnar je podlegel strastem povojnega ča-
Sft • • •
A vse to boste čltaU r povesti. Pisatelj, Id je sam preživel vojno na Poljskem ln imel doma dovolj prilike, da je opazoval povojno življenje, stopa pred nas z delom, ki bo našlo povsod mnogo priznanja baš zato, ker je v njem pisatelj podal živo sliko našega človeka v velikih dogodkih sveta ln skušal biti ves čas resničen, naraven in zanimiv. V prvem delu mu bomo radi sledili v dežela, kjer gospodari tuja sol-dateska, da spoznamo borbo nesvobodnega naroda, ki je imel takrat z nami enako usodo, v drugem delu pa bomo gledali svojo lastno domovino in se bomo spomnili na marsikaj, kar smo najbrž tudi sami doživeli Saj Se danes motijo naše nasolnčne dni pege, ki so se pojavile po vojni. Le z veliko težavo premaguje svobodno človeštvo prekletstvo, ki je padlo na zemljo.
Vodnikova družba skuSa vsako leto podati svojim članom nekaj lepih originalnih slovenskih del. Okrog nje se zbirajo Široke vrste čitateljev Njena naloga je, da nudi tem Širokim vrstam kar aajlepSe in najboljSe knjige. Prepričani smo, da bo velika večina njenih članov letos nad vse zadovoljna z njenimi knjigami in da bodo »Solnčne pege« živa in zdrava ljudska krta.	Dr. L. L
krajinski) vtaskSi goricah tako razpasla, da
bodo posledice kasneje čutili leta m leta.
Večina belokrajinskih vinogradov oe daje kakovostnih vin, ld jih je danes edino mogoče po primerni ceni vnovfttL Zelo razširjene samorodnice so mnoge kupce pregnale is naših krajev in bodo naši kmetovalci »se dotlej, dolder bodo svoje vinograde samorodme sma trato za prvo kmetijsko panogo, a živinorejo, poljedelstvo, pe-rutnioarstvo, sadjarstvo kot drugo, morali biti prpravljeni na Se večje obobožanje. Pri večini vinogradnikov tudi kletarstvo ni na zadostni višin:. V izrazito vinorodnih legah bo trefoa gojiti plemenite vinske vrste po trsnom Izboru, a tudi kletarstvo se bo moralo izboljšati V nižjh legah morajo togim ti vse vrste samorodnic, a na njih me-
Prl revmatizmu ▼ glavi, ledjih, plečih, živčnih blečinah v kolkih, usedu (»He-xenschufl«) se uporablja naravna »Fran Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
sto naj pridejo sadno drevje in seoožea, a zlasti nasadi one vrste detelje, ki nspeva tadi v suh h zemtoah in legah.
Sicer večina belokrapaskih kmetovalcev gospodari še dosti dobro. Naše njive sq precej skrbno obdelane. Manjka pa jim gnoja a, žal, vlage. Težave so, kadar pritesno suša, ki se ji v naših kraških krajih ne da odpotmoči. Posamezniki marljivo grade beton irane gnojne jame io gnojišča, izvršeno ie bilo več gnojilnih poizkusov, ki so se povsod od Lično obnesli. Zal so umetna gnojila za današnje čase predraga in zato v obeh belokrajinskih srezah pridejo kaj malo v veljavo.
Izmenjavi semen, zlasti pšenice, krompirja in lana, posvečajo kmetovalci največjo skib in moramo priznati, da za to važno poglavje gospodarske povzdige pokaznjejo res zadosti razumevanja. Kljub temo, da so razpoložljiva sredstva pičla. Je bilo Vanč in letos v tem oziru mnogo storjeno.
Ako bodo oblastva z vsaj malo večjimi dotacijami omogočala Beli Krajini napredek ▼ vseh gospodarskih panogah, bo z dobro voBo doroačnov v teko let tudi tam lahko ostvarjeno vsaj skromno blagostanje, ki ga Je Bela Krajina že zdavnaj silno potrebna.
Do 20% več svetlobe
za manj denarja
TUNGSRAM
nitka ▼ dvojni vijačnici evdUteft aac£aa v detoksaccfli
D
SINOČNA PREMIERA JE POKAZALA, da Je feleflfcn
TARZAN IN NJEGOVA DRUŽICA
največja senzacija aa staro tn mlado FILM JE REMEKDELO KINEMATOGRAFIJE Poleg zveri sta JOHNNY WEISSMCLLER ** MAUREN & SULLIVEN
največja senzacija. Popolnoma novo. Divne scene. Ne zamudite prilike.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
Predstave ob S., 5., 7.15 in 9.15 uri zvečer Rezervirajte vstopnice
In
bata ped vode
m
če vesti
♦ O knezu Pavlu In muzeju sodobne umetnosti v Beogradu je izšel te dni v ldstu »Paris-soir« daljši članek sotrudnika, ki je nedavno obiska) Beograd. Članek opisuje umetnine razstavljene v beograjskem muzeju ter naglaša pri tem veliko zanimanje, ki ga kaže knez Pavle do umetnosti. S svojim globokim znanjem ln finim okusom je dal knez Pavle svoji ustanovi posebno obeležje. V času, ko igra Jugoslavija
UtJJJUUUUULOJUULJ^
Božična razstava
PORCELANA IN STEKLA v nedeljo, dne 9. decembra
F. KOLLMANN, Ljubljana
MESTNI TRG	10756
Li l mm »'oijDmiiimmrEm?.
tako važno vlogo v Evropi, je koristno spoznavanje jugoslovenskega kneza v enem od njegovih ustanov Ob zaključku p ni vi člankar, da bi močna nemška propaganda v Jugoslaviji lahko skrbela Francoze, če ne bi bilo malega muzeja blizu stolne cerkve, kjer se izraža toliko okusa ln razumevanja za francosko umetnost. To rasnimevanje pa ne more biti brez globoke hx Iskrene ljubezni do drŽave, iz katere eo vzklile v muzeju zbrane umetnine.
NE BO VAM ŽAL
če boste za nego kože rabili kamilčno kremo
€3 ttll
lo
Parite na ime K A MILA in na rumeno-
modro škatlico.
♦	Vojaške vesti. V službovanje so dodeljeni: za vršilca dolžnosti kontrolorja komande IV. armijske oblasti pehotni kape-tan II. razreda Dolinšek Karlo, za pilota 4. irakoplovnega polka zrakoplovni poročnik Nežmah Avgust in zrakoplovni podporočnik štrus La<Hslav. Izpite »o položili: ■a aktivnega inž. podporočnika inž. narednik Sever Jt»ip, za aktivna nižja vojaška uradnika 4. razreda inženjersko tehnične rtroke inž. narednika Božič Franjo in Cvetko Joeip, za rezervnega veterinarskega podporočnika kaplar-dijak Koren Ivan, sa rezevme intendantske podporočnike pa med drugimi naslednji podnaredniki-dija-ki: Potokar Milan, Vršič Alojz, Jeličič Iv., Btrngar Vlado, šule Viktor, Gerškovič Leo, Malnar Franjo, Pene Peter, Hanzl J>ragotin, Gaspari Vladimir, UršiC Franc Varolfi Ivan, Strajtenberger Mirko in Potočnik Alojz.	______
Patent kolo n »te-lilnlke »Herkules«
" / štedi na
drvih in času
Zahtevajte v vsaki trgovini z teleznino.
♦	Častno imenovanje. Lužiško-srbaki vestnik poroča, da je bil izvoljen od centralnega odbora v Pragi za dopisnega člana Lužiškosrbskega vestnika v Pragi g. Jakob Jakobčič, naš nekdanji belokrajin-ski rojak, ki živi v Zagrebu K temu imenovanju mu iz srca čestitamo poznavajoč njegovo agilnost in delo v Društva prila-
NAJLEPŠE
ZIMSKE SUKNJE
J. MAČEK, Aleksandrova cesta
teljev Lužiških Srbov v Zagrebu Naš prijatelj Jakob je dobro znan v dobrovoljskih ki legionarskih vrstah in je bil češki legi-on&r v Rusiji V Zagrebu je podpredsednik Udruženja češkoslovaških legionarjev in Je med svojimi tovariši zelo čislan Svoj čas smo priobčili njegov zanimiv življenjepis in križarjenje po širnem svetu, na kar se bodo naši čitatelji gotovo še spominjali
♦	Izpiti za navigacijske poročnike so se te dni vršili v pomorski akademiji v Dubrovniku Med drusdmi sta napravila izpit ožja rojaka .Juh Leopold tn Trop Vladimir
♦	Važno za rudarje, njih vdove ln siroto. Upokojeni rudarji. oziroma njih vdove in sorote, ki so jim bile pokojnine iz Nemčije s 1. julijem 1932 na podlagi zasilne naredbe držav, predsednika z dne 16. junija 1932 znižane, oziroma so jim bile ustavljene, ker so bile prvotne pokoj-
-5VOCN1 REVO »sokolsk1 DOM«
V ŠIŠKI. — Telefon 33-87
Vesela opereta po gledališkem komadu od Ilgensteina
Princesa in tenor
V glavnih vlogah LEE PARY, W. BIEMANN in
ADELE SANDROK Predstave v soboto in nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri, v ponedeljek ob 7. in
9. uri zvečer V dopolnilo nov Paramountov zvoftii tednik.
Pride v torek: 9r. Anton, vseh zaljubljena patnm.
nlne manjše, kot pa zneski, za kolikor so se pokojnine v splošnem znižale, naj zaprosijo zavarovalni zavod v Nemčiji, od katerega prejemajo oziroma so prejemali pokojnino, da jim na podlagi izvršilne naredbe z dne 9. januarja 1933, ki določa da počiva od odrejenega znižka samo tisti del, ki odgovarja razmerju med člansko dobo v Nemčiji in skrajšano člansko dobo pri nemških in pri naših bratovskih sklad-nicah, s 1. februarjem 1933 zopet obnovi pokojnino oziroma izplača od tega. dne dalje preveč odtegnjene zneske. Za one, ki so jim bile pokojnine odklonjene, bodisi zaradi tega, ker so bili pri nas upokojeni predno je stopila v veljavo socijalno-zavarovalna pogodba med Jugoslavijo in Nemčijo, ali ker niso bili aktivni člani naših bratovskih skladnic vsaj tri leta po uveljavitvi pogodbe, ali pa ker jim je članstvo ugasnilo, to ne velja. Natančnejša pojasnila glede tega jim bodo lahko dale krajevne bratovske akladnice in Glavna bratovska skladnica v LjubljanL
♦	Počastitev spomina slikarja Adotfa Waldingerja. Na razstavah zagrebfike akademije znanosti in umetnosti, ki bo bile prirejene ob 50 letnici ustanovitve Stross-mayerjeve galerije, so vzbujala veliko pozornost dela slikarja Adolfa Waldingerja, ki je bil osješkl rojak in je nmrl že pred 30 leti. Waldingerjeva dela so prišla šele sedaj do pravega slovesa in to t glavnem po zaslugi zagrebške retrospektivne razstave starih hrvatskih slikarjev. Ob 30 letnici slikarjeve smrti bo poglavarstvo mesta Osjeka eno od svojih ulic imenovalo s njegovim imenom.
♦	Smrt uglednega organizatorja. Umri Je 6. t m. v Zagrebu g. polkovnik v p. Ju-raj čačkovlč, pl Vrhovlnski, predsednik glavne zveze društev hišnih posestnikov kraljevine Jugoslavije ter občinski svetnik r Zagrebu Pokojni Je večkrat prlBel tudi v LJubljano na zborovanje hišnih posestnikov ter se živo zanimal za napredek LJubljane ln ostale Slovenije Pogreb bo danes popoldne. Blag mu spomin.
♦	Izseljenski teden bo zaključila drevi ob pol 20. nacionalna ura radia. Predaval bo upokojeni šef Centralnega presbiroja g. Milan Marjanovič
♦	Himen. Na narodni praznik 1. t. nt. sta se poročila r frančiškanski cerkvi gospodična Jožica Virantova is ugledne narodne rodbine lz Kranja ln Jaki Jeslh, tehn. referent občine 818ke. Bik) srečno!
♦	Slovesna otvoritev popravljene džamije v Gračanlcl. Lani Je hud vihar poruM minaret džamije v Gračanlcl ter budo poškodoval tudi ostale dele starodavnega muslimanskega svetišča. Vakuf Je organiziral akcijo za popravilo la preureditev džamije ln verniki so prispevali s denarnimi sredstvi in materialom r toliki meri, da je bil načrt kmalu izveden. Te dni Je bila preurejena džamija otvorjena ter Je otvoritvi poleg predstavnikov islamske verske zveze v Bosni prisostvovalo okrog 5000 muslimanov iz kraja ln širše okolice. Pri molitvah, ki so trajale dve uri, Je bilo v džamiji blizu tisoč ljudi, množica od 4000 oseb pa se je pri izvrševanju verskega obreda morala namestiti po ulicah okrog džamije.
♦	Prenapolnjena bolnllnlca v Splitu.
Sedanja državna bolnišnica v Splitu v Zagrebški ulici ne more sprejemati bolnikov, ki prihajajo od vseh strani. Na razpolago ima samo 205 postelj Mnogi bolniki morajo ležati na tleh in v prostorih, ki so biB namenjeni za razne shrambe. Letos Je bilo sprejetih r splitski državni bolnišnici 4300 bolnikov, r 1300 primerih pa je bilo treba izvršiti operacije Lani se sprejeli r bolnišnico samo nekaj preko 2000 bolnikov, kar pomeni, da ee je letos število bolnikov še več ko podvojilo pri istem Številu bolniških postelj. Zgradba nove bolnišnice Je v Splitu nujno potrebna.
♦	Pravilnik o ureditvi muslimanskih grobov. Pri muslimanih je močno razvit kult mrtvih, muslimanska pokopališča po mnogih krajih pa niso več odgovarjala predpisom Muslimansko versko predstavništvo je izdelalo za ureditev muslimanskih pokopališč na področju vakufsko-mearif-skega sveta v Sarajevu poseben pravilnik ki ga sedaj odobrilo manistrstvo pravosodja Nova pokopališča bodo Imela od-merjenje parcele in evidenco, kakor Je pri pokopališčih drugih veroizpovedi Grobove bodo smeli kopati odslej samo nameščenci pokopališčnih uprav
♦	Velika nevarnost za posestvo traplstov v Banjaluki. Zaradi tektonskega gibanja velikega hriba Je že dolgo časa v nevarnosti posestvo trapistov pri Banjaluki. Na pobočju hriba pod samostanom so se že pred tremi leti pojavile prve razpoke, pozneje pa je plaz poškodoval tudi zidovje električne centrale. Uprava samostana Je že nekajkrat pozvala strokovnjake, ki so priporočali in Izvedli že razne varnostne naprave Električna centrala Je bila precej časa na varnem, sedaj pa jo spet ogražajo novi pomiki zemlje. Neki strokovnjaki iz Nemčije so priporočali kot najboljšo obram bo zgradbo posebnega zidu, kar si stalo nekaj milijonov.
♦	Praznoverje v naših vaseh Je neugna-no. Spretno ga Izkoriščajo razni sleparji. V okolici Bosanskega Broda je bilo te dni razkrito sleparstvo, ki je povzročilo veliko škodo praznovememu kmetu Djukiču. Mož se je dolgo časa pravdal z nekim svojim sosedom in v strahu, da bi pravdo Izgubil, se Je zatekel k neki ciganki. Ciganka mn Je obetala pomoč ln zahtevala od njega večje vsote denarja za nabavo raznih Čudodelnih sredstev Najprej si je moral nabaviti čudovito travo, ki Ji bo. skuhana v čaju. omogočila, da bo spoznala vse nakane Dtjakfctevnga "asprotai&a. Za te Cado-
vito travo je Izdal praznoverni kmet lepe denarje. Naposled pa je bilo treba nabaviti še čudodelno vodo, s katero bo pravdar na skrivaj poškropil prag nasprotnikove hiše in potem lahko tudi sam uganil vse njegove nakane. Za to vodo Je moral plačati praznoverni revež 3000 Din. Plačal bi bil za druga čudovita sredstva še več, če ne bi bil doznal za 6leparije neki njegov sorodnik, ki je ciganko ovadil orožnikom.
Če hočeš dobro musko imet kupuj Dri
Stadio (&cberfet
Ljubljana, Kongresni trg <3.
• Razprava proti nevarnemu oderuhu.
Proti bivšemu trgovcu Leonu Fogllardiju, ki Je kakor znano, neusmiljeno odiral ljudi v svoji zastavljalnici, je pred zagrebškim sodiščem za 20. t m. razpisana razprava. Obtožnica navaja 180 primerov ode-ruštva in bo državni tožilec zahteval najstrožjo kazen po zakonu o oderuStvu, ki predvideva do 10 let robije. Zaradi obsežnega materiala ln ker Je navedenih blizu 200 prič, bo trajala senzacionalna razprava nekaj tednov.
Jtadio - <£)obertet
d. M O. Z.
Kongresni trg S Z aa t epmtvo-fflorntjphon
• Obup oonmljeooa, zapletenega ▼ senzacionalno morilsko afero, v bolnišnici t Požarevcu se Je obesil kavarnar MU tvoje Perič, ki je bil že več mesecev r preiskavi zaradi umora požarevskega »travnika dr. Milivojeviča. Ta zdravnik Je bil lani od nekega neznanca pozno zvečer pozvan r okolico zaradi nevarnega bolezenskega primera, drugo Jutro pa so ga naSll na ceatl umorjenega. »Jutro« Je večkrat pisalo o
&tadio - {foeherhtt
d. m m. m.
Kongresni trg 8 Zamtopmtvo - iBlampu—Gt
tem zagonetnem zločinu ter navajalo, kako so bih naposled umora obdoižerri neki okoliški kmetje ln kavarn ar Perič, ki Jih Je baje najel za umor. Med umorjenim zdravnikom in kavarnarjem Perlčem Je bila neka skrivnostna denarna zadeva. Zdravnik je baje vedel, da je neki državni uradnik pred izvršitvijo samomora izročil Periču večjo vsoto denarja, ki jo Je bil po-neveril Da bi si lahko ta denar pridržal, Je hotel baje kavarnar Perič odstraniti zdravnika kot edino pričo. Kavarnar Pe-
fltadic - ^ g ker let
d. S O. M.
Kongresni trg S Zastopstvo - Standard
rič, ki Je bil te prej bolan na pljučih. Je t zaporu tako hudo zbolel, da so ga morali
premestiti v mestno bolnišnico. Bil je ves čas zastražen, izrabil pa Je vendarle kratko odsotnost svojega stražnika in se obesil na oknu svoje bolniške sobe. Obupno dejanje Je izvršil baš ob obletnici zagonetne zdravnikove smrti. Perič Je ves čas zatrjeval, da je popolnoma nedolžen tn njegovi zagovorniki zahtevajo sedaj, naj se preiskava izvede do kraja, da bo Peričevi rodbini vrnjeno pošteno ime.
PRESELITEV
FOTO ATELJE
VELI Č AN BEŠTER
Telefon štev. 2524. Čopova e. z Miklošičeve ceste ob Delavski zbornlcL
FOTOGRAFIRA
od 10 Din naprej ob vsakem vremenu in času. Izdeluje legitimacije tudi takoj po 5 Din. I. Jugoslovanski umetniški zavod za povečavo slik od 20 Din naprej v različni umetniški Izdelavi.
PLOŠČE
(negativ) se hrani od 1. 1918. Dela pona-ročila, odda tudi negativ.
Izdeluje tudi špecijalna
AMATERSKA DELA
Retušira, razvija, kopira, povečava. " POUK PA BREZPLAČNO. 10763
*	Razprava o dveh zagonetnih
Izvršenih pred sedmimi letL V vasi Kom-ljetincih pri Osijeku so našli leta 1927. mrtva zakonca Lovrenca in Katarino Heim, ki sta bila stara že preko 80 let. Zakonca sta po prodaji svojega semlijšča živela v najemu pri kmetu Martinu Iviču, kateremu sta ob naselitvi izročila 5.000 Din ter mu obljubila še večje zneske, če bo skrbel za nju do smrti. Starca so nekega jutra našli obešenega, dočim je njegova življenjska družica sedela sredi sobe na stolu, zabodena z nožem v srce. Do letos so bile vse poizvedbe o tem strašnem dogodku zaman, konec junija pa je orožnikom izpovedala žena Martina Iviča, da je stara zakonca umoril — njen mož. Pozneje so se prijavile še neke priče, ki so pripovedovale. da Je Martin Ivič zvečer pred razkritjem zločina obiskal svoja najemnika in da se je potem ponoči izplazil skozi okno njunega stanovanja. Ves čas preiskave je bila glavna priča proti Iviču njegova žena. ki je zatrjevala, da ga je ovadila zaradi tega, ker se bala, da bi tudi njo umoril. ko jo Je zadnja leta na vso moč trpinčil. Sten a je pripovedovala tudi to da je mož že med vojno ubil tudi nekeea svojega ožjega sorodnika. Med preiskavo je Martin Ivič umor starih zakoncev priznal, pri raznravi, ki se vrši sedaj pred okrožnim sodiščem v Osiieku. pa zatrjuje, da je popolnoma nedolžen in da ga Je žena osumničila iz maščevalnosti.
♦	»Dama s kamelljami« četrtič fllmanal Dumasjeva nesmrtna zsrodha o »dami s ka-melijaml«, ki ima za seboj že malone 100 let življenja. Je lznova zaživela Pravkar beremo, da so jo v Parizu že četrtič posneli ▼ filmu To Je menda edinstven primer v zgodovini filma Sicer pa to nI nič čudneea, ker najdemo v svetovni književnosti le malo del. ki bi se dala tako lepo uporabiti za film Slovenci smo dobili letos nov prevod »Dame s kameli jami«, ki ga je Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani Kdor hoče za božič koga obdarovati, naj mu pokloni to lepo knjigo, saj Je knjiga najlepše in najtrajnejše darilo! Dr«M se v knjiearnah Tiskovne zadruge ▼ LJubljani, Selenburgova nliea 3 in v Mariboru. Aleksandrova ulica 13.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah In Dllslra tovarne JOS REICH.
•	Pozimi, ko Je hrana težka, pijte Radensko za čiščenje krvi.
♦	Darujte Podpornemu druitvu stepfh. Ljubliana. Pod Tranfto 2-111.
•	Za božtč In novo lete kupujte Ciril Metodove razglednice. Cena komadu 1 Din trgovci dobe 26% popusta. Kupujte domače blago!
♦	Pri zapefcf, ki »nem prenapolnjen Ju
trebuha, kongestljah, bolečinah kolknlh živcev, bolečinah v boku, zaoopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v uše6lh, omotici, pobltosti povzroči naravna »Franz Josefovac grenčlča Izdatno izpraznjenje črevesja in osvoboditev od občutkov tesnobe.
•	Elegantni In praktični ee Wtaopass*ng snežni čevlji. Tudi letos so Izdelani novi modeli, ki odgovarjajo vsem zahtevam.
fe LitsMlane
■— Bolgarski pevci v LJubljani Tse
ljubljansko Javnost že danes opozarjamo na izreden užitek, ki nam ga bo nudil bolgarski pevsld zbor GUSLJfi is Sofije t nedeljo t m. ob 20. ▼ unionskl dvorani, ko priredi svoj koncert. Zbor 8 te Je 70 članov moškega zbora. Program in druge podrobnosti slede. Vstopnice bodo v pred prodaji t Matični knjigarni.
■— Ljudska univerza. T ponedeljek M. t a bo predaval minister In gen. tajnik TOI g. Ivan Mohorič: Organizacija denarnega ia kreditnega tržišča ▼ Jugoslaviji ln njegova sanacija. Predavanje se bo vršilo v dvorani Delavske zbornice ob 20. Vstop prost.
m— Obrtniški aejem pred zaključkom. Obrtniški sejem, ki Je odprt samo še danes m Jutri, Je prav pred svojim zaključkom deležen zelo živahnega obiska. Kakor smo zabeležili, so razstavo naših mojstrov obiskale te dni tudi nekatere šole, včeraj popoldne pa so si Jo ogledali učenci in učenke obrtno-nadaljevalnih šol, ki Jim Je dala sejmska uprava prost vstop. Razstavljale! so vobče zelo zadovoljni s moralnim in gmotnih uspehom sejma in mnogi izmed njih so sklenili prav ugodne kupčije. Med obiskovalci Je bilo že pretekle dni tudi več interesentov iz Hrvavske, danes pa si ogleda obrtniški sejem tudi posebno odposlanstvo obrtnikov iz Zagreba. Vajenci ln vajenke so včeraj popoldne začeli po ulicah in po lokalih zbirati prostovoljne prispevke, ki so namenjen! za božično obdaritev siromadnih vajencev in vajenk. Uspeh zbirke si bosta ▼ enaki meri delila Vajenski dom v Liplčevi nlid ln Rokodelski dom za svoje gojence. Način zbiranja, kakor so ga prireditelji obrtniškega tedna uve*fW pri nas po vzgledu »rojih bolgarskih tovarlšer, J« občinst-m prav simpatičen tn bo brez dvoma rodilo zadovoljiv nspeh.
u_ Prvi komorni koncert v letošnji sezoni bo v petek, 14. t. m. ob 80 ▼ Filhar-moničnl dvorani Večer Ima naslov »Komorni večer klavirskega trla« Spored Izvajajo: Karel Rupel (violina). Bogomir Le-skovlc (čelo). Marijan Llpovftek (klavir). Na sporedu so tri dela skladateljev CaJ-kovskega. Ravela in Turlna Sedeži po 16. 12 ln 10 Din so v predprodajl v Matični knjigarni
u— Uprava Hubadove župe poziva ljubljanske meSane In moSke zbore k pevski raji v nedello 9 t m točno ob 17. ▼ Hu-badovl dvorani Glasbene Matice —
u— Velikodušni dar PodDornemu društvu sleolh. Cen lene rodbine Rerllč. Vouk In Cvetko po poklonile Podpornemu društvu slepih znesek 300 Din, namesto venca na grob blaeopokojne eosne .Toslplne Erzfnove. — Odvetnik g. dr Kandare Albin Je daroval znesek 300 Din Iz kazenske poravnave ge Berce-Dolničar ln tov. Društvo »e darovalcem za velikodušni dar naltonleje zahvaljuje Prosimo, posnemajte in snomnlte se bednih slepih!
u— Rezervni častniki se ponovno opozarjajo. da sta se vrinili v tiskani formu-lar zaprisege, k! so ga prefell od vojaškega urada, dve tiskovni poere?k1. In sicer-▼ besedi »svemoPU<Mm» mora biti C ne č: v tekstu »da Vojnlčku Zastava« mora biti pisana tudi beseda »Zastavu« t veliko začetnico in ne t malo Kdor se Je držal navodila svojega potsetnlka (opomnika!. Je ti dre tiskovni napaki v formularlu itak že sam opazil Vsakdo aaj pazi. da bo prinesel ▼ nedeljo 9 t m s seboj ▼ vojašnico popolnoma pravilno spisano zaprisego. kajti sicer lo bo moral takoj na Hen mesta spleatl Se enkrat in bi bilo potrebno, da prinese v ta namen tndl potrebni pisarniški materija! r seho#<
Samo SETA vložke
u— Druttvo »Tabcr« vabi svoje ftlaratvo
in prijatelje, da se polnoštevilno udeležijo podoknice, ki jo bodo priredile nacionalne organizacije v nedeljo 9. t m. ob 6. zvečer pred bansko paiačo g. banu dr Dragu Marušiču na predvečer njegovega 50. rojstnega dne.
KODAK na odplačilo?
^juooacehctja« zaonra.	m
U— Vajenski dom priredi 10 t. m ob 19. pod okriljem ZKD predavanje o Japoncih in Kitajcih. Predaval bo g. prof. Drago
Stepišnik.
Pravilno začinjene jedi vse boljše teknejo; uporabljajte pri pečenkah, zrezkih, o barab in sličnih jedeh tudi VI
K
A T I N"
u— Soča matica v Ljubljani poziva svoje člane kakor tuiH člane r»eh drugih primor društev ▼ LJubljani ln okolici, da se y čim večjem številu udeleže komemoraclje, kf se bo vršila to nedeljo točno ob 10 dopoldne v salonu pri »Levu« v počastitev spomina naših žrte-r~m»*-čenlkov. Potem gremo skupno k ma*1 sn lušniei, ki bo r ta namen darovrna točno ob 11. v cerkvi Sv Jožefa in ne t stolnici kakor je bilo prvotno naznanjeno. Sočanl in eiani vseh nacionalnih !n amtg. društev počastite z veliko udeležbo sp»v m1n mučeniških žrtev. — Odbor.
20% popusta do Božiča za DAMSKE PLAŠČE, suknje za gospode obleke
pri FRAN LVKIČ, Stri-tur jeva ulica•
Kolo Jugoslovenskih sester r LJubljani ima svoje božično obdarovanje v nedeljo 9. t. m. ob 15. v telovadnici Sredje tehniške šole, Mirje, Gorjupcrva ulica, h kateremu se vljudno vabijo vsi dobrotniki in prijatelji društva.
u— Klub Primork vabi svoje članice, da se udeležijo podoknice g. banu dr Dragu Marušiču na predvečer njegovega M. rojstnega dne. Podoknica bo v nedeljo 9. L m. ob 6. zvečer pred bansko palačo.
n— »Punčke žlv6«, mladinsko spevoigro v treh dejanjih bo na splošno željo ponovilo društvo »Tabor« danes ob 4 popoldne v dvorani Delavske zbornice. Igra Je zelo ljubka, a vstopnina neznatna. Pridite!

NOV REKORD!:
100 fotografskih pHnohičirih razglednic
»PFEEL—DUNKA« Dhi 48.— ravnokar prispelih r
DROGERIJI GREGORIČ DR. Z O. Z. Ljubljana, Prešernova ulica 5
9809
u— Nikoli Ljubljana ie nI videla tako tople razstave, kakor se Vam nudd »daj. Več sto let »tare jaalice, prave spomine oa aado preteklost, izdelke domačih umetnikov, samoukov, drage zaklade slovenske hiše nam urejajo r bajno celoto nmetniki-arhitektd in iskrene ljubiteljice narodnega blaga. Pridite vse, na »Razstavo jaslic«, ki se bo otvorila danee 8. t. m. t Jakopičevem paviljonu.
KAŠELJ
IN HRIPAVOST ublažijo PfNOMENTOL sladkorčkl,
sestavljeni iz smrekovega ekstrakta in mentola. Radi tega zrahljajo katar olajšajo izločevanje sluzi ter desinflcirajo usta grlo.	285
PINOMENTOL
zavitek Din J.—.
Apoteka Mr. L. Bahovec,
L j u b 1 j a na , Kongresni trg štev. 12.
Lutkovno gledališče Sokola |. aa Taboru priredi danes na praznik premiero pravljične igre »Herbed izgnani princ«. Igra bo gotovo vsem ugajala, saj bo gledalce privedla v čarobni ln tajinstveni orient, tja v daljni Alahabaa. Oder pripravlja za božične praznike za mladino zopet polno novega, po novem letu pa se bo igrala izvirna igra »Jurče gre na Triglav«.
u— »Hčerki njene ekscelence«, veleza-bavno veseloigro ponove v Šentjakobskem gledališču danes zvečer ob 20 Igra Je izvrstno naštudirana in Je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah izredno lep uspeh. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra z Levarjevo ln Hanžičem na čelu Jutri se ponove na splošno željo poslednjič »Ro-kovnjači«, ob 15 kot popoldanska predstava Ker so bile vse predstave razprodane, naj občinstvo kupi vstopnice že r pred-prodaji od danes dalje.
Matere, nosite hlgienlčne ln dobro oblikovane nedrčke in steznike! Salon L SALA J, Aleksandrova 2-1.	10762
V	soboto in nedeljo ob 3., 5. in 8., v ponedeljek ob 8. uri razkošna
opereta
LJUBAVNA SEZONA
V	glavni vlogi baritonist Crossby
Bing in
NEPOZNAM, A LJUBIM TE
z Magdo Schneider gaakdtarat ob 5. in 8. uri obe. Oton*
. OGLEJTE SI AZSTAVO
damske, deške in moške konfekcije
ter zimskega perila. Cene skrajno znižane!
GORUP & Co,
L J F B T, J * •, TYRŠEVA (DUNAJSfA) CEsTA ŠT V. 14
■__Torej danes bomo gledali Vlasto Bu-
rtana v njegovem velefilmu »Carjev adju-tantc. Ta film je povsod vzbudil mnogo veselja, »meha in dobre volje. Ne zamudite prilike! Posetite Vlasto Buriana v Elitnem kinu Matici, kjer se nam na programu ZKD danes in jutri ob 11. dopoldne pokaže kot »Carjev adjutantc Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50 ki 6.50.
DANES SE BOSTE NASMEJALI
ESmeh, grohot in veselje bo odmevalo iz
ZVOČNEGA KINA DVOR
ker
Rssster je zaljubljen
Smejte se, in veselite se — pivo je tu Danes in Jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri Vstopnina samo Din 4.50 in 6.50
«»-- Na rednem občnem zboru Društva medlcincev v Ljubljani 5. t m. je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Rot Loja«, podpredsednik Perne Hinko, tajnik: L Sokolec Josip, tajnik II. Zidarlč Iv., blagajnik I. Kenda Bogomil, blagajnik II. HavMna Herbert, knjižničarka I. Bajčeva Frančiška, knjižničar K. Poljanšek Rado, gospodar Medvešček Adolf.
o— Društvo za zaščito Interesov vlagateljev btvše avstrijske Poštne hranilnice tva Dunaju sklicuje za dan 11. t. m. ob 19.
t draštveni sobi restavracije »Novega sveta« v LJubljani ustanovni občni zbor. Interesenti, ki so svoje terjatve že prijavili aH to ob tej priliki žele izvršiti, vljudno rabljeni.
ti— šentjakobska knjižnica, Kongresni
trg 7, bo do 1. marca 1935 odprta tndi *Bak« nedeljo ln praznik od pol 10. do pol
12. dopoldne.
Samo še danes
Brigfta Ilelm in Wffly Frftsch
v filma špijonaže
IENA LJUBI
ZVOČNI KINO IDEAL
KADAR
Predstave ob S., 5., 7. in 9.15 zvečer Jutri opereta: »Viktor ln Viktorija«
u— Cvetje pred zimo. G. Iv« Pintarič fei Gorenje vasi nad škofjo Loko Je prinesel v naše uredništvo tri lepe šopke svetega teloha in trobentic, ki jih je včeraj aairgal na prisojnem bregu pod Blegošem. BveZe cvetje tik pred božičem pač pomeni, da prihaja rima letos s precejšnjo zamu-
POSETITE
OBRTNIŠKI SEJEM'
na Mestnem trgu
u— Napad iz politične mržnje. Včeraj sjutraj so pripeljali na kirureiški oddelek obče državne bolnišnice 441etnega posestnika in tupana Josipa Galeta iz Trebelje--ega pri Litiji, ki Je bil žrtev grdega za vratnega napada iz strankarske mržnje Ko s« je v četrtek zvečer kmalu po 18 uri vrnil % občinske seje domov. Je iznenada počil skozi kuhinjsko okno strel, da
FOTO ■ APARATE tudi na odplačilo
dobite pri
„FOTOTEHNHtA" d z o. z,
LJUBLJANA, Prešernova niica 9
Na zahtevo Vas obiščemo na domu, brez-obvezno z vzorci. Filme, plošče, papirje, kemikalije, magnezijo itd. nudimo zajamčeno Bveže po konkurenčnih cenah. Prvovrstna izdelava amat. del in povečav. Po pošti obratno.	10779
se je sesul cilinder na petrolejki, ta roke, ki jo je Gale r tistem hipu na svojo srečo dvignil, pa se je vlila kri. Zdravnik Je ranjenca obvezal, nato pa odredil prevoz v bolnišnico. Kakor je Gale izpovedal, je nekdo prežal pod oknom na ugoden trenutek za etrel in orožniki so v resnici našli sumljive stopinje moškega na vrtu. Gale je imel že večkrat spore s političnimi nasprotniki, ki so pred njim gospodarili na občini in je prav pred kratkim odkril večje nerednosti, ki jih je zakrivila prejšnja občinska uprava.
u— Preiskava o roparskem napadu na Kalanovo je odkrila še nekatere podrobnosti. Zasliševanje aretiranih je potrdilo sum, da so bili vel trije osumljenci dogovorjeni za zločin, storilec pa Je bil po njihovih izpovedih prvi aretiranec. Zdravniki so ugotovili, da je Kalanova dobila pri napadu sedem ran, ki pa ne izvirajo vse od udarcev. Dve poškodbi na glar! je dobila, ko je pri padcu v nezavest ndarila ob vogel kredence in ob nekoliko nižji zaboj. Prihodnje dni bo policija aretirane fante konfrontirala s ranjeno starko, nato pa bodo izročeni sodišču.
u— Plesna vežba Jenkove šole v Kazini Je vsako soboto ob pol 21., drevi s ml-klavževanjem za vse tečaje. Nori »začet-nlški plesni tečaj« se prične v ponedeljek ob 20. Vsako nedeljo»popoldanska vaja« v torek »Izpopolnjevalnl« in v četrtek »nadaljevalni tečaj«. Posebne plesne ure hi informacije dnevno od 11. do 13. ln 16. do 19. nre.
STROKOVNO POSTREŽBO IN NASVET, NAJVEČJO ZALOGO IN SOLIDNE CENE V DAMSKIH PLAŠČIH DOBITE LE V
KONFEKCIJI PAULIN, LJUBLJANA KONGRESNI 5.
Drago Gorup 4 Co, Tyrševa e. zraven Schneiderja & Verovška, ram ta vi ja v svojih lokalih oba dneva damsko in moško konfekcijo lastnega priznano finega izdelka in modnega okusa. Domačo tvrdko najtopleje priporočamo in opozarjamo tndi na današnji oglas te tvrdke.
u— Razstava danes in jutri pri trrdki A. Šinkovec nasl. K. Sose, Mestni trg 18-19
KLOBUKE
za ldočo sezono v raznih barvah ln oblikah ter razne športne in zimske čepice za gospode in dečke nudi ▼ veliki izbiri
MIRKO BOGATAJ
trgovina klobukov
LJUBLJANA, Stari trg Štor. 14
Cene zmerne. Sprejemajo se popravila.
Najdeno. Na Ižanski cesti Je nrisar-ski pomočnik Jože Porenta našel lonec s
približno 3 kg masti. Dobi se pri najditelju na Ižanski cesti 35.
Iz Celja
e— Finančni direktor i. dr. V aljavtc M
je v zadnjih 14 dneh mudil le trikrat ▼ Celja. Pri teh obiskih običajno poseča tndi davčno unravo	*
9— Deputactja celjskih gospodarskih
krogov pri finančni direkciji. V četrtek se je zglasila pri dravski finančni direkciji r Ljubljani deputacija gospodarskih krogov za Celje, obstoječa iz dveh trgovcev, dveh obrtnikov in enega zdravnika, ter intervenirala v zadevi povišanja davčne osnove v Celju za leto 1934. Deputacijo je Ijubez-nivo sprejel pomočnik finančnega direktorja g. Sedlar, ker je bil direktor g. dr. Valiavec službeno odsoten.
e— Zasedanje davčnega odbora za mesto Celje. Po vpogledu v seznam so bile za leto 1934 skoro vse davčne osnove pr.dob-ninskih zavezancev zvišane Opozarjamo zato vse prizadete, da si pravočasno preskrbijo vse potrebne konkretne podatke, ki dokazujejo previsoko osnovo, in jih javijo vsaj enemu članu davčnega odbora. Svetujemo pa vsem interesentom, da pri dejo osebno k razpravi, ko bo davčni odbor razpravljal o njihovi zadevi, in prinesejo s seboj vse listine, da morejo pravilnost svojih trditev tudi dokazati. Odštejejo se samo izdatki za režijo, ne pa tudi izdatki za vzdrževanje rodbine, bolezenski in slični stroški. Seje davčnega odbora bodo 14., 15 in 18. t. m. pri davčni upravi v Celju.
e— Na Ljudskem vseučittšču bo predaval
v ponedeljek ob 2015 g. prof. ir. Pavel Breznik iz Ljubljane ob predvajanju nad 100 skioptičnih slik o temi »Chic igo, drugo največje mesto Združenih držav, svetovna razstava«, e— Obrtniško zborovanje bo priredila podružnica Društva jugoslov obrtnikov jutri ob 9. v mali dvorani Narodnega doma — Dnevni red: Vprašanje Okrožnih odborov in obrtno-gospodarske zadeve.
e— Železniški upokojenci, ki stanujejo v Celju in okolici, se obveščajo, da morajo za podaljšanje veljavnosti rumenih legitimacij za 1. 1935. vsi upokojenci, vdove in sirote predložiti postaji Celje do 12 t. m.
Jod Brf krvne flk, nanjfta tlak
krvi, red« in čisti kri, uravnava Izmeno hormonov ln krvL
Madensfeu
vsebuje jod v najprimernejši količini Jod najboljše deluje v malih količinah in takšna primerna količina joda se nahaja prav v RADENSKI!
Razen joda ima RADENSKA še ogromno količino drugih zdravilnih sestavin za srce, ledvice, seč, žolč, hormone in živce. Zato je RADENSKA tako dobra, pitna in zdrava!
legitimacije, penzijske dekrete, .idrszke poštnih položnic, s katerimi so prjieli pokojnino, za otroke preko 18 let starosti uradna potrdila, kakor prejšnje leto predpisano, in 1 Din za vložek za 1. 1935. Legitimacije zamudnikov se bodo predložile sele v februarju v prolongacijo.
e— Zaprisega rezervnih upokojenih oficirjev bo jutri na Glaziji hi ne v komandi voj. okrožja. Zberejo naj se ob 10. dopoldne.
e— Vsi vojaški obvezniki tn zamudniki iz celjske okoliške občine, ki se doslej še niso prijavili za vpis v seznam obveznikov za položitev prisege Nj. Vel. kraljn Petru HI., se morajo najpozneje do 12. t m. prijavit^ v občinskem uradu na Bregu.
Posetite razstavo
ljubljanskih likovnih t mali Unionsld dvorani v Celju.
Otvoritev ▼ soboto, 8. t. m. ob 11. dopoldne. Razstavljajo: Jama, Jakopič, Sternen. Kle-menčič, Gaspari, A. Zupanec, B. Vavpotič, Inchiostri, Gorše, Loboda, T. Kos, Pirnat, Zaje.	10735
e— Ljubljanska drama bo £o*tova!a ta mesec še enkrat v celjskem gledalf5ču in sicer predvidoma 18. t m. Podrobnosti bomo Se javili.
e— Celjska »SoCsk bo ▼ pro6o 12. t m. ob 20. v svojih prostorih počastila 50. in 701etni jubilej bana dr. Marušiča in Andreja Gabrščka.
e— Umrla je r četrtek v Arfl vesi prt Petrorčah ▼ 86. leta starosti znana veie-posestnica in gostilničarka ga. Helena Raz-borskova, ugledna narodna in napredna žena. Pogreb bo danes ob 1530 iz hiše žalosti ▼ Arji vasi na žalsko pokopal'55e. — Na Bregu pri Celju je umrla ▼ sredo ▼ starosti 72 let vdova po poštnem ooduradniku ga. Alojzija Serakova.
e— Lepa frizura povzdigne Valo zunanjost na najvišjo stopnjo, če si Jo pustite napraviti po najnovejši zadnji parišlri modi in sistemu pri frizerju R. Grobelniku v Celju, ki je v to svrho ponovno študiral v Parizu v prvem salonu v trajni in vodni oodulaciji, barvanju las, masaži obraza, razni kozmetiki ter striženju in •tego«aitju las. Frizure ostanejo trpežne Salon za dame in gospode tehnično najboljše opremljen. Osobje je dobro izurjeno. Cene zelo znižane za dame in gospode. Cenjenim damam in gospodom se toplo priporoča gledališki frizer za dame in gospode. — R- Grobelnik, brivski salon, Celja, Glavni trg in podružnica poleg hotela »Evrope«.
e— Kino Union. Danes ob 16.15, K 30 in 20.45 zvočni velefilm »Henrik VTIL« tn dve predigri, jutri ob 16.15, 1630 in 20.45 ter v ponedeljek ob 16-30 m 20JO zvočni ▼elefibn »Bila sem špijonka« hi nredigra. Vse dni pri vseh predstavah film •Pogrebne svečanosti sa blagopokojnhn kraljem«.
Iz Maribora
a— Ulici kralja Petra IL ia kraljic« Marije dobimo v Mariboru. V ulico kralja Pe-tra IL se bo najbrž preimenovala dosedanja Gosposka ulica, v ulico kraljice Marije pa najbrž dosedanja Tattenbachova ulica. Dokončno bodo mestni odborniki o tem sklepali na prihodnji občinski seji
a— Spominski koncert v počastitev spomina blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja priredi Glasbena Matica dne 17. L m. Gmotni uspeh koncerta gre za postavitev likovnega spomenika Viteškemu kralju Aleksandru L Uedinitelju.
•— Meščani; Iz županovega proglasa posnemamo: Da omilimo bedo, se bodo pričele zbirke strokovnih in stanovskih organizacij in mestne občine. Naj nihče ne zavrne prošnje l Pomožna akcija, ki deluje že štiri leta, pa bo skrbela za to, da brezposelne, ki so za delo sposobni, zaposli pri javnih delih, vse ostale pa oskrbi z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami. Ko preživlja naša domovina najtežje preizkušnje, se ne smemo izogibati žrtvam, ki imajo za cilj pomoč trpečim. Storimo vse, kar je v naših močeh, da bo naš narod i zaupanjem v samega sebe zrl boljši bodočnosti nasproti.
a— Ob osmih, ne eb enajstih dopoldne bo jutri prisega rezervnih in upokojenih častnikov ter vojaških uradnikov v meljski vojašnici. Točno!
a— Slovenska starokatollfika služba božja. V nedeljo t m. ob pol 10. bo v Narodnem domu slovesna služba božja Novomašnik g. Franjo Segula bo imel prvo sv mašo. Pek) bo pevsko društvo »Poštni rog«.
■— Za senatorske volitve so priprave v
polnem teku. Zadevno volilno gradivo se ureja pri mestnem popisovalnem uradu.
a— 7.000.000 Din posojila bo najela mestna občina za zidanje nove prepotrebne šole na desnem bregu Drave. Vprašanje posojila se bo obravnavalo na petkovi občinski seji.
a— Sestorica. hi sicer Jirak, Kos, Košir, Mušič. Sirk in Stoviček pokažejo svoja dela na razstavi, ki se otvori jutri ob 11. v kazinski dvorani.
smuči in pribor bodi Vaše, a KVALITETA ostane dosledno naše geslo!
Za enak denar Vam postrežemo z res izbranim blagom
II. Btolb & Predalih, Ljubljana, Šelenburgova 6.
a— Beg daj srečo! v zakonski stan m stopili: Herman VerliČ, skladiščnik in K za Baiezi, posestnikova hči. — Ludovik BL žič, tkalec, Pobrežje, in Cecilija Mikolič, tkalka, istotam — Rudolf Belak, tkalec, Pobrežje, in Ana Mastnak. tkalka, Magda-lenska 84. — Jurij Premzl, posest, sin, in Marija Ferš, tkalka, Pobrežje. — Ferdinand Skrinjar, Čevljarski pomočnik, in Marija Hrastnik, tkalka. Tezno.
a— Maribor in tezensko postajališče. K zgradbi novepa postajališča na Teznem bo pripomogla tudi mariborska mestna občina z brezplačno električno in vodovodno napeljavo.
a— Grob se za grobom vrsti... Otletni ključavničar drž. železnic Franc Ornik je umrl na Ptujski cesti 10. — Izdihnila je osemletna posestnikova hčerka Marija Mar-čičeva v splošni bolnišnici. Žalujočim iskreno sožalje!
a__V drch mesecih tri smrti v isti hiši.
V Kamnici je umrl v starosti 64 let posestnik Ivan Hen. To je tretji smrtni primer v teku dveh mesecev v isti hiši.
a— Miklavževska knpriia... Kakšna je bila letos? Trcrovci praviio: nekai je bilo, toda kie so časi okoli 1920 do 1925.?
a_ Za bnžifnico ohm«»inim šolam na Kap-
T1. pri ^v. Puhn. Sv. Križu in M a rili Snežni ie poklonil kecrljaški klub »Svoboda« 1000 Din v počastitev skomina blacoookoinesa Viteškega kralia Aleksandra T. Znesek ?e dvigniti nri klnhovem blacrninikn I. Kravo-sti na Aleksandrovi cesti 11.
a_ Ribice so dobre. Mariborske trosporii-nje jih umeio ceniti. Včerai so imele na ribjem trsu obilo izbere. \*d 300 ke morskih in domačih rib je bilo. Sardelice in sarde-le po 10 Din. škomhri no 20. orade po 26. živi karni po 12. žive ščuke po 14.
a_ 10 : 12. V preteklem mesecu je bi»o
▼ Mariboru Irdanih 10 obrtnih pravic, izbrisanih pa 12.
a— 617 zaposlenih lnozemrev }e ▼ vseh mariborskih obratih. Med temi je tudi nekaj služkinj, ki se niso doslej pobrisale, da bi dobile naše državljanstvo. Ta statistika se je včeraj pri policiji zaključila ter odposlala banski npravi.
a_ Na cesti... V Thomovl tekstilni tvor-
nici je delo zaradi nekaterih tehničnih preureditev ustavljeno. Vendar bo tvrdka za boHčne praznike delavcem, ki so trenutno brez kruha, dala primerno nagrado.
Poklicne ženske bolemi. O teh bo predaval v ponedeljek v Ljndski univerzi prof. dr. Zalokar, primarij ženske bolnišnice v Ljubljani.
Iz Krania
—r Glasbena šola v Kranju priredi ▼ ponedeljek 10. t m. ob pol 9. zvečer v gimnazijski telovadnici komorni koncert. Sodelujejo ga. Milka Fakin, gg. mž. Skoupal, Albin Fakin in mž. Gregorinčič.
Iz Tržiča
i— Osebna vest. Na Vič pri Ljubljani je bfl na lastno prošnjo premeščen g. Christof Drago, nastavnik meščanske šole. Bil je vnet sokolski delavec, posebno na prosvetnem področju. Najbolj ga no pogrešal lutkovni oder, ki mu je bil glavna opora. Na njegovem novem službenem mestu mu želimo vse najbolje! — Za nastavnici meščanske šole sta bili imenovani absolventki pedagoške šole gdč. Verdirjcva Stana ia gdč. Gabrijelova Anica.
č— Kino predvaja danes flhn »Sled v snegu«, v glavni vlogi Hary Piel, jutri pa ▼eleopereto »Valček »reče«, v glavni vlogi Marta Eggerth. Predstave oba dneva ob L6l. 1830 in 2030 Pri vseh predstavah posebna izdaja »Foz novosti«, ki vsebuje lepe, dosedaj ie ne predvajane prizore pogrebnih svečanosti Nj. Vel. kralja Aleksandra I.
Iz Kamnika
ka— Otvoritev kmetijske nadaljevalne šol«. Tri leta ie ni imela naša kmetska
mladina iz kamniške okolice nadaljevalne šole. Ponovne želje, da bi s letošnjim letom zopet uvedli kmetijsko nadaljevalno teto, so dokaz, da naše kmečko ljudstvo stremi za poukom in napredkom tndi v domačem gospodarstvu ln deln. Zaželjeni tečaj bo zdaj otvorjen v torek popoldne ob 15. v kamniški osnovni šoli; sodelovali bodo naši kmetijski strokovnjaki, vodil pa ga bo šolski upravitelj ta Mekinj g. Primožič.
ka— Prenovljen oder v Čitalnici. Kamniška Čitalnica, najstarejše kulturno društvo v kamniškem okraju. Je leto« zaključila 66. leto svojega nspeSnega delovanja, čez čitalniškl oder. ki je bil prenovljen po prevratu, je šlo v zadnjih 15 letih 70 iger najrazličnejše vsebine, domačih in tujih, ki bo doživele okrog 200 uprizoritev. Za letošnjo otvoritev gledališke sezone, s katero vstopa čatalnlea v svoje 66. leto delovanja so zopet prenovili oder in napravili nov zastor. Za otvoritveno predstavo so si izbrali Tučičevo dramo »Goleota«.
ka— Kino Kamnik predvaja v soboto, nedeljo in ponedeljek veselo filmsko delo »-Beg v Nioo« (Nič brez ljubezni).
Iz Trbovelj
t— Sokol je v sadil na telovadišču spominsko lipo, ki naj bo bodočim pokolt-njem trajen spomin na mučeniško smrt viteškega kralja Aleksandra I. UediiiteTja in obenem na nastop vlade mlidega krilja Petra II
t— Seia občinskega odbora bo v t->rek 11. t. m. ob 16 Na dnevnem redu bodo poročila o ubožnih zadevah, jkcij: za Irez-poselne in mladinski kuhinji in vol'tve članov v kmetijski in gradbeni odbor
Iz Hrastnika
h— Gospodinjska šola je bila otvorjena pred nekaj dnevi in je njen pomen najboljše dokazan s tem. da so se javila dekleta kar za dva tečaja. Zaradi pomanjkanja sredstev pa so otvorili samo enesra. v katerem bo pouk dvakrat na teden Predavalo bo več učnih moči in zdravnik g. dr. Arnšek. Voditeljica šole je aospa Čandrova. Sestavljen je bil tudi šolski odbor, kateremu predseduje predsednik občine g. Malovrh.
h— Kino Sokol predvaia danes ob 20.15 in jutri v nedeljo ob 15.15 in 20.15 film »Pesem noči« Poie Jan Kiepura.
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes (na praznik) ob 18. in 20.15 uri in jutri (v nedeljo) ob 15.. 18. in 20.15 uri zvočno opereto »Srečna srca«. Predigra: Foxov zvočni tednik.
nnnDDDDaDaaC3DnDUUULH3lDDLIULJUU
Prijave radio-aparatov na pošti se vedno olj množijo, zlasti z znamko PHM.rPS, ki morajo biti le najboljši. Oglejte si jih pri urarju M. VAHTAR, v novem lokalu pri Pero.	10741
UVleinC - ca}
9lepo6\edttl upo$
Iz Ptuja
J— Zaprisega vojaških obveznikov bo 16. t. m. ob 10. v kasarni kralja Petra ▼ Ptuju. Vsi obvezniki, ki stanujejo v Ptuju, ne glede na to, kam so pristojni, naj se brezpogojno prijavijo do 15. t. m. na tukajšnjem magistratu v sobi vojaškega urada vsakodnevno (tndi v nedeljo) od 7. do 12. Prijaviti se morajo vsi nesprejetl oficirji, vsi, ki so slutili kadrovski rok r miru aH vojni, vsi hranilci, vsi oni, ld so iz kakršnegakoli razloga osvobojeni ed služenja v kadru, a so sposobni, vsi obvezniki, ki so odslužili kadrovski rok v kateri tuji državi, pa so blM potem sprejeti r naše državljanstva, in vsi invalidi. Torej vsi obvezniki, ki eo položi H priseg® kralju Aleksandru I hi še niso starejši od 56 let (letnik 1878. pride še v poštev). Ker bo prisega samo na dan 14. t m., se ©podarjajo vsi obvezniki naj bodo točno ob Močenem času na mestu, in sicer Se ob 9-SO, ker se bo še pred prisego izvrSlo taklieavanje. Vsak obveznik, ki se ne bi odzval, bo najstrožje kaznovan ter bo moral na lastne stroške v Maribor k prisegi. Obvezniki pravoslavne vere bodo prisegali v Mariboru, zaradi česar naj se nemud-no prijavijo, da se bodo mogle pravočasno zahtevati brezplačne karte.
j— V okviru obrtniškega tedna js bile nedavno v prosvetni dvorani Sokola predavanje sa obrtniški naraščaj. Najprej je predsednik krajevnega prireditvenega odbora g. Berlič Joško očrtal pomen obrtniškega naraščaja- Potem sta govorila g. Novak iz Maribora o vzgoji obrtniškega naraščaja, ravnatelj g Kveder pa o snovi, kako pojmuj vajenec svoj bodoči poklic. Oba predavatelja sta bila deležna pohvale vseh navzočnih.
J— Letošnjo gledališko sezono Je otvoril dramski odsek Sokola v torek s Petrovičevo dramo »Dnše«. Po večletnem odmoru so torej spet oživele deske gledališkega odra v mestnem gledališču. Zato »o Ptujčand skoro do zadnjega prostora zasedli gledališče, igralci so prav vsi podali svoje vloge dobro in vestno. Režieer g. Hasl Je Imel srečno roko pri Izbiri posameznih karakterjev. Občinstvo Je nagradilo Igralce z obilnim aplavzom. Omenimo naj še, da smo v gledališču pogrešali mnogo takih, ki bi bili dolžni podpirati novoustanovljeni dramski odsek.
j— Nesreča pri podiranju dreves. 239etnl dninar Mikša Anton ta Hlaponcev Je r gozdu z drugimi delavci podiral drevesa. Pri tem je eden delavcev po nesreči sedel Mikšo e sekiro v desnico in mu Jo skoro odsekal v zapestju. Le hitri zdravniški pomoči se je zahvaliti, da Mikša ni izkrvavel.
J— Prijatelja kokoši aretirana. V sad-njem času Je sedmim posetnikom v občini Pobrežje izginilo ta živinskih hlevov 48 kokoši in puranov. Orožnikom pa se je posrečilo prijeti stara kokošja prijatelja brata Antona in Franca Veganova z Dravinjskega vrha. Oba so odgnali v ptujske sodne zapore.
Iz Gornje Radgone
gr— Gradič na Noričkem vrhu pri Gornji Radgoni, katerega lastnik je bil do leta 1928. baron Giesl von Gieslingen, ki je leta 1914. kot avstrijski poslanik v Beogradu izročil ultimat srbski vladi, je kupila od lastnice Marije černičkove ga. Ituša Kunejeva, hčerka pokojnega Petra Majdiča iz Celja, zasebnica v Celju sa znesek 180.000 Din.
gr— Sokolska božlčnlca za siromašno sokolsko deco bo v nedeljo 16. t. m. ob 15. v občin.-ki dvorani. K prireditvi so vabljeni članstvo, starši sokoleke dece in ostalo občinstvo.
p—O—Č—A—S—I
—	ali gospod, to je zdaj že peta čašica ...
—	ah, kako si prozaičen, to je vendar pravi Po-korny-RoyaI liker!
£ • ••
9«
MKCrjI
nornv
Ali ste že poskusili naš BRANDY MEDICINAL?
Naše spominske Upe
Letošnji narodni praznik nedinjenja je bil proslavljen s posebno lepimi manifestacijami naroda. Skoro v sleherni občini dravske banovine so vsadiii eno ali celo več lip v spomin mučeniške smrti Uedinitelja in početka vladavine mladega kralja. Prejeli smo o tem iir redno številne dopise, ki jih danes objavljamo daljšo vrsto.
BESNICA. Na lepem prostoru med Zg. in Sp Besmco je bila pravkar zgrajena ob cesti lepa kapelica, ob kateri se je vršila 1. decembra slavnost Tu je občina na slav nosten način vsadila na vsaki strani kape lice eno lipo Slavnosti se je udeležil občinski odbor z županom na čelu, šolska mladina iz Besnice ui Podblice z učitelj stvom. gasilci v krojih ter ostali občani. Marsikatero oko se je orosilo tekom slavnosti Otvoritvene besede je govoril župan g Papler. nakar so vsadiii lipi med petjem moškega zbora iz Besnice In ko so zazve-neli klici »Slovan na dan!«, so s treh «rra.ii ostro odjeknili trije streli iz možnarjev in odmevali po dolini ter naznanjali sveian trenutek onim, ki niso utegnili pohiteti k kapelici. Po vsaditvi je govoril v imenu gasilstva občinski tajnik g. Tomaževič in orisal v lepih besedah zgodovinski pomen 1. decembra. Za njiin je povzel besedo upravitelj podbliške šole g. Štrukelj in v ostrih obrisih začrtal pot čuvarjev Jugoslavije Sledile so deklamacije učencev, ki jih je lepo in s pravim poudarkom naučila upraviteljica besniške šole gdč. Kalanova in nato se je slavnost zaključila s petjem himne.
BREG PRI PrUJTJ. Naša občina je proslavila prvi december ua svečan način 9 tem, da je zasadila na najlepšem prostoru, kjer se križajo tri glavne ceste, spominsko lipo v spomen na blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I Uedinitelja in na spomin nastopa vlade mladega vladarja Nj. Vel. kralja Petra II.
GORNJE PIRNICE. 1. decembra smo tudi pri nas zasadili spominsko lipo. Po maši se je zbrala mnogoštevilna deca v šolskih prostorih, kjer je imel šolski upravitelj govor, v katerem je osvežil spomine ra blagopokojnega vladarja in sedanjega kralja, ki ga je usoda še tako mladega postavila za krmarja veliki državi. Prav lepo so bile podane primerne memoracije in petje himne. Nato se je podala žolska mladina na dvorišče pred šolo, kjer je bila pripravljena vitka lipa. Pred zasaditvijo smo položili v zemljo steklenico, v katero je bila položena na pergamentnem papirju napisana spomenica s podpisi in že je lipa stala pokonci v veliko radost otrok in navzočnega šolskega odbora. Slavnost se je končala še z govorom na lipo, ki naj spominja še pozne rodove na žrtvovanje Viteškega kralja.
IVANJKOVCI. Ivanjkovška občina je posadila v spomin na blagopokojnega kralja tri lipe. Ena je posajena v sredi občine na prijazni trati ob poti, drugi dve pa pri šolah na Svetinjah in na Rucču. 1. decembra je občinski odbor pri vseh treh lipah imel primerne svečanosti. Občina je odkrila spominske plošče, ki so pri lipah vzidane v betonske podstavke. Narodni poslanec g. Lfovro Petrovar je na vseh treh krajih orisal v krepkih in jasnih potezah pomen narodnega uedinjenja in težko izgubo ob smrti največjega Jugoslovena XX. stoletja. Varstvo lip je Izročil občinskim možem, šolskim otrokom in šolskemu vodstvu. Pri šoli na Svetinjah je govoril učitelj g. Kociper Peter, na Runču pa učitelj g. štokelj KareL Svečanosti so bile izpolnjene z lepimi spominskimi deklamaci-jami in s himno. K proslavi na Runču so prišli okoliški kmetje na konjih in so položili k spominski lipi lep venec z žalnim trakom. S tem so nam jasno dokazali, kako domoljubno je vzgojen naš kmečki živel j. Vseh svečanosti so se udeležili domači ga-silci, sokolska četa iz Tvanjkovcev in V3i okoliški uradi: pošta, železnica in žandar-meriia. Sokolska četa je imela še posebej svečanost v telovadnici, izpolnjeno z govorom br. prosvetaria Puharja Jožeta in s prisego zvestobe Nj. Vel. kralju Petru IL LE3KOVEC PRJ KRŠKEM. 1. decembra po maši so se zbrali učenci, g. dekan, zastopniki občine in društev in mnogo občanov v šolski dvorani. Učitelji so govorili o pomenu uedinjenja, o delu blagopokojnega kralja, o mladem kralju, učenci in učenke pa so deklamirali Vsa prireditev je izzvenela v zar.osnem razpoloženju in volji k nadaljnjemu delu in napredku Jugoslavije. Po proslavi so se zbrali vsi navzoči k sajenju lipe pred šolo. Govornik je primerjaj rast lipe, slovanskega drevesa, z rastjo Jugoslavije in zaključil svoj govor s pozivom mladini, naj neguje to drevo, simbol naše Jugoslavije. Leskovec se v polni meri zaveda važnosti nacionalne prosvete, zato so vse prireditve narodne šole in društva kmečkih fantov in deklet odlično obiskane. Društvo kmečkih fantov in deklet ima redne tedenske sestanke ob petkih, kjer se vrše razna predavanja. Tako nam je predaval že dva petka g. Ivan Bavdaž. upravitelj banovinske trsnice, o vinarstvu, kar je za naš vinorodni kraj najbolj potrebno. Imeli smo že predavanja	o sokolstvu. sedaj imamo o vinarstvu m se bo še nadaljevalo; v nedeljo po prvi maši pa bo predaval zdravnik g. dr. Tone Ravnikar o negi otrok do sedmega leta Tako je razvilo društvo fantov m deklet s pom^jo vsega učiteljstva in drugih vso delavnost in pritegnilo v svoj krog velik del vaščanov Kar jih pa še ni, jih vabimo, da se v bodoče udeleže naših prireditev Imamo tamburaški zbor »Slovan« in dramatski odsek društva KF ID, ki se uči Tolstojeve igre »Moč teme«. Dan za dnem so na delu naši fantje in dekleta. Tako je prav. Njim v korist, Jugoslaviji pa v čast!
LITIJA. I. decembra smo vsadiii Aleksandrovo lipo. Po maši se je zbrala vsa Litija in tudi mnogo okoličanov pred občinsko hišo za Savo. Slovesnost je otvoril župan g. Lajovic V korenine so vložili pergamentno listino, k; so jo podpisala in s pečati opremila vsa naša oblastva in društva. Posvetilo pa je napisal učitelj g. Jože Župančič: »Kakor so korenine te lipe spojene z osrčjem ljube nam Litije — Tako naj bodo vsa naša srca složna v ljubezni do mile domačije. — Cuvajmo Jo in ljubimo, kakor je velel On, naš Vladar, — Ki je žrtvoval Srce za srečo nas vseh Domovini na oltar!«. — Ob zaključku svojega govora je izročil predsednik občine lino učencu Volku Stanku, ki ga je izvolila deca sjjma za čuvarja. Prav ganliivo je obliu bil mladi čuvar, da bo varoval on sam kakor tudi vsa naša deca lipo in spomin na Viteškega kralja. Prostor okrog lipe se je spremenil nato v neobičajno pozornico Šolarji iz vseh razredov so se zvrstili pred lipo in so deklamirali domoljubne pesnitve. Lipo. ki so jo zagrebli naši Sokoli, so
nato obsuli s prstjo rezervni oficirji in ostalo ljudstvo. Vsa množica je zapela himno, nakar je bila prisrčna slovesnost zaključena
LJUTOMER Olepševalno društvo je sporazumno z občino posadilo pred narodno šolo spominsko lipo. 1 decembra ee je zbralo pred šolo številno občinstvo. G. župan Kuharič je naglasi) pomen lipe v življenju Slovanov in se spomnil delovanja pokojnega kralja. Godba je zaigrala žalno korač nico in himno Šolski upravitelj g. Miki je prevzel lipo v varstvo šole, nakar je godba zaključila slovesnost 9 pesmijo »Hej Slovani« Mlado lipo oklepa lep bakren obroč s primernim aapisom. _ Proslava Sokola je bila v znamenju žalovanja in zelo lepo učinkovita Udeležilo se je je članstvo skoro polnoštevilno Spored je obsegal pesmi, govor br. staroste, poslanico in zaobljubo članstva. Dne 2. t. m. se je Sokol oddolžil tudi spominu pok staroste br Joška Rajha. Slovesnost je bila določena za 14. oktobra, pa je morala biti preložena. Na pokopališču se je zbralo precej članov Sokola Starosta br dr. Stajnko je v globoko občutenem go voru orisal lik pokojnega vodje Murskega Sokola, pevski zbor pa je zapel dve žalo-stinki. Društvo je položilo na grobnico svojega nepozabnega ustanovitelja lovorjev venec s trakom v državnih barvah
LOČE PRI SLOV KONJICAH. V nedeljo 9. t. m. bo blagoslovitev novega vodovoda. ki ga je zgradila banska uprava Svečanosti se udeleži tudi zastopnik g. bana. Na prireditvi se bo tudi vsadila spominska lipa. Vsem, ki so nam pripomogli do zdrave vode, zlasti JNS, ostanemo vedno hvaležni.
ORMOŽ. Po službi božji 1. decembra snvo vsadiii spominsko lipo. Pri tej priliki je imel predsednik mestne občine primarij g dr. Hrovat lep nagovor Za spominske lipo je bil izbran eden najlepših prostorov v mestu, in sicer tako zvani mali Tivoli med župnijeko cerkvijo In palačo Mestne hranilnice Zatem je bila v telovadnici sokolska slavnost z deklamacijami, petjem in prisego članstva. Uspehi, ki jih zazna muje v občinskem gospodarstvu krepko vodstvo predsednika dr Hrovata, se vedno bolj množijo Temeljito se je preuredila stara mestna hiša v dostojne uradne prostore, medtem ko se je druga oddala do-bičkanosno v najem Najvažnejše za nas meščane je pa dejstvo, da je mestna ob čina prevzela zadružno elektrarno Ormo žani smo imeli dosedaj privilegij najdražje razsvetljave v dravski banovini Zaradi tega z veseljem pozdravljamo ukrep občinske uprave z nado, da bo tok postal cenejši.
TRBOVLJT3. Lepo so proslavile 1. december tudi naše rudarske Trbovlje Pri proslavi, ki jo je organiziralo županstvo, je sodelovalo vse prebivalstvo Pred rudniško restavracijo so se formirala društva in ostali v veliko povorko: na čelu 8 zastav. za temi rezervni oficirji, Sokoli, gasilci, bojevnik!, zastopniki oblasti ln ura dov, železničarji In ogromne množice pre bivalstva Po službi božji Je bila odkrita pod »lipo svobode« spominska plošča Slovesnost je otvoril g župan Klenovšek z lepim nagovorom, v katerem je očrtal pomen 1 decembra za vse Jugoslo vene Tople besede je Izpreeovoril v spomin pokojnega velikeea kralja in poudaril Izraze globoke vdanosti mlademn kralju Med svečanim aktom so svirale kar tri godbe delavska, sokolska ln železničarska Proslava je bila res veličastna; Se bolj veličastna bi pa bila. ako bi se pri rudniku ta dan ne delalo Rudniška uprava ve celo leto naprej, kdaj je državni praznik in bi morda svoje obratovanje uredila tako, da ob državnih praznikih delo počiva, oziroma se omeji na najnujnejša vzdrževalna dela Namesto da se je praznovalo v sredo, naj bi počivalo delo na državni praznik. V bivši Avstriji so 6e državni prazniki upoštevali, zakaj se ne bi v naši nacionalni državi?! Zvečer je imel svojo intimno proslavo Sokol Proslave se je udeležilo skoro vse članstvo In prlseelo novemu kralju. Sodeloval je oktet rudniških nameščencev.
SLATINA RADENCI. L decembra je Wla
▼ župni cerkvi pri Kapeli služba božja, katere se ni udeležila samo šolska mladina in društva, nego v še večji meri naše preprosto ljudstvo, kar je pač najboljši dokaz narodne zavesti na naši severni meji. Po maši je pred cerkvijo zasadil npravnik ban-skega nasada g. J. Glaser košato lipo. ki jo je zasula naša mladina. Pri tej priložnosti je imel govor narodni poslanec g. J Zem-
Tarzan in njegova družica
Spet smo dobili v Ljubljano film, ki je po svoje senzacija m ki bo nedvomno privabil lepo številc gledalcev zaradi svoje vsebine in prvovrstnih igralcev.
O »Tarzanu«, tej legendami osebnosti,
ni treba še posebej govoriti, saj menda ni človeka, ki ne bi bil že kdaj o njem slišal. Ko je izhajal v knjigah, so se zanj ljudje kar trgali. Na milijone izvodov je šlo v svet in le malo je jezikov, kamor ne bi bili tega modernega Robinzona prevedli. Tudi Slovenci imamo prevod vseh delov. Kmalu so Tarzana predelali tudi v film
in prav pred kratkim so prvič vrteli v kinematografih film »Tarzan in njegova to-varišica« ki si ga zdaj lahko ogledamo tudi v Ljubljani.
Naj povemo kratko vsebino tega napetega filma:
Doslej niso še nikoli našli ostankov alo-
Ijič. Živo nam je prikazal delo in trnjevo
pot vzvišenega blagopokojnega kralja. Po vzklikih »Slava mu!« je sledil enominutni molk. Nato je poslanec izročil lipo v varstvo naši šolski mladini s pozivom, naj jo čuva kakor tudi našo domovino pred notranjimi in zunanjimi sovragi. Mladina je zapela lepe narodne pesmi, ki so se razlegale daleč tja preko Slovenskih goric v protestni dan proti mejam.
ŠMARJE—SAP. Prvega decembra je bila vsa naša vas okrašena z narodnimi zastavami na pol droga Po maši smo na najlepšem prostoru Šmarja vsadiii spominsko lipo. Ob navzočnosti številnega občinstva, zastopnikov oblasti in narodne šole so prinesli lipo k jami in jo vsadiii člani občinske uprave s predsednikom občine g šker-jancem. Pomen spominskega dogodka je pojasnil navzočim g. upravitelj šole. Drevo naj se imenuje Petrova lipa. oskrbuje pa naj jo šolska mladina. Udeleženci so potem napolnili dvorano prosvetnega doma. kjer jih je prijetno presenetil umetniško okrašeni oder. Tu je g. upravitelj opisal zgodovinski potek našega uedinjenja in njegov veliki pomen posebno za nas Slovence. Sledilo je več lepo uspelih priložnostnih deklamacij in ldejanka »Uedi-njenje«. Gdč Merharjevi vse priznanje ln zahvala za večtedenski trud in žrtve, katerih sad Je bila tako lepa akademija. Tudi ostalim sodelavcem in sodelavkam vsa pohvala in prošnja, da bi nas kmalu razveselili s kako novo prireditvijo. Posmeh-ljivcem in oviralcem našega javnega dela pa bodi za sedaj samo to povedano, da bomo ščitili vsako pametno Javno udejstvo-vanje z vsemi sredstvi, ker ne vidimo med svojimi protektorii le vse napredka željne javnosti, temveč tudi oblast.
ST LAMBERT. Tudi pri nas smo se oddolžili spominu blagopokojnega kralja ob smrti in na dan pogreba. Dan Uedinjenja smo proslavili v tukajšnji šoli s slavjem zasaditve spominske lipe, ob udeležbi pred-statvnikov vseh ustanov krai. šolskega odbora. vsega občinskega odbora s predsednikom občine Vrtačnikom Tvanom, s članstvom JNS, s predstavniki Rdečega križa, gasilske čete in vse šolske mladine. Šolski upravitelj Jarnovi? Franc je imel slavnostni govor o uedinjenju in o pomenu zasaditve lipe. Pod korenine smo vstavili steklenico s spominskim listom. V povzdigo slovesnosti so lovci oddali častno salvo. Res. lepo slovesnost je zaključila šolska mladina s himno.
Čuvajmo Jugoslavijo!
ZAGORJE OB SAVL Ve« revir sc je odel z državnimi trobojmicami, ki so prvič izza najglobokejše žalosti zavihr&le z vseh poslopij. Sočne barve so prinesle v vsa srca vedrost, pogled je z zaupanjem zrl v bodočnost. Se noben prvi december ni pokazal tolike iskrene edinosti kakor ta. Po maši se je mnogobrojno občinstvo zgrnilo okoli prostora pred občinsko hišo, kjer je bila izkopana jama za spominsko lipo. Predsednik občine g. Drnovšek je v zelo lepem govoru orisal neminljive zasluge Viteškega kralja Mlademu kralju pa je obljubil. da ga bo narod podpiral pri izvrševanju oporoke kraljevskega očeta. Nato je vložil v jamo steklen valj s spomenico m podpisi vseh društev io korporacij. Med tem, ko so zasajali lipo, je igrala rudniška godba župnik g. Markež pa je ob asistenci duhovništva blagoslovil sadiko, ki naj ji daje rast »prijetno pihljanje dobrih sapic«, šolski upravitelj g. Janko Levstik je poveličeval lipo kot simbol slovanstva in izrazil trdno vero v procvit naše lepe domovine ter vzklikal našim narodnim svetinjam ob glasnem navdušenju navzočih. Sledile so deklamacije. Nato pa je mladina tudi lepo zapela. Združeni zbori so zaorili »Hej Slovani« in «Od Urala do Triglava«. Zaključila je svečanost rudniška godba s himno Takoj za tem je tudi Sokol zasadil
na, ki bi bil podlegel prirodni smrti. Zato so domačini in naseljenci v Afriki prepričani, da čutijo sloni, kdaj se jim bliža konec življenja in gredo takrat na neki skrit kraj, kjer poginejo. Vsi sloni poznajo ta kraj in zato se morajo nahajati tam ogromne množine slonovine.
Siromašni zemljepisec profesor Parker je odkril to neizmerno bogastvo, toda umrl je, preden ga Je mogel dvigniti. Njegova hči Jana je ostala s svojim možem Tarzanom v pragozdovih, četrti tovariš lovec Harry Holt pa je odpotoval na Angleško. Zdaj se je z nekim svojim prijateljem vrnil v Afriko, da skupaj s Tarzanom dvigne zaklad.' Na ladji je pripovedoval, da ima
načrt poti, ki vodi do tega zaklada, in ta načrt mu je neki Van Ness ukradel.
Ko so prišli v Afriko, Je Van Ness zvijačno vzel 50 domačinov, ki so bili namenjeni za Holta in hotel z njimi prehiteti prave lastnike slonovine in jim zaklad ukrasti.
Tu se začenja najnapetejša zgodba, kar si jih more človek misliti. Divji boji v gozdovih, kamor še ni stopila noga belokož-ca, zven, ki preže na človeka, nalezljive bolezni — vse so morali preživeti iskalci slonovine. dokler niso dosegli tega, kar ao hoteli.
na tvojem letnem telovadi&u spominsko kpo Kratek nagovor je imel učitelj g. Ko-čmerl. Popoldne je bila v Sokolskem domu zaprisega dece in naraščaja, zvečer pa v slavnostno okrašeni telovadnici z^ris-ga vsega članstva, ki je na vse napravila globok vtis Sodeloval je orkester Glasbenega društva, spominski govor je imel učitelj g Klun, recitacijo pa g. Košmerl in nara-ščajnik Babič.
ZDOLE PRI BREŽICAH. Na posebno lep način so Zdolani proslavili praznik uedinjenja. V bližini občinskega doma so posadili kar dve lipi V vsako jamo so dali po eno steklenico 8 spominskim perganientom. Ob 8. je župnik duh svetnik g. šoba Alojzij opravil službo božjo. Po maši je šolska mla dina odšla pred občinski dom Sledilo ji je vse občinstvo Predsednik občine g Zupančič Franc je lepo pojasnil pomen narodnega praznika Sledil je govor šolskega upravitelja g. Ivanuša Roberta, ki je pojasnil, zakaj sadimo lipo. Akademik Presnik Ivan je pojasnjeval veliko zunanjepolitično udej-stvovanje Viteškega kralja Aleksandra I. Prav lepa je bila deklaniacija učenke o mrtvem kralju. Slednjič je podpredsednik občine g. Šoba Alojz obrazložil ljudstvu /a sluge blagopokojnega kralja Aleksandra I. za notranjo ureditev države. Spominjal se je mnogih njegovih zmag. Žrtve prednikov naj nam bodo vzor in naše delo ne bo težko! Po govorih je prvi položil zemljo v jamo g. duhovni svetnik, nakar je enako storilo ostalo občinstvo, ki je bilo močno prevzeto od vse proslave.
ŽIROVNICA "sokolsko društvo Žirovnica-Breznica je vprav veličastno proslavilo praznik uedinjenja Že na predvečer in po tem vso noč se je blestel nad rezervoarjem monogram Nj Vel kralja Petra II s krono, delo tukajšnje elektrarne Na praznik pa je bilo vse dopoldne posvečeno proslavi in spominskim svečanostim Po službi božji ie društvo zasadilo spominsko lipo na idiličnem prostorčku za spomenikom sv. Janeza
in sv. Pavla v Žirovnici Slavnosti 6o pri sostvovali poleg predsednika občine gosp. Bizjaka, še zastopniki civilnih, cerkvenih in vojaških uradov, društev in korporacij. šolska mladina z vsem učiteljstvom in mnogoštevilno občinstvo. Siarosta br. Mokorel je v lepem govoru orisal velika dela blagopokojnega kralja in poinen zasaditve, nakar smo pod lipo zakopali steklenico 6 spom<»-nico kot sporočilo poznejšim rodovom, kako težko je bil prizadet narod ob izgubi svoie-ga Viteškega vladarja Po zasaditvi je bila v telovadnici slavnostna seja. Na lepo okrašenem odru se je pod sliko pokojnega vladarja in mladega kralja razprostiral zemljevid kraljevine, pod njim pa bleščeč napis: »Čuvajmo Jugoslavijo!« Po pestrem sporedu, recitacijah, deklamacijah, pevskih točkah in čitanju poslanice je bila proslava zaključena s slavnostno zaprisego vsega članstva. Hvaležni mlademu in marljivemu sokolskemu društvu kličemo: Le tako naprej!
Iz življenja
BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes ob pol 16. in ob 20. ter jutri v nedeljo ob pol 16. in ob 20. velezaniiniv film »Moderni Robinson«. Predigra nov Paramountov tednik.
BOST AN J. Od 4. septembra do 4. t. m. se je vršil v Boštanju kmetijsko-gospo-dinjski tečaj, katerega se je udeleževalo lepo število kmečkih deklet. Poleg voditeljice tečaja ge. Sušnik-Golmajerveve Franje in strokovne učiteljice gdč Barletove Mire so na tečaju predavali še banovinski zdravnik g. dr. Turko iz Sevnice, sreski kmetijski referent Ambrož iz Krškega in sreski kmetijski referent Mahorič iz Brežic. Zadnje dni tečaja je bila prirejena tudi prav lepa razstava, ki je pokazala da dekleta niso zaman obiskovala tečaja. Iz besed govornikov in domorodnih pesmi gojenk se je izražala hvaležnost nasproti vsem, ki so pripomogli, da se Je tečaj izvršil s tako lepim uspehom
JBŽICA. Iz hvaležnosti do kralja Uedinitelja odkrije tukajšnja Narodna odbrana na pročelju narodne šole na JeiicJ marmorno ploščo z vklesano kraljevo oporoko. Svečanemu odkritju v nedeljo 16. t. m ob S. popoldne prisostvuje poleg tukajšnjih organizacij tudi vpa šolska mladina Vabimo vse občane, da v čim večjem šte vilu prisostvujejo tej pletetnl nacionalni svečanosti.
GORJNJA RADGONA. Proslava 1. decembra je bila slovesna. Po končani službi božji se Je zbrala šolska mladina v 5. razredu, kjer Je poteku proslave prisostvovalo tudi Številno občinstvo. Gasilstvo se je zbralo v drugem razredu osnovne šole in Je predsednik Hrastelj Joža imel govor o zgodovini slovanstva in o nedinjenju. Ob 11. Je proslavil narodni Ln sokolski praz nik Sokol v občinski hiSi. Proslavi so prisostvovali tudi zastopniki uradov ln depu-tacija gasilstva v krojih.
ORMOŽ. Zbor obrtnikov se ie vrSil prejšnjo nedeljo v Skorčičevi gostilni. Vodil je zbor predsednik Združenja obrtnikov g. Masten Matevž. Glavno poročilo je imel g. Novak iz Maribora; govoril je o vseh važnejših obrtniških problemih Pravilno je poudaril govornik, da zborovanje ne more biti manifestacijsko, temveč glasen klic proti krivicam, ki se gode obrtniškemu stanu, da je v najbednejšem položaju. Predsednik se je zahvalil poročevalcu za njegova izvajanja in sc tudi vsi na-vzočni soglasno pritrjevali njegovim odkritim besedam. Predsednik Združenja mlinarjev in Žagarjev g. Petovar Maks je prečital resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. G. Sadravec Peter iz Ormoža je imel zaključni govor, v katerem je obravnaval mnoge težnje našega obrtnika in stavil še nekaj predlogov k predloženi resoVaciji. — Ženska podružnice CMD je nriredila
Prekrasni prizori v filmu morajo očarati vsakega gledalca. Johnny WeissmQller, nekdanji svetovni rekorder v plavanju, kaže svoje bravure pod vodo. Tudi kot telovadec je odličen in časih si kar ne moremo misliti, kako jc mogoče delati tako vratolomne skoke, kakor jih opazimo pri
nJem. Tudi njegova partnerica, mlada, simpatična Američanka Maureen O' Sulli-van je pokazala, da je prvovrstna igralka.
Poglavje zase so prekrasne prirodne slike in slike bojev med živalmi in ljudmi. Lahko rečemo, da kaj takega v Ljubljani še nismo videli.
Zato Je prav gotovo, da bo ta film obiskalo veliko število ljudi in da ne bo odšel nihče razočaran.
tudi letos miklavževo za siromašno deco.
Kljub veliki krizi so bili prispevki posameznikov obilnejši kakor druga leta. Zato je bilo obdarovanih lepo število otrok. Vodstvo narodne šole se zahvaljuje gc. Pavli Omulčevi, ge. Roži Prijateljevi, gdč. Editi Potrčevi in celotnemu učiteljskemu zboru meščanske in osnovne šole za trud pri prireditvi in darovalcem za lepe darove.
POLJCANE. Prvodecembrska proslava Sokola je bila zelo svečana. Na sporedu bile deklamacije, petje, godba, lepo je tudi učinkovala alegorična slika: 1. december 1934. Slovesna je bila zaprisega članstva. — V nedeljo je dramatski odsek Sokola otvoril sezono z igro »Scampolo« Vse je zagrabila zgodba pocestnega dekleta jScampo-loi, ki ga je izvrstno z doživetjem odigrala učiteljica s. Cerčkova. Z lepo igro so pripomogli do uspeha še seste ir. bratje: Hu-dinova. Detičkova, Živko, MesariČ, Rouer in Ritonja. Slednji je imel tudi režijo in je oskrbel scenerijo. Igro je spremljal v nekaterih prizorih salonski orkester pod vodstvom dr Hronovskega Igre naj se začnejo točno, ob pravem času pa naj bo na mestu tudi cenjeno občinstvo. Pripravlja se igra »Marjetica«. — Upokojeno učiteljico gdč. Marijo Ne-zovetičevo je spremilo ua zadnji poti veliko ljudi Zlasti je prihitelo sem uči-teljstvo, zastopana je bila šolska mladina, gasilci v kroju. Sokoli in pevski zbor. ki je zapel blagi pokojiiici »Vitrred« in »Blagor ji c. Naj v miru počiva! _ Pred dnevi je bila letos posodena v Boču prva divja svinja, in to od lovskega paznika Slomška iz Mo-draž. Ko bo sneg, prirede pogon.
SREDIŠČE Po zgledu drugih krajev ja tudi naše obrtništvo otvorilo svoj obrtniški teden z manifestacijskim shodom Obrtneca društva. Shodu je ob navzočnosti župana g. Kolariča, zadružnega nadzornika g. Založnika in Člana banovinskega sveta Zadravca predsedoval g. Franjo Robič. V krasnih be-sedah je navzočim razložil pomen obrtniškega tedna. Čigar geslo »Svoji k svojim« naj bi postalo za bodočnost trajna deviza kupujočega občinstva Za g. predsednikom je g. nadzornik v izbranem poročilu obravnaval stališče slovenskega obrtništva v razmerju z drugimi stanovi, naglašujoč posebno navezanost kmeČkena stanu na obrtništvo in ocenmjoč solidnost dela' našega obrtništva ter važnost njecovega obstoja s vidika državnih in socialnih interesov Prelepo poročilo svojega starega znanca in prijatelja g. Založnika je središko obrtništvo vidno zadovoljno kvitiralo z izrazi prisrčne hvaležnosti. — c.
STRA-ŽISCE. Sokolsko društvo je imelo prav lepo proslavo uedinjenja v Sokolskem domu Zbralo se je članstvo z naraščajem, uprava društva na odru, pevski zbor pod vodstvom br. Keržiča pa na balkonu. Po uvodni pesmi i-Sokolski pozdrav« je otvoril sejo starešina br. Benedik France, nar-to pa je govoril starosta br. Završnik ia Kranja in poudaril poseben pomen današnjega praznika, ki zahteva podvojeno delo in strnjenost v sokolskih vrstah. Brat Rant je recitiral »Umro je Veliki Kralj« Vojislava Iliča ml., po prečitanju poslanice pa je zbor zapel »što čutiš Srbine tu-žni« Sledila je prisega in himna. Sestrica Rar.tova je recitirala Gar.glovo ^Sokolsko bratstvo«, nato je govoril en naraščajnik. Spored v dvorani je zaključila pesem »Na dan, Slovan!« Nato se je formiral pred Sokolskim domom sprevod in krenil na Pante. kjer je župan občine Stražišča tn podstarosta br. Tone Križnar zasadil lipo. Zbor je zapel še pesem »Iz bratskog zagrljaja«, vsi navzoči pa mogočno slovansko himno »Hej Slovani«. Razširjenje in prodiranje sokolske ideje in misli v našo vas nas navdaja z največjim veseljem.
VRANSKO. 1 in 2. t. m. je priredila podružnica CMD Cankarjevo dramo »Kralj na Betaynovi« Igralci so vsi dobro rešili svoje vloge, nekaj pa jih je igralo celo prav odlično Igralcem in občinstvu se priporoča točnost.
ZALOG V »Jutru« smo brali poročilo o žalostnem, pri Devici Mariji v Polju se vr-šivšem pogrebi: železniškega desetarja Janeza Rometa. ki se je bil smrtno ponesrečil v bližini čuvajnice ne daleč od postajališča Resnici na ljubo naj omenimo, da niso sodelovali pri pogrebu ne železničar* ska godba ne pevci Zaslužil bi pokojnik vsai kratek nagrobni govor, saj je bil več let član in odbornik TTdruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev In brodarjev. Ponesrečeni desetar Rome Janez ni bil po domače Pišen temveč Tilnov iz Velike Ko-strevnice Poročil se nI z domačinko iz okolice gmartna pri Litiji, temveč z Jožefo Lukančevo ®.z Doba pri Domžalah Rome-tova mati mu tudi še ni bila Izročila posestva ip je i"* dane? sama lastnica
B*
T
Jutri igra pri nas državna reprezentanca!
Na Stadionu ob dveh — Pred tekma pomladek Primorja : pomladek Ilirije ob eni
Nabavite vstopnice že v predprodaji!
Dočakali smo tedaj tudi državno reprezentanco na naših tleh. Edinstvena prilika, ki se nam nudi po srečnem naključju in po uvidevnosti merodajnih pri savezu in ki se zlepa ne povrne!
Na Stadionu nastopi proti ljubljanski enajstorici kompletna državna četa, kakor bo- igrala v Parizu. Postava je taka:
G laser _ Ivkovic, Matošič — Jazbec,
Gaye.r, Lechner — Glišovič, Živkovič, Sloga, Vujadinovič, žečevič.
Podsavezni kapetan pa je poklonil zaupanje naslednji ljubljanski enajstorici:
Starec — Svetle, Bertoncelj I. — Zemljak, Slamič, Boncelj — Ice, Slapar, Piklč, Bertoncelj II., Zemljtč.
Upajmo, da bo naše moštvo kos veliki nalogi in veliki preskušnji! Ne zahtevamo in ne želimo čudežev, prijetno pa nam bo, če bomo lahko ugotovili, da so naši fantje zaigrali ostro in pogumno, toda fair, lepo, t<->da koristno.
Naša ent-jotorica je sestavljena iz Igral-
cev Primorja in Ilirije. Oba kluba igrata danes v težki tekmi. Ilirija prvenstveno z Mariborom v Ljubljani, črno-beli pa gredo na prijateljsko revanšo v Zagreb proti Hašku. To pomeni izvesten handicap za naše fante, ki bodo kolikor toliko utrujeni. Kljub temu pričakujemo od njih, da bodo postavili državni reprezentanci dostojnega nasprotnika.
Predtekmo
bosta igrala pomlad k a belo-zelenih tn črno - belih. Tudi to srečanje ne bo brez zanimanja. Pomladek je temelj boljše bodočnosti, da vidimo, kdo skrbi bolj zanj, črno-beli ali belo-zeleni?
Vstopnice v predprodaji.
Ob velikih prireditvah se stalno ponavljajo nevšečnosti pred blagajnami. Zato je podsavez dal vstopnice v predprodajo, da se tem nevšečnostim izogne, Dobe se danes in jutri od devete dalje ob vhodu v kavarno Emono. Sezite po njih!
Kodak
NOV FOTO-APARAT NA POTI K ZMAGI!
KODA K—„R E TI N A"
Mojstrsko delo. Omogoča vam 36 posnetkov brez truda na enem filmu pri športu, na domu, na potovanja in ponoči. Cena
Din 1.590.
„RETINA
Oglejte si ta aparat pri fototrgoven. Možnost plačila na obroka UPORABLJAJTE VEDNO KODAK-PANATOMIC-FILM
Podsavezna liga
Dames na Stadionu ILIRIJA : MARIBOR
Prihodnji dve tekmi v podsavezni ligi sta Ilirija : Maribor danes ob 14.30 na Stadionu in Železničar : Hermes jutri v Mariboru. Ilirija je s tekmami nekoliko v zaostanku in mora igrati potem še z mariborsko Svobodo in 3 Hermesom. Razen tega se srečata še Rapid in Maribor. S tem bo jesensko podsavezno prvenstvo končano.
Ilirija sedaj vztrajno nabira točke in »e bliža prvim na tablici. Za jutrišnjo tekmo ima na razpolago kompletno I. moštvo, ki se je v zadnjih tekmah proti Primorju, Železničarjem itd. pokazalo z najboljše strani, in ki ima za jutrišnjo tekmo pač mnogo šans. Kljub temu pa bo storila dobro, ako svojega nasprotnika ne podcenjuje, kajti ISSK Maribor je očividno prebrodil posledice iz znanega poglavja Zg. Kašelj, sicer se ob koncu jesenskega prvenstva ne bi nahajal na vrhu tablice! S tem, da se je vrnil v moštvo preizkušeni vratar Koren, je zamašil zadnjo vrzel v enajstorici in se upravičeno zopet smatra za pravega predstavnika mariborskega nogometa.
Pri spomladanski tekmi v Mariboru so sc pripetili incidenti, ki so dvignili mnogo prahu. Tekma je bila takrat zaradi vmešavanja publike prekinjena pri stanju 3:2, JNS pa jo je verificiral s 3:0 za Ilirijo. Prepričani smo lahko, da bo jutrišnja tekma potekla vse drugače, gladko in regularno.
Predtekmo igrata ob povoljnem vremenu B moštvi Ilirije in Hermesa ob 13.15.
Prvenstvo drugorazrednih
Na Igrišču Slovana; v soboto ob 14.15 Slovan : Svoboda, v nedeljo ob 9. Slovan : Mladika, ob 10.30 Mars ; Sloga.
Na Igrišču Jadrana: v soboto ob 10. Sloga : Slavija, v nedeljo ob 10. Jadran : Svoboda.
Ker je vstopnina k tekmam zelo nizka
tn so srečanja odločilna, bodo gotovo sim-patizerji klubov v velikem številu posetili
te tekme.
Državno prvenstvo
v table tenisa
Danes iu jrrfri v hotelu Miklič
Danes dopoldne se začne tekmovanje za državno prvenstvo v table tenisu za leto 1934-35. Včeraj popoldne in zvečer so že dospeli prvi tekmovalci v Ljubljano. Na startu bodo naslednji klubi s svojimi kompletnimi ekipami; Zagrebačko klizala-čko društvo, Makabi, Zagreb. Croatia Zagreb, YMCA Zagreb, ASV Gradec, Au-stria Gradec, KAC Celovec, SSU Sombor, Grafičar Novi Sad, Jugoslavija Celje, SK Mura Murska Sobota, Ilirija, Hermes, Korotan, Reka in Slavija vsi Ljubljana. Danes so na sporedu naslednje discipline: double dam, double gospodov, handicap eingle gospodov, single gospodov, vse s finalom ln zvečer dvoniatch Gradec— Ljubljana. Ta dvoboj ss bo odigral po Swaythlin-cup sistemu z eno damo. Gra-ško moštvo bodo predstavljali dr. Jentl, Kirchner. Karatzi in ga. Jentl. Ljubljano pa bodo reprezentirali Weissbacher, Horvat in Nagy ter gdč. Neda Geržinič. Jutri se bo turnir razvijal z naslednjim sporedom: single dam, prvenstvo moštev, rnJxed double, single juniorjev in prvenstvo družin.
Tekmovanje se bo pričelo oba dneva ob 8, 14. in 21. Enkratna vstopnina je 4, celodnevna 10 tn permanentna 16 Din. Vodstvo turnirja bo sproti objavljalo potek in rezultate turnirja na razglasnih deskah, ki bodo pred Evropo, pred trgovino Goreč in hotelom Metropol.
Službene objave LNP
(Seja u. o. 5. XII.)
Za tekmo državne reprezentance proti ljubljanski reprezentanci, ki se vrši na igrišču Ilirije, se določi; vrhovni reditelj g. Kralj, nadzor nad blagajno g. getina, kluba Ilirija in Primorje morata postaviti po 10 starejših rediteljev z rediteljskimi znaki. Nastop službe za vse točno ob 12.30.
Predtekmo ob 13. igTajo juniorji Ilirije in Primorja.
Na predlog podsaveznega kapetana se nominira reprezentanca Ljubljane: Starec, Brtoncelj I., Svetic L, Boncelj, Slamič, Zemljak, Zemljič, Brtoncelj n., Zupančič, Slapar, Rihar. Rezerve: Brglez, Pogačnik, Janežič, Makovec, Malič. Vsi nominirani igralci morajo prinesti kompletno opremo in črne hlačke, le drese dostavi SK Ilirija. Vsi pozvani igralci se morajo javiti pod-saveznemu kapetanu v garderobi Ilirije točno bo 13.30.
Objavlja se naslednje avtentično tolmačenje § 10. o. p. (JNS službeno br. 51. t. 20): »Nastop igralca v timu kluba, ki igra kvalifikacijsko tekmo za sprejem v članstvo JNS. se smatra za javen nastop ter dotični igralec ne more preklicati svoje prijave in se vrniti v matični klub s pravico takojšnjega nastopa, marveč se mora, če se vrne v svoj prejšnji klub, ponovno verificirati s 3 in 6 meseci.« Nadalje objavljamo principielno tolmačenje JNS v zvezi s § 9. pravil prvenstvenih tekem (JNS službeno br. 51. t. 21.): »če na prvenstveno tekmo ne pride odrejeni sodnik ali njegov namestnik, izbereta kapetana timov v sporazumu s podsaveznim odnosno saveznim delegatom sodnika za dotič-no tekmo, postopajoč pri tem po določbah § 9. pravilnika o prvenstvenem tekmovanju. Ako se kluba ne moreta sporazumeti glede sodnika, izžreba sodnika podsavezni zastopnik izmed prisotnih sodnikov, od-nosno neizprašanih sodnikov. Klub. ki ne bi hote! igrati tekme pod vodstvom tako določenega sodnika ali ki sploh ne bi hotel sodelovati pri odrejanju sodnika, izgubi tekmo par forfait.«
Iz članstva JNS Je na podlagi § 10. t. a) pravil JNS črtan SK Enakost z Jesenic ter je odslej prepovedano vsem včlanjenim klubom igrati s tem klubom kakršnekoli tekme.
Ker prepuščajo posamezni klubi neposredno pred tekmo prvenstvene tekme protivnikom, opozarja podsavez ponovno na finančna določila, glasom katerih mora klub, ki tekmo prepusti in to ne javi pravočasno, nositi vse stroSke. Poleg tega bo odslej podsavez take klube še občutno denarno kaznoval.
OZKS se preda ss. g. Jordan zaradi napačnih navedb prestopka igr. Slamiča Hermana. Od kazenskega odbora igralcu Sla-miču odrejena kazen se s 7. XII. I&34 prekine do izreka OZKS v zadevi Jordana.
Odboru poškodbenega fonda se odstopijo prijave klubov o poškodbah igralcev: Lado Francot, Ilirija; Tkalec Ivan, Amater; Kodalik Franc, Sora; Jakše Anton, Svoboda.
Na podlagi poročil sodnijske sekcije in delegatov LNP se verificira za vse tekme Igrišče SK Zaloga in SK Radomelj.
Ker se pripeti, da službene objave k. o. ne morejo vedno pravočasno iziti, se sklene. da začno teči izrečene kazni od ponedeljka po seji k. o. ter bo k. o. v bodoče trajanje kazni v službenih objavah točno označil z datumom nastopa in poteka kazni.
Klubi Kamnik, Žalec, Mengeš se poslednji č pozivajo, da urede svoja igrišča ln zaprosijo za verifikacijo istih, da se morejo predložiti v sprejem v članstvo JNS.
Vsi klubi se opozarjajo, da je finančne pogoje za oaigranje prvenstvenih tekem dopolniti v toliko, da se prizna klubu, ki potuje, poleg polovične vožnje še Din 40
kot novo uvedeno takso za uverenja za polovično vožnjo.
Opozori se SK Slavija, da mora v bodoče postaviti pri prvenstvenih tekmah določeno število rediteljev v izogib kazni.
Uvede se postopanje proti članu u. o. ing. Debelaku, ker se ni odzval delegiranju na prvenstveno tekmo Trbovlje : Amater.
SK Svoboda Tržič mora vrniti ASK Gorenjcu znesek Din 286 za polovično vožnjo, ker je prvenstveno tekmo prekasno odpo^
vedala.
Ukine se postopanje proti članu u. o. g. Jugovcu Francu zaradi pomanjkanja dokazov.
Na podlagi poročila ZNS, sekcija LJubljana, ter uradnih ugotovitev se odredi, da mora SK Hrastnik povrniti SK Dobrni znesek Din 105 (za reklamo in črtanje igrišča), ker je on zakrivil, da se ni v smislu 5 9. pravilnika prvenstvenih tekem odigrala odrejena kvalif;kacijska tekma Dobrna ; Hrastnik. I. Stanko, tajnik I.
Zbor sodnikov JLAS, Ljubljana. (Službeno.) Občni zbor bo v sredo 19. t. m. ob 20.30 pri Slamiču. Gg. sodniki se ponovno opozarjajo, da so brezpogojno vezani na udeležbo. Dnevni red še objavimo.
Celjski nogomet. Jutri ob 14. se bo pričela pri »Skalni kleti« v Celju zanimiva prijateljska tekma med mariborskim Rapidom in celjskimi Atletiki.
Kamniški nogomet. Zadnje tekme so pokazale, da so kamniški nogometaši v prav dobri formi. V Ljubljani so pred tekmo Ilirija : železničar odigrali revanžno tekmo z rezervo Ilirije in dosegli častni neodločen rezultat 1:1. v Kamniku so Hiri-jani zmagali v razmerju 5:3. Kamničani so se pred ljubljansko publiko prav dobro odrezali, zlasti pa Je žela mnogo priznanja obramba z vratarjem Humarjem. v nedeljo so Kamničani odigrali tekmo z rezervo Domžal in seveda zmagali v visokem razmerju 10:0 (6:0). Danes pa se bodo pomerili z domžalskim Diskom, ki bo poslal v Kamnik kompletno enajstorico.
ASK Primorje (nogometna sekcija). V nedeljo od 13-30 dalje vršijo rediteljsko službo na igrišču Ilirije: Gvido, Brodar, Klani- s ■A, Saunig, Fuks, FloriJ-an, Erbežuk, Oer- 1 zetlč, Škerlj, Lovrač. Zaradi predtekme na j Siac o nt v nedeljo, naj £odo Juniorji 00 I 13.30 v naši garderobi.
SK IBriJa. Seja načelstvu bo v pojsdeTJek ob 20. v damski sebi kavarne Emo.ie. Gg. tačeinki sekcij, ki še niso predložili upravnemu odboru !etn;h poročil, se naprošajo, da i«ta č mpreje predlože. Redni občnT zcor bc v sredo 12. t m. ob 30. v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev z naslednjim dnevnim redom: poročila npravnega odbora, sekciisklh načelnikov in revzijske-ga odbora, volitve nadomestnih odbornikov, sekcijskih načelnikov, revizijskima odbora ter razsodišča, sklepanje o predlogih upravnega odbora. V frimeru nesklepčnosti s; pol ure kasneje vrši nov občni zbor brez ozira na število navzočih članov. (Nogometna sekcila). B moštvo igra predtekmo s Hermesom. Ob 12.30 naj bodo v garderobi:
Herman: Franzot, Bulievč M., Lah II, Cer-nač, Jože, Ilovar, Hortner, Žitnik II, Aljan-čič, Erber, rez. Smerdu. Eiselt I, Zorman. — Eventualne izpremembe bodo javljene do 11. v članski knjigi.
SK Mars. V nedeljo ob 10.30 igramo prvenstveno tekmo s Slogo na igr šču Slovana. Ob 10. naj se javijo načelniku: Ive, Dolinar, Korle, Ivo, Franci, Stane, Vrhove, Janez, Strnad, Novak, Tone, Gene, Miloš. Blagajno Stražišar. Reditelji Herman, Kranjc, Alfred, Gestrin. Stranski sodnik: Klemenčič. Rezerva g ra v soboto ob 14. na Korotanu. Ob 13.30 naj bodo na Rakovniku: Uče, Miloš. Pepe, Zvone, Grčar, Gestrn, Klemenčič, Povhe, Zadnik, Dane, Kranjc. Juniorji igrajo v nedeljo popoldne na Korotanu trening tekmo z juniorji Korotana. Postavo določi Zlatko. Rezerva naj dvigne opremo od 8. do 9. v garderob'. Juniorji naj dvignejo opremo po tekmi v nedeljo.
SK Slovan. Danes ob 12. naj bodo na našem igrišču: Moša III, Martinčič, Jovano-vič, Jerančič, Sinkule, Bat č, Makovec, Sinček M, Poznik, Por, Kobai I. in Sinček I. Ob 13. pa nai bodo v garderobi Butic, Ko-ibal U, Grm, Dečman, Uhan, Poljšak, Thu-ma, Kolarič, Gerjol, Keravec in Stojanovič. V nedeljo naj bodo ob 8- na našem igrišču: Bunc, Kobai H, Grm, Dečman, Uhan, Stojanovič, Thuma, Kolar č, Gerjol, Jankovič in Keravec. Pri obeh prvenstvenih tekmah stranski sodnik Batič, reditelji Crček, Makovec Oto, Makovec Pepček, Uhan, Preic, Kordin m Sinček L
SK Svoboda. Danes ob 12.15 morajo biti na igrišču Slovana: Zupet, Skapin, Drapek, Zaje, Šušteršič. Siršni-k, Cuk, Babnik, Kitek, Vahen, Brajer, Bag-gia, ob 13.45: Marc, Kamnikar, Vinšek, Habibt H, Zemljak, Ha-fciht I, Povh, Petrič, Pepček, Jančigar, Sa-mar. Reditelji Tnršč, Lekš«, Dovgan nastopijo službo točno od 12.15. V nedeljo mora- ,
io biti ob 8. zjutraj na Jadranu: Cerne, Štante, Rozman, Novak, Žagar, Girandon, Podgajšek, Dežan, Legiša, Kotnik, Pieško, Zeleznik. ob 9.30: Marc, Kamnikar, Vinšek, Nace, Zemljak. Pepe, Franci, Petrič, Pepček, Viktor. Ivan. Red telji isti kot 8. L m. nastopijo službo točno ob 8. zjutraj. Stranski sodnik rri obeh tekmah Sušnik.
SK Slavija. Danes ob 9. morajo biti na igrišču Jadrana: Kropa, Eržen. Ošabnik, Gestrin, Aljančič, Turner, Pečan, Černe, Orehek, Anke. Zinke. Stranski sodnik Kve-der. Reditelji Baumgartner I. in II., Japelj, Felštein. Blagajna Cimperman, Kotlušek.
Kolo jahačev ln vozačev priredi danes terensko jahanje tako zvano militari Udeleženci jahajo posamezno v presledkih po 6 minut drug za drugim ter morajo v določenem časn napraviti pot. Start in cilj na Knnzovem travniku v $'ški (prejšnji aerodrom). Začete* ob 13.30. Krožna pot je dolga okoli 15 km in }e pričakovati, da pride prvi jahač približno ob 14.30 na cilj.
»OI;mpijski spori«. Izšla je X. šle-viTka strokovnega mesečnika »Olimpijski šport« v povečanem obsegu in z izbranim in aktualnim gTadivom. ki odgovarja treningu lahkoaftletov v sedanji sezoni, t j. t cross oountrvju. Lepe slike izpopolnjujejo vsebino, teko d« se bo mogel ta članek g. M. Dobrina, ko bo zeključeai, smatrati aa popolno študijo te majl^p«e discipline lah-koatletskega športa. Dr. Dolničar nadaljuje svoj članek »Hrana in šport«. V zvezi s kasno sezono so tudi pravila rokometa, ki jih prinaša sedanja Stevrika »Ol^rrmijske-g« športa«. Poleg teaa tm« meseSnik tudi tabelo peforice najboljših atletov v t-cm letu za vsako disciplino, tabelo novih svetovnih rekordov m ostalo redno gradivo. »Olimpijski šport«, ki ga priporočamo našim športnikom, se dobiva v trafikah za 4 D"m. Letna naročnina meša 36 Drn. N«-roRila naj »e pošiljajo na uredništvo Zagreb. DreŠLovičeva 23, a naročnine na čekovna račun §t 38.716.
Poseni, poceni so naši čevlji
— slišimo vsak dan. Toda kakšna Je njihova vrednost, nihče ne pove. Smučarski čevlji znamke
tu<fl niso dragi, toda zanje govori njihova dobrota in kvaliteta. Vsota na poseben, drag način strojenega zgornjega in spodnjega usnja, najboljšega ostalega tvoriva in ročnega dela izbranih delavcev strokovnjakov — to Je smučarski čevelj znamke »BRANA«. Zahtevajte prospekte in cenike od tvrdke
BRATA NAGLIČ, ŽIRI
REPERTOAR
DRAMA.
Začetek ob 20. Sobota, 8. ob 15.: HlapcL Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol — Ob 20.: Wa-terlooc. Izven. Znižane cene od 24 Dir navzdoL
Hedelja, 9. ob 16.: Žalujoči ostali Izven. Cene od 24 Din navzdoL — Ob 20: Bratje Karamazovi. Izven. Cene od 20 Din navzdoL
OPEKA.
Začetek ob 20. Sobota, 8. ob 15.: Tičar. Izven. Cene od 90 Din navzdol. — Ob 20.: Hoffmannove pripovedke. Izven. Cene od 36 Din navzdoL
Nedelja, 9. ob 15.: Od bajke do bajke. Balet Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Izgubljeni valček. Izven. Znižane eene.
Danes ob 15. se igra Cankarjeva drama »Hlapci«. Kdor pozna domovino in današnje razmere v človeški družbi po vsem svetu v vseh njenih etičnih in socialnih osnovah, problemih in konfliktih, bo videl, da »Hlapci« niso niti krajevno niti časovno vezani samo na našo domovino, na naše ljudstvo iu na našo dobo. Bistvo »Hlapcev« je isto po vsem svetu. To našo reprezentativno dramo režira g. Ciril Debevec, ki igra tudi glavno ulogo. — Ob 20. se ponovi Ra-ortova igra >Waterloo«. Dejanje nam kaže preobrat pisatelja Borovvicza. Od umetniške literature presedla k sodobni reviji. Za ceno samospoštovanja pridobi slavo in bogastvo. Dejanje je pestro, originalni balet in scenski osnutki g. ini. Franza dajejo igri živ okvir. Delo režira g. B. Kreft, v glavni ulogi gg. Gregorin in Kralj.
Danes ob 15. ee poje po daljšem premoru slara splošno priljubljena opereta »Tičar«. v naslovni ulogi nastopi g. Janko, Krislino poje ga Poličeva, kneginjo ga. Ribičeva, baronico ga. Kogejeva, barona Wap-sa g. Zupan, grofa Stanislava pa g. Gostič, ki je pel to partijo pred Štirimi sezonami, režira g. Golovin, dirigira g. ravnatelj Polič. — Ob 20. se pojejo Offenbachove »Hoffmannove pripovedke«, opera v 6 slikah. Fantastično dejanje in izredno melodiozna muzi-ka, francosko lahkotna, duhovita in bleste-
ča, uvršča to opero med najbolj igrane in uspešne. Glavno ulogo poje ga. Gjungjenae, Hoffmanna g. Gostič, v ostalih glavnih ulogah nastopita g. Peček jn Marjan Rus. V grotesknem baletu, v koreografiji g. Gotovina nastopi ves balet. Delo režira in dirigira g. Niko Štritof. Predstava je izven po znižanih cenah.
P. n. abonente prosi uprava Narodnega gledališča, da poravnajo četrti obrok gledališkega abonmaja do 14. L m.
V	nedeljo ob 15. se ponovi Nušičera komedija »Žalujoči ostali« po znižanih cenah od 24 Din navzdoL — Zvečer ob 20. pa s« igra dramatizacija romana »Bratje Karamazovi« v C. Debevčevi režijL To delo predstavlja najgloblje filozofsko razmotrivanje o življenjskih vrednotah, morali in etiki, ter je strjeno v niz dramatičnih slik, katere dopolnjuje lektor. V glavnih ulogah: gge. Mira Danilova in Boltarjeva ter gg. Cesar, Skrbinšek, Debevec, Jan, Kralj, Gregorin in Lipah.
V	nedeljo ob 15. bo prva repriza Ned-balovega baleta »Od bajke do bajke«, ki t« dosegla pri četrtkovi premieri popoln uspeh. Cene so tnižane. — Ob 20. se poje Stolzov »Izgubljeni valček«, spevoigra v 8 slikah. Delo dirigira g. A. Neffat, režira g. C. Debevec.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE.
Zafrsrek ob 2015. Sobota, 8.: Hčerki njen« ekscelence. Nedelja, 9. ob 15.: Rokovnjači.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.
Sobota, 8.: Žalujoči ostali. Premiera. Bloki Nedelja. 9. ob 15.: Carjevič. — Ob 20.: Žalujoči ostali.
Premiera »Žalujočih ostalih« in obenem
Nušičeva proslava v mariborskem gledališču. Z današnjo premiero »Žalujočih osLi-lih« slavi Maribor sedemdesetletnico Brani-slava Nušiča, najpopularnejšega književnika v naši državi. Mariborsko gledališče je uprizorilo večino njegovih del, izmed katerih je gotovo še <Gospa ministrovka«, ki je dosegla največji uspeh, v najboljšem spominu. — »Žalujoči ostali« se ponove jutri. Pri obeh predstavah veljajo bloki.
Jutri popoldne ponove Leharjevo uspelo ln muzikalno odlično opereto »Carjevič«. Opereta zaradi svojega lepega pevskega parta in posrečene vsebine splošno ugaja. Opozarjamo nanjo zlasti okoliško občinstvo.

^mm
KULTU
G LE D
Premiera plesnega poema „Gd ba\he do hajke*1
V četrtek popoldne smo v operi imeli premiero čarobno lepega plesnega poema v štirih dejanjih (šestih slikah) >Od bajke do bajke«, ki mu je knjigo napisal Ladislav Novak, muzikalno pa tragično v Zagrebu preminuli češki komponist, virtuoz in slavni dirigent Oskar Nedbal. Koreografijo je sestavil in naštudiral g. Golovin s pomnoženim domačim baletom Izkazal se je obenem tudi veščega, spretnega režiserja. Glasbeno vodstvo je bilo v rokah g. Neffata. Predstava je bila v prvi vrsti namenjena mladini. V tretji bajki je bil improviziran prihod Miklavža (Gregorin) s suito lepih angeljev in simpatičnih hudičev. Lep popoldan za otroke, saj je 6. december Miklavžev dan. Nikakor pa balet »Od bajke do bajke« ni namenjen edino le mladini Je to razkošno lep balet s prekrasno muziko, romantično bajko, simbolično vsebino, ki mora zajeti in prikleniti tudi srca odraslih, vzbuditi živo zanimanje zaradi neizčrpnih, bogatih glasbenih domislekov, živopestrega orkestra in duhovitih. pisano menjajočih se koreograf-skih čarovnij. Uvod se pri nas odigrava na igrišču v Tivoliju, v ozadju je lepa slika Ljubljane. Otroci se igra;". rle*eio. Pride naša dobra, priljubljena tetka 2!a-nica Komanova ln otrokom pove tri prav-
ljice. V vsaki pravljici je toliko blestečlh
glasbenih biserov, da jih marsikateri slavnejši komponist, kot je Nedbal, ne bi izmislil vse svoje življenje. Res, da je v tem visoko nakopičenem blagu kdaj pa kdaj kaj električnega zrnja, toda vse je tako prisrčno Nedbalovo, ljubeznivo, srečno, duhovito, da osvoji na mah. Posebno krasna je slavnostna koračnica v prvi bajki, izkušnjave slikajoča muzika druge ter plesi mesecev tretje bajke. Neusahljiv vir divnolepe muzike. Balet z Golovinom na čelu, z Moharjevo, s Smrkoljevo, z vsemi člani, otroci z naraščajem je vse skoz na mestu. Krojačnica je dala vse do poslednje niti. Veledostojno tako glasbeno kot plesno podani balet je vreden širše pozornosti vsega občinstva. Pridite in utegnete se prepričati, da romantika, čarobna modra cvetka naše mladosti, ni še usahnila in tudi nikoli ne bo.	—č.
Iz mariborskega
kulturnega življenja
1.
Dne 1. decembra smo imeli v Unionski dvorani tradicionalni koncert Narodne odbrane. Pester in skrbno sestavljen spored. Eksaktna v tehničnem in dinamičnem pogledu je bila izvedba »Slovanske uverture«, ki jo je pod preizkušenim vodstvom A. zekarja izvajal orkester »Drave«. Po
slavnostnem nagovoru, ki ga je imel po-slevodeči predsednik Narodne odbrane dr. Ivan Jančič, je sledil A. Foersterjev »Umrl je mož, mož živi«. Izvajal ga je dijaški zbor klasične gimnazije pod strokovnja-škim vodstvom prof. K. Pahorja. Vtiski so se poglabljali ob učinkoviti kombinaciji luči. v zboru je zakopano veliko ambicije in hvaležno uporabljivega glasovnega materiala. A. Faganeli je odpel tri pesmi (K. V., Ko smo jahali skoz sela, J. Pavčič, Pred durmi, Z. Prelovec, Slovenska narodna). Rad operira s sforcandi, njegove odlike so dobro znane. Na klavirju ga je spremljal U. Vrabec, ki se je izkazal kot inteligenten interpret. Ocvirkovo »Straža ob Adriji« in Juvančevo »Slovensko žemljico« je imel v programu »Jadran«, ki ima v svojem pevovodji J. Lahu odličnega mojstra in učitelja. Znano je, da razpolaga »Jadran« s prvovrstnim glasovnim materialom in da ume usoglaševati dinamične efekte s čisto glasbeno linijo. Potem je nastopil koncertni pevec Slavko Lukman. Odpel je Z. Prelovčevo »Gor čez izaro« in Konjovičevo »Pod pendžeri«. Pri tem je precej opaziti italijanski način petja ter izvajanja, ki ga spremlja živahna dramatika. Pri klavirju je bil U. Vrabec. Gotov-čevo »Na Vardarjut in Foersterjev »Večerni ave« si je izbral moški zbor »Drave« pod spretnim vodstvom A. Horvata. Zbor je dobro izpeljal svojo nalogo, le »Večerni ave« bi zahteval §e več mehkobe Prav dovršeno ps je bilo podajanje Gotovčeve »Na Vardaru«. Enotno je bilo zlivanje tenorjev, ki so v prvi vrsti ugajali. Isti zbor
Je zadovoljivo izvajal Smetanovo uverturo k operi »Dalibor«. Ob zaključku Je nastopil še zbor dijaške čete inženjerske podčastniške šole in s strumno disciplino odpel Paščan Kojanovo »Jugoslavija«.
n.
Katja Delakova je nastopila. Njen sloves Je potrdila udeležba na večeru. Razprodano. Takšnega odziva ni imela v Ma-| ribdru še nobena plesna umetnica. Predvajala Je plesno reportažo v 12 slikah pod naslovom »Cesta«. Na Dunaju so bili vz-hičeni. Tudi v Mariboru je bil nior> stoprocenten. Iz vseh dvanajstih slik Je žarel čar njene prikazovalne sile in tehnike. Plesalka umetnica, ustvarjalka velikega formata. To, kar smo videli pomeni malone popoln prelom s klasično plesno umetnostjo. Novo razodetje, nova oznani-tev te umetnosti, razpete med realizmom ln naturalizmom. Pravo, pristno, razgaljeno je to življenje na »Cesti«, ki ga Katja Delakova podaja in nakazuje z dušo, telesom, možgani. Sedaj so ti, s ceste pobrani utrinki v grozo resničnosti in življenjske sile prolcirani (Delo, Kri), sedaj v slikovito grotesko in ostro karikiranost potlačeni (Debela klepetulja. Suha soseda. Fantek iz predmestja, Prosjaček. Pijanec itd.) potem zopet v emfazo hrepenenja in vzvišenosti povzdignjeni (Hrepenenje. Veselje, Mati) Razposajenost in nemir, veselje in obup. ljubezen in sovraštvo, življenje in smrt Na tej lestvici življenja ni-ans so ubrani odtenki njene oblikovalne sile. Umetnica! Muzikalno vodstvo je bilo
v rokah prof. Pavla šivica, L. Mrzelovo besedilo je organično in adekvatno povezano s to dramatizirano slikarijo s rCeste«. Elvira Kraljeva ga je z umetniškim občutjem podala.
m.
V Ljudski univerzi je bilo v sredo 5. t. m. zvečer predavanje ljubljanskega literarnega kritika Jožeta Vidmarja o Otonu Župančiču. Izčrpno je razčlenil domovinski in nacionalni element v Župančičevem pesništvu ter opredelil s tega vidika pomen O. Župančiča v našem pesništvu in zgodovini. Župančič je izrazit duhovni pesnik, tvorec po inspiraciji, ki je z občutljivostjo antene dojemal in oznanjal vse tisto, kar je iz teme prošlih dni imelo priti v svetlobo lepše bodočnosti, v tem je proroška veličini O. Zupančičevega pesniškega bistva: duhovni glasnik in klicar iz sile inspiracije in notranje vznešenosti.
Dr. Iran Bsih. Grei f ?u*ni Slaveni. Kamni rad prof. dra. Mihajla Laskarisa. _ Pod tem naslovom ie izšla v Zagrebu kot ponatis iz »Obzorat brošura na 38 straneh, v kateri neumorni publicist dr Ivan Eeih prikazuje kulturne, zlasti še znanstvene in literarne stike med današnjo Grčiio in Jugoslavijo v elavnem Pa obravnava do<sedan e znanstveno delo profesorja solunske univerze dr Laskariea. kf fe vzlic mladosti (roi. 1. 1903.) eden naiucrledueišib sTžkih znanstvenikov in največji grški slavist. I2 te drobne, a vsebinsko bogate knjižice izvemo
10
KUb-
Gospodarstvo
Naše državne finance
Finančno ministrstvo je v »Službenih Novinah« objavilo običajni mesečni pregled o gibanju državnih iinanc. Ln sicer za mesec oktober. V oktobru so znašali državni dohodki po proračunu državne administracije 606.8 milijona Din nasproti 575.9 v lanskem oktobru in 538.5 v predlanskem oktobru; izdatki državne administracije pa so znašali v tem mesecu 534.4 milijona Din nasproti 496.7 v lanskem oktobru in 556.0 v predlanskem oktobru. Navzlic tragičnemu dogodku v Marseilleu. ki je padel baš v ta mesec, je bil donos davkov znaten. Državni dohodki od neposrednih davkov so znašali 203.0 milijona Din (lani 195.0, pred L 185.2), donos trošarine je znašal 90.3 milijona Din (49.1. 52.2), donos taks 82.5 (79.2, 82.1), donos carin 63.4 (63.7, 62.4) jn cisti donos monopolov 136.9 (134.1, 133-7).
V prvih sedmih mesecih tekočega proračunskega leta (april—oktober) so znašali državni davčni dohodki v primeri z ustre-zajočim Tazdobjem prejšnjih dveh let, kakor sledi (v milijonih Din):
april - oktober 1932. 1933. 1934. resposr. davki 887.1 1150.0 1252.6 trošarine	453.2 343.0 475.0
takse	500.1 461,5 507.5
carine	433.9 3<>8.7 397.2
višak monopolov 883.3 916.0 909.9
dcuvij	3157.6 3239.2 3542.7
•
Nasproti lanskemu letu so bili letos clavčni dohodki v prvih sedmih mesecih proračunskega leta za 303.5 milijona Din ali za 9.3 od"t. večji, nasproti 1. 1932. pa znaša povečanje 385.1 milijona Din ali 12.2 odst. Najbolj so se v zadnjih letih zaradi stroge davčne prakse povečali dohodki od neposrednih davkov, ki so bili leto« v primeri z l. 1932. za 41 odst večji. Nasproti lanskemu letu so letos za malenkost zaostajali le dohodki monopolov.
Državn-i .davčni dohodki so letos dosegli
neJtaj nad 95 odst ▼ proračunu predvidenih dohodkov, pri čemer je treba upoštevati, da so prihodnji zimski meseci za donos neposrednih davkov vsako leto najboljši v primeri z ostalimi meseoi, zlasti pomladnimi in poletnimi.
Državna podjetja.
Dohodki državnih podjetij so znašali v oktobru 289.0 milijona Din nasproti 315.2 milijona Din v lanskem oktobru Ln 302.2 milijona Din v predlanskem oktobru. Kakor vidimo, so bili v oktobru dohodki državnih podjetij nekoliko manjši nego lani. Dohodki železnic so znašali v oktobru 169.6 milijona Din (lani 192.6), dohodki pošte, telegrafa in telefona 34_2 (33-5), dohodki gozdov 10.0 (9.2) in dohodki rudnikov 18.0 (23.2).
V	prvih sedmih mesecih tekočega proračuna pa so znašali skupni dohodki državnih podjetij 1956.4 milijona Din nasproti 1887.2 milijona v istem razdobju lanskega leta in 2010.5 milijona v istem razdobju predlanskega leta. Za razdobje prvih sedmih mesecev imamo torej pri državnih podjetjih nasproti lanskemu letu povečanje dohodkov za 3.6 odst.
Dohodki železnic so znašali v teh sed-rrvh mesecih 1163.9 milijona Din (lani 1102.1). dohodki od pošte, teleg-afa in telefona 247.1 (244.0). dohodki od gozdov 54.8 (48.5) in dohodki rudnikov 119.9 (122.1).
Leteče obveznosti.
V	splošni državni administraciji je bilo ob koncu oktobra za 148.0 milijona Din likvidnih a neizplačanih računov po tekočem proračuna nasproti 132.2 milijona Din ob istem času lanskega leta. Pri državnih podjetjih pa je bilo ob koncu oktobra za 190.4 milijona Din likvidnih, a neizplačanih računov (od tega 145.4 pri železnicah in 44.9 pri gozdovih in rudnikih) nasoroti 210.2 milijona D?n v isfem času lanskega leta (od t°ria 170.0 nri železnicah in 40.2 pri gozdovih in rudnikih).
Ne dajte se begati!
Od Zveze jugoslov. hranilnic v dravski banovini smo prejeli: V zadnjem času se širijo po Ljubljani in drugod gorostasne vesti, ki imajo namen zbegati vlagatelje fltnarnih zavodov Glavni namen teh govoric je ta, vznemiriti vlagatelje tako, da bi prav poceni prodali svoje hranilne knjiž ce. Trdi se, da bi bili vlagatelji po novi uredbi o zaščiti denarnih zavodov znatno prikrajšani.
Glede na te vesti ugotavlja Zveza jugo-ilovenskih hranilnic, da je stališče vlagateljev po novi uredbi znatno izboljšano, predvsem z ono določbo nove uredbe, ki predvideva, da sme vsak dolžnik denarnega zavoda odplačati svoj dolg s pobotanjem na ta način, da položi polovico dolžnega zneska (anuitete ali celega dolga) v gotovini, dočim drugo polovico dolga lahko plača s prepisom iz druge vloge. S tem je pomagano dolžnikom, obenem pa tudi vlagateljem denarnih zavodov, kajti hranilne knjižice se v smislu nove uredbe sprejemajo v polni vrednosti od strani denarnega zavoda, ki je knjižico izdal.
Zato naj nihče ne prodaja svojih hranilnih knjižic pod nominalno vrednostjo, ker mora biti vsaka knjižica vredna toliko, kolikor je v nji zapisano!
Pobijati je treba zlasti one govorice, da jamstvo občin, okrajev ali banovine za svoje hranilnice ni nič vredno. Nova uredba namreč vsebuje tudi določbe o jamstvu teh javnih korporacij za njihove hranilnice. Ako namreč hranilnica ne bi bila aktivna, mora ustanovitelj dati na razpolago sred-ntva za pokritje morebitne izgube; ako pa je hranilnica aktivna, kar velja skoro o vseh naših hranilnicah, a ne more izplačati
vseh vlagateljev naenkrat, ker je vloge raz-posodila zasebnim in javnim dolžnikom predvsem v stavbne svrhe, torej za omilje-nje brezposelnosti, mora javnopravno telo — ustanovitelj hranilnice — dati na razpolago denar za pojačanje poslovnih sredstev hranilnice. Iz tega izhaja jasno, da vlagatelji naših hranilnic ne morejo izgubiti niti pare. Jamstvo občine torej nikakor ni samo na papirju, kakor so to trdili razni ljudje, nasprotno, to jamstvo veže občino, ki pa je zato tudi deležna raznih ugodnosti od strani svoje hranilnice.
Končno je še omeniti, da predvideva uredba, da morajo postati najpozneje v teku 6 let vse stare vloge denarnih zavodov popolnoma proste, tako da bodo mogli vlagatelji z njimi razpolagati.
Iz navedenega torej izhaja, da so one zlonamerne govorice, ki se širijo med ljudstvom in katerih izvor je težko zasledovati, nastale le zato, da bi gotovi ljudje mogli poceni pokupiti hranilne knjižice, ki bi jih potem v polni vrednosti porabili za odplačilo dolgov oz. za prodajo v polni vrednosti.
Kdor torej verjame takim slabim govoricam in jih širi celo naprej, škoduje sam sebi in drugim Ne nasedajte takim govoricam! Vsakdo pa, ki sliši take neresnične vesti, naj takoj naznani javnemu oblastvu onega, ki jih širi, da bo moglo postopati zoper vse take škodljivce našega gospodarstva Naše gospodarstvo potrebuje mir, take neresnične in vznemirljive govorice pa mu le škodujejo, škodujejo tudi vsakomur izmed nas. Tega naj bi se zavedal vsak, kdor širi naprej take vesti, da lahko škoduje tudi sebi samemu in svojim sorodnikom.
Spremembe v carinski tarifi
n.
V	tarifni številki 272. je znižana minimalna carina na bombaž (beljen, česan, barvan, zmlet) in na odpadke od bombaža od 8 na 5 zl. Din, dočim odpade dosedanja pripomba, po kateri so bili bombažni odpadki prosti carine ob pogojih, ki jih predpise finančni minister. Prav tako je razveljavljena pripomba k tar. št. 274 in 275, po kateri je bila bombažna preja nad št. 60 prosta carine, če so jo uvažale tkalnice, dokler se ne izdeluje v naši državi.
V	tarifni številki 287. se določi v posebni točki nižja carina za klobučevinaste tkanine, ki se rabijo za stroje v papirni
industriji, in za tkanine in cedila, td se rabijo za precejanje v oljni in drugi industriji od sedanjih maksimalnih 130 in minimalnih 100 zl. Din na 35 odnosno 20 zl. Din. Kakor v tar. Številki 287., se tudi v tar. št. 307. in 325. zniža carina na klobučevinaste tkanine za papirno industrijo ter cedila za oljno in drugo industrijo iz konoplje, lana, jute itd. odnosno iz volne od sedanjih 130 odnosno 100 na 35 odnosno 20 zl. Din (doslej je veljala pripomba, da so tehnični predmeti tudi v zvezi s kovinami iz bombaža, ostalih rastlinskih vlaken in iz volne po pripombi k tar. št. 340. prosti carine, če služijo za industrijsko po-
marsikaj zanimivega. N. pr. da je grški pre-v^sd Rankeove Zgodovine srbske vstaje izšel trideset let pred popolno srbsko izdajo tega spisa: da je Sibenčan Nikola Tommaeeo prvi prevajal iz jugoslov. književnosti v grščino: da ie izšel v novosnseini izbor iz srbske poezije itd. Prof. Mihajlo Laskaris je med drugim spisal razpravo o bizantinskih princesah v srednjeveški Srbiji, odkril najstarejšo bolgarsko listino, objavil študijo o Tominaseovih prevodih v grščino in celo vrelo znanstvenih razprav, ki večidel obravnavajo balkanske in posebej še bizanto-loške zadeve, a tudi zgodovinske stike med južnimi Slovani in Grki. Z brošuro dr. Esi-ha, enega redkih naših publicistov, ki lahko zasleduje tudi novogrško kulturno življenje. so dobili kulturni etiki med Jugoslavijo in Grško tehten donesek, obenem pa ie bila izkazana hvale vredna pozornost odličnemu grškemu slavistu prof. dr. Laska-risu. Brošuro toplo priporočamo.
Nov zvezek »Zdravniškega vestnika«. Pravkar je izšel enajsti zvezek strokovnega glasila našega zdravništva »Zdravniški vestniks, ki ga urejuje dr. Neubauer na Golniku. Na uvodnem mestu prinaša razpravo dr. Bogdana B r e c 1 j a >Pomen mvclografije za iokalizacijo tumorjev, hrbtnega mozga«. Dr. Janko P o m p e opisuje iz prakse primer operiranega možganskega abcesa (Cholesteatoma auris sin., meningitis purulenta. abcesus lobi temporal. sin. sanat.). Nadaljuje in zaključuje se razprava dr. Hinka F r e u n d a »Razvoj govora i njegove smetnje«. Dr. Rainer Bassin opisuje v daljšem ilustriranem članku »Primer operiranega tumorja hipofize«. Dr. Aleksej Novoselskii poroča o svojih izkušnjah pri iontophorezi s pereainom. Značilne številke nava jata dr, M i 1 a v e c in dr. B r e-g a n t v članku >Lues narašča«. Navedena
zdravnika, ki delujeta na Četrtem oddelku državne bolnice v Ljubljani pod primari-jem dr. Demšarjem, pišeta: »Število spolno bolnih, sprejetih na IV. oddelek obče drž. bolnice v Ljubljani, je po vojni stalno naraščalo, a preteklo zimo, posebno začetkom tega leta, jih je bilo toliko sprejetih na oddelek, da ne moremo iti mirno mimo njih, ne da bi opozorili tudi javnost na pretečo spolno nevarnost. Ne mislimo pri spolno bolnih toliko na gonorejo. ki ji sicer tudi socialno težka bolezen, kakor na lues, na sveže okužbe, ki prihajajo na oddelek, ker lues je najtežja bolezen, degenerativna bolezen »par excelence<. Iz statističnih razpredelnic posnemamo, da je bilo L 1914. na omenjenem oddelku samo 79 spolno bolnih. 1. 1919. jih je bilo 492, 1. 1932. že 625, naslednje leto je število neznatno padlo, v prvem tromesečju letošnjega leta pa je zopet pričelo rasti. Med poglavitne vzroke štejeta avtorja dejstvo, da je v današnjih razmerah večini mladih ljudi med 20,—30. letom nemogoče stopiti v zakou, a to je doba, ki predstavlja optimum za spolne bolezni. Značilno je tudi to, da morajo z oddelka za spolne bolezni zaradi nezadostnih prostorov odpuščati paciente v infekcioz-nem stanju, namesto da bi jih kje internirali. — Dr. Rajner B a s s i n se spominja zaslug dr. K. Kollerja za uporabo kokaina v okulistiki (ob petdesetletnici Kollerjeve iznajdbe). _ V rubriki Iz evgenike razpravlja doc. dr. Božo Skerlj o pojmih »evgenika« in »rasna higienac ter prihaja k sklepu, da je rasna higiena lokalna, ev-genika je pa nov svetovni nazor. Med malimi poročili je več zanimivih informacij 7. istega področja. Številko zaključujejo izvlečki iz strokovnih časopisov, knjižna poročila in drobne vesti.
ERASMIK
TOALETNA MILA IN PREPARATI
Thle zobe boste obvarovali z ERASMIK
MILOM IN RASTO ZA ZOBE
jZa ugodno britje uporabljajte ERASMIK
MILO ZA BRITJE
rabo in dokler se ne izdelujejo v državi).
V	točki 2. tar. št. 288. se ukine carina na konopljo, lan, juto, manilo, kitajsko travo (ramijo) in ostala rastlinska vlakna za prejo. Pripomba k tar. št. 334. se v toliko spremeni, da so odslej carine proste tkanine za mlinska sita iz svile ali deloma iz svile le, če se uvažajo iz pogodbenih držav in dokler se ne prično izdelovati v naši državi.
Pri ostalih svilenih predmetih za tehnično porabo (po tar. št. 340 > znaša sedaj carina na svilene pasove za prenašanje pogonske sile ali materijala in na cevi iz svile 130 odn. 100 zl. Din, na ostale predmete iz te postavke pa 300 odn. 200 zl. Din (doslej za vse 100 odn. 80 Din). Odpadla je tudi pripomba glede carine prostega uvoza teh predmetov za industrijske namene.
V	posebni točki h tarifni številki 351 se zniža carina na klobučevinaste navlake za strojne valjke na 35 odn. 20 zl. Din (doslej 230 odn. 180), ukine pa se pripomba glede carinske prostosti za tehnične predmete iz klobučevine, ki se ne izdelujejo v naSi državi, v tarifni številki 353. se carina na tkanine in cedila v celoti ali deloma iz človeških las, ki se rabijo v oljni in drugi industriji, zniža na 35 odn. 20 zl. Din (za ostale izdelke pa ostane carina 4000 odn. 3000 zl. Din).
čfl! <Pe$aSi£ &em
tesf
N* »torti« tak« ka kar M, « teboj U čudovito majbea (trojček, ki omogoča, da nabni site vaSe rezila la t lahka brezhiboo obrije*«.
Allegro mod. Standard , poniklan . . . Din 245«—
črn.....Din 190.—
Allegro mod. Speci al mali format poniklan Din 110.— Dobiva se v vseh parfume-rijah, nožarnah itd.
V tar: i m številki ioy. se uvede carma na bombaž za čiščenje strojev v višini 10 odn. 6 zl. Din (doslej prosto), dočim ostanejo drugi odpadki od preja ali tkanin carine prosti. Carin3 po tar. št. 470., točka 1 a na papirnate cevi za predilnice ali tkalnice ter na žakard-karte se zniža na 3 odn. 2 zl. Din (doslej 70 odn. 50 zl. Din). Ukinejo se pripombe k tar. St. 490., 494. in 496., po katerih so bili izdelki iz azbesta, iz gline m nezgorljivih snovi in kamenine, ki se rabijo za industrijske svrhe prosti carine po posebnih pogojih. Po pripombi k tar. št. 442. se na navadni karton iz tekstilnih snovi (nepremazan in ne-napojen) plača polovična carina, dokler se ne prične izdelovati v naši državi, toda brez dosedanje omejitve, to je le v primerih, kadar uvaža tak karton tvorni ca za krovno lepenko.
K tar. štev. 536. je mediana pripomba, da se na fasonsko ieiezo po točki 4. te tar. št. v oblikah, ki se ne izdelujejo v državi plača, če se uvozi lz pogodbene države polovica minimalne carine, ko bo trgovinski minister v sporazumu s finančnim ministrom v »Službenih Novinah« objavil one oblike fasonskega železa, ki se izdelujejo v naši državi. Prva pripomba k tar. št. 358., po kateri se je po posebnih pogojih plačala polovica carine na železno žico z debelino preko 4 mm, če služi za izdelovanje tanjše žice ali žebljev, se ukine. Tarifni številki 541., ki se tiče predmetov za železniška prevozna sredstva, se doda pripomba, da se na blago iz te tar. številke, ki se ne izdeluje v državi in se uvozi iz pogodbene države, plača carini 1 zl. Din na 100 kg, ko bo trgovinski minister v sporazumu s finančnim objavil v »Službenih Novinah«. katero blago iz te številke se izdeluje v naši državi. Carina na železne konstrukcije, razložene ali zložene, (tar št. 542.) se poviša od 25 odn. 20 na 30 ode. 25 zl. Din. Tarifni številki 580.. ki se nanaša na železne igle. se doda pripomba, po kateri se grebeni iz igel brez ozira na materijal, v katerem so igle vdelane in tudi če so v zvezi z običajno ali fino snovjo, carinijo kot igle za grebene z dodatkom 10%. Tar. številki 586. se doda pripomba po kateri se na jeklene posode ftudi napolnjene s porozno snovjo) z armaturami iz drugih kovin, za kompri-miranje ali suspenzijo plinov, plača, kadar se uvažajo iz pogodbene države, 1 zl. Din za 100 kg, dokler se ne prično izdelovati v naši državi.
Carina na odpadke tn opilke od železa in na staro železo (tar. št. 588.) se poviša od 0.65 odn. 0.50 na 3 odn. 1.50 zl. Din. Tarifni številki 635. se doda pripomba, po kateri so motorne in ročne škropilnice za škropljenje dreves, ki se uvažajo iz pogodbenih držav, proste carine, dokler se ne prično izdelovati v naši državi.
Tar št. 669., točka 1 se spreminja tako. da znaša sedaj carina na podvodne in podzemne električne kable, če so samo v svinčenih ceveh 80 (maks.) odn. 15 (min.) zlatih Din če pa so v ovitih svinčenih ceveh pa 130 odn. 100 zl. Din na 100 kg.
(Konec sledi)
ČUVAJM0 JUGOSLAVIJO
Zaposlenost ▼ novembru
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je pravkar sestavil statistiko o gibanju zaposlenega odnosno zavarovanega članstva, iz katere je razvidno, da je povprečno število zavarovancev od oktobra november sezonsko nekoliko nazadovalo. V novembru je bilo povprečno zavarovanih 81.526 delavcev in nameščencev nasproti 81831 v oktobru, 82.995 v septembru in 83.059 v avgustu, ko smo dosegli sezonski maksimum. V primeri z lanskim novembrom je bilo letos v novembru število zavarovanih članov za 3649 večje, nasproti predlanskemu novembru pa znaša povečanje 4138 članov; nasprotno pa beležimo nasproti novembru 1931 primanjkljaj članstva za 6369, nasproti novembru 1930 za 16.465 in končno nasproti novembru konjunktur-nega leta 1929 za 17.307.
Letni diferencial, ki je prejšnje mesece znašal 4000, je v novembru nazadoval na 3649, proti koncu meseca je padel oelo na izpod 3000, vendar pa je pripomniti, da se je v prvih dneh decembra pričel ta letni diferencial zopet dvigati.
Od leta 1929, ko smo dosegli najvišje no-vembersko članstvo, pa do novembra 1932 je znašal padec zaposlenosti 21.345 članov; ta razlika je sedaj zmanjšana za pičlo petino.
Nasproti lanskemu novembru se je odstotek bolnikov dvignil za 0.28 na 263%. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v novembru 2249 Din, to je za 0.58 Din manj nego lani. Skupna dnevna zavarovana mezda pa je zaradi večjega števila članstva znašala 1,833.500 Din, to je za 37.000 Din več nego lani.
Gospodarske vesti
— Konferenca trgovsko - industrijskih zbornic. Dne 5. t m. se je v Beogradu pričela konferenca predstavnikov trgovsko-industrijskih zbornic Lz vse države. Na tej konferenci se razpravlja o številnih važnih vprašanjih, zlasti o izvajanju resolucije zadnje konference zbornic v Zagrebu, o organizaciji sodelovanja zbornic pri trgovinskih pogajanjih, o predlogih zbornic glede ukrepov za om<iljenje gospodarske kriza o statistiki trgovinskih obratov in industrijskih obratov ter pomožnega osob-ja, o seznamu trgovskih strok, o vpreJanju zakonske določitve minimalnih mezd, o vprašanju izvoza kmetijskih proizvodov, o telefonskih tak.iah, o potrdilih glade sposobnosti pri licitacijah, o raznih vprašani h glede zavarovanja delavcev, o predlogu zakona o turizmu, o sklicanju železniškega tarifnega odbora ter o poslovanju zbornic in združenj.
= Trboveljska bo zopet plačala dlviden-do. Kakor poroča »Neues Wiener Tag-blatt«, bo po informacijah tega lista Trboveljska premogokopna družba po večletni pavzi najbrž plačala za L 1934. divi-dendo v zmernem obsegu. Zadnja dividen-da Je bila določena za 1. 1931. v višini 15 dinarjev, vendar je prišla ta dividenda zaradi deviznih omejitev v inozemstvu do izplačila šele v decembru 1933.
B Ustanovitev centralnega odbora Ju-goslovenskega lesnega gospodarstva. Con-trala industrijskih korporacij je obvestila vse zainteresirane zveze in združenja lesne industrije, da je sestanek, ki ga Je sklicalo ministrstvo za šume in rudnike za 10. december pri Centrali industrijskih korporacij v svrho ustanovitve centralnega odbora Jugoslovenskega lesnega gospodarstva, odgoden do januarja.
B Načrt zakona o bankah. TMrnženJe bank v Beogradu je izdelalo načrt zakona o bankah, ki je bil izročen trgovinskemu ministrstvu, da ga prouči in osvoji. Zakonski načrt je opremljen s potrebnimi pojasnilL Sličen predlog so poslala ministrstvu ostala »druženja bank v naši težavi. Kakor poročajo iz Beograda, m bo za stadij tega projekta sklicala specialna komisija strokovnjakov, v kateri bodo za ftopanl tudi predstavniki bank 1» naše države.
Nov pravilnik xa Izvajanje Javnih del. Na osnovi nove uredbe o brvajanju Javnih del od 28. novembra t. L Je minister za zgradbe v sporazumu z ministrom za socialno politiko ter po odobrenju ministrskega sveta izdal pravilnik za Izvajanje Javnih del. ki Je objavljen v »Službenih Novinatu od 4. t. m.
Borze
7. decembra
Na lJnMJanski borzi so dane* efMehti
devizni tečaji ostali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nadalje 8.10—8.20 (v Zasrre-bu promet po 8.1 ISO, v Beoerradu t^čaj 8.0S50—8.1850). V zagrebškem privatnem kliringu je bil še promet v angleških funtih po 229.30 ln v grških bonih po v Beogradu pa v madžarskih pengih do 8.50, dočim so se nudile španske pezete po 5.70.
Na zagrebškem efektnem tržišču fe Je Vojna škoda nekoliko popravila in pe jp za kaso trsrovala po 530 in 331. Promet je bil še v 1% Blairovem posojilu po 55 in v 8% Blairovem posojilu po 51. Delnice Narodne banke se nadalje dvi^njo tn nI bilo dan*»s hlaca izpod T.flOO (v Beogradu denar po 4850). V ostalem je bil promet v delnicah PAB po 215 in 215 50. v de'n1eah Trboveljske po 103 in v delr^^h T^jevao-n<ce Osijek po 50.
Na ljubljanski bnrri m»Sal pre+ekl! teden devizni promet 3 ? melona T>!n nasproti 4.5. 8.1, 4.2 In 3.8 milijona Din v zadnjih štirih tednih.
T) e vije
Ljubljana. Amsterdam 2312.07 — 3323 43. Berlin 1373 47—1384 27. Bruselj 798 57 do 802.51. Curih 110f 35—1113 85. T-r.ndon 169 2F—170 85. New Tork 8393 M—? IV. 25 Praea 142 79—143.65. Trst 29113—293 53 (premiia 28 Avstr11«=ki šiling v prlvat nem Hirinsru 810—8 20
Corih Pariz 20.3450 London 15.31?>n Nenvork 308 75. Bruseli 72.1^30 Milan Madrid 42.15 Amsterdam 20RG5. Berlin 123 90. r>nna? 57 30 SMr-kholm 78 95 fVdo Ko^onhavn RS 40 Prn<ra «) Varšava 58.15 Atene 2.91. Bukarešta 305.
Dnnai (Tefan v nriv k1iri«<-ni.) Beograd 12.29. London 26.76 Milan 45.93.
Kfekti
ZagreK DH»avne vrednot«; Vo>hia 5knda 7"'a inve«fi<*i'sfcn R9 — 70 4<"-» »grame 30 5n den.. 7"'r Blair	— 55
Bliir G0 — 63- delnice- Narodna ban-kn 4SOO _ 5000 5»fprsna OaiioV 1PO—1"?0 Trbovl<> lfW 10S LievanT"^ 50 _ 60.
Beograd Voina	^ "0 - 333 50
'331). za d^omHpr 333 o* _ 334 (37«'» inre«tirii=ko	70	4nf«
ne _ 41 '40^ (¥*'» berrlnSke 55 — 5" (55.50), za december 55 den.. 7•/• Blair
53.75 — 54.25 (58.75), Harodm banka 4830
den., Priv. agrarna banka 219 — 2žl (220J.
Blagovna tržišča
LES.
-f Ljabljanska borza (7. L m.) Tendenca za les mlačna Zaključeni so bili 3 vagoni hrastovih plohov.
21 Tt
+ Cbieago, 7. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 102.50, za maj 104. za julij 97.75; koruza: za december 95.8750, za maj 92.25.
+ Winnipeg, 7. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 80.3750, za maj 85.25, za julij 86.1250.
+ Novosadska blagovna borza (7. L m.) Tendenca stalna. Promet je bil sredajL Pšeniea: baška, okolica Novi Sad. Sombor, in gornjebanatska 105 — 106; ffednjebaška in gornjebaška 103 — 607; baška ladja Tisa 114 — 116; ladja Begej 113 — 115; slavonska 111 _ 113; sremska 105 do 107.50; juž-nobanatska 104 — 105. — Ječmen: baški, sremski. 65/66 kg 105—107.50; jari 67/69 kg 120 — 122.50. — Koru«a: baška in sremska
55 _ 57; baška sušena 63 — 65; sremska
suš. 62—64: banat. 52 —54; suš. 59—61; srem. suš. ladja 73—74 Moka: baška in banatska (v oklepajih sremska. slavonska) >0g< in >0?g< 170 — 190 (167.50 — 17750); »2< 150 — 170 (147.50 - 157.50); »5< 130—150 (127.50 - 137.50); »6« 11250 — 122.50 (110 - 120); >7< 100 _ 105 (100 — 105); »8< 90 - 95 (90 - 95). - Otrobi: baški. sremski 72 — 74: banatski 71 — 73: baški ladja 73 — 75. — Fižol: baški, sremski beli 127-50 - 130.
4- Bndimpeštanska terminalni bona (7. t m.) Tendenca stalna, promet slab. Plenica: za mare 16.08 — 16.09, za maj 16.44 do 16.45; koruza; za m?j 11.29 — 11.30.
2IV1NA.
-f- Živinski sejem t Ptnja. 5a zadnji Živinski sejem dne 4. in 5. t m. je bilo prignanih 200 krav, 59 telie, 78 volov, 18 bikov in 98 konj. Vsega skupaj je bilo prignanih 403 glav, prodanih pa je bilo 191 glav. Cene so bile naslednje: krave 1.75 do 3 Din, telice 2.75 — 8.75, voli 2J50 — 3.50, biki po 2.50—3.25 za kg žive teže. Konji ao se prodajali po 750 do 3250 Din za komad.
_ Na svinjski sejem pa je bilo pripeljanih
90 praseev in 177 svinj. Prodanih je bik) vsega 52 rilcev. Cena prascem je bila 60 do 150 Din za komad r teži od 7 do 12 kg; pršutarji so se prodajali po 450 do 550. polmastne svinje pa po 5 do 5.75 Din za kg BOMBAŽ.
+ Llverpool, 6. decembra. Te*x5eoca mirna. Zaklj. tečaji: za dec R.76 (6.7«). za maj
6.72 (6.72).
Ljubljanski Sokol. Od Saveza predpisane obvezne prisege bodo za zamudnike v torek 11. t m. ob 7. uri in ▼ četrtek 13. t m. ob 8. rvečer v društveni mali dvorani v Narodnem domu. Tiskovine za pismene prisege je dvigniti v društveni pisarni med uradnimi urami.
Sokol Zgornja šiška poriva ve« ozafi člane, ki zaradi službene odsotnosti na dan 1. decembra niso položili članske prisege, da to store v nedeljo dne 9. t. n. ob 8. zvečer v društveni dvorani pri Car-manu. Po izvršeni zaprisegi, prirede telovadni oddelki telovadno akademijo, ki naj pokaže uspehe Jesenskega dela v telovadnici. Vabimo vljudno vse bratsko članstvo tn prijatelje društva. Zdravo!
Sokol št Vid - Grobelno. V nedeljo 2 t m. je bila v St. Vidu pri Grobelnem osnovana nova sokolska postojanka. Vršil se je ustanovni občni zbor Sokolske čete v tem prijaznem kraju. Zbora se je udeležilo okoli 30 navdušenih Sokolov in Sokolic, kar je za zbor čete precejšnje število. V prisotnosti delegata celjske sokolske župe, zastopnikov sokolskega društva Sv. Jurij ob j. ž. in Ponikve je predsednik pripravljalnega odbora br. Juraj Perdija otvoril zborovanje. Po uvodnih besedah je povzel besedo župni delegat br. Vladimir Cernigoj iz Celja. Čestital je pripravljalnemu odboru, ki je realiziral željo celjske sokolske žur>e in sklical ustanovni občni zbor. V daljšem govoru je nato podal smernice za bodoče delo, očrtal sokolska idejo, organizacijo, pokazal na Tvrševo in Fiignerievo pot, po kateri mora četa hoditi, če bo hotela uspevati, ter pozval vse navzoče na ideamo »o-kolsko delo. Za njim je spregovoril stopnik sokolskega društva Sv. Jurij ob j. ž. br. Franjo Hajnšek, ki je poudarjal kmetsko stran sokolske čete ter se dotaknil vprašanja vere in stališča Sokolstva do nje. Več članov občnega zbora je še navdt»-šeno govorilo o delu, organizaciji i. dr. in videti je bilo, da je bila ta sokolska trdnjava zelo potrebna. Zupni upravi je bil predlagan naslednji upravni odbor v imenovanje: starešina br. Juraj Perdija. pod-starešina br. Anton Narat. tajnik br. Franjo Kokot- blagajnik br. Ivan Jezovšek, načelnik br. Franjo Bevc, podnačelnik br. Franjo Črefnik. načelnica s. Pavla Pušni-kova, prosvetarka s. Dora Martelančeva, revizorja br. Franjo Pogačnik in Anton Pere. Funkcijo matičnega društva bo sprejelo sokolsko društvo Ponikva, katerega starešina br. Ljudevit Komar se je tudi občnega zbora udeležil in poudaril, da bosta on in društvo stala vedno ob strani svoji mladi Četi Na željo žunre trprave ie tud' vse članstvo priseglo na"emu mlademu kralju Nj Vel. Petru II. Ob zaključku se je zopet oglasil župni delegat in Dnnovno poudarjal bratstvo v organizaciji, ljubezen in skupnost pri delu. kajti le tako bo mogoče žeti uspehe. Nova sokolska postojanki bo precej nočna, štela bo že v začetku članstva in dece okoli SO. Starešina br Juraj Perdija iz mostsrske župe ie stsr sokolski delavec in idcino zelo dobro podkovan, dober tehničar na je načelnik br Franjo Reve. ki je načetoval več let sokoiske-mu društvu v Šmarju pri Je^ah Sokolska četa ima tudi oder in neka i orodja, tako da so pogoji za uspešno delovanje dani. Jamčijo na za uspešni razvoj čete tudi ; 'e-alni sokolski delavci, ki so bili izvoljeni v vodstvo čete Zdravo!
GLAVNO ZASTOPSTVO
sodobnih gasilskih o rodi-
FLADER JoHSTADT
išče pri easilskih društvih dobro vpellanega
GOSPODA ALI PODJETJE ALI PODZASTOPNIK V
Vprašati American Service, Zagreb, Ra-dišina 7.	9818
estvo mode
Popoldns in zvečer: čipkasta obleka
Čipkasta obleka zasluži po vsej pravici hne tako zvane »priložnostne« obleke, ker nam pride prav ob vsakem letnem času in ob vsaki priložnosti. Zlasti pa se prileze pozimi, ko se vrstijo povabila na razne čajanke in bolj ali manj slavnostne večerje.
Mnoga tvoriva so bila v teku zadnjih let tako često v ospredju modnega zanimanja, da so se jih vsi že temeljito naveličali Zato so bleščeče in medle večerne svile, tafti in baržuni samo ponavljanje lanski in predlanske izbere tvoriv in se zanje ne moremo tako ogreti, ker so pač — la ponavljanje. Tako se je pojavilo stremljenje, da bi moda končne spet prinesla nekaj novega ali pa — ker pod soncem itak ni nič več novega — vsaj nekaj, kar že dolj časa ni bilo več moderno!
Zaradi tega smo dobili nova tvoriva, pretkana s kovinskimi nitkami, ki pa vsakomur ne ugajajo, ker so preveč »bogata* in zato nekoliko vsiljivo učinkujejo. V »lovu« za novimi, oziroma pozabljenimi tvo-rivi fa so uiodni diktatorji zopet odkrili čipkasto biago in presenetljivo hitro ja zmat,alo mnenje, da so čipke najučinkovitejše večerno in popoldansko tvorivo. Kajti lepo čipkasto tvorivo je primerno za vsako postavo in res toliko časa že ni bilo več moderno, da ga moremo smatrati za pravo novnovost.
Moderne čipke, ki Jih bomo letos občudovali, so krepko tkane, imajo izrazit vzorec in so medle, dočim so tkane, svilnato se bleščeče čipke povsem izven mode. Čeprav imajo tudi moderne čipke nežen videz, so vendar precej trpežne, razen tega pe se ne mečkajo, kar ie za družabne in večerne obleke največjega pomena.
Nove medle čipke podložimo s spodnjo obleko iz bleščeče svile, tako da krepKo tkivo modernega čipkastega tvoriva še bolj plastično izstopi.
(Radi po$ne &e$ije
nudi krznarska tvrdka
Ljubljana
Mestni trg št. 5
Posebno važžna je tudi barva take obleke. Letos so namreč črne čipke nekoliko manj moderne, zato pa so zelena, rdeča, modra in vijolčasta čipkasta blaga jako priljubljena.
Kakor smo že omenili, se nosijo čipkasti modeli popoldne in zvečer. Razliko med obojnimi najdemo večinoma le v dolžini, kajti večerne obleke sezajo do členkov, dočim so popoldanske mnogo krajše.
O vseh ostalih podrobnostih vas najbolje pouče naše skice:
Na prvem mestu vidite jako zanimivo čipkasto obleko, ki je po sredi nabrana, od ozkega vratnega izreza pa do roba krila pa jo deli zvončasta volana, ki daje celi obleki poseben značaj. Dve veliki beli roži zapenjata obleko ob vratu.
Jako originalna in mladostna fe obleka z zvončastim krilcem pod pasom, ki je utrjeno z žimnato podlogo, da odstopi, kakor kakšna majhna krinolina. Krilo se končuje v volano, ki je podobna zgoraj opisanemu krilcu in ki daje celi obleki nekoliko kitajski videz (2 skica).
Čipke veljajo kot tvorivo, ki dopo$£a vse možnosti krojaške umetnosti. Tn se najlepše uveljavijo tudi razne prepenjave in robovi, kakor jih vidimo na večerni čipkasti obleki, ki jo predočuje predzadnja skica.
Najbolj učinkovita pa je dolga večerna obleka s slikovitim čipkastim kepom, ki ga ob vratu zapenja ovratniček in herme-lina, spredaj okrašen z dekorativnimi her-melinastimi repki, (zadnja skica).
Nove modne fantazije
Za najnovejše obleke si je moda iz vsakega stoletja izposodila kako malenkost. Tako vidimo vstajati modernizirane vizije kostumov od Marije Terezije pa do cesarice Evgenije. Takšna, povsem stilizirana
popust.
Izrabite to ngodnost
moda zahteva tudi odgovarjajoče klobuke in zato se ne smemo čuditi, če vidimo zadnje čase toliko nenavadnih pokrival. Različne koprene so bolj moderne kakor kdaj poprej. Vidimo jih v obliki male serpentine, ki je postrani pritrjena na klobuk, kakor je to uvedla cesarica Sarlota Mehikan-ska. Druge, bolj pogumne dame nosijo čip-
kasto tonOeo pritrjeno aa obeh__
klobuka ia »e jim ovija krog brade, kakor
srednjeveškim damam; modne revolucio-narke pa si kakor haremske lepotice s ten-čico zakrivajo spodnji del obraza.
Usnjem motivi
na vsakdanjih oblekah ao izredno priljubljeni, ker precej poživijo enoličnost zimske športne obleke. Širok usnjen pas, dol-
ge m ozke usnjene manšete in dva velika usnjena žepa popolnoma izpremenijo videz najbolj preproste volnene obleke. Se bolj originalen učinek pa dosežemo, če po-šijemo obleko v določenih razdaljah z malimi »konfeti« iz enakega usnja.
Zdravniška posvetovalnica
Krasta. Sumljivo je, da krasta že eno leto ne odpade, da ne boli in ne srbi. Preiskava krvi bi bila potrebna. — Zakonska sreča. Tudi če bi kako sredstvo obstojalo, bi bilo pri vas nepotrebno, ker iz opisa ni razvidna kaka abnormalnost. — Vdova. Težkoče ob času perila imajo lahko različne vzroke, ki se dajo le potom zdravniške preiskave ugotoviti in po njih se ravna tudi zdravljenje. Pogosto povzroče bolečine vnetja ali pa nepravilne lege maternice, če se pa to ne da dognati, se mora misliti na zmanjšano funkcijo jajčnikov in v tem primeru so potrebni hormonski preparati. Nadalje se priporočajo tople kopeli nog, notranje pa salicilni preparati, ki se začno uporabljati 3 dni pred perilom. Oslabljen obtok krvi povzroča, da vas tako rado zebe v nos. Dobro se je obneslo obsevanje, če vam pa to ni mogoče, si ga pa namažite s 2% jod-glicerinom. — Z. T. Verjetno je. da je pri starejšem sinčku zaostal razvoj spolovila, kar bi se mogoče dalo popraviti operativnim potom. — J. P. 1. Verjetno je srbenje v vzročni zvezi z zlato žilo. Vsled praskanja je prišlo do infekcije, t. j. napravili so se abscesi. Predvsem je potrebna skrajna čistost, prizadeta mesta pa namažite z mazilom flo-gocid. 2. Razume se, da se oboli na ka-pavici samo potom infekcije. Po opisu soditi, v vašem primeru ni bila kapavica, presodil bi pa to najbolje zdravnik, ki vas je zdravil, v kolikor mu bo to po 14 letih še mogoče. — Nesrečna mladost. Na vaša vprašanja bi vam najbolje odgovorili zdravniki, ki so vas zdravili in pred katerimi vas vendar ni treba biti sram. Obstoječa gonoreja se da ugotoviti sigurno samo potom mikroskopske preiskave. Za življenje nevarna gonoreja ni, nastopajo pa lahko jako neprijetne komplikacije, če se pravočasno ne zdravi, posebno pri ženski se razvijejo lahko jako dolgotrajna vnetja. Pri pravočasnem, skrbnem in potrpežljivem zdravljenju je gonoreja v pretežni večini slučajev ozdravljiva. Priporočljive so vsak večer mlačne sedeče kopeli z izcedkom hrastove lupine, ogibajte se telesnih naporov in pojdite čim prej zopet k zdravniku. — L V. Predčasni izliv Je, vsaj pri mlajših osebah, večinoma živčnega izvora. Priporočamo vam večtedensko vzdržnost, ogibajte se ostrih jedi in alkoholnih pijač, gibajte se mnogo na svežem zraku in kopajte se v hladni vodi. V poštev bi prišla tudi lahka pomirjevalna sredstvo (brom, baldrijan). — Aldanov. Za analizo vaših duševnih motenj, ki obstojajo v glavnem v labilnosti in nesigur-nosti, bi bilo potrebno vedeti, če ste telesno popolnoma zdrav, predvsem tudi, če niste preboleli kake infekcijske bolezni in če ni v rodbini kaj sličnega (alkoholizem, lues!). Če se to vse lahko izključi, se mora smatrati vaše stanje kot valovanje duševne evolucije, kjer v gotovih periodah nastopijo kompleksi podcenjevanja samega sebe, mogoče tudi zadržane seksualnosti. Take težkoče premaga edinole krepka in dobra volja, ki izvira iz prepričanja, da ni nobenega vzroka, da ne bi bili enakovredni in sposobni vsaj povprečni kvaliteti vaših soljudi. Ni pravilno, da se ogibate družbe, ker s tem postanete še bolj plahi. Za podporo avtosugestije vam priporočamo krepilna sredstva (fosfor), mogoče bi bilo za vas tudi dobro, da za nekaj čas spremenite okolico.
ŠAH
S turnirjev zadnjega časa prinašam dve
kratki, x elegantnimi žrtvami odločeni partiji. Seveda take partije niso mogoče, če nasprotnik ne igra primerno slabo. Tudi v teh dveh partijah sta nasprotnika zmagovalcema nehote mnogo >pomag>alac.
CoDejev ■istem. Bed: KaitanowskL	Črnk Ostala.
(Igrano na manjSem turnirju v Barceloni Junija t. L)
1.	d2—d4	<JT—d5
2.	Sgl—f3	Sg8—f6 S. e2—eS e7—e6
4.	Lfl—d3	c7—c5
5.	c2—cS	Sb8—d7 Tudi tukaj, mesto na c6, stoji skakač
čisto dobro, ker ima črni možnost, da mesto z lovcem vzame lahko tudi s skaka-čem na c5, ko beli igra dc5 :.
6.	Sbl—d2	Lf8—d®
7.	0—0	b7—b6? Prva napaka. Pravilno Je 0—0, da pride
kralj pravočasno na varno. Prej se črni ne bi smel razvijati na damskem krilu.
8.	e3—e4!	d5 : e4
9.	Sd2 : e4	Sf6 : e4?
Ta druga napaka pa fe kar hitro upro-pasti partijo. Potrebno je bilo Le7, seveda pa se je bilo črnemu težko odločiti k taki izgubi tempa.
10.	Ld3 : ©4	Ta8—b6
11.	d4 : c5!	Sd7 : c5
Po Lc5 : bi namreč sledilo 12. M, Le7, 13. Lf4, kar bi dobilo kvaliteto, in tudi bc5 : je seveda nemogoče, ker »visi« Ld6. Tako pa pride črni ob rohado ln njegov kralj je v centru izpostavljen uničujočemu napadu.
12.	Le4—o6-+-	Ke«—e7
13.	b2—b4	Sc5—b7 Nič bolje ni tudi S<JT.
14.	Sf3—d4	DdS—c7
15.	Ddl—h5!	---
Tukaj dama najbolje podpira napad.
15	.------Sb7—d8
16.	b4—b5	f7—f6 črna pozicija Je sicer že zelo slaba, ta
poteza pa jo še poslabša.
17.	Tfl—el	---
Grozi Sf5-f- in De8 mat.
17	.------e«—«6
Treba Je bilo igrati vsaj g6. Sedaj beli
hitro odloči.
18.	Tel : e6+»! Sd6 : e5
Ali pa fe5 :, 19. Lg5+, Kf8, 20. DeS mat.
19.	Lcl—a3+	Le5—d6
20.	Tal—el +	Lc8—e«
21.	Sd4—f5+	Ke7—fK
22.	Dh5—e8 mat.
Domski gambit.
Beli; Anuersen.	Črni: Enevoldsen.
(Igrano na turnirju za nordijsko prvenstvo v Kodanju septembra t. 1.)
1.	d2—d4	d7—d5
2.	Sgl—f3	e7—e6
3.	c2—o4	c7—c5 Proti tej Tarraschevi potezi je, kakor
znano, cd5 : in g3 najbolje.
4.	e2—e3	---
To pa vodi samo do enake igre.
4	.------Sb8—c6
5.	Sbl—c3	Sg8—f6
6.	Lfl—<13	Lf8—e7
Ogljeoe krtačiee
dobavlja najhitreje za vse vrste električnih strojev in aparatov domača tvrdka
Ivma Paspa 1
Zagreb L pottzd predal Star.
S do4 :!, T. Loi stt Itd. M bA prUtel
črni v znano varianto sprejetega damske-
ga gambita, v kateri pa bi imel cel tempo več, ker je beli že igral Ld3.
7.	0—0	O—O
8.	b2—bfl	b7—b6
9.	Ld—b2	Lc8—b7 Doslej kažeta nasprotnika velik amlstl
za simetričen rasa-oj.
10. Ddl—e2	---
S tem pa beli ponuja kmeta, ki M ga seveda črni nikakor ne M smel sprejeti.
10	.------c5 : dA
Bolje Ta c8.
11.	e3 : d4	dO : o4
12.	b3 : o4	Sc6 : d4? črni je pač menda mislil, da Je nasprotnik spregledal kmeta, v resnici pa nasede lepi pasti, ki sedaj takoj odloči. Pravilno Je bilo še vedno Ta c8 a grožnjo Sa5.
13.	Sf3 : d4	Dd8 : <H
14.	Sc3—d5	Dd4—c5
15.	Lb<2 : 16!	---
To Je pointa kombinacije, čud J* pat računal samo s Sf 6:. Sedaj pa ne gre niti ed5:T, 16. Le7; niti gt6 17. 8S7 : +1. KhS fali 17. . . ., De7 18. Dg*+, Khft, 19. Dh4, f5, 20. De7 :; ali 17. . . , Kg7, 18. Sd5!, ed5 :, 19. Dg4+, Kh8, 20. Df5) 1S-Sd5!, ed5 :, 19. Dh5, f5, 20. Lf5 :, Kg7, 21. Dg5+, KhS, 22. Dh6 tn mat. dkoda, da sa črni v partiji ne odloči za to slednjo^ najlepšo možnost.
15.------L*7 : *
16. De2—e4! Nov motiv v neštevilnfh variacijah napadov na h7. če črni krije sedaj z g6 mat. pride seveda SfB :-f- ln izgubi najmanj fV-guro. Pa tudi Tfb8 vodi do mata: 17. Dh7 : + , Kg8. 18. DhS mat. črni se vda.
Plbe za volane v različnih gubah, atni entel oblek, volan, šalov lt<L, ranje, entel vložkov in čipk, predtlsiab-nje, vezenje monogramov, zaves, perila
hitro, fino in poceni izvrši
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj.	12»
Previdnost
»Ko sem šel sinoči mimo vaSe hlSe, m> bile vse sobe razkošno razsvetljene; gotovo ste imeli mnogo gostov.«
»Kaj še; moja žena se vrne Jutri, In Ss bi videla, kako malo luči sem porabil, bi & lahko kaj mislila.«
Neprijetno »posnaajs
»Izgubil sem vso vero v ženske, sedaj na
zaupam nobeni več.« — Kako to?« — »Objavil sem nedavno iz šale v oglasih ženitno ponudbo in premisli, ponudila se Je — moja nevesta!«
Križaljka »Beli medved
a
Pomen besed.
Vodoravno: 1. moli! (lat.); 4. žalna svečanost; 12. pozorišče; 13. gozdna pokrajina v Afriki; 15. turško mesto; 17. kratica; 18. afriško jezero; 21. kraj pri Ljubljani; 22. živalski glas; 23. zahrbten napad; 24. novec (it.); 26. kratica; 27. dve tretjini ive; 28. veznik; 29. zmešnjava (genetiv); 31. ruska črka; 32. kratica; 33. kemijska kratica; 34. medmet.
Navpično: 1. oče (srbhrv. gen.); 2. krik; 3. grški nar. junak; 4. jugoslovensko mesto; 5. ozvezdje; 6. kraj pri Kamniku; 7. francoski predlog; 8. ime meseca (gen.) 9. denar; 10. vražje ime; 11. rumunska pokrajina; 14. aan; 15. kratica; 16. moško ime; 19. kratica— 20. živalski glas; 23.
slovenski roman; 25. kazalni zaimek; družinski član.
Rešitev zlogovnice
1	CARGO
2	U P T O N
3	VERSAILLES
4	AMPL I TODA
5	JAVA
6	M U 0 V E
7	OHRID
8	JENJATI
9	UNION
J. Mil črnski:
Beli oblak
-\a krovu smo imeli malo manj, kakor epidemijo. Nerodna stvar! Skoro bi bilo treba potegniti na jambor rumeno zastavo. Čudna bolezen, telesa se ne dotakne, napada samo ono, kar omikani ljudje imenujejo »srce«. Domotožje se ji reče. Sicer pa je minila, kakor je bila prišla- Takole je bilo:
Zjutraj me je prebudil prvi solnčni žarek, ki je padel skozi edino lino v skladišče. Splezal sem po lestvi pod strop odpahnil s hrbtom pokrov in pogledal po vremenu.
Spet mirno morje in brez vetra. Že peti dan smo pluli po valovih, ki bi jih brez škode postavil na prvi ribnik in solnce je ves čas žgalo s tako močjo, da se nam je kar rdeče delalo pred očmi.
Nebo je bilo jasno, le pred nami je visel komaj ped nad obzorjem samoten oblak, kakor izrezan iz belega papirja. In nekaj posebnega je bilo v zraku. Spomni! sem se, da sem ravno tako razpoloženje že nekje občutil, le kje, se nisem rnogei domisliti.
Čisto s-prodai na premcu je stal krmar Fernando In nepremično gledal na obzorje. Stopil sem k njemu,
»Ali ni lepo?« je začel s sanjavim glasom, ki ga doslej pri njem še nisem.
poznal. »Na dom sem mislil. Kadar so pri nas takile oblaki nad hribi, je to znamenje, da se pripravlja vihar. Takrat se vsi drže doma. Mi smo vedno sedeli pred hišo in čakali dio zadnjega.«
»Kdaj si bil zadnjič doma?« sem mu padel v besedo.
»Pred petimi leti,« je povedal r zadregi.
»Lepo se brigaš za rodbino,« sem ga dražil, »žeaio imaš in otroke, pa se klatiš po morju in še nič sram te ni AH veš, da si lump?«
Solze so mu silile v oči. »Vem, a kaj morem za to, če me vleče na morje,« je stokal. Fernando je bil sicer strašno robat, danes pa ga je bila sama solzavost. Pustil sem ga, da se v miru skesa in sem šel v kuhinjo spraševat, kaj bo za kosilo. Ko sem prišel nazaj, je bila v senci pod ponjavo, ki je razpeta nad krovom, zbrana že velika družba. Strojnik je prinesel na zrak svojega kanarčka, srečno žival, ki je poleg kapitana in obeh častnikov edina na ladji jedla sa-lato. Ob ograji je sedel Barba in prebiral razcefrano rožasto pismo, ld ga je baje že nekaj let nosil pri sebi. Na zapestju je imel tetovirano žensko postavo, ki jo ovija kača. Tega je torej tudi že prijelo. Ob jamboru je slonel kadet, puntar in požeruh, gledal preko zaverovanega Barbe beli oblak, v čigar blešče-
čih robovih je nemara videl znan obraz, in spremljal na kitari mornarje, ki so več ali manj ubrano peli o modrih očeh, svetlih laseh, žalostni ljubezni in strtih srcih.
Začuii smo brlizganje.
»Kaj neki staremu manjka?« je dejal krmar in zložno odšel vprašat za kapi-tanove želje.
»Pravi, da nas težko posluša,« je povedal, ko se je vrniL
»Bomo torej še katero zapeli!« je oznanil kadet in udaril po strunah.
»Rum paje in nasajen je,« je poročal krmar dalje. »Po mizi si je razložil kopo razglednic in pisem. Stavim večno življenje proti vrčku piva, da • bo vsak čas sprožil vekanje.«
Do stave sicer ni prišlo, ker n! bflo nikogar nasprotnega mnenja, toda čez par minut se je res oglasil gramofon.
Zimska sezona. Centralna kurjava.
Radiotermalno zdravilišče
Dolenjske toplice
pri Novem mestu
Izborni uspehi zdravljenja posebno pri rev-matizmu. išiasu. protinu (gihtu». živčnih ter ženskih boleznih Moderna električna terapija. Tekoča hladna ln topla voda v sobah. Na željo tudi servlranje v sobah.
Tudi kapitan je dobil napad domotožja, ki je razsajalo po krovu.
Bolj ganljivo kot smešno je bilo videti te zarjavele vetrnjake, kako so si z bujno tetoviranimi rokami podpirali glave in vrešče peli zaljubljene pesmice. Solze so jim tiščale v oči, glas se jim je tresel in nobene pametne se ni dalo govoriti z njimi. Sicer pa sem itak moral v kurilnico.
Spodaj je bilo vse kakor po navadi. Pred kotli se nihče ne briga aa to, ali zgoraj sije solnce in nihče ne ve za bleščeči oblak, ki vzbuja žalostne misU Spodaj ni slišati niti kadetove kitare, niti ne kapitanovega gramofona. In pa v štirih urah — toliko časa traja partija — človeka marsikaj mine.
Delali smo brez besed in brez misli Proti koncu partije nam je začelo zmanjkovati tal pod nogami
»Valove smo dobili,« je rekel eden. »Vesela vožnja bo«.
Kmalu nato so nas zamenjali Splezal sem navzgor, a me je tisti hip, ko sem stopil na krov, spodneslo, ker se je ladja nevarno nagnila. Padel sem plosko-ma na deske in obenem tudi že dobil po vsem telesu polivek morske vode, ld je pljusknila skozi ograjo. Sedel sem, si obrisal skeleče oči in pogledal okoli sebe. Mornarji so se kar vili od grohota. Ostri veter, ki je vlekel izpod težkih
oblakov, ki so bili tačas pokrili nebo, je odnesel klavrno razpoloženje. Vse misli na dom, na nezvesto dekle, na pozabljene obljube je premagala oživljena mornarska podjetnost. Kapitan, oblečen v praznični suknjič, se je sprehajal ža-rečega obraza po moetiču, de lahno navdahnjen od popitega ruma in zadovoljno kimal mornarjem, ki so rjoveli pesmi o debelih punčkah in veselem svidenju. Le prvi častnik je kislega obraza gledal grivaste valove — dušala ga je morska < bolezen.
Na obzorju so ee pokazali medli obrisi kopnine.
»čez dobro uro at na sdtom,« mi je rekel Barba. »Skoda, da ne ostaneš še dalje pri nas«.
»Moram na kopno, da vfcfim, Če je kaj novega,« sem odgovoril. »Pripraviti se bo treba«.
Čuden neugoden občutek sem imel, ko sem pospravljal svoje stvari. Privadil sem se bil na ta plavajoči mal svet in na ljudi, ki so nanj navezani. Videl sem jih v veselju in žalosti in dobro smo se razumeli Oblekel sem boljšo obleko in povezal delavno v sveženj. Nazadnje sem shranil slžko, ki sem jo imel z žebljički pritrjeno nad ležiščem. Nato sem se vrnil na krov, da se poslovim, saj smo že pluli v pristanišče, kier so se naše poti točite.
Kakšna
Vremenoslovna znanost v zadregi s mogoče bo mila zima — ali tudi ne!
zima?
Ndfo vremenske napovedi, vsej za daljše roke. temeljijo, žal, še vedno na verjetnostnem računa, a ta verjetnostni račun ima med svojimi členi še predeč slučajnost-mh količin, preveč neznank.
AH je letos n. pr. pričakovati bnde zime? Mnogi znaki govore za to. Poljedelci m izletniki vedo n. pr. povedati, da so jih ose letos bolj nadlegovale nego običajno, kar naj bi bil znak zgodnje in ostre zime. Za to bi govorilo tudi dejstvo, da so gamzn že v avgustu dobili zimsko oblačilo, dočim se to pred milimi zimami zgodi šele v septembru. Vrhu tega so se odpravile lastovke že pred Marijinim rojstvom na svojo južno pot. Nasprotno bi pa govorilo za mik» zimo to, da so se majniški hrošči letos zakopali samo 10 cm globoko in ne pol metra, kakor delajo v slutnji hude zime.
Skratka: običajni rekviziti vremenskih napovedovalcev govore deloma za to, deloma za ono naziranje. Nič bolje ni z znanstvenimi rekviziti. Zimska temperatura je bistveno odvisna od smeri vetrov. Toda verjetnost, da nastopi določeno vreme na podlagi treh elementov: temperature, oblačnosti in vetra, je 80 odstotno, za padavine celo samo 67 odsrt
Na vremenski opazovalnici v Bostonu so iz podatkov zadnjih šestdeset let našli neke zakonitosti, ki ustrezajo baje tudi srednjeevropskim razmeram. Pred vsem so ugotovili, da so postale zime v Evropi v splošnem za 2 stop. C toplejše. Vzroki so različni, gotovo pa ima pri tem svojo besedo močnejše segret je mestnega ozračja po umetni kurjavi, dalje kopičenje toplote^ v poslopjih in zadrževanje toplotnega izžarevanja po plasti čada in saj nad mesti. Po
drogi strani imajo tudi hladnejša poletja
svoj vpliv ne splošno toplotno nihanje v "letu in na približanje k obmorskemu podnebju. Seveda niso v posameznih letih izključene tudi hujše zime. a po takšnih zimah sledijo običajno nekoliko let milejše. Zadnja takšna zima je že več let za nami. Boš to pa otežuje napoved, kajti jasno je, da je po več letih enakih zim že težje napovedati, da se bo takšne zima še enkrat ponovila. Mogoče je to in mogoče je ono.
Vremenoslovna znanost ni bila v tem pogledu menda še nikoli v takšni zadregi, kakor je letos. To kaže, da še vse premalo poznamo zakone, ki delajo vremena Dokler jih pa ne poznamo dobro, so napovedi skoraj odveč. Bodimo za sedaj zadovoljni, da doslej ni bilo hudega m d« se za bližnji čas tudi nič hudega ne obeta.
2 ▼ oJS nI film za kandidate
zlatega jarma v New Torku imajo posredovalnico za itenitve, ki stopa z duhom časa. Med tem ko se pogovarjajo ženitve željni z lastnikom posredovalnice in mu izražajo svoje želje, jih snemajo za zvočni film, sami pa si lahko izbirajo svoj ideal med zvočnimi filmi ki jim jih predvaja posredovalnica. 'Ta način izbiranja seveda kaj vleče in mu uspehov tudi ne manjka.
Normirana frkolinstva Američani iščejo novih vzgojnih metod. NajnovejSi njih izum v tem pogledu so normirana frkolinstva, ki jih propagirajo pod imenom j-self expressions — ^izražali je samega sebe«. Otrok naj brez vzgojnih, nadzorovalnih in svarečih ovir dela, kar ga je volja. Seveda ne stalno, temveč j samo po eno uro dvakrat, trikrat na teden, kolikor starši pač zdržijo. Starši smejo biti zraven, kadar otrok ^izraža samega sebe.« ne smejo pa ugovarjati in kaznovati. In kaj delajo najmlajši Američani v teh uracih zlate normirane svobode? Natančno isto, kar smo delali nekoč mi: zlivajo črnilo v pisemske nabiralnike, zvoni-pri sosedovih, vlečejo pse za rep, slikajo
po stenah. Skratka natančno kakor pri nas. Samo da smo mi zato dobivali krepke in gorke. Toda ko preide urica, jih dobe oni lahko prav tako kakor mL
Največja smotka Največjo smotko na svetu imajo seveda v Ameriki. Tam so pred nekim časom začeli izdelovati tako zvane »smotke za darilo«, ki pa nikakor niso vsebovale slabega tobaka, kakor bi utegnil kdo sklepati iz imena. Odlikovale so se rajši po svoji debelini in dolžini. Jasno, da ni trajalo dolgo, ko so začeli v tem pogledu iskati rekordov. Zadnji rekord ima neki newyor-ški milijonar, ki si je dal napraviti 1 m 30 cm dolgo smotko. Tri možje so jo morali delatf tri dni, razen tega pa je bilo potrebno posebno stojalo, kajti noben človek ne bi mogel držati tega nestvpra dolgo v svojih rokah.
Ameriški izdatki Po poročilu statističnega urada v Wa-shingtonu so izdali Američani lansko leto za zdravljenje 1„035.000.000 dolarjev, za luč in kurjavo 2„160.000.000, za obleko tn stan 3,.600,000.000, za vsakdanje potrebe 7„650,000.000 in za davke 9,,000,000.000 dolarjev.
Vsakdo
Pridite, izberite pri nas blago za oblačila jta jesen in zimo. Prav zadovoljni boste » veliko izbero oblek, površnikov in su-keni ter z nizkimi cenami.
iOrago Schwab, LfssMJama,
AtekssmJi-cvB cesta. kCJ'
Nekateri narodi cenijo skromni regrat selo visoko kot solato, drugi ga zaničujejo. Ti armado prav, kakor je pokazala analiza. ka .so jo izvršile no. vseučilišču v Buf-iahL
Po tej snaferf »e zaostaja regrat glede vitKmmov, fosfor je in kalcija prav nič za Sparaačo. glavnato solato in drugo zelenjavo, kar se tiče beljakovin, maščob, ogljikovih vodanov in želem .pa jiih daleč pre-iaaša. Skratka regTart je- s svojim prijetno svežim, malo grenkim okusom visoko nad eamo špinačo. ka jo tsako hvalijo, in ker ga v vseh deželah ne pfTnanjlcuje, utegne v bodočnosti imeti še dosti večjo vlogo, ne-jfo yo je imel doslej.
Stoletnica osvolsoditve snžsjev
V torek so se začele v Kapski deželi velike proslave v spomin na stoletnico, od kar so tam odpravili suženjstvo, že v soboto so se vršile v tem znamenju svečane službe božje po vseh cerkvah v Kapskem mestu, katerih se je udeležilo tisoče in tisoče zamorcev iz vseh delov dežele.
Višek slavnost! bo velika slavnostna tgra H. januarja, v kateri bodo nastopali sami črnci V tej igri bodo prikazali z zamorskega stališča celo vrsto historičnih »lik iz zgodovine Kapske dežele od pristanka van Riebecka do premirja 1918.
Izumitelj! ovratnice
Kot izumitelje ovratnice smatrajo Hrvate po katerih je ovratnica dobila tudi svoje mednarodno ime, kravata,
V dobi tridesetletne vojne in tam okrog hrvaški vojaki v cesarski armadi niso zbujali pozornosti samo s svojim izrednim pogumom, temveč tudi s pisanimi ovratnicami, ki so bile pritrjene okrog vratu z vozlom. Vojaki so imeli takšne ovratnice iz navadnega blaga, častniki in dekleta pa iz svile. Te pisane ovratnice so nemški kmetje in meščani imenovali v svojem dialektu »krovote« in iz tega je nastala beseda ^kravata«. L. 1660. so službovali hrvaški najemni vojaki tudi v francoski armadi in so prišli v Pariz. Parižanom so njih ovratnice zelo ugajale in ni trajalo dolgo, da so jih začeli še sami nositi. Iz Pariza se je kravata osvojila Francijo in od tod polagoma ves svet
xasz
Pariška razstava
Priprave za razstavo v 1. 1937 so v polnem teku. Na sliki vidimo zastopnike vlade in mestnega poslanstva z arhitekti ln inženjer-jl ob priliki slovesnega začetka priprav pred Trocaderom
vodo
M. utt.
in rdsca tisesa
Po modi plavih in platinovo plavih las prihaja na vrsto mocia saf.irrno modrih ks. Ta moda je nastala zaradii nenavadnega Slučaja. Ameriška filmska igralka Janet Beecherjeva, kr ima skoraj snežno bele lase, si je dala v Londonu umiti lase. Pri tem so t* dobili izrazit solimo moder odtenek, ki se ni dol z ničemer več odstranita in ki mu vzroka niso odkrii;. Igralka je bila nad tem seveda zelo nesrečna, a ko se je vrnila v Hollvvood, je ugotovila, da je njena nezgoda dala povod za rojstvo nore mode, mode modrih las.
V New Yorku so si izim^rS še eno modo te vrste. Ušesne imečice si tam barve jo rdeče, t j. nekaj jačje nego rožnato. To smatrajo Američanke za zelo originalno. Kmalu ^ bodo Tzm-islile morda še modo rdečih ali oelo modrih nosov.
proti sivim lasem!
Ne oarva. temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo.
Odobrena od mgijenske-ga zavoda t Ljubljani pod St 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva Uspeti siguren in trajen Cena steklenici brez poštnine Din 35.—.
ZORA VODA L OREL
ZAGREB. Badlčeva (Dnga) alica S2
Pri naročilu navedite vašo naravno oarvo las.	63
Natron ln naduha
Neki znani medicinec priporoča zoper kronično naduho natron, in sicer bi moral pacient vsak dan zaužiti po 6 žlic dvojno-ogljikovega kisika v pol kozarca poslad. korjene vode, ki jim primeža nekaj vinske-ga kamna. Pri naduhi, ki jo povzroča preobčutljivost zoper snovi, ki Jih vsebuje zrak, ta pripomoček ne zadostuje, a tudi t tem primeru pospešuje ozdravitev.
Naši domači ljudje
Izdelujejo »Hnbertnsc milo in »Perion« pralni prašek. Zaupajte njihovi sposobnosti Prepričajte se in uporabljajte pri pranju le ta dva domača izdelka
Svoji k svojim!
Dame tekmujejo v plavanju
Prednosti Evinih hčera
Bistvene razlike med moškimi in ženskami
Profesor psihologije na londonski univerzi Cyri.ll L. Burt Je pri svojih raziskavah o razlikah med spoloma prišel do po-sledkov, ki jih bo vsaka Evina hči čitala z zadoščenjem.
Pravi namreč, da Je čutno dojemanje pri ženskah v splošnem bolje nego pri moških. 80 odstotkov žensk je n. pr. za dotik kože občutljivejših nego povprečni moški, glede vonja in okusa so ženske hitrejše, zato pa imajo moški dar finej-šega razlikovanja. Vid je pri ženskah v splošnem slabši, naočnike zoper kratkovidnost in daljnovidnost bi moralo nositi dosti več žensk nego moških, zato je pa med 30 moškimi po eden za barve slep, čeprav se tega morda niti ne zaveda, dočim je zadevno razmerje med ženskami
komaj lil000. Ženske imajo tudi neprimerno boljši spomin, moški pa so hitrejši v dojemanju položaja in v dejanju. Zato je med ženskami spet manj levičarstva, jecljavosti in škiljenja.
Zakaj daje potem ženska, če ima vse te boljše sposobnosti manj znamenitih osebnosti nego moški? Burt je našel med 1000 izrednimi pojavi v angleški zgodovini komaj 55 žensk. Stvar je pač v tem. da se ženska v duševnem pogledu drži bolj srednje mere, a to ni noben razlog, da bi JI morali zaradi tega očitati manjše duševne sposobnosti. Druga stran medalje je namreč ta. da prekorači moški spol povpreč-je tudi z negativne strani rajši nego ženska. Kriminalnih tipov in blaznikov je med moškimi dosti več nego med ženskar mL
Pravda o bolhah
Zanimiv bolšji proces z nepričakovanim izidom
Nekega gospod« Vladimir« de Ftignčja v Parizu so v zadnjem času mučfle bolhe in ko je začel iskati, od kod neprijetne žival'- izvirajo. je prišel do prepričanja, da jih redi na svoji koži opici podobna žival, ki jo je imela neka gospodična de Saint-Paul ▼ svojem stanovanju nad njegovim. Ta žival je stalno sedela na oknu nad glavo gospoda de Flgneja.
Ker je de Saint-Paulova n« njegovo intervencijo z ogorčenjem tndrla, da njena živalca nima bolh. jo je de Flignč tožit »zavoljo motenja v uživanju njemu pripadajočega stanovanja« in je zahteval še 1500 fr. odškodnine
Te dni se je vršila razprava. De FHgnč je sodnikom natanko razloži! svoje bofr. Toda imel je smolo da si je toženka priskrbela spretnega odvetnika, lri je znal ljudi s smehom pridobiti za svojo stran. Pred vsem. je izva jal, pri tožen kini opica, ne gre za oprco. kakor trdi tožirtelj, temveič za polopico oziroma lemura z otoka Madagaskarja. Ce bi mogel nasprotnik dokazati, da imajo opice bolhe v svojih kožuhih. to še davno ne bi pomenilo, da velia njegova trditev tudi za lemure Nadalje bi moral tožitelj sploh dokazati, da so bolhe v stanovanju md njim. V tem pogledu je Oidvefavk predložil lahko potrdilo nekega živinozdravnika, ki je v tem stanovanju dva dni eksperiment^-al z muholovkamL
čitanje v postelji
Mnogi ljudje imajo razvado, da čitajo v postelji, posebno takšni, ki trpijo zavoljo nespečnosti. Ti ljudje večinoma sami priznavajo, da je takšno čitanje za glavo, roke in oči zelo neudobno, nevzorna razsvetljava pa vpliva kvarno na vid. A tndi duh nima dobrega od čitanja ▼ postelji.
Brezpomembno Stivo pse lahko kdaj
povede človeka do zaželjenega spanja, običajno pa je Stivo zanimivo in spanje samo zadržuje Včasi vpliva celo tako močno, da deluje Se v spanju dalje ta povzroča nemirne sanja A tudi v najboljšem primeru ima čitanje v utrujenem stanju malo pomena, ker mu duh ne sledi popolnoma To opazimo posebno na terr\ da se časih iz bralne omotice zbudimo k polni zavesti in moramo po več strani pogledati nazaj, da dobimo spet vodilno nit Stiva.
Iz teh tn še mnogo drugih LtKuflaiJ je
preočitno, da Je čitanje v postelji ne samo nepraktično, ampak tudi nezdravo.
plavalne tekme med francoskim klubom »Les Mouttes« in holandskimi plavalkami.
Btomos in Timmermann (Holandskal
Na desni; WiUy den O ude o.
Tetovirane ustnice
Neki sloviti pariški k osme tik se je vrnil z dolgega potovanja domov z »odrešilno« novico, ženske si v bodoče ne bodo več barvale ustnic, temveč si jih bodo enostavno — tetovirale. Stvar bo sicer >malo bolela«, kakor priznava kosmetik sam, ker je treba ustnice pač žgati, a zato bo imelo prednost: da bodo imele ustnice tisto obliko, ki jo bo moda proglasila za najlepšo, in da bo enkratna, ustnice ohranijo potem namreč za stalno svojo obliko.
Marsikomu bi se zdelo čudno, da bi veljale za civilizirane Evropke 20. stol. navade, kakršne vladajo drugače samo Se za redke divjakinje, ki stoje na civilizacij-sti stopnji kamene dobe, in eventualno Se za — zločinke. Toda dejstvo je, da Je koametikova ideja »vžgala«, prve Pari-žanke s tetoviranimi ustnicami so se že pojavile na ulici in zbudile seveda senzacijo, baje je nova moda prodrla tudi že v London in drugod. A kakor je bilo pričakovati, ni ostalo samo pri ustnicah, čemu bi se ne prenesla tetoviranja tudi na ostale dele telesa. In res se Je grofica Van-dlnova pri zadnji premieri v Parizu pojavila c vtetovirano kačo na desnem, razgaljenem ramenu, žena industrialca Banque-ta pa nosi na levi nogi vtetovirano — veriga Kakšne možnosti se Se prožijo' Kos-metfku seveda najboljše kajti njegovi honorarji so — izredni, že zato ker Je mož ta čas v Parizu Se edini, ki se »razume na svoj posel«. Pa tudi tisti, ki se izogibajo prifrknjenih žensk, bodo Imeli lepo priliko, saj Jih bodo spoznali po znamenjih, vtganih jim v obraz in drugod.
David na alkohol v Ameriki
Pravkar Je poteklo prvo leto, od kar so ▼ Ameriki odpravili prohibicijo tn ob tej priliki poroča neka statistika, da Je cvez-na vlada od davkov na vino, pivo in druge alkoholne pijače pobrala v tem času okrog 370 milijonov dolarjev. Pivo prodajajo sedaj ▼ vseh državah razen v Alabaml in Georgiji, dočim so druge alkoholne pijače prepovedane Se ▼ 15 državah.
ZA SMEH IN KRATEK CAS
»Ce M bffl moj mož, U vam dala strupa v kavo!«
»Ce t* b21 moja žena, M to kavo —- fe. pQJ«
*
»AH nimate na vrtu nobenega strafilla za ptice?«
»Ne potrebujemo ga. Jas ln moja hči sva vedno na vrtu.«
★
»Peter trna pa sredo, dobQ je mesto v banki.«
»Kaj deti AH ga Je rasmtrfj
pa ni nanje ujel nrti ene božbe. V ostalem pa obiskujejo živalska bolhe čkrveka selo pore d koma m je kaj i&hko razločiti ofoefc vrst. Končno tudi če bi na Wrruru ugotovili te neprijetne živalce, hi morali 5e dokazati, da spadajo v isto vrsto kakor tiste, ki so mučile tožitelja. V to svrho bi si ogledali lahko zbirko kakšnh 40 vrat bofli. ki jo ima naravoslovni rmrrej v Parizu in nato bi lahko izvršili preiskavo po vseh pravilih znanosti
Skratka. obSmstvo je p^ tvfii h vttja. n|h bosansko zabavalo, nesrečni de pa se je možnosti, d« bi moral pfeičati še znanstveno raziskavo, tako usrtnažfL, da }e tožbo umaknil. Poleg tega. da so ga bolh« grizle in da so se mu ljudje smejali, )e moral plačata še stroške za to nanavadno obravnavo. S tem denarjem pa bi kahko že davno pregnal vse bolhe n« samo iz svojega stanovanja, temveč iz vseh vanj svoj« ulice.
Pri pomanjkanja teka, kislem vzpeha-vanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, mot^ njah presnavljanja, oprišču, srbečici, osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. 2e stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijafc in špecerijskih trgovinah.
Za jamčena varnost S



Neki botei&kl lastnik v Los Angefasn Jr. odredil, da se morajo vsi njegovi uslužbenci policijsko daktlloskopirati tn obenem priseči, da se ne bodo dotaknili nobene drago* oenosti gostov
ANEKDOTA
Znani pariški gledališki vodja Dulttn Je nekega dne v ravnateljski pisarni našel svojega tajnika v sijajnem razpoloženju.
»Neki notar vas je klical zaradi neka oporoke,« je rekel tajnik, »podedovali ste!«
»Podedoval?« DuCto Je dva dni ttkaf notarja. Končno se mu je pravi ogkusO po telefonu. »Da, res, podedovali ste,« — »Po kom? Kaj?« — Tega vam po telefonu ne morem povedati.«
DuDln Je notarja obiskal. Ta mu j« ročil zvežčič. »Kaj Je to?« Je vprašal Dullin. — »Vaša dediščina,« je odvrnil notar, »igra enodejanka, ki vam Jo Je ostavil pisatelj Dupont pred svojo smrtjo z notarskim aktom ...«
VSAK DAN ENA
»Oprostite, da vas opomnim, gotovo sta *e pozabili, da mi dolgujete 100 Din.«
»Ne, ne, nisem še pozabil, ampak če potekate Se nekaj dni, bom prav gotovo OTiM aa to«
Gamsi

Po prvem jesenskem deževju odženejo s planin živino, nekaj dni za tem že lezejo pastirji po čereh za jarci. Hladno, megleno jesensko vreme, posledica jesenskega deževja. pa odvrne od planin tudi planince.
Ko so zaprte planinske koče in stanovi, takrat se prične novo življenje za prave prebivalce planin. Nekaj dni po odhodu človeka je divjad ie precej nezanesljiva, toda ker je le yse tiho ves dan, se divjad prične od dneva do dneva svobodnejše gibati. Dočim se je poprej pasla po planah le v ranih jutrih in zvečer, čez dan pa je po večini ležala v goščavah ali v kakšnih nedostopnih pečinah, postaja zdajci pogum-nejša in upa ostati, izven pri rodnega kritja po ves dan. Še počiva kar na prostih, odkritih mestih!
Gamsi, naši najbolj tipični prebivalci plania, ki so kar ustvarjeni za pečine po barvi in obliki života, se pojavijo v krajih blizu staj, kjer si jih poleti iskal zaman. L>ružinice ali trope, (koza-mati z enim ali dvema lanskima mladičema in letošnjim prirastkom) se sprijaznujejo med seboj in stopijo v čredo. Čredi, sestoječi iz petih šestih družin, stopi na čelo izkušena koza in jo prepelje iz zasneženega golicevja in ruševja v nižje lege, na visoko ležeče poseke in na planinske pašnike. Tu se pase čreda brezskrbno in redno, vsak dan, ves prvi in drugi jesenski mesec. Medtem pa se že spreminja na gamsih tudi obleka. Preprosto, sivorjavo, kratko dlako začne preraščati gosta temna dlaka. Gamsi postajajo vsak dan temnejši. Preproste vitke živali postajajo od dneva do dneva impo-zantnejše. Čez mesec dni se je spremenila že vsa čreda v najlepšo, mogočno divjad. S širokih črnih kožuhov se čudno lepo odražajo bele lise rogljatih glav in glavic. Tako je z materami in drobižem.
Precej drugače pa je življenje samcev, gamsovih kozlov. Oni navadno že v tretjem letu zapuste tropo z družino. Med letom jih vidiš redko kdaj pri družini, pač kakor večina samcev tudi drugih divjih živali. Osamosvojeni kozli žive in lenarijo sami, včasih po dva, redko po več skupaj. Prebivajo vse leto ali v nižjih legah, v kakih skalah v gozdovih, ali pa v kakem visokem, z močnim ruševjem in zakrnjenimi mecestii porasl em robu. Pasejo se zjutraj in zvečer go prodih, v bližini svojih stalnih prebivališč, včasi hodijo na pašo v gosto zarasle poseke, čez dan pa se pasejo tudi kar po gozdovih. Za družine se ne brigajo čez leto. Tudi oni se prebarvajo v zgodnji jeseni, takrat, ko so najbolj rejeiii. Čim daljša jim podaja zimska dlaka, tembolj sc gamsi nemirni. Med jesenskim debeljenjem pa se prične med gamsovimi uhlji napenjati in naraščati buli podoben narastek.
Odhod človeka s planine je zelo dobrodošel ne 3anio kozariji, marveč tudi kozlom, ki so od dneva do dneva bolj nemirni in začnejo hrepeneti celo po družbi, po nežnem spolu Ko prifrče v planine prve bele drobne zvezdice in zazibljejo snežinke tra-vico v zimski sen, takrat se navadno dvignejo samotarji, čudno, kar vsi naenkrat! Samotar, ki je prebil vse leto sam in je ta pa tam, od daleč gledal kozarijo, želi razvedrila. Nekaj časa stoji na skali, kraj gošče, v kateri je imel vse leto varno zavetje. Ogleduje in prisluškuje. Drugega pač ni slišati kakor enolično čivkanje drobnih si-nic, ki obirajo sivi mah na bukvah in mah-nate brade na tenkih vejicah mecesnov. Med slikanjem za črviči in zalego mrfesja neprestano čivkajo in ščebečejo. Naposled ee gams le odloči in odide. Pot ga vodi j skozi gozd. mimo razdejanih trsov, čez pla- i nino, v goličavje, kamor se je že napotila kozarija. Pod planino je še jesen, na planini se začne sneg, v vrhovih pa že kraljuje prava debela zima. Takoj nad planino najde gams presažen sneg in ostra gaz mu pove, da je pred njim že tekmec, morda celo znanec z lanske svatovščine.
Čim višje gre, tem debelejša postaja snežna odeja, ki je mehka kakor nežni, beli ovčji kožušček. Ko pride do skale, se vzpne na njo in si ogleda okolico. To je v tistih lepih, pozno jesenskih večerih, ko je nad planino razlita bajna luč. ki spremeni vso planino v čarobno pravljično pokrajino. Vrhovi gora in nebo so krvavo rdeči, pobočja so vijolična, v dolinah pa leži temna modrim. Nekaj posebnega je eledati močnega, rocljatega kosmatina, vdiraiočega se v vijolični sneg. do kosmatega trebuha. Ka- j kor pred odhodom z doma. tako tudi tu , postoji in ocrleduje. Prav tako, kakor ie že- j Ijan videti koze, bi rad pogledal prvega j tekmeca.
Modrina se dviga iz dolin ln Jarkov.
Prej rdeče nebo potemni in že se pričnejo prižigat; n" modrem večernem nebu prve luč.ce, k' s posebno prijetnimi >>čk gledajo v zamsko pokrajino Kaj bi hodil dalje nocoj, saj je prav tukaj prav pripravno prenočišče! . .. Gams leže v sneg in zadremlje. Kaj tndi ne bi, saj ima v snegu dosti mehko poeteljo, pred mrazom pa ga varuje debel kožuh
Ko se zdani, že spet pregleduje ln posluša Na sosednjem robu opazi tekmeca, ki je prenočil prav tako. kakor on, in ga žene v planine ravno ista sila kakor njega Bržčas so nekje v bližini tudi koze? Med opazovanjem ga premoti lahek ropot Pod stenami, s katerih je zdrknil eneg. je nalahno zaropotalo Odtrgal se je bil majhen plaz Kakor na povelje okre neta oba kosmatina rogljat) glavi proti pečinam kjer zapazita v plazn večjo čredo prijateljic z mladiči Prav takrat pa se že pokadi sneg Odtrsra se nov plaz, čez prod pa drvita v divji gonji dve velik' črni krogli Le to je povod, da opazovalca pričneta godrnjati, podobno, kakor meke-čejo pri kozjem prsku domači kozli Divja gonja, odhod gospodarja črede, ju vzpodbudi. da jo ubereta proti čredi na produ. V bližin) črede pa že spet postaneta in obvohata sled)
Medtem se je že povrnil k čredi oni kozel. ki je bil poprej odgnal neprijetnega vsiljivca Leže v pečino nad prodom, od koder ima najlepši razsled na čredo, k) ji je zaenkrat še gospodar Ko pa potesne veter lz doline in mn naznani prihod dveh tekmecev, takrat skoči, kakor da ga je nekai zbodlo Dolga dlaka na hrbtu se mu naježi nato se požene v dolgih skokih proti prihajajočim Takoj postanejo pozorne tud) koze z mladiči Dvajset roglja tih srlav !n srlavie radovedno sleda in čaka. kai bo Pri čredi bojaželjni paša trenutno postane, nato pa nadaljuje usmerjeno pot še v daljših skokih Mlajši tek mec. ki menda letos prvič prihaja kot dostojen *»-iin na svatovanje. nfrkaj časa gleda preplašen Ko pa spozna, da je pa-
Ba, ki drvi od črede, usmerjen proti nJemu, se Otkrene v nadi, da ga morda rešijo pred preganjalcem dolgi, hitri skoki.
Sneg se kadi, maje se ruš je, is snega dviga veje ln Jih otresa. Divja gonja drevi proti planini. Le-to priliko izkoristi tretji, tisti, ki se Je bil zadnji spomnil na svatbo. Kljub težki poti po debelem snegu navkreber je kmalu pri kozah. Tndi nJemu se naježi dolga hrbtna dlaka, dvigne se v kratki kozji repek in že je med kozami. Izbral si je bil najlepšo, ženina željno nevestico.
Na svatbi mora biti ples, na gamsovi svatbi divji ples! Sneg se sapraši, mladica, ki ee zaveda, da velja gonja njej, skoči iz družbe sitnih tet in od otročarije. Hajdi proč od črede, v bližnje čeri!
Kozel j! sledi v primerni razdalji; v čereh postaneta. Ko se vrne utrujeni paša k čredi, najprej leže, se malo odpočije od Junaške borbe, nato pa prične čredo po svoji gamsovslri navadi obkroževati. Čreda ki se je bila med odsotnostjo gospodarja nekoliko zrahljala, se stisne, ampak mlade nevestice ni več med zvestimi.
Tako je pri čredah ln pri prvih naskokih. Tam, kjer so le posamezne koze ln v bližini n) več kozlov, tamkaj je svato-vanje mirnejše. O sv. Martinu so se pričeli zbirati, višek pa je bil v drugi polovici novembra. Proti sv. Miklavžu so že skoraj vsi kozli omagali, kajti med ženi-tovanjem pozabijo celo jesti. Od svato-vanj se vračajo kumerni in lačni na 6tara domovja, kjer lenarijo čez zimo, pomlad ln skoraj vse poletje, dokler jih spet ne pokliče sv. Martin.
Toda marsikak bradač kaj drago plača zimsko veseljačenje. Drugače previdni In tenkočutni kozli so med prskom skrajno neprevidni in lahkomiselni. Vso pozornost posvečajo nevestam in ženinom, pozabijo celo na najbolj nevarnega zopernika, na človeka, k) kaj rad izkoristi njihovo brezumje. že zgodaj zjutraj, takrat ko navadno prihajajo kozli k čredam, sedi lovec v solnčnem robu in opazuje oddaleč z daljnogledom življenje na prodih. Po več ur lahko presedi dobro zavarovan pred mrazom; saj ga neprestano kratkočasijo prijetni prizori. Mimo njega pride marsikak dolgodlak), rogljati svat. če je pravi, mn velja krogla, če je še mlad, naj gre naprej.
Posebno napeti so za »gamsarja« trenutki, kadar gospodar črede odganja neprijetnega vsiljivca. Marsikak močan rog-Ijač, ki odgranja nasprotnika, se več ne povrne k čred), marveč roma za vedno nizko doM, v dolino, ki se je teogfblje gams.fi rod
Za spomin na lepe dni v planinah si Izpuli »gamsar* lz gamsovega hrbta tisto svileno mehko dolgo dlako, ki se Je najbolj ježlla na gamsovi svatbi RoglJ! na steni pa lovcu vedno pripovedujejo, kako lepo je v planinah.
Najlepše trofeje % naSIh planin, vse vezane z nepozabnim) spomini, si Je nabral naš blagopokojn) kralj, čigar duh Je letošnjo jesen prav gotovo plaval nad Krmo in Kamniškimi planinami, kjer je prava domovina gamsov Obljubil je bil kralj, da takoj po povratkn tz Francije, pride Bpet na lov v naše planine Kdo bi bil le slutil, da ga ne bo nikoli več!	—s
Čftafte tedensko revijo t,ŽIVLJENJE IN SVET"
Radio
Sobota, 8. decembra.
LJUBLJANA 7.30: Plošče. _ S: Telovadba — 8.30: Radio - orkester. _ 9.30: Poročila. — 9.40: Versko predavanje. — 10: Prenos iz stolnice. — 11: Radio - orkester. _ 12.30: Predavanje Zbornice za TOI. — 16: Freed Hernfeld: »Zvezde kličejo«, zvočna igra. _ 19.30: Nacionalna ura: Naša deseta banovina (Milan Marjanovih — prenos iz Zagreba). — 20: Čas, jedilni list, program za nedeljo. — 20.10: Zunanjepolitični pregled (dr Jug). — 20.40: Radio - orkester, vmes »Fantje nk vasi«. _ 21.20: Cas, poročila, radio - orkester. — 22.20: Bach: Čredo iz maše v h-molu.
BEOGRAD 16: Plošče. _ 17: Violinski koncert — 20.40: Iz oper Rimskega - Kor-sakova. _ 22.20: Plošče. — ZAGREB 12: Plošče. _ 17.15: Pesmi. — 20.30: Orkestralen koncert. — 21: Literaren program. — 21.30: Nadaljevanje koncerta. _ PRAGA 19.05: Operetna glasba. — 20: Simfoničen koncert. _ 22.15: Plošče. — 22.30: Ples. — BRNO 19.05: Program kakor v Pragu — VARŠAVA 20: Koncert orkestra in solistov. 21: Sibeliusove skladbe. — 22: Lahka in plesna muzika. — DUNAJ 11: Operna glasba. — 12.15: Orkester. — 15.35: Godalni kvartet — 16.30: Orkester in solisti. — 18.25: Pesmi. _ 19.10: Adventni večer. — 20.30: Operetni večer. — 23.05: Plošče. — BERLIN 20.10: Koračnice. _ 20.30: Goebel-Bov govor. — 21.30: Plošče. — 22.30: Ples. _ KČNIGSBERG 20.30: Iz Berlina. - 21.30: Pesmi — 22.30: Lahka glasba. — STUTT-GART 20.15: Operna glasba. — 22.30: Ple- | sna muzika. — 1: Nočni koncert — RIM 17.10: Orkestralen koncert — 20.10: PIo- j šče _ 20.4-5: »Riiroletto«.
k ^ifppflFm |
Nedelja, 9. decembra.
LJUBLJANA 7.30: Kmetska kultura (šoL svet. Krošl Josip). — 8: Plošče. — 8.30: Poročila. — 8.40: Mandolinistični kvartet »Erika«, vmes plošče. — 9.40: Versko predavanje. — 10: Prenos iz stolnice. _ 11:
Žena kot mati in delavka (dr. Kanoni). _
11.20: Radio - orkester po željah. — 12: Čas, radio-orkester. — 13: Narodno-obramb-ni dan. — 16: Operetna ura (solisti in radio - orkester). — 19.30- Nacionalna ura: Friedjungov proces (univ. prof. dr. Siiič — prenos iz Zagreba). — 20: Cas, jedilni list program za ponedeljek). — 20.10: Koncert akademskega pevskega kvinteta, vmes plošče. — 21.30: Cas, poročila — 22: Odmevi iz Jugoslavije (slovenske narodne na ploščah).
BEOGRAD 16.30: Vojaška godb«. — 18: Nabožna glasba. — 19.20: Plošče. — 20.30: Violinske skladbe. _ 21: Igra. — 22.20: Orkester. _ ZAGREB 12: Plošče. _ 17.15: Godalni trio. — 20.15: Pesmi. — 21.1fi: Violinske skladbe. — PRAGA 19.20: Prenos ix Brna. — 22.30: Lahka glasba. _ BRNO 19.20: Gledališki večer. — 21: Dvofakov koncert. — 22.25: Iz Prage. _ VARŠAVA 20: Orkester in solisti. — 22.15: Lahka in plesna mazika.
Ponedeljek, 10. decembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12JJO: Po-ročila. — 13: Narodno-obrambni dan. — 13.10: Cas, plošče. — 18: Slike lz narave (Herfort). — 18.30: Gregore: Vesela gmaj-
na (ptoffie). — 18.40: Slovenščina (dr. Ko-larič). — 19.10: Zdravniška ura (dr. Magaj-na). — 19.30: Nacionalna ura: Naša narodna prosveta (ministrstvo prosvete — prenos iz Beograda). — 20: Prenos Lisinskega opere »Porin« iz Zagreba, v odmoru čas, poročila, jedilni list, program za torek.
BEOGRAD 16.30: Orkester. — 19: Plošče.
—	20: Prenos iz Zagreba. _ ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.15: Pesmi. — 20: Prenos opere iz gledališča. _ PRAGA 19.30: Godba na pihala. — 20.15: Kompozicijski večer. — 21: Orkester. _ 22.15: Plošče. — BRNO 19.30: Iz Prage. _ 20: Moravski večer. _ 20.40: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20: Lahka glasba. — 21: Klavir in orkester. — 22: Lahka in plesna muzika. — DUNAJ 12: Orkester. _ 16.10: Plošče. — 17.30: Arije in pesmi. — 19.50: Orkester.
—	21.55: Klavirski koncert. _ 23: Plošče.
—	23.30: Sramel kvartet. — 24: Ples. — BERLIN 19.40: Mešan program. — 21: Glasba 18. stoletja. _ 22.20: Otroške pesmi.
Torek, U. decembra.
LJUBLJANA 11: Šolska ura: O mladinski glasbi (prof. E. Adamič). — 12.16: Plošče.
—	12.50: Poročila. — 13: Narodno obrambna ara. — 13.10: Čas, plošče. — 18: Otroški kotiček (Mirko Kunčič). — 18.20: Praktična navodila o pravilni sestavi prehrane z ozirom na duševne delavce (ea. Serko). — 18.40: Nemščina (dr. Kolarič). — 19.10: Slovaške pesmi na ploščah. _ 19.30: Nacionalna ura: Ivan Cankar (prof. Juš Kozak —
prenos v Zagreb in Beograd). _ 20: Čas,
jedilni list, program za sredo — 20.10: Arije francoskih oper poje ga. Marta Oberwal-der. — 21.30: Cas, poročila. — 21.50: Radio - orkester. — 22.30: Angleške plošče.
BEOGRAD 1650: Orkester. _ 20.40: Simfoničen koncert. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.15: Godalni trio. — 20.30: Pevski koncert. — 21: Recitacije. — 21.30: Pevski kvartet. _ PRAGA 19.10: Mešan program. — 19.45: Slavnostna uvertura na ploščah. _ 19.50: »Nastanek himne«. — 22.15: Plošče. _ BRNO 19.45: Prenos iz Prage. — 20.40: Čembalo. — 21: Sukove zborovske skladbe. — 21.45: Plošče. _ 22.15: Prenos iz Prage. _ VARŠAVA 19.30: Plošče. — 20.15: Literaren program. — 21: Zborovsko petje. — 22.15: Skladbe Szymanowskega.
—	23.05: Lahka in plesna muzika. — DU-NAJ 12: Plošče. — 15.40: Otroški koneerL
Vremenski pregled
AntJciklonsko gospostvo se Je na talost po približno štirinajstdnevnem trajanju zraSilo. Konec Je bilo našega lepega vremena, ki Je M k) sicer po dolinah megleno bolj nego nam Je bilo prijetno, v celoti pa vendarle prav prijetno. Naši kraji so prišli zopet pod oblast atlantskega ciklona, dobili smo depresljsko vreme, kakor ga do dobra poznamo iz jesenske dobe.
Prehod i« enega vremenskega tipa v drugega se Je Izvršil preko nedelje. NI nam pa prinesel velike vlajre in ne dežja An-fciciklonskc gospostvo se je namreč zrušilo v dveh stopnjah. Najprej ga Je oznajal ogromen ciklon, ki se je z Oceana pomikal daleč na severu, potem pa zavil preko Finske v Rusijo ln tamkaj sprožil silne snežne meteže. Domala vsa Rusija Je dobila v prejšnjem tednu svežega snega v obilni meri Potem pa Je depresija, odhajajoč proti Uralu, v svojem zadnjem sektorju zagnala preko nižavja mrzli srak iznad Severnega ledenega morja, čeri Širno rnsko remljo se Je razprostrla poplava mrzlega tečajnega zraka, sato Je razumljivo, da se Je tamkaj slino shladilo. Vzhodna Evropa
Je dobila * tem šele pravo zimo. Temperatura se jc znižala do 20 stopinj C, ponekod celo do 26 stopinj C pod ničlo, kar je pač že prav posebna zima.
Ta čas, ko se je v Rusiji končava!a invazija snežnega meteža in za njim tečajnega mraza, se je posrečilo novi atlantski depresiji, da je prodrla na kontinent, uničila anticiklon, ki nam je toliko časa na-klaDjal lepo vreme, ter spravila pod pvejo oblast zapadne dele celine, pa tudi Se srednjo Evropo. Njena prodorna moč pa je tu nepričakovano naglo omagala. Pač je njen vetrovni vrtinec zavzel tudi nuže ozračje ter dovedel preko naših krajev tople, pa skrajno vlažne sape z Jadranskega morja, to^a dežja nam nI mogel dovesti. Nasprc no pa je Avstrija dobila ta čas precej padavin, v obliki dežja, v višinah nad 2000 m pa sneg.
V drugi polovici tedna se je pripeljala čez Ocean nova depresija ter se utaborila nekako nad Velikobritanskim otočjem. Njen vetrovni vrtinec poganja preko zapadne Evrope vlažne zračne mase z južnih delov Oceana, preko naših in sploh alpskih krajev pa enako topli in vlažni zrak iznad Sredozemskega morja. Toda nadaljnja usoda vremenskega razvoja je kočljiva. Nad Rusijo se je bil po silni shladitvi razvil mogočen anticiklon, ki je pom^^ral še bolj ohlajati ozračje, zraven te?a pa Je povzročil odtekanje mrzleea zraka na vse strani. Nas zan'ma najbolj to. da ženejo močni vshodni in severnovzhodnl vetrovi ruski mraz proti črnemu morju, proti Karpatom ter v Poljsko. Prvikrat je nastala možnost za prodor prave zime v naše kraje kakor tudi v vso prednjo Evropo PaJ dosedaj pravega mraza sploh še n) bilo. Ker se v taki situaciji, kakor je sedaj, depresiji sploh ne more posrečiti, da bi nro-drla naprej proti jugovzhodu, se zdi najverjetneje, da bodo ostali na^l kraj) še reka} čapa v oni prehodni con) med vplivom rnskeea ciklona in atlantske depresije, (!a pa se nam bo začelo ozračje polaaroma ohlajati. NI pa izključeno, da prodre ruf^ri mraz še v večji meri do nas in dovede pravo zimo tudi k nam
Tako se nam Je tedaj točno s prvim decembrskim tednom, ki je obenem prvi zimski teden, pokazala v bližini prava zima. Kakor hitro pa je ta v Rusiji, ee na široko odpre možnost, da se raztegne tudi čez srednjo Evropo. Tn prav sedaj se ta možnost zelo stopnjuje.
Vremensko poročilo
številke za označbo kraja pomenijo 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v odstotkih. 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 0—10» 7. padavine v mm, 8 vrsta padavin. —-Temperatura: prve številke pomenijo nj-višjo, drugo najnižjo temperaturo.
7. decembra LJubljana 7, 765.8, 2.6, 96, 0, megla, 10, H megle 0-2; LJubljana 13, 755.5, 6.8, SS, 0, 9, —, —; Maribor 7, 764.5, 4.0, 80, 0, —, — Zagreb 7, 766.0, 5.0, 90, NI, megla, 10, —,, Beograd 7, 764.2, 8.0, 90, 0, megla, —, —; Sarajevo 7, 768.3, 2.0, 90, 0, megla, —, —; Skoplje 7, 767.3, 1.0, 90, 0, 5, —, —; Knm-bor 7, 766.4, 11.0, 80, NE2, 5, —, —; SpHt 7, 766.0, 10.0, 90, 0, 4, —, —; Rab 7, 764.7. 8.0, 90, 0, megla, 10, —, —; Rogaška Slatina 7, —, 0.0, 91, 0, megla 10, dež, 2 0.
Temperatura: Ljubljana 7.8, 1.8; Maribor 10.0, 4.0; Zagreb 13.0, 5.0; Beograd 10.0 8.0; Sarajevo 11.0, 1.0; Skoplje 15.0, 1.0; Knmbor 16.0, 10.0; Split 12.0, S.O; Rab 12.0

o salamo
razpošilja v zavojih po 5 kg po ceni od 160 dinarjev franko tvrdka
Maksa Kupusarevlč
Izdelovalec iu veletrgovec suhomesne robe KOVIN (Banat)	10740
■Ml
na svoje zdravje in obutev!
ruristl, lovci, smučarji m vsi oni, ki imajo bodisi joklicno, bodisi v zabavo opravka v vlažnem terenu ali v snegu naj uporabljajo mazilo »HEVK-AX«, za katero jamčim da napravi vsako obutev nepremočljivo. Dobiti jo je v vseh specialnih trgovinah ali pri glavnem založniku: »LEKARNA MR M. LEUSTEK, Ljubljana. Resljeva cesta št. 1.
Danes In jutri se dobi]o v gostilni PRI PANJU
LJUBLJANA, Vegova ulica 10
izborne domače krvavice ln pečenice ter druga raznovrstna topla in mrzla jedila Toči se prvovrstni dolenjski cviček in fina ljutomerska naravna sortirana vina. Vljudno Vas vabi in se priporoča
7763	GOSTILNIČAR.
Interesantno brošuro o uspešnem zdravljenju pošlje brezplačno gl. zastopnik za JugosL The Salvat apoteka Sv. Ivan, Zagreb, Kaptol 17.
PRI MIKLAVŽU
Vodnikov trg dobite
pSenično moko »0« po Din 2.50, krnftno moko po Din 2.25, od 5 kg naprej, slane sar-dele Din 14.—, sku&e Din 16.—, bočno olje Din 12.—. Oglejte si cene ostalega blaga.
10761
GOSTILNIČARJI*
Nudite gostom najsiJaJneJSe Jugoslovensko
BERMET-VINO
Črnino iz FruSke gore. V sodčkih od 60 Utrov naprej ga poflUja
B. MARINKOV, Sremski Karlovct Fruška gora.
SLABOTNIM
Sodobni H« vek i tri t priikaii ■fcragoe ii-vioe sf-tmu: depresij«, aeepr&Kiet, preraaa izmučeooet. tn*-Ba mrtooK — vidi t«, d« tam trpe daiKU nKn-og-i. — M«d t«n je Tm«nt»trwno dognalo. da reguhra ek»-traJot U fiec nr'a<Jnh -o motorih iix»!<i (»KALE-F L D I D«) fce preide v trio, ial^eva.ioo d«i(rv-aajpo ii-e«, krepi o-rfamiiem im uravnoveša žČTifctti ffš-tn/ttn tako, d* poeiao«	zopet mo^a-n. BpofoVn
M 4alo io horbo r.i rroj obet-a^k. — Brezplačno A»-tajtai !«term,twr», MbteT»jte: Beograd. N>go&e<v» 5, Milo« Mankorii.
»Kalefluid« ee prodaja t wirmi drosrm-ijafe. OtrtM »kiadišAe	Mv&ovii t Co., Beograd.
— Be$. Sbr. MB3TT/33.	966*1
F. Bodner
zaloga klavirjev
j
MARIBOR
Gosposka ulica št. 2 <
Zastopstvo klavirjev iirsehinger
Salonski pianlno Din 15.500.—; na mesečne obroke po Din 300.—. 9558
SCHAUB-RADIO WELTSUPER 35 z retonatorjem
Najnovejše čudo nemSke radlotehnike. Primerjajte ta aparat s katerimkoli, pa boste vse slišali in videli.
Glavno zastopstvo za kraljevino Jugoslavijo
INŽ. KORNEL FKIEDMANN, Zagreb, Ulica barona Jelačiča 1 (nica la) Tel. S&-84
f ^ /
-	vKSKi.

NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE
nudim pri raznem damskem in moškem blagu vsled odprodaje manufakturnega blaga. Velika izbira poznanih TTVAR oblek.
M. RAMOVŠ
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 2G
10775
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem piv tužno vest, da je nae iskreno Ijabljeni oče, brat in stric, gospod
0mitt Slotle
mesar in posestnik
dne 7. decembra t. L ob 6. uri zjutraj mimo v Gospoda zaspaL
Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, 9. decembra 1934 ob Vj4. uri popoldne H hiše žalosti, Zaloška cesta 13, na pokopališče v štepanjo vas.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 14. decembra t L ob 5. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Petra.
MOSTE PRI LJUBLJANL dne 7. decembra 1934.
ŽALUJOČI:
IVANKA, hčerka; FRANC, IVAN, LUDVIK, sinovi In ostalo 10774	sorodstvo.
• • •	' tiVvJ .
v^B PCČKODBAH, KVATJ.::, SrZKUNAH, LIŠAJIH, ČIRIH, STARIH RANAH	„FITONIN"
Steklenica Din 20.— v lekarnah Po poštnem povzeti« 2 steklenici Din 50.— Poučno knjižico štev. 14 rw»šl>a brezplačno »FITON« dr. z o. z. Zagreb 1-78. (Registrirano pod Sfr. Br. 13S8I or* 2SL julija 3333.}
10°|o popusta
dajemo od danes na vse damske plašče
•'i* '" •• i ■ . ■■-> i s- ■ . < - .-tr r - T-

CENE MALIM OGLASOM
Po 60 pa* za besedo, Din i.— davka za vsak oglas m enKratncj pristojbino Din 3.— za Sitro ali dajanje naslovov piaCaj« oni, ki Iščejo hlužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in Zenitve se zaračunajo po Din i.— za vsako besedo, Uid 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din i.— za be-s^o. Din 2.— davke za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Sitro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno oh Javo oglasa Din 17.—
Ponuribam na šifre ne prflaca jte znamk! l,e. Ce zantevaie oa Oglasnesra oddelka »Jutra« TIS«- ^ _	, _
odeovnr priložite i>lls	* ZnamKall.
Vse pristojbine za male oglase Je plačati pri predaji naročila,
oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se maHh
oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek
M
Jutra", Ljubljana.
JJ1HU
Beseda 1 L)iu, davek t Um. u Šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Prodajalko
■Maiuio stroke, ii je z.moi-BA saj&Ocvt' J.tnO \ od. i. i JM/-
drašamco ae dei-ei*, etpr-tsj-znom. Majnna kavcija a ii garancija pot.rel»r:e. Koe-aitfe Josip, Xi>va cerkev, poita V o »uk pri Ce.ju.,
Za prevzem
gostilne
na prometnem kraju na Gorenjskem Iščem kav-cje zmožno osebo, oziroma dva poročen«* brez otrok. Imeti mora točilno pravico. Nastop 15. januarja 1935. Ponudbe Je poslati na oglasni oddelek Jutra pod -'Glavni trg 9.«	34461-1
Samostojno osebo
ti?*m v ter^ho nn* ta-novitv« FkTUpnpga doma. K a 7.: i> « pim z iO.OOO D:n. etsm ti.iro-te .'S let star. — Po-
Mlado dekle
pr:<iuo m «>,iiL-piiwoiM», gre i/rez.p.iaoao t	za-
ctusiiv ko; pr<wi.i-katiiicn,a a kaj stičnega. Natlov t vii-th p,.*v>j-wi.'.. cih »Ju.t.ra-.
34JB1-1
Trgovski pomočnik
apeceruit, m.a.ei, pridien in pošte®, vo_«toč«ne proat — <iol>: takoj e..u7.i>o. Kavcija potrebna. Ponudbe 6 prfe-p-eom	U] Qti\ t d-
bo referenc je poslati na naslov: »Ve:*i»rgi>včma« — Kranj, p v-ni pivtiai št. 6.
Mlado frizerko
vet^6o v o d a b OtL«!a. epre,«iie Joivp Ucny. Bre-
žice ob Sav*.

Mesar, pomočnika
mladega. pridanga	in po-
acfu-ega sprejmem	tako;.
Fomi«iit>e [»><1 šifro	»Po>ttrn
mer^i c na p	>J Y:*
na Jes-eoi-cah.	9*4fi*>-l
Kuharico
zdravo ln pošteno, ki bi znala samostojno voditi kuhinjo v gastiini, sprejmem 1. januarja. Ponudbe s sliko in navedbo starosti na ogl. odd. . Jutra« pod ^Kuharica« 34460-1
Galanterista
zrnoin fxd ela vr v e e h
a«n>n:ii iidelbor. sprejmem 7 službo. V poitieT pride e prvovretna moč. — Po-: '>i')>f z novpiibo p-taTvietii m doeedanjegR »lužbovc
Frizerko
perfcikt.no v vetji d<riih. t".
govori nemško, ^»re-jjn^m takoj «uii po d o gw otu. l\>-aaKJibe na oj.a«)i oddelek »Jruitra« pod »Frjie^ka*.
34t£?6-l
Iščem dekle
»ta-« do IT let, kr«pko. Tdr«To in pridno, h <roi-ipo-
d:nj«vn.. Nastop fa.kog. — Pavlo Po-zna6. Lubi 'fl na,
Drninska »1.	3M64-!
Deklica
eta-'« 16 let, b: te rndn 3-ač. ti t kuJuaji, tU pa gr* i" primerno	— t.udn
k otroku. — Po-nudte ca vgo*. oddelek »Juitia« pod ^ifr-o >r>el<j-vna«. ."JtlUl-i
Natakarica
pridDa in po^-e««. ks ma. tm«ii šivati io	hrišna
del* op-av.ljcti, ifcJe »ui-bo t	g^^r^m n"a-
r?i-'>v T Vri*, b pofiiova'71'lcoh »Jnirac.
rwrd<>e na po-1 mširi«o Jutra i n;'a na ogl. oddelei Jutra r Oi':u pod šifro »S'••■«««. I n<vd «mSb» »Gflanteriet«.
34237-1
G. Th. Rotman:
S
ln njene posledice
To nepričakovano potovanje po zraku I? prineslo gospodični Kunigundi tOiikanj s:aželeno srečo! Gospod pl. Namršeljski ji je priletel baš na kolena, in — stvar je bila v redu!
Ne da bi slutila srečo, ki sta jo bila pri-pravila dvema srcema, sta bila Zdravko in Slavko med te m že dospela v sosednjo vas. Tam je stal Korle, snažilec oken, na Evoji lestvici.
Trg. pomočnik
najbolje Izvc-žban v vseh strokah mešane trgovine, prvovrsten prodajalec. zanesljiv, pošten. samostojna moč. agilen. ee sprejme. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na osi. odd. »Jutra« pod »Štajersko«.	34589-1
Več raznašaJcev peciva bi kruha
sprejme Fek-ocj« Slavfco,
peknnna. Sv. Jurij oi> 56a.v-nici.	34451-1
Prodajalko (ca)
MiniQifa.kwnrT>e afcroi«, prv®-VTf-tJto saan-^stojrko moi — išč"<m. Po^midbe e sliko na og-lfle. oddelek »Jwt-ra» pM &:fro >Pri.jietiDo mečto n« deželi«.	MS39-1
Dekle z dežele
etaro 30—35 tet-, pridmo in pošteno, za vt-a hišna dela. veš?K> kmhanja. «pre:mpm ta-koj. Na^loT v veeh po-
siovo-linioah >Jut-ac.
34^1
Mlajšo hišnico
za vilo. vajeno tudi hišnih del. pri katerih bi pomagala, sprejmem. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Mlada hiSntea«.	34592-20
Kontoristjirja
mlajža, reena im dobra ra stroju ter t rač-undih. dobi raeetio. Po>nudlbe na oigloe. odde>k >Jirt.ra< pod šifro »Kaetop ja.nia«rja«. 34581J1
Mesar, pomočnika
prav dobro Izurjenega v sekanju mesa sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sekač«.	34572-1
Iščemo tajnika
za n&meščensko organizacijo v Ljubljani, ki pozna socialno poUtlčno zakonodajo in je zmožen voditi orpanlzato-rlčno plsnrno. Službo Je zaradi maihne mesečne
odškodnine smatrati kot postransko. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Organlzacila« 34579-1
Izurjeno p!etflk>
ta nogavic, apre^roem takoj. NaslOT t veeh posio-ve.LOiiicai »Jutra c.
»ce ne znate bolje, se vam ni treba več prikazati,« je rekla gospa Milogoznlca In pogledala skozi na pol odprto okno. »Šipe so bolj umazane, kakor 60 bile prej!«
Fotografski
pomočnfk
zanesljlr delavec, dobi v vpeljanem podjetju
(fototrgovina) stalno zaposlitev ev. soudeležbo pri delu. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zanesljiv«.	34633-1
8eseda 1 Din, davek i Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Oia. Naimanjš! znesek 17 Din.
Klepar, vajenca
sprejme K. B<>cak, Tržit.
34C62-J4
141etni deček
bi se rad Izučil kakršnekoli obrti. Z vso oskrbo ali pa brez. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod Učenec«.	34493-44
Cevljarsk} vajenec
ki se uči že dve leti. bi učno dobo rad nadaljeval. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Z vso oskrbo«. 34434-44
Pekovskega
vaienca
sprejmem najrajši z dežele ^ nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pek vajenec«. 34511-44
Slulheišie
Beseda 50 para. 4aveh 2 Din. za Šifro aH dajanje aaslova 3 Din Najmanjši zneseb 12 Din.
Brivski pomočnik
rolaiiii, dober dele.vee in buibi ŠDitcer, išč-e kjerkoli rfužbo za takoj. Kad Viš-nikar, Zagorje ob SaTi — Topiš« 11.7.	31E35-2
Kateri trgovec
bi vBfi v sindiho ml«..'S<ig«
t!'(gWBk ega p<«n.oin 1 ka — veščega mešan« etreke. — Po.niwibe n« 0^'as. od'3<»lek ».Jutra« pod šifro »>"a.jra;e tla deželi«.	S-Kilti-?
Dekle za vse
"InSb^. — Ane Sa.%«. Ims-no mer. 7, poš*« Pojd-četrteik.	346"i-S
Službo sluge
proti mar^i pla^i i i 8 e m<> ad »m d'earem moak:. — Spre;m^ tmdrl m^o potimk«. ali k-ikršn-o-koli zastopstvo Ponudbe n« ofria^. r-W<-lfi »Jutra« t>o<i šifro »Zm<>Jina mrt 37«.	Mam-e
Mesto sluge
ra^našai** ali t tovarni iš6e delo ira^nT «i «eo fant i dHEol«. Nankvr v oglo«wie«i oddelka Jutra .31374-2
Korespondentka
ta	bnvaitnfci in
n«mSki iezik. re^fa vi^eh oeta-liit pisarn i&fh d^, i»Tn«š6e'n.ie. — Ponudbe n« oddelek »J-nitra« pod
z.naf;ko »D. ie«. .^^-S
Šofer
vozai, z im*n",fiB
štirii jezikov, iSP« primerno zfiipo« it-flv. Ponudt>e na ogl-ae. oddetek »Juitra- pod »Tre« en c.
Blagajn fčarka
e trjovieko, ol>mim> im 8 ra^. me.šea.n6.ke šoi«, išče kjerfkoli v jnc»tm a^i na deželi sinjžbo v pnearnrl. — Natslorr v v»eh po6« o ve'racah »Jutra«.	313flf7-8
Kontoristinja
začetnica iače SiUžbe. Zna pe.lekino Blovensko, nemško in stiojepisje. Gre tudi za vzgojiteljico. Ponudbe na og.asni oddelek »Juira« pod 61-i Xro »Brezposelna«.
34457-2
Gospodična
pe-fektn« r.i-rr.stfcnr in g'«;) dinSsl/va. ki dobro ku-ha. želi n,<t?to pri t>. ^t>; >b rtv.ji. G rt tn*ia k otrokom. Pon"idJ>e na og-atoi oddfiti »Jt*!.-« « pod iifro »K tt^r^i m ia.nec!'.Hva«.
31545-2
Samostojen vrtnar
samski, z večletnimi Izpričevali išče službe. Prevzame vsako ureditev vrtov. Gre tudi za slugo, inkasanta ali hišnika. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pošten vrtnar«. 34443-2
Uradnik
srednjih let, zanesljiv, vsestransko verzlran, samostojen knjigovodja, slov., srbohrv., nemški korespondent, prodajalec. organizator, zmemlh zahtev sprejme nameščen Je januarja ali prej. ■Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »ia reference«.	34483-2
Fina šivilja
r tedtola-vi fisFli piaeSiev, k-oetAffrov in oMe-k — gre na. dom. Ormjem«' po<M»ff>« na	<sidW<*
»Jvtra« pod fcfno »JVito-a«.
Gosli m citre
P uaI	Privj u v go-
n.i.iu »i)od^ra.,fcika ki«<t« na iir*:.u«ui vgu iiev. 13.
3440S-4
H0,el Triglav Peasion Dohinjska Bistrica
Od Božiča rvaf»'«j e*- vrAe »iaaiDi 6icuOaiiM> te^Oiji za
m iavneSbone pod ta-nkovtiim vod»t.v..m. Oa-lo<inev®a or.k-ba a kurjavo 40--50 L»iti. Iimai lira-IK», ele^aJiffi« (»Ae, kraio: fTnui^o-rHci t«*«*i.
olaij^Avo na naSiih iel«zolca^i.	3M-J3-4
Klavir za vežbanje
dan; po	eeni na tb.t-
poaffo n« Sv. Petra na^i-pa »t. 4tL	3117lv4
Zlato moško trro
»1>j4«k ui v«riii<o (Ib kz.) '.ig-dno pr.Kii-i.. Ma.6-ru.va u«.i«a Uil.	34>xM-6
Kdo
b; poo6frxl tjrta j< na
havajsko gitaro
itrakiat vedeo*« T Ljnft-i:u>. pnota plaAi mi are.
Poein<?be na oy'a«>i oddelek »Jutra-« p>d ediivi<o »Zavetnike.	3141.9-4
Stružnico za les
pcot«i proda Škafar Peter, ai.-bani6na delavnica. L.nt>-U rb:7»i*;<rv i-g — Rimska	3j--4D-6
Damske klobuke
Izdeluje ln preoblikuje po modi zelo skrbno, najhitreje ter ugodno modlsrtka Slablna Maj-f-ja. Gosposka ulica št. S.
34508-6
Akademik
tvet?ton io veertmo uepefln«
inštmir« vr-e frlmnasi wk« pr>-dm-ete, z anti dal« hO-I dno pod'off«>. P^tradbe na o«ra«. oddelek »Jtut-a« pod sn»<3t« »IJnpei«. 3.1C3&4
Brivski pomočnik
dober bublštucer. Išče stalnega mesta eventualno s«mo za praznike. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Dobra moč«.
34556-2
Enodnevni tečaji
za božično pecivo priredi Prehranjevalni odsek TKD Atene ▼ prostorih Šolske kuhinje NJ. Ve!, kraljice Marije. Prečna ul. 2. Podrobna pojasni1« vsak dan od 10. do 12. ure Isto+am.
34547-4
»Prilika«
vam nudi pristne angleške štofe Izpod cene. Zadnja norost! Zimske plašče kot darilo služkinjam zelo poceni. — Kersnikova (Nova ulica) štev. 7, poleg Slamlča.
34510-6
Resristrir. blagajna
»National« pmilklana Je poceni naprodaj. Ogleda se: Splošna nabarlialna zadruga. Maribor, Glavni trg 1.	34448-6
Plinski štedilnik
modftrem, tngfdoe naprodaj
Isaniov t v»»»h
eah »Jatre«.	90139-6
Prodajalka
ve^Ca me6a.ne uroke — z znanjem e.lo<r. in nemščijve iš6e 6liiž.bo za ta.k o j. Dopise proe>i pod šifro januar 1035« na pod.mtoi-co »Jatra« t Celijm.
M4TO-2
Absolventinja
trgovske šole
B6e name^fteinje r pieaml. Gre t odi za Uagajcičaiko. Cc<nj«ine ponudbe na og ae. odd^ek »Jutna« pod šifro »Vestna in pridina«.
31-197-2
Prepisovanje
na stroj
^•orpMfco in nemško prevzamem. Ponudlbe na oglas, oddelek »Jnt-ra« pod šifro »To*?itw>, pooeni«. S4525-?
Izurjena maserka
praktična tud i v botoiaki poetrešbi, ee prsporcn-a. — Naalov v ve«h poe^.oiMalaU eaih »Jwtra<.	34485-S
Potnik
ki počnje z lastiom ».-rto-
mobšloJB po vsej Soveniji, prevMoi« dobra iastop6.iva Proti odšikodmini aprejme
dva avto-sopotnika
z ma-nj&o kt>'.ek<š(jo. Ponudbe n-a oglamsi oddelek »Jutra« pod »Avtopotrork«.
34610-2
Mlada natakarica
č edina m zmoina, želi pro-
meniti službo. Cenjene po-nud.be na oglasni odde.ek »Jutra« pod »Ljmbljoiia«.
35491-2
Mlad fant
izučen kolar, zmoi^Ti tudi malo mizarstva, vojaščine prost, va'en vseh hišnih del, žsll ! premenitl službo. 1000 dinarjev nagrade dara tistemu, ki ml preskrbi drža'.no službo aH pri mestni občini ljubljanski. Nnslov v ogL odd. »Jutra« pod rObrtnlk«.
345S5-2
Dekle
pridno ln pofrteno, vajeno vsega hišnega ln gostilniškega dela — tudi nekoliko kuhan!a — gre v gostilno al! prtvat. — Nastop 15. decrmbra. — Marija K'sovec, hotel Troha, Bled. 34588-2
Beseda l Din, davek 2 Din, za šifro ali dajaaje aaslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Iščem trg. zastoj>-stvo za Francijo
6 fru«ici*<» v Pam*_ p®-j nudint naelor: A. Z«o-naui, Mi:J»r, Ta«eoba«l»-orva « U.	»306-9
Trgovski sotrudnik
vojaščine prost, — vse-dtransKo dobro verziruu, maniuaiturne in mešane stroke, zniužon kavcije ^lšče zaposlitve! — Ponudbe prosi na ogl. odd. »Jutra« pod »A&i-ien prodajalec«.
34609-2
FBmska kamera
Z^iee Ikni. 16 po«t>e<t4oiv.
(»enKflip-^inee. repo-vdaj na Trrošiki	ftt^rv. 8.
Pokttkoin
ki potujejo pu L juhi Jani, nud.m dober artikel	▼ c^l. odd. »Jutra«
Pozor!	Pnror!
Otroški vozički
"■mr>ov-nKini — m tirioiiK navvnneje edtao (Micrija
Kucler 5: Co.
f*tov.
CHov^%a	3B —
Mantifaktur. blaga
prodea	pa-^rlj«. fe
;*w«i na.; »ežiiejo na-eior na cg's«»ni «dd«'ok >.Vx pvd šifro »llg-odn« pri iska«.	fUT&i 6
Električni aparat
»Elektro Lux«, nov. ra čiščenje parketor. pre- j dam ali zamenjam za deber radloaparat. Na-
Amperometer
voitnioi-er,	»n Bfd»
an ^ie k m. Pociudbe na a. odde^nk »Ja'ra« poo zuačko »Ga. vaa.xa«ija«.
34319-7
Sem kupec
za rmiiio auu-o it-i^z« — p^H-buo poievico. V po-nudirl j« navessi d^b^lio« pio^fviihe is koirČTno, na og su>. >ddelek »Jutra« pod »i'iOčev.iia«.	'J3L'k'.-7
Drobil ec
flrevoesnč. trrfnC. Matnlai. kupim. Cenjooe pot».>lt»e i
rta v uibo eene, ttaa.a sc d-lm-eoziije na pM.ru.4.. Jutra v Celju pod »Droml^c«.
S4ii»-7
Moško žepno irro
Ornega ali Schaffhausen kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Schaff-hausen«.	34482-7
Češnja za izvoz
koiStioo k-upi Aiartoe
Pmetmja, Liat-ouner. 34^1-7
Kupimo tovorno dvigalo
nad 500 kg obtežltve, na električni pogon, za 1 nadstropje ln za 150 krat 120 cm ploskve. — — Ponudt*> na tovarno pletenin »Lana«, Rimska 2.	34556-7
Moderni spalnici
oreuuvo, ve^aujj izdano) iu cebnjevo pcjconi proda Vuiiii.it Ignac, — viamarje Jo, pied to-
vumo Hribe.-nii.
34553-12
Otroški voziček
dobro ohranjen, rr.odo-r?n, kupim. Ponudbe na oel. odd »Jutra« pod »Votslftekc.	34593-7
rl
Beseda I D!n. darek 2 Din, za šifro ali dajanje oasiuva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pohištvo
la trdu^a,	tn
vezanega ieea po najnovejši obliki dobite najceneje pri Gospodarski ^iuirugi ml^ai^ih mojstrov, Ljubljana, Vegova uL 6.	^4560-12
mamila
Beseda 1 Din, davek i Uin. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Dia.
Nov črn površnik
zi nmi tA.ono
smoking
pocea	v Mntei-
k. »vi	4.	SKM^
Obleke za gospode
iT.g->t»Tjja po na.'aiode.-&ey-Sdii krojili. iB»-™tiN> »e pri •■egajof h. po apod.-r»t oe-avn	Bo*., ic.dii: ate-
4>e, Koiodrv>7Hk* al. iu 6 216-18
Cm o suknjo
in obleko
Beacaa i Um. ua»e* i LUA, za šifro aH dajan}« naslova 5 Din. Najmanjši aoesek 17 Din.
Kupujem uložnic«
Coijbbo p-^iUniaes M«0aa» it a-irifrMCr imu Ceija trn Prve iirv»UB«.e ai^tivuo«. —
Kajreže pooode ms ia
t>od »-M, K..« zia o^mm*
odde.eč	SSiSi-uB
Kirior r w«š |xn««a>-
oui IJvukc.	HTOA-lB
Smučarske drese damske plašče ia zimske suknje
pe neji».>vejtt	ie
i vi««	rado) nje Jak/oO
Smem,*, Tržaška oee-n 5.
imm
Družabnika
• «00—85".(«» LUt k mz&rf-i".rn« pod^«>i —.
proti vkTi iis na fr-n« d»
fciOo. Pooitidibe na ogtand od<j«l*t ».tetm« pod »L/trlrjBurk« <ioii«a«.
s44sr-m Kupnin krr^žice
Mmu brar.i^zuee ijrM-jmm-ske. <k> v»ftw 2HXOOTi PomSim na »J«*ra» pod »250.0ntW.
Mur-tni Ktrphn vloge
LUUjaiiete iror.t ia B*. po rv»i« krauito«« — (• T/I.00S Dk. Pon« ofriaa.	»Jratra« px|
•FWaa tak«" T	as
«3M«
Posojila
jem« pod a^doani vagof aa daJ*» iot« — Profc*
pm MitDUmOm PtSz štedlob« — Naš zastopnik: Zur. Rado« hjvrijM. Uiedaršifca
št TWeioo So-tO Z*
ptr«f"0 odjtrror £ ma ▼ znunkafa.
Posredujem denar
na hraniine knjižica
i ^ c 1 ,w"' d,vek 2 mB' j Rndoif Zore, UnbUsna L©PO SpallllCO " *1,ro dajanje naslova 1 ^ ^^ Mto« poucua«, . J«- j 5 £*». Najmanjši znesek | Sl-yi»J«ika * S8-* iK>, lfl. k^mjd^.v, tipkamo j	17 D,a-	I__,
za j-jai D«, pr*- i jek>ve de^e 1 o	. . ,
<U Ovutko Kiadaiifc, aiaar, ; rt. »a IV. vns.«. kssicvr < tJailCae VV Mokroto,-.	O-lrliC-ua j ^	^ ^ 4 m. L>*™, peoOa.ajao. ^aca-
i colUno m C2 m d«6i-iice.
Lepo spalnico | B*	konon. potre-
poiioraA«, a j«^, iz	P«i«diw z
madov. tTpe4a»o i»ieia«», »»M^^jS«« pago.š »a
1 -—'— Vei«tTg.	At-
i*	D,« proda Ov«k«	: V	Ite.o
K..adiii^t,	v	****	Kanova«.
S-.-t^.ii?
Dekle
pošteno ln marljivo, z dežele, lzucena vseh hišnih del, v Ljubljani, želi nastopiti službo pri dobri družini. Prevzela bi tudi samostojno gospodinjstvo pri starejših ljudeh. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
34601-2
Prodajalka
iswj«n« v trgovini mešanega blaga, vajerna veoh boijših in k-meitiskih goe^-o-dinjt=kih	t.ud.1 samo-
stojno vodki gwj.od imjstj-o, želi prejneniti službo. Naslov v vee-h pMlovalniea.h »Ju-tra*.	34481-ž
Gospodinjam in
pomočnicam
se prijjorov-a za ob ek po-
ered.o.veteica v SeIe,nit»ur.go-vi ulici 7/1. — Na pismene ponudbe s« iw ozira. Brezposelna dekleta dobe prenočišče.	3454.1-2
Pekovski pomočnik
nnlad io pridati, pro« vo-.aščiae, ieč« s.iuabo za takoj. — Naslov t vteh po-aiorcatonoaii »Juitra«.
S41S1-3
Prodajalka
dellkatese, specerije, samostojna pioč, dobra aranžerka Išče mesta za takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zanesljiva«.	34477-2
Dekle
ki sna kuhati ln opravljati vsa hišna dela, želi službe. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Ubogljiva«.	34503-2
Šofer
s civilnim ln vojaškim Izpitom, star 23 let, ne-oženjen. Išče služ'oo k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. Vešč je vseh popravil ter bi opravljal tudi druga dela. Sprejme tudi kako drugo ?lužbo. Nastopi takoj! Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
Beseda I Din. davek 2 Din. za šifro ali dal?n|e naslova 5 Din Naimanišl znesek 17 Din. Dijak) 12 Din
Dijak
VH_ ra.nr.	bi un«
ira-1 ni^jeAoJca za stanovanje in za.itrk. ari ma,-h-en bOiDorar. — Naslov v
Semenišiki ulici štev. 4 _
prt vratarju.	343»>3-t
Krojači ki šivilje!
Krojna knjiga za damske obleke ln perilo je izšla. Zahtevajte prospekt. Naslov: KnafelJ Alojz, učitelj, Križev-niška ul., Ljubljana.
34605-4
Šoferska šola
I. Gaberščik
bivši komisar za šoferske
izpite, Ljub: jam a. Slomškova ul'00 štev. 6 — ga.raia Stuipica.	3M15-4
Akademik instmira
vse predmete klasične ln realne gimnazije. — Cena nizka! — Ponudbe na o?!, odd. »Jutra« pod »Zajamčen uiroeh«.
84561-4
za trgovine s čevlji ln športnimi potrebščinami. Pailjite naslov na Novak Zdravko Sp. Kašelj.
34492-3
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aii dajaaje naalova 5 Din. Najmanjši luesek 17 Din.
Trg. potnika
maaurfaJLMariM iKroke, d»-br« wvt?dit«iega ▼ S^vetaji, ki zna M-m šofirati, :A6e voietrgoriaa. Poos«H>e na Inuerrtfklain d. (L, iagr«b, M ykova št. 28 — pod »Pmtoik P-A5&4«.
Iščemo zaupnike
ki poenajo peke ln trgovce z moko. Perssons, Ljubljana, pp. 307.
33501-5
Trg. zastopnika
z dobrim nastopom za prodajo žamic, s fiksno plačo ln provizijo. Iščemo za takoj. Ponudbe pod »Garancije zmožen« na ogl. odd. »Jutra«.
34383-5
34655-6
Plinski rfšo
po<w«i naprodaj. Na*4«r t vtvt po«ilov»joicaii >Mk 316.6^
Beseda 1 Dia, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Spretna kuharica
Velika kuharska knjiga. Navodila kako se kuhajo dobra ln okusna jedila. 248 strani. Broširana 23 Din. vezana 30 Din. Knjigarna Anton Turk nasl., Ljubljana. Tyrševa cesta 5. 33971-8
rU>
Beseda 1 Din, davek 2 Din za šifro ali dajaaje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Otroške vozičke
najnovejše model«, dobro blago dobit« p> reklamni ceni le pri
M. Tomšič
Sv. Petra cesta šter. 52.
311S&-6
Površniki
treoahoeositi, uanjeim suknjiči itd. Naobo't'ši nakup pii Preakorju. Sv. Petna e. št. 14.	133-6
Gramofon, plošče
leipe. nove elovemske in druge ®vetovwe snatn.ke po "35 Din v veliki rzblri. — Sapira. Dvo rakova uJ 8.
34409-6
Vozičke za punčke
en^ai1«« konje. trieSkije in druse i e r a i e za Bode
po 'iklamrob ©enaA pri
S. Rebolj & drag
LJubljana, Gosposvetska 13.
844
5000 srebrnih kron
agodaa prodna*. IVcmube na	oddelek »Jutra«
pod »Sre+iro ee dražr«.
31038-6
Trgovsko opremo
po<vei prodan. Nanfimv v vseh poelova-lTOoah ».lt»t™«
S40R0-6
800 strešnikov
Wi«ierberTrer. k».wa-nirain»ti, etarifc. proda Trtbnč. G";ii' oe. Tržaška «. telefon
<W<>.<t
RUdio
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Hartley-radio
4cevm, t/one rnrtni tok 220, a ftr.unia.fttofj&m poceni prodam. Blmska c. 18/1., levo. 34471-9

D . .	Suhe deske
1 On'StVO	za mesarje, or^ove^ iina-Na ebr-M« in na b-M>t»* etov<.. jMikc^«
bajiiti&o. — Spevne Ofa-	■ javor»eve, c hre-
sruuotoe, femo/eve	atov« — kakor t»di
... 3ooo o. | bukove frlze
b—8 c?B »L-rAe. »č SP M Sft "a	50 »s*
hrastove letve
liov« špora&« pitvi&n« • . • • m»re ......
p-js.tfelje . . . . .
IKičn« : :' WV" f . kohui/SJL« oprare kuhanj, kredeaee viozki ......
madraoi
HAiO ■>60
139 «<0
90
230
Izp.«čan» takoj v gtmniaf ponovi« lavod d. Č-. 'iAr-
gr«t>, iiašia bl. 6fIL Tet.
S&-3&L Zn oigvvor pcl-hoč/M Z Dia v s.-jsn*a».
100.000 Din
•jisiroo	jm^iaa
ba»to v*.-t	k % p . m k prn«
jxA«. 5	- ■
■a*v»<a»c	svantvalne
ji6v* <j-7-jg»aja na a
Zamenjam
oraeifeM intptn* ujm A« knvtrz* Imnt:« t i^J*-..........M	Wnil!>L<w *
Sprejemajo '»'r" vsakovrstna In Odptklke 0<* Žage |	. Zt*** SOOOO in
popra vil« po koriku-e<nčiaih 1 bjkwve in brtstove irahe. 30-0lX) I>ii. — P-mit.r*>f n*
oddi^.cfe >J-j"ra-« p. >4 »Komjfmzaietj*«. 9M004S
R X T arr. 27 X 43 m 27 X 50 ram. od 1—8 ioige
popravvja po	.
cenak. V»e irag-j poiištvo • pove73.no v «<4« f»u 10 dobite Dajoe*v~.e	pri [aLr» ag aa^k »Z.os«.
m-.iarstvTi »S A V A«. Koio dvorska »ioa 18. Mil 061
6eva cesta 6. Te.efo«] Ž780.
n-r-ai-*;.
3S)98
Biedermeier
pohištvo, Btarln.-ke FHke itd. proda Tribuč, Glin- i orr:
Bukovina
približno IO-JO Suh. metrov. le-pa zt. pTsek. ob
20.000—S0.S00 mn
p.om!iiita life»i a podjetja h : *<j*jiv&LtM 'kn. Hiti ia po-r-ertro ; najro.tr trii -.ao
Radio
fitlrielek.traii&k.. radio na direktni priključek 220 volt z zvočnikom vred naprodaj za 1400 Din. Nasiov: Mihelčlč, Zagorje 15.	34573-9
Beseda 1 Din, davrk 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Tovorni avto
2-tonski Chevroiet prodam. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Chevrolet«.
34462-10
Tovorni avto
v brezhibnem stanju. 1 ln pol t, pripraven za gasilce, naprodaj za 4000 Din. Naslov: Mihelčlč, Zagorje.
54574-10
Kupim
Beseda I Din, davek 2 Din. za Mir« ali dajaaje aaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Ventilator
(ekabanotor) za oca 400
zraka na mira., kupimo. — Pomdlbe na naslov: Orna kaoiim — predal 145.
34327-7
Kotel
120—140 kub. m. kupim, soustavl Tlschbeln. najstarejši 20 let ln kakšna cena pod značko »L. 77« na oglasni odd. »Jutra«.
M4S8-7
ce, Tržaška 2605.
6, telefon : 34618-12
glavni železniški progi, j vredoooHjo. Ob ene ie vr-naprodaj. Ponudt>e na i ^fev w> dog^-om. —
oč'1. »Jutra« pod I mwibe p d ». * • =»<>« m
Kril ln drva«.
34596-15
podrB5n:<y> »Jetra« v C
M
T- I«
Ta, ta
Pst, aH si Bližala? Srečni roditelj poslušajo prve glasove svojega ljubljen-ta. Ugodno glasbo posluša razigrane volje potom Philips prejemnika tu<S njihov ljubljenec.
Najprikladnejši dar za vse Vaše je novi Philips prejemnik. Ogled aparatov brezobvezen. Prodaja na dolgoročno odplačevanje.
ZASTOPSTVO:
PUILIPS^QADia
H. Suttner, Ljubljana 8, Aleksandrova c. 6
Zahtevajte
Hranilne Kn^oice
Din lioo.iAH) iu hiaiinuice v LjuUi^. JL»iii oi.vajm prutiaiu ui kupim ao ijiu. <>uo.ia^ Aicouue n.aui.uice LJUU-ljana. Poiiuuoe na ti.uza.c<i ijuira« v isaa-r.boru pod »Potreba«.
34450-16
Kdo ima rentabilen predmet
za bovara-iico i^aelavo, a sam ne mare ustvariti nove tpvame, naj se javi poa »Tovarna« na ogl. Oda. »Jutra«. 3445o-i6
Vložno knjižico
Prastecuone z vlogo 22 tisoč pia zelo ugodno prodam. Ponudbe pod »Ceije« na oglasni oddelek »Jutra«. 34466-16
Kdor hoče plodo-nosno naložiti
Din 200.0*300 v knjižicah Kreditne banke v podjetje, naj javi naslov ogl. oddelku Jutra«' pod Šifro »Sigurnost 100 "««.
34516-16
Hranilne knjižice kupite in prodajte
rseh denarnih zavodov najugodne.;e edino pri Bančno kom. zavodu v Mariboru. Za odeovor 3 Dla.	34449-16
m% zaslužite
ako kot d-'U-7^t>nlk vložite jri_10n.009 P:n. Ponudbe rt* ojri a<9> i »Mel^ik » Jn-tnu; jv d ? Točne piodatke'.
3J552-J6
Parcelo
UTkItd5 veliko, prod-ara fM-n<i a« fcnjž'-e Mestne kra-»•laice ljub .o ruike. KafciUV v veoh po«>-cva. n-ioah Jutra 34").V.-16
Knjižice
Mestne hranilnice ljubljanske. približno 25.000 dinarjev ali gotovino Kamem kot posojilo na hišo. Ponudbe n^ ogl. odd. »Jutra« P"d šifro »Državni uradnik«.
34590-16
Kupimo knjižice
Mestne hranilnice za tcanjš ali večji znesek proti takojšnjemu plačilu — Mizarstvo Sava. Miklošičeva 6. 34606-16
Knjižico
hranilnice tn posojilnice 4t. Vid kupim, sprejmem tudi za knjižico
Kmetske posojilnice ljubljanske okolice. Po-ženel, Bohoričeva ulica Št. 5.	34594-16
Dobra industrija
ne poceni proda zaradi spremenjenih* dispozicij oziroma se sprejme družabnik, Ponudbe pod »industrlla« na oglasni odd »Jutra«. 34603-16
100.000—20(1.000 Din kapitala rabim
za Izvoz v Nemčijo. — Jamstvo takojftnje nakazilo v Cleajtogu pri Narodni banki. Udeležba mc*oča! Ponudbe pod »Izvoz« na podružnico »Jutra« v Celju.
34650-16
Knjižico
hranUutce Grnit,z — o^rcg 10.000 Din. prodam. p.-5'te n« Otrlasai oddelek »Jii-tra« T>od 'Silno »Ormož?.
Gostilno
aa pi^-iu-etnem kraju oddam v nu..-em e 1. januar-jean H)eJ3. P-uvueuHa pe dobe Bled i ilU 4. popoldne pri sdu. Ravtiaiiriio Joži. Jesenik-e, Trg k raj j« Ai-ek-»itud-a 3.	344tji>-17
Lokal za trgovino
» pre<tmeetju LjuDija p b vzamem y ii^jeip. Po hudbe na ogiat-m oddelek »Juitra« pod Uho »liobe i promet«.	34322-17
Trgovino
z ar.eiairiiu b.uirotn. (naku-
povaiaica d-eae.ixi.ili pri-del-kov, pošta ln imfitaj, 6
km od Ptuja po ug''d.Qii ceni prodam ali oddam v naj*-m. Gledati pri iafititi-V41 Francu Urban, snfj-arsn v Fbuj-u.	34 tji>-!7
Gostilno
dobro idočo, staro vpeljano. v centru mesta Celja pod ugodnimi po-" goji dam 1. januarja v najem. Eventualno prodam tudi celo hišo proti gotovini. Pismene ponudbe na podružnico » Jutra« v Mariboru pod = Ugodno«.	34447-17
Gostilno
v najetn <i i n-a rucu.n vza-m-t-m v L.-ub ,«i m. — Inuuu putreuen kapital m azvt-i-Uan-oist. Piraudbe nt ujr.a.5. oidt-i-eik »Jutra« p 4 šifro »G !! ;:4<.	3 tlili
Pekarno
v trgu, ki šteje nad 5000 duš zaradi hude balerini oddam v najem. Najemnina 250 Din, di.evni promet 40£t do 5oO Din, ob nedelji* i00 do 8ti0 Din. Pvinudbe je pt*>lau na oglasni oddelek -Jutra« pod šifro . Odškodnina iO.OCiO Din«.
34452-17
Lokal
ki ie prip,.a.v cu za vsakega obrtnika, z električno napeijuvo, pol ure od Ljubljane dam v najem ali pa proaam celo posiopje. Naslov se izve v vseh posiovamicah »Jutra«.	34476-17
Trgovino
z me^foim bntguaa odda« takoj v najeiji. i'<jni4jd.be up 'i-g.as. odde<ek »Ju/tra« pod zaaik^ »Oktiiioa Ljubi-a.tie« <HfJd8--18
Gostilno v Zagrebu
pn glavnem kolodvoru — dobro idoi-o, z relikuai proptori in velikim etano-v^ajem pr^tjaim. Ponudbe □a '>(riaao: oddelek »Jutra« p^fl »Za^retK. 342T1-L9
P^rterrjo skladišče
dvetio m suho, 80—100 m2 na pr^inetuK-ai kraju. tud.i (IvftriMiuo, se iši-e za takoj a4i 6 1. februarjem. Po mu®n-oea f prilk -jiiifonimi p	prot-Vjii z
a ti iv t-n.a soibama. — >Uk<«i« d. d., Ljubljen«. Tyrševa oetšit 31, telefon 32-19.	34420-19
Mlek^nvo
:ia zelo pn/m-eMii t-o»iki v 1'sn-tru m>e-ta ijgodiu^f prodam radi d: uaiumk mi-mi>r. P olive e«? v Gregor-iii&va	Al tir. 4.
di^H-if)
Lokal
primeren za gostilno, v mestu ali zunaj mest« vzamem v najem. Ponudbe pod šifro v Z novim letom« na oglasni odd. iJutra«. 31519-19
Koncesijo v najem
oddam aii sprejmem soudeležnika za informacijsko pisarno v davčnih, poravnalnih in bilančnih zadevan. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Pozicija«.
34602-17
Gostilno
oddam v najem s 1. januarjem 1935 v sredini mesta .Naslov pove Ivo Petrič, Ljubljana. Kolodvorska 34. I.ahko tudi s stanovanjem.
34646-17
Gostilno, trgovino in mesarijo
proda al i oddn v naj f-m Pristovmik, Sloiv. Bietrka.
aifffi-:?
Katera gdč.
ali gospod
pristopi z obrtom za prevzem trgovine mešanega blaga s kapitalom ali vstopim jaz k že vpel'ani trgovini. Ponudbe pod -Samostojen 27« na ogl. odd. »Jutra« 345-13-19
Skladišče
(100 m?) v Kolodvorski ulici oddam v nujitm. i'-uwve te uti Sv. Petra Cf-vt-i 34.
Skladišče s pisarno
pr.pravno tudi zu kakišno-koli del« vik-co, oddam po uigoditti ceni. — Nael-orv v vtieh po6iii>va!wicah »Jutra«
Pozor!	Pozor!
Gostilno
z o-gromnlm promiKom, v centra L.ub jcuie taik<»j oddam rudi bole&nd. Xaelw v vteh fKitlovaink-ah Jutra 340 44-IS
Hišo z zemljišče«!
pr.p:ivau za i-ga nik|t fii u^okojjUK-a, t>u priporSčljivia za večjega 6e>vij«rja, kor je ožit žc dobro vJrtHjaJKij prodan 5 km od K'iif*:rk&. E- r-ne ponudbe na oglui>ni ciid.«-Ifk »Jutra« pod »Ekriisien-oa za^g-urana«.
Posestvo
hiša ia	po
tw<ipje we tid<ino im o^"-ko krko, ob dnžavmi ceatsi pt-i mimu: od š-'rl-o-dTom, kjer je bila prej g-oetihia. z 20 orali ieni,'je (■njive, tr*¥flr'|(i šu go-zdi). -uiti dr učinki h raimer prodam. Po;a«i: a daje Fntfl« Kvjf. iij^ean^oi štev. -JS
Pos#§tyo z gostilno
prodam. Kd->r ima vJogo v Me^t«>i br^niinici. i^iM) k«-(|i. te.' brcni lin ifg Jjrepije viopo o« pi*.-etvu. Infor
mocije daje Mariniiik Prtain,! »lici 6. ^C^-Sfl
Cca 15.000 m! zem-Ijišča v Sp. Šišk:
pri^dpm. V pošlcsv pridejo fc.n-j:i:ce M -etne li-anilmice — tn forma daj« r.v-dia ¥ .-.kec M:rko. bnw:!W>a «-t-k!» iai f«elr-dfi!. L ubija-na VII. Mf-dv-edo\a št. t-eiefon &-Tr>.	34!i3ž-20
Manjše posestvo
v blii'ni Ljnb ja^in kuu ni. roDu<ibe i*) og'.$6 rwidfc!tk »Ju-tra« pod »L;-ub ona«.
.mis-ae
Zemljišče
blizu Spfcfle^k-t-IsB d Si^i, iva ijfCI uiJ proda TaHva/r. Cel^^ka cest« 77
Enodružinsko hišo
z vrtom, prifiruvato za ttlirt. kupim v 1-j-uibljanc'ki oko !H. Po-nuiulibe s ceno na nari-or: D. Dekleva. Ita-a-g-^vva ie.	3-W4)-i»
Mlin
na eta-ioi le-tm in znr^-ti vodi. z majhnim post«.vmn prodam — d-elom« t-udi brojiilwe knijiž.ifF Mestne hranilnice Ij-uibiJun^kt- in Lj'U.b'jajieke kredit, banke. Natviov v ve v j) p^ltfvaiir ca h »Jutra i.	$£>37-20
Hipoteko
300.(10«-5OO.OH0 Din nt pr. -iiDcetc.u vik.n.:iibo hiše V	P-0«HI-li>fc P"^ »Hipoteka« tis p.".d™žiBioo >->iitrac v Mariboru.
Posojila
->«. h-snil.ne knjiialve d»>e 3k»venn«a ban-ka v L.-uii-K reko* trg štev. 10-a46U4-<ie
Iščem dru-žabnico
k liot-ro idočemu podj«>t>u. f.	Din kapital.
IX»p:te na »Tiie™ oadeJek ».Jutra-: pod >I>™ž»bnic-ai.
Knjižico
Ljijdfck« poMrjiinice Ot*je, • \no«o 7O0O lAa proitaJB-lV«ou»l^le repo na oglar-nfl odde«-fjk »Jutra« pod silro
»Coijt

20.000 Din posojila
na prvo mesto večjega posestva iš-em. Ponudbe pod «s.gumast« na ogl. odd. »Jutra«.
34661-16
Kupim knjižice
vs«h ljubljanskih in oodežeiskih zavodov. — Sporočite zavod, znesek in ceno na ogl. oddelek »Jutra« pod »Vsaka vloga«.	34622-16
Kupim
manjše in večje knjižice Banovinske hranilnice Ljudske ali Mestne hranilnice v Ljubljani. Ponudbe na og!. odd. »Jutra« pod siOdmah«.
3^6^3-lfi
V najem
B«cua 1 U»a„ Uavek i
z« iifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Gostilno z mesarijo
m »-.m.jiščtm prodam Pf od^iam v Du.em. v	ai ku.Qt-i Kari
Oplotnica.	■AkJ&ifi
Pekarno
6Ur«ztuano ui uouro vpeljana. v KadL-čah oddam v najem. P'>,at-: u v trgo-Ti-ni*6«sra« » tl^deea ti.
34CB1-1/7
Trgovino, tratiko in gostilno
i v&vt-" potrebnim iavenrtar-.■^n « oiiHii^rno oprojn^je-n Btf lokar f>ddam v na j-« poi-e-g glavne ce«-te — T fetitr-u 160 hiš. V trgovini založeno blago '-d ?*i(pBa po dmevai mbi. — NieJov v «t4i p(»k«valw-5ah »Jutra«.	34309-1IJ
Be»«att 1 Din, davek i Din, za šifre ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Danes in jutri
zaApiiu i ^.-U1L.U > g^Biii-ui h.rtwiiar,	c. 5.
\ Ke.c.
V	kavarni ViaduKt
koncert
OtUjitikč ia-j.i-iD s pe-viiaauiu
V	»oboto na varua unjiita io 4. z.\itra.j.	c4uiO-ie
Odkod pa tako doDre voije.J
xia—na: aii ne v«i; Kje se pije doDro vmce in d^bio je. -Na stieuscu« pod Rožnikom. 34iK>7-i8
V	restavraciji
pri »Koži«
Z.dovska ui. 6, aooite ce.o kosi.o z aunajokim zrezkom aii p.-ttaiko, kompovom za B D.n m kosiio z govedino 5 Din. Daj^es pečena gos, krvavice in pečeaiice. Dospela pristna dalmatinska in štajerska vina. — Se vljudno priporoča restavracija pri »Roži«.
34567-18
Danes in jutri
boste najboljše postrežem na Glincah pri Miklič poprej Zadružni dom. Imeli bomo domače koline in koncert. — Za obilen obisk se priporoča gostilničar.
34576-18
Naznanilo
Naznanjam, da sem nabavil pristna dalmatinska vina neposredno od vinogradnikov. — Točim po 10 D.n liter, belo in črno. Na razpolago tudi izborna da'm»tin-ka surova Sunka. Se priporoča Ar-t. Lovrih, šiška. gostilna »Stara šola«. — Celovška cesta, na=proti mitnice.	34631-18
Gostilna pri
»Dolgem mostu«
nudi vsako nedeljo in soboto domače krvavice ln pečenice ter pristna dolenjska ln štajerska vina. Se priporoča A. Kušar.	34621-13
Lokali
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova S Dib. Najmanjši znesek 17 Din.
Brivski salon
za dame in gospodo, že ee» 30 iet obstoječ, v ee« tr-u tttoita [¥> niiski ceai
priKHm radi bolezni. Najemnina nizka. — Ponudbe pod	^ intepreji a"
d. d.. Zagreb. Šfaearvkov* ni. ifi.	aJts^1'®
Mftlo trgovino
išč^m v LjobVam- — Po-tiu^be ma oglasni oddelek »Jutra? ppd šifro »Mala
trgovina«.	»4416-19
Lokal na dvorišču
» centru mosta »ddam — Na«w v s««ti
eah »Jutra«.
Dvoriščni lokal
v strogem centru, lep in svetel, pripraven za portretno fotografijo ali slično (koncesija — delni inventar	razpolago), za razstavo slik in drugih predmetov, kom. zal ..go biaga s pisarno želim izkoristiti. Prevzamem tudi zastopstvo z zalogo. Obrtolcp imam. Ponudbe ogl. odd »Jutra« pod »Trgovec«. 34634-10
Lokal na dvorišču
za mirno obm ali pa ia pisarno oddam 8 L jamu-aij-em 193f> v najem v Ljuiiljsoi, Framriokenčk« n-1.
št. a.	aisse-ie
Trgovino in gostilno
dobro vpelja.no, prodam radi plitve z vsem irive.il-tarj era po ng^-ni eeni — v najfproBVtt.nc-joem imdm-s-trl.jHkcsm krai.ii. S;surita eksisten-ca. Mt-s-eč.ni promet 35.000 Din. NasVrv v vs^h o va'mii^nh »Juitre«.
tSeseaa i Uin, uavek t Uiu, za šilro ali dajanje aaslova i Din. Najmanjši znesek
Novo hišo
z vod o v o-U-uiii »u tvtktriio, pniipiavuo za tipiikojemia — pi-uuaui ali Mctmvau pr-tHi gtti<u>vuii. A"a.jin*i»ij -u. go-lovino 5Š.0UU Di-ii. — u-godina prilika. Ponudbe na poditti&itico »Juit-rav v Ce-vu p-id »Nova Jkšm«. lWtXri--U
Hiša z lokalom
dv>vka prot-iu, v ot^iici merila naprodaj. Doj»;«e na Ltg-.ar.. odd^iek »Jm-tra« pod »•Promet«.
Hiša v Brežicah
šl. 7<5, t ui.lffcjs-iu stanju, obetoječa ia 2 1 kubunje, preiieobe, tJuam-be, vuiiike d«woice, pralnic« in k eti, -z vodo-vo-d-«m in elekir. razsvetljavo, W. C., i nva.uc v-nto«n t))f>»iuo na,pro<iaj. pojatoi.a do-jc Mt-etna hr<wniisiit-a v Brežicah.
Družinsko hišo
v Mariboru prodam proti vlogi 2<J.iA»J Din Km-eoke hrurainice v L.iuibnjani — os.ta.tth 17.000 Din hipoteka — Slozak. Zg. Šiška pri Ljabijani.
Trinadstropno hišo
najlepša lega, centrum Ljubljane takoj prodam. Vzamem tudi hranilne knjižice po najboljšem kurzu. Dopisi pod »Reprezentančna« na oglasni add. »Jutra«. 34500-20
2 moderno zidani
tik Save v Tacnu pod šmarno goro, ena podobna vili z vrtotn. Prav ugodna cena. Proda in da„e pojasnila Pi^c, LJubljana, Cerkvena ui. 2t.
34487-20
Goz4
5000 mi. v Sttpanji vasi in njiva 5000 jn: pri pokopališču Sv. Križ^ poceni prodjun. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	34587-20
Parcelo
]>rod}B) pa broniiiue k.r>ji-žicu. Jfaeisv* v vseh pm»io-»Ju-! ra«. 3-tuDtvJO
Lepa hiša
nova. z večjim vrtom, na Viču naprodaj proti prevzemu dolga in knjižicam. Vprašati v Sp. šiški, Goriška ul. 31. Na fconcu Podlimbar-skega ulice. 34591-20
Velik gozd
230 oralov, ob glavni železniški progi prodam za vlogo in gotovino, — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Lepa prilika«.	34595-20
Zemljišče
ali več stavbišč naprodaj v Trgovskem pristanu — proti hranilnim knjižicam dobrega zavoda. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro Nepremičnine«.
34625-30
Od letoviSčarjev dobro posečana
gostilna z mesarijo
javno mostno tehtnico na prometni točki ob banovinski cesti tik farne cerkve prodamo. Vellld lokali. 12 stanovanjskih prostorov, društvena dvorana, kleti, skladišče hlev, ledenica, ribni&, vrtovi ln nekaj zemljišča. Kupci naj se javijo pod »Bodočnost 5« na podružnico »Jutra« v Celju.	MlOT-aO
17 Din.
Prodaja mlina!
Oferiram dve mo4«-na na. vaak 1	dnevu«
k ;y»UM tete,	v Vojnift-
din4. eo |fžeč tv® D-.uia.Hj. Zaradi transporta blaga pb vodi ug'd.Ha doba'pna
ii Si»v™iijo. Mi km eta mod h r no o<P'c-m.l- jena — en zamdii roiftiir^jijh pri!š|| ugodmo in počena iz proste roke naprodaj. Rsa^i kup« naj ee obrnejo, 6« »!»ŽJIQ v ' nemškem na BraCa P. i e g e r. rnlmn.
Vršac.
34eSO-30
Prodam parček)
na leip^m prostoru v Idi-žitv(	Tniam undi 1*6
i.n	— Nas'o v V v$ett
po^l-ovajnicaji »Jutra«.
Maniše posestvo
pripravno za vsakega obrt nika ali u^kojenos počen'

Novo vik)
ki donaša letno 21.000 dinarjev, ugodno prodam. Kot plačilo sprejmem viožne knjižice. — Ponudbe na podr. »Jutra« v Celju pod »Nova Vila«.	34649-30
Dvostanovani hišo
novoaidano, v Celju, vodovod m elektrika v hiši, prodam. — Potrebni kapital samo 70.000 Din. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Takoj prodam«,	34663-20
Izredna prilika!
Stavbne j>arcele, posamezne ali večji kompleks, proda sa knjižice vseh aa vodov ? polni vrednosti Realltetna pisarna prašek, Ljubljana, Gledališka 4.
34624-20
Novo hišo z vrtom
Ljubljana, Sv. Križ. — Rrodarri. Točfca za trgovino. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pad — "70.fiQfi tudi vloge«.
Stanovanje
Beseda 1 Oln, davek 2 Din. za Šifro ali dajanje aaslova
5 P>«. N»inia*l$j ^pestit
II Di«
Enosob, stanovanj®
mi potfc, o Štedilnik0H1 oddam u L jo-iujK r.i+sn v K-o-roščevi (ijloi »tov. |i3.
Trisob. stanovanje
*	«4d«,m
a«seji. Naslov v v»eh po-
^iova-pit^ »JtMm«. Enosob. stanovanje
oddam e 1. jan.ua rj-enn. — Naslov v og'asineim odde-liu »Jutra«.	34480-21
-. J u » . 1 }»	—
Enosob. stanovanje
e pntifciirmmi ndda« rta
i/m. 17. 3*480-31
Dvosob. stanovanje in enosobno
e kabui-etom taktu
V Pov£<>t0rvi Itoici Št. ifl — Kod^ijevo.	v padr
pritrlčju.
Dvosob, stanovali
z vniifti pNtjiiiiJaKlii i«	vrtom udd<i.m taiuaj aii	ih>-
■zo-eje. — pot 9.
Krasno
4vo«ot>rK) iKaco.vaJi.-e ( k>
[cl-nico in vs^-m-i priliki-nami takoj oddam v jami — Prešernova i$ 94526-31
Večje stanovanje
primerijo za oortnlka v sredti)! mest aoddam 1. februarja. N&siqv v vseh poslovalnicah »Jtrra«.
34501-21
Soho OilJu
• 1.>U i Uiu, M Ufro dajaaje aaslova » Dlc Najmanjši »oeaek
17 Oin.
t opremljeni sobi
»ici ao — Lj«b'.a-vn.	m*.*
^eparirsBo sobo
't« opr«aaij«x<)i oddam •todii «§»bi v otm hi.Vi.
iS, I.
y»ta Og.edati	u^j.
® 9- 4. in 5. ^-o. * ^tiOl-i«
Dvosob. stanovanje
komf^-mo. si>lr<<-.f>, s K janua-j^im v KolM:;Hk(
u-lici 23 — Troovo.
Dvosob. stanovanje
pol. g n-ove šol« v
CMt-i«m. —	r
vetih p«^»J.ovalnicati »Jintra«
Trisob, stanovanje
k -mf ru>o. ty.ki>j tdiiam r Zaraik-ovi u. ci Ai-ov. .fi.
Kom tort. stanovanje
2 (j.vb, kub-neta itd. s I. fp.bn»-j- m IflPlo. S«-
s-iov v vf --h potvova-'n:cfl:h »Jutra«.	H<77-il
Enosob. stanovanje
s prwikRfi«»\i	od»ifl«»
na l\'ide!jjc:veim — Ste*ia:»,'a vas 1«.	J4JJ13-31
Dvosob, stanovanje
oddam e 1.. .vrni.i -jenu za 4rfJ0 it-n na Doien.nki c«»ti Ptfiavo tu- v go«»tijnj Ceš-aovor.
Dvosob. stanovanje
s kuf>a4iM<'<i in u,(«orab» vrta. v sredini mesta tafcoj odtiam. P^ruinfci r« «*'««• a»i«lH-ek »Jutra-« pod šifro »Udobno«.	' 3l»K6-31
Stanovanje
pet-, eveut. še«aot>i>o, r cenrtiru m«.?«a, z wem kom-forto« iai.t»j odtlej«. Po-fbuibe na oe'a«iM oddel«k »J iittna« pod uiačko »tStroj?-. center*.	34637-3!
Sobo s kuhinjo
in pritiWinami. v parter.m o»id«t.m tudi si(.ra«iki z (»tm-ci v Zg. Sipka, M. 1H2. '	34630^1
eOKSOtMU
stanovanja
taki»; oddam. — Trv<vv»ki pra^ian ti-	3W7-dl
V «1
tanoianja
Beseda 1 Dla, davek 2 Dim, za šifro ali dajanje aaalova Din. Naimanjši tscaek 17 Dio.
Dvosob. stanovanje
Z V Solili j»nkt.Lk.-i?wu.
uaj-ro^^ | pridMrnaMU
iokaiom
za predag« šiv«, i^če«ii aa j<Miuar aii fci>ruar. — ponudb« i >« ogemii odde4ek »Jaira« jsjd šifro »Lokal«.
3i4t£-dlL'a
Udobno stanovanje
dveh vwjJi aJi crt4i Diaaj-iih »•»)>. s pritikl.ŠDaaai, išč« za febrm-rTm^rec, v b a it e k e upcave, usr-«i«i« manj«« družina. P-r»u,iSe na agaoni eddol^k »Ji»tra« pod »Driav«»i
Dvosob. stanovanje
6 koipalwco, iščem ta fe-bruur ali mar ec o* lfnrju aH v bližini baiKuvine. nud<be !» ogla«« oddelek Jutra« pod »T«'« p«d-uik«.	3|T»0-a:/a
Mirna stranka
iSie za februar fcrwoiwio »t+navnnje s veand priti-tlinami io vrtom. — Ponudbe na ogla««: oddelek »Jutra« pod »Soiaičmo « mirno«.	34414-31/a
Sobe išče
Beaeda M para, davek i Dla. ta iifro «11 dajali J t aaalova 3 Dia. NajaMaJi« znesek U Dla.
Sobo z 2 posteljama
it-oel« gosipodičmi. — Po-n-ud-bv :ia agloiuu odd«lei Jl}lra« pod značko »Ve« da« odsotni*. ^4464-33-»
Prazno soba
poeebnifli v h »dot*.
vso o*kr+H> iče zd»»T nitk ia tak«| aii « IS. tM)vembro«B r wiiu od centra 4o bolnice. — Po-oudbe '»gla^n: eddW-<k »J litra« pod inačico »44«.
Opremljeno sobo
kuhinjo, aii «amt> u»«0'%-bo iate, iščam. Ponudbe n« ogias. oddirei »Jutra« pod značko »OiMo«. S*«l-i3^
Prazno sobico
i« Df>gttie «
najraje v okoi:ei, iiie
mirna ž^imka- PomMtt* M ugl^t-nj odKk-!ek iJi»tra< v
SHeritourpovi »H« — snačk o »Mirna«.
Opremljeno sobo
solnčua, » aporat>o kahvv* in kopalnic? O&hd v o4o-lici TivoMja. Ponudfee m
zaiafko »I. D.«
Opremljeno sobo
strogo senarlr«*«, tpti--
no. bree aveanlh, tudi
zaprtih vrtfi s drugipil sohsmt tK« st^rajit v* spod. pod »Nobianlh »tl-kav« Ra ofl«wt Odplak
»Jutraa«.	34467-23a
Sobo
at-rogo spf^ani-aiio.
»H pr»z,rx». ne predal P? od TtMir.eia — rKe bol »i	P<«>«d-
He W	<xW<Mt MM
pod »Mimo«, JffiMM
Lepo sobo
««.-.».1*1, udd*Oi $*> (Virz-ki cen; —	g—
«f-cdi6:ama. Lkiiiartova ul.
Prazno sobo
t p«ebnim vbf«i-.«ni odd-irn T št. «VL _ 3MHV33
Opremljeno sobo
»«i,H>l«v.>, t posebnim vb.^
■ii«n * OtPfBi«, t* M -ki-o-c »ti takoj oddam. ■s'a£H>T v »ti pnslirialirvi-najj »Ji*tra-».	J-OlU-iSl
Veliko sobo
prašno *4i t»prt-ni<.u!io, pa
i vJtodtrm « e-t'>p-n«><a o«i-iaja t Kfit.nn A' a H.
Sobico
odda«. Naolov v »*<* po-auvoinicaji »Jutra«.
Sobo z 2 posteljama
i • j» o j odr-iam
al« pcnnrfKlifjrjB* v Cerkveni oici T. 34^ 23
Sostanovalko
z *poT«bo kuhinj* ai; brez Kaatiov w	po-
Sdiiva^vcuti »Jutra«.
34466-31
Krasno sobo
« balkonom ie kofenioo odji«ia fineiwu eo»(>odi] v Maistrovi »iioi štev. !(j.'I.
34SC8-28
Opremljeno sobo
t«k fcfl-v 1,-tm* »Evto^vi « odda« suinetni) io ^oiidae-mfl gosfjjodti. — Nas»!ov r vnefc po»n»»l«>icaJl »Jutra« 3>46K-cJS
Opremljeno sobo
velijo, e p osti bitim vhod««!! oddam v Zel uri ja mi — Pr«i»mova ulica št<-v. 3/1.
34fiOR-38
Prazno sobo
*qparirajio,. veiiko iu Jopa, takoj oddate na Fri-ikovca št. 6. 34506-33
Opremljeno sobo
• hrano oddam 1 aii pr'apr«eti<na gospodoma po a:-zki e«ni. Elektrika, pm-perUa. S<»r«jmeim tudj
sostanovalko
a im oakrtM. — 8okM&, «k« CCHU aUn. aa.
Dve prazni sobi
v eredioeiu m«a»ta, prifjiaiv-ni ia yu«()odi£ne, ki H t mon*i ua bi«««, takoj od-dum. Kaaiov y točk poaio-vainkah »Jotaa*. JH^-iS
Opremljeno sobo
•vitičoo io !:•»«)»'>. s ;►> f»W>nim vbodom, odniam — Ceata na Kodoik »tov. 47.
Zraven II. drž. gim.
1-i.Ukm	soi»o t. osi r bo
4v«ma osvbaa^a. — Istotom naprodaj
otroško zibetjko
Znnjakega eewa 7/1, nasproti ««fJUIC.	»£337-3!
Lepo sobo
e*t)arira»o, i l kj i |K> •teijama oddam. Og-edaB i potrto ia oKtalja io ie. *e, ufc (h-lavulkih pa med 12 in Ž. popoldne. — Stari
** *n.	3«vis-36
Opremljeno sobo
« pwMmi« v^todi)«) ie vete, t« on* eiaivnu: poči« oaiojii. koieaijjia uri. p™*«/«.	»4f>«4S8
Opremljeno sobico
oddam c 1. januarjem. — C^l*dati srd a io 2. vn> v Vtgovi uiici 5. dvorile.
atiUKSS
Lepo, prazno sobo
na ugodnem križišču oddam tudi z« lokal. Naslov r vseh poslovalnicah »Jutra«. 34495-23
Oddam sobo
vleokopritllčno, svetlo ln čisto, z dvema oknoma na ulico, a posebnim vhodom eal *fl dvema boljšima osebama takoj »U porcneie. Trg kralja Petra 3, desno. 34442-23
Opremljeno sobo
•olofeno. « poaetmkn v ho parteto«! ip ekA triko oddam solidnem« »P^dn. Nariov v vseh po-«i<»V*rtiic»h »Jutra«.
uv.vas
Opremljeno sobo
oddam # «5. t a. r MSt
pooojiinic«. Da. nvatinor^ ni. j. 3450^2S
2 lepi prazni sobi
n*. s »oapnrBV) k-"T»a!-na B!eiw»ifK>wi e^sti i ja^narjem mino: »t rani j. VaaiftT T veeii po
sJovaJ^i.ah ».JaU»«.
»»BT^P
Parketirano sobo
i« felnfo«. a 2 po««e ha«* takou	(vipič.
2 prazni sobi
raed »eboj verza«!. oddam takoj ta »taaovTnnj« aJi Rf, I¥<r| aa-
ftp St. 43.
leno sobo
wdonrndoBi. ad^ap n®
IraJji Petra trspii V RTT 34PI1-2P
Lepo sobo
— v
•lli« «H«m bolBenvn po Spod«. Ni^«1* f
MBM5
Dve prazni sobi
v tcu.. u mi	ali
sarus&o stauo«&nje m velike podpritlicae prostore z velikini štedUni-iwm oduani o&koj, — Naslov v vseh ptaiioval-nicah »Jutra«.
3 sobe z balkonom
m pr.tiklmam. uiaam zaietkom februarja samo solidni stranki. — Ogled od 10. t. m. na-piej. Aua£ič, Zr.njskega cesta 17.	34564-23
Opremljeno sobo
z d-ven.« por,tt-i.a Ji»a, oddam v sredini miT- a, N*-
«»ov v viioh p0»^.rvaiut4«h
»Jatra«.	' 34<i."iO-Sa
Prazni sobi
primerni tudi za poslovni lokai. poleg glavne pošte oddam. Ponudbe na 03I. cdd. »Jutra« pod šifro »Prlilke«.
34643-23
Eno aH dve sobi
vei.a.., pituMi, v I. nadstropju nad kavarno fev-ropo, odd-an. Pripiavne iS. pisarno, — pobehnt vhod, za takoj. Vprašati tel. 29 52.	34503-^
Sobo oddam
s 1. anuarjem boijši go-sjKididiii z v»o oi^rbo ^li brL>z. Naslov v vst-h valaicah »Jutra«. 3*i!S-tJ3
Prazno sobo
pritli&io. s tok'"V) vodo takoj oddam. — Naslov v vst^h fk«»lo\ul(ik'ah »Ju<ra« 04043-2)
2 gospoda ali gdč.
s-pre.ineni na rtanovanj« z v*u i»irb'», po zelo nizki coui V Kiori ,i.:»-ki ul. 19/11
2 opremljeni sobi
vtkani, z eltkt-ito io |«a-'-k*t«im odda Avsec, Ljub-aua Vil, i*uclu>v« u'ic«
17.	sMtteas
t>casu« L piti, a«»ca * uiu aa šilro al) ^ac^c aasluv• i Dia. MajOJaajii «ne*ek 2s Dia.
S ve se pniagodjuje moui
Odljevim^ i itpodna-
■ •Uje. Preko »ij&iuvar-čana«, Daruvar. p^o^-i--tt aaiiia svoja posrednica. vas slučaj op»imq opisan stampace ki oz ci-Jelu godinu. Prispjele pon^de p^d iwoj»ip diskretno dostavlja zatvo-rene. Spletk mao^ubroj-nih aenidbeno udajnih ponuda stoji Dui 15.—. _____ 34470-24
Osamljena vdova
intelipmtna. dobro s:'.i»ira-na. iea sin-i^nati osaan-n'~<ra. on.iKi na">>:aat*nega, ■IH -<V( let stvesa vii«-^« ui-adn ka. Doniš« na <<f i>s. oddeivk »—— - - » T-< oPovt««
»JiMra« p'd c 'fro o (iv-eih«.
De..k
Vos aaj-iMJujet. Piši. P" adrav.	3»iil-c'4
»Ned 30«
Za-u-pa/t* hi 1 svoj naeov.
Mlada gospodična
z avtie.n.iu fantkom želi znanja z n&stav-ljencem. Ima 1000 Dia mesečnega dohodka. — Dopise pod »Srečen zakon« na podr. »Jutra« Maj-ibor.	34« 51-24
1926.
Flvai*. Up še* po w»d!i. — Vs4» zaman — kaj je fcto-fifclV Puidrav. 3461fl<M
Dama
v z..k omi osamljeni a. Ui>ii->»c nt-z«i pr ija tei ga. —
Fonnidbe; ita ;as. o<ideJek »Jiitra« ped J-Si4rjps:i j«.
84^i7-'34
Kruh ne sme le
napolniti želodca
tudi oči In usta zahtevajo zase svoj delež.
Pecivo, ki je na zunaj lepo zarumenelo, visoko in dobro zapečeno, znotraj pa rahlo in svetlo, pospeiuje tek in prebavo, povečuje pa tudi veselje do nakupa in večje porabe moke.
Od večje porabe moke pa imata korist tako prodajalec, kakor pek, ter naposled vsi, ki so si pri tem gospodarsko v zvezi.
Pek zato mora izdelovati le kvalitetno pccivo, a prodajalec je dolian mu dobavljati le kvalitetno moko.
Da pa je mogoče dobavljati kvalitetno moko, mora biti ista izdelana re« le iz kvalitetnega žita.
Ustreže se'tako lastnemu podjetju, koristi pa neposredno tudi splošnemu narodnemu gospodarstvu.	10734
Veletrgovina A* VOLK, LJUBLJANA, Resi jeva cesta 24
je vedno v položaju, da vsem tem zahtevam v polni meri zadovolji.
Božična prodaja:
Nudimo Vam izbiro praktičnih daril za moSke. Kakovost fn cene Vam bodo
dokazale, da zaslužimo Vaše zaupanje:
7925 Šolska čepica za detke
i« v »liueiiega. tenunom-odirt ga Mkna, z zlat m: ali srebrn mi vrv icami št. 40—.Vi Din 35.—, alt. do—50 Din 48__
7928 Športna tepira za gospode, iz dobrega sr.ik.ta. BMidtio
vzorč«iea« Din 15__; deiana iz
I.a aJKri^fk^a Siikaa « patent-tt^kjem jK^iioiena, Oin 5S.—

793» Športna čepica za gospode k do&rega voioemega suk-i*. e pokrivači za uat*.i, iikxk>4 vzor6a«ta Dfa 39__
7917 Klobuk za gospode »z g-'a<fke bombaž. k'obučeviTie. r U«m>n:h barv« h. envi. drpp, zei«vi Din 36.—; vdelani T fiaujfc; vrsti Din TO.—
7*18 Klokaki u gospode, k
kosmate k!^boče^ine t temnih barvah, lir. krajce* 6 cm Din 55.—; izd-elaTi h Ia zaj-»j« dlake Djn 120__
7914 SaJ ia jrospode fe frrxi
voine, ze« o U*(»ea, v rajfl-iii barvah.	v»orO>a«|t, erodnje
iiri*i« Din 25.—; izdelan v fi-n«jm vr^ti aorroa.ino širina v ra*t»ll» borraii Din 34—
7$09 Športni pulover « (V<i-
viftloe s patentno zatvoro. oku^ao veoriaBt, m«>dre aii mitnorjave t«irv« 90 D'». i»d&'ev» vonta 15C Din
7932 Športne nogavice M f»uin»i' km«
iz dr>bre volne. mcidtx» vi-"«čiste 38 Dia — ni« »ne i ovratnikom za lovce pin 45.—
793) DokaienJce t«
lovce iz dobre pol-volne — t«m"ior^e Din 15—, izdelan« ia fine volne, diap ali siv« barve Din
27.—
7974 M od o i mački potovat
ie prav« dtnnoče voi-ae. kockasto pietec. v aseiira-tkUi banafc Din 180—, rt
dftiaJi e pa-tesitmo zadrgo fRei«»vtrfc(iiiast) 205 Pio
Jamčimo vam za popolno zadovoljnost. Blago, ki pe ustFeea Vašim željam, zamenjamo z drugim ali vam vrnemo denar brez odbitka- Pošiljke preko Din 250.—«
pošljemo franko.
Največja trgovska in odpremna tvrdka v Jugoslaviji.
Beseda 2 Din, davek 2 Oin za Šifro ali dajanje aaslova 5 Oin. Najmanjši znesek 20 Oin.
Gospodična
poroči goepoda v »tata: siittbi, k: žeii mirno ženo m dobro g-oepod.njo. Do piše pod šifro »Redalj-ub aa 31« na oglase: oddelek
Gospodična
i 200.000 Din dot«, t čiti drž. uradnika. — K ene pornjdbe do ogabni ooiieiok >Jnt.r8« f>od Šifro »J. K. 1935«. S440OJ5
Ženitve — poroke
pot:v-d;uj'"mo ntajdiskre-tmeje io na.*oi:d®eje. Proepekt« tn na vodi« nuTpošil.amo proti prediplač-ilm 10 Din t pošlih znrin-keh. >FH>E3« Zagreb. Tia.:či6eva n!. 4.
34473^35
Gospodična
v stalni službi je podedovala vilo in želi sedaj »poznati intellgenta 45 do 55 let stare?a. Ponudbe na o^l. odd. j>Ju-tra« pod t.MoJ d^m«.
34642-25
Glasbilu.
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kratek klavir
om Bot-endorfe,r, mo-derem, afei.ro nov, k	glai?.
pocemrl pr^dft Dobrajc v Mariboru, Ta-Stesrbach o v« 3!
344-40^6
l/dika veselia
napravite tisti, ki jo imate radi, če naročite za Božič revijo
ŽENA IN DOM
/ tMmgBr-
/"!5Si. % i
Pianino
ali pa kratek klavir kupi
I>ežei«, pofcUič preda! 101, l^-fbljona.	34242-36
Klavir
» dobrem stanju, močem frnis, poeeni proda Sekauč-rrifc, Stari trg štev. lil/a.
Crn pianino
d>obro ohranjen"., z okl-op-tk> k-ontstrukeijio, !«p g«F. mrodiTvo proda fau^t« Vi-<*•<•.. Ceroetova 6. :>4471-36
Pianino
kupim takoj. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod značko *De-nar«.	34550-26
Kratek črn klavir
i>koraj nov, se po zelo •ugodni c-enl proda. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
34568-26
Beseda 1 Din, davek 2 Din, *a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pietilni stroj
sr ofcro^ro ptetec»;e nogs-prav maj o rob«; en, e* rad; boirani po rezki čemi prodo ali po dogovoru tu dj zamen.« za šiv«-m sr.ro, v vst.ii poelova ln i cah »Jwlra<.	3i3fl!<B
61 5012, kovlnasta Anker-remontoir, lepo ohišje, pravi švicarski stroj Din 35.—, št. 5013, teta z radio svetlobnim kazalnikom ln kazalci . .	Din 45.— št. 5030. zelo fina. posebno tanka Anker-remontoir, chronometer AXO, točno idoča, elegantna. ohišje iz krom-nikla Din 135.—
H. SUTTNER
Ljubljana 5
Lastna protokolirana tovarna m . svici. Cenik zastonj in poštnine prosto.
tflGLBSilLK
priznana
F c£o odo	u
----imetriiKO^«^. JI
Ifci NPCP0P0LNE3ŠR in eenejŠa
KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMACV RAZ POŠILJA L NA TVRDKA
r. S£HHEIDfe!l
IZDELOVANJE &LASBIL IN GLASSENiH PHITEKUN
ZfiGREBfTiikoliccvaiiMO/c
Violine..... od Din ?l7r»cNzgar
Kitare.......- -148.- -
Mandoline,- • 98.- • Harmonike •• ?5.- •
Havajske k zare, k. jrrvTtiČr.e harmor„rce,Hib$ saksofoni intd najceneje.
Se danes odrežite spodnjo naročilnico in jo pošljite v odprti kuverti (znamka za 25 par) na tale naslov:
ZAHTEVAJTE B»ff" C^NIK
Foto:
ODREŽITE!
»ŽENA IN DOM«, LJUBLJANA, Dalmatinova 10
Pošljite še pred Božičem za gospo
(razločen naslov)________________________
Pietilni stroj
*Rp^rftn,r,mt, ma40 ra.b'jfffl. poowTi prodam. Naslov "»teci poel.ovB.iTiicah ».iutrac
Ženski šivalni stroj in cilinderico
o^rag?er<, do-bro ohranjerci £ zeio rezki ceni prodn Et^arp-ec. Celovška c. * 56/1.
344J72-Č9
Dva šivalna stroja
dam^k^ga jm krojaškega — kaior t«di skoro n<rr$
moško kolo
S^^odam rad: o>lipo&yvaajn. Boirnea, Bolga-reia ir!. 17.
34S40-J9
Stroj Lrpsra
»a strešno opeko z dvoj 110 zarezo s 500 modeli še malo rabljen prodam po nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	34521-29
Dva šivalna stroja
Jero^Ski in ženek.i — z okroplim č^im^V-m. naprodaj v K!ade®i>: u'. 36
Beseda 1 Din. davek 2 Din. ta šifro ali daianie naslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din.
Pes volčjak - čuvaj
buri, ve!L-k in ie-p. ou.[>ro-d^j- Ft. To.n;a, Sv. ivuh feev. _ Skofja
Španfjela
e popono irefuro fkt»k<--T a,i eprmger). kupim. Po-Tiidihe ne oglarji oddelek »Jutra« pod š-.fro »S.pa.ni.ie.i artOO«.	31S81-27
Komondorji
JSfetokrvmi (odrski ovčarji) beJi, koo.itrti. poiože-ci 7. marcn iflat zeo oetri ?ava, z rodovnikom. 6tnr fi vieoio odlikovani, naprodaj. Vprašati: Pterna To<kgor«.. Vrhnika 31.
31380^7
Psi, kokoši, golobi
Frarwo6-ke Baf«te — pee i leita in peioa 2 leti. z rod-ivrnikoTO. prvovr»t.Tia za dalje hamburške kokoš; z -odovn^kom. ter radi oipntft.vtv-e goloborn^lc mTwn*.jf 5 i p t. e pa/^me naprodaj.	ot v vteb
3433057
Kanarčke
harre«>»-rolerjf>. dob-« pe-vce pooeeri p r o d o M:k':o v Rožni dofii>i. cesta IT'30 34*79-27
Male oaoiee
TB®no>bamie. krotke, gor« če. kake hud* ?%toirme
kanarčke
MffiTKvbar-rn e Hfl rc^me. it-vnptme pevce proda K o e. Kumfska nI 3. 34^?-?7
K^Sna telioiea
6 tednov stara ln dru-pa 12 mesecev, monta-fon=*re nasm" nap^odal. VpraSatl hotel »S'on«. Ljubljana. 34662-27
Bivališče:
za četrt leta »ženo in dom« in priloge za ročna dela in kroje. Naročnino Din 18.— plačam po položnici, ki jo priložite božični številki.
RELIEFNE ZNAKE
z odlično uspelim likom blagopokojnega ■ kralja Aleksandra umetniško izdelane iz 800 000 čistega srebra, črno oksidirane, izdeluje zlatarska delavnica
Stojana Orešcanhia Beograd, Terazija 24
Gg. trgovci in zastopniki, ki žele vzorec z rabatom, naj pošljejo Din 10.— v poštnih znamkah.
10746
Kanarčke
prvovrstne hareerje dk>bre pevce, in samice po niz.ki ceni prodaja Sevetr v Fio-tva-neti ulici 9, Ljmfei.jaaa.
2 huda psa čuvaja
najraje diogi, d-obro d<re«i-nafl3. kupim. Po.n.udlK' na podružnioo »Jujtra« v Mariboru pod »Dober čuvaj«.
34360-27
Prima psička
lepa. čistokrvna. pritU-kava (Zwerg-Spttz), bele barve, 11 mesecev stara, se proda v dobre roke. Ponudbe pod »Pristen« na oglasni oddelek .Jutra«. 34515-27
Pes
mpša.n Bernha-d.ine<\ dober fmvaj, nipr^dai. Na»1-o<v v veeh pos.VTvaSsnieah ».Tintra*
Pozor!
Mladega psa volčjaka. zlato moško uro ln zlato žensko z zapestnico Droda Ciglii, Mestni trg št 11.	34647-27
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Izredno ugodna prilika!
Termalno k^paKšče Me^ija-Izlake pri Zagorju z mno-gim.i poslopji, i©v<eTvta.rjem in zem'ljišis: roa 33.000 m.s. vred.no naTiMiti 450.000 Din — pride na :avn>o d.ražbo dne 10. decembra 1P34 jvi flodišoo v Litiji. Najnižji ooirudek 1S7.000 D:n
Oi
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 1 Dic. Naimanjši znesek 17 Din.
Drofenik, Mestjnje
Pošta valila pismo. Pošljite točen naslov, da vam pošljemo pismo. »Jutro«.	34513-31
Davčne zadeve
pritožbe, prošnje in informacije daje Dav*5na poelo v a! niča v Lj ubijam. Miklošičema ceeta štev. 7/11.
34666-30
H
Beseda 1 Din, davek 2 Dio, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Din.
Naznanjam
da sean preselil srojo
krojaško delavnico v Kolodvorsko nlico št. 11
in ee nadalje priporočam c-enj. gospodom io damam za iizd-elcvanj-e ofrek. «1-keoj. plaščev in koetnnnov po najmodernejšSi krojih po m«.ni. Koukoreočno ceoe — Skofie Anton. 3«8M0
Striženje 4 Din in britje 2 Din
(ia deiavetvo). Obiščite re novurano najcenejšo »riv aico »Rapid«, Sv Pel'a c št 35.	3297o-3t>
Kolesa
v prem ovijanje in sbrti.mtio čez zim-o eprejime Škafar Poter, nvfha.nična d-elavmi c«, Lja»b!jana. Borštnikov trg — Rimska c-e^rn
34444-3TI
P. Škafar
Prva slov. parna vulka-nlzacija vseh vrst gumija in avtoplaščev vseh dimenzij, popravila ga-loš in snežnih čevljev v Ljubljani. Borštnikov trg — Rimska cesta.
34446-30
Vrednote
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanie aaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Srebrne krone staro zlato in srebro
k n p n J e rafinerija dragli korie t Ljirbljaa? Čirek« 01: ca St.«T 36 — vbod i Vi4ovdarfiftke eeete (pri go stih« Mošina).	70
Vsakovrstno ziato
knpej« do najvišjih eenah
CERNE - juveiir
Ljubljana. Woifova olica 3
Rctzno
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
»PROMET«
je samo nasproti kri-ževniške cerkve. Tam najugodneje kupite in
prodate
vsakovrstne dobro ohranjene predmete. Posebni oddelek za damske in moške obleke.	10760
VATO
v tablah in za odeje.
Preden krijete svojo
potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik!
AR B EIT E R
Maribor 29
Zlato, srebro, plarin
kupuje po najvišjdb dmev nih cenah Mariborska afi nerija sla ta — Maribor Orošaova oAiea štev 8.
230-35
Filatelija
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Hustrovani cjenik ma-aka za g. 1935
upra-ro ta St-a-mpe izažao. sadriavejoč cjene za gva ko marku pojedinačno za Jugoslavijo Srbija. Boa-nn i Orwn g^oru. te jošte oio 500 raznib država a paietime. Siov^nač-ko izda nje našib maraka veoma opširno ■>bradj«no. Oi jena 10 Din. — Izidor Steiner. Zagreb. Ma«i.rykx»vB ni. 15 Počtanrfcii čeiovnn račnun K.316.	33S91-36
Pozor čevljarji
in kmetovalci!
Vsakovrstno
USNJE
po najnižjih konkurenčnih cenah imam v zalogi. Moje blago se samo hvali. 10730
FRANC JENKO
trgovec z usnjem
MEDVODE
POZOR SMUČARJI!
Nudim veliko zalogo
jermenja ZA SMUČI
po najnižji ceni. Pridite, ne bo Vam žal!
Franc Jenko, sedlar MEDVODE
10730
Soda, naCre&el vrat
je obolenje ščitne žleze, ki se mora pravočasno zdraviti, ker se sicer delovanje tega važnega organa v svoji funkciji kot zaščita proti strupom vse preveč preprečuje, zaradi česar lahko nastopijo neprijetni, a često tudi nevarni pojavi.
Zdravniška znanost je dognala, da so soli, ki vsebujejo jod, pri raznih oblikah golše izredno učinkovite. številni bolniki so ugotovili z uporabo našega zelo preprostega
domačega zdravljenja s pitjem
nagel in povsem neškodljiv vpliv na bolezen.
Vsakdo, ki je bolan na golši, ima nabrekel vrat, otečene žleze, naj zahteva našo knjižico, ki jo vsakomur
POPOLNOMA BREZPLAČNO
pošljemo. Zadostuje dopisnica. Poštno zbiralno mesto: Georg Fulgner, Berlin - Neukolln, Ringbahnstrasse 24, Abt. P 115.
9799
VEDNO SMO
poceni!
. . Din 26.—
. . > 38.-. . > 58.-. . > 69»—
ANT. KRISPER
LJUBLJANA, Mestni trg štev. 26
Damske galoše . moške » otroški škornji . damske snežke .
Najprej delo potem plačilo!
Proti eksistenčnemu minimu nudim kot strokovnjak za uspešno komercijelno vodstvo svoje sodelovanje našim industrijskim in trgovskim podjetjem. Imam vodilno tu- in inozemsko prakso, sem vešč v organizaciji .upravi, prodaji, propagandi, notranjem ustroju, bilanci. Za svoje produktivno delo reflektiram poleg eksistenčnega minima samo na del po meni doseženega previška na dobičku. Poskusite torej leto 1935 še zboljšati v družbi s preizkušenim sodelavcem! Blagovolite neobvezno zahtevati ponudbo pod »Honorar po uspehu P-3645« potom .Interreklam' d. d. Zagreb, Masarykova 28.
9730
AKO 2ELITK, DA BO VAS OTKOK
ZDKAV IN VESEL
dajte mu »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka oEnergin« Krepi Kri, jačl živce, dela apetit, pospešuje razvoj otroka Deci 3 krat na dan po malo žiičico okusnega »Lnergina«.
»ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-litrskih steklenicah. 1 steklenica Din S5.—.
(Reg. S. br. 4787-32)
Duro
Durax Durocrat
Prvovrstni angleški po-polini za moške srajce, ne oblede ne na solncu, ne na zraku in ne pri pranju.
JAVNA DRAŽBA
Velika zaloga blaga v konkurzu »Jugo-šport« r. z. z o. z. v Ljubljani.
Gramofoni prvovrstnih znamk od Din 15 naprej; veliki gramofoni na električni pogon za koncertne in društvene dvorane, kavarne, restavracije in kino dvorane; gramofoni-avtomati z metom dinarskega novca — za gostilničarje; gramofoni z radio-aparatom kombinirani; 14.000 plošč vseh vrst; gramofonski deli in gramofonske potrebščine; dinamični zvočniki; radio-aparati in deli za radio-aparate; fotografski aparati in fotografske potrebščine; športne potrebščine; kajaki, šotori; stroji in orodje za fino mehaniko: trgovski in pisarniški inventar.
Dražba se vrši od četrtka 13. do 30. decembra 1934 razen nedelj in praznikov dnevno od 9. do 12. in od 'L'15. do 18. v trgovini »Jugošport« prej A. Rasberger v Ljubljani, Miklošičeva 34.
Informacije v trgovini v dnevih pred dražbo.	10766
DELAVCI
KMETJE
PLANINCI
ŠUMARJI
SMUČARJI
NOGOMETAŠI
Po dežju in blatu — v snegu in vlagi
MORAJO OSTATI VAŠE NOGE SI HE
Za mazanje:
ČEVLJEV,
ČIŽEM,
GOJZERIC,
ŠKORNJEV in
ŠPORTNIH ČEVLJEV.
SHELL MAST ZA OBUTEV
ki ščiti in konzervira usnje in obutev, ji daje mehko gibkost in nepremočljivost.
Zahtevajte pri trgovcih, usnjarjih in v vseh športnih trgovinah!
ANGLO JUGOSLAVENSKO PETROLEJSKO
D
BEOGRAD
ZAGREB

ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje ali na tihem sočustvovali z nami ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta in brata
Pavla Gorjupa
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini in gg. zdravnikom za njih požrtvovalni trud, mil. g. kanoniku Al. Stroju za njegovo ljubeznivo naklonjenost, pevskim društvom, Društvu rokodelskih pomočnikov in Liri iz Kamnika, ki sta z zastavama spremila nekdanjega pevovodjo na poslednji poti, gg. pevcem za ganljive žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, čč. sestram in šolski mladini Marjanišča, stanovskim tovarišem ter prijateljem in znancem za tako častno spremstvo na njegovi poti k večnemu počitku.
Bog plačaj.
10764	Žalujoči ostali.
VSLED POMANJKANJA PROSTORA PRODAJAM
»
okraske za božična drevesca
po močno znižanih cenah in še s posebnim popustom. Poslu-
žite se te prilike!
O S V A L D DOBEIC, LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO 15 Na debelo!	10772	Na drobno!
1 <Hi<>lR3®raraSSSKHlsl®SEaSBižlB)lfiiKt
NAZNANILO!
Podpisani Mate ČEPIC, znani restavrater v Kolodvorski ulici »Ljubljanski dvor« vljudno naznanjam, da sem prevzel danes znano
restavracijo „Gajev hram" v Gajev! ulici 9«
Zagotavljam, da bom točil pristna vina. Kuhinja prvovrstna, domača hrana kakor tudi vedno sveže morske ribe. Postrežba točna. Priporoča se vljudno
10773	MATE ČEPI6.
ZAHVALA.
Vsem, ki so nam izkazali svoje sočutje in izrazih svoje sožalje ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, sina, brata, svaka in stric;
ROMANA WIGELE
privatnega uradnika v Maišperku
se najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo tovarniškemu vodstvu, uradništvu in delavstvu, čast. duhovščini iz Maišperka in Ptujske gore, patru Gabrijelu iz Maribora, domačim pevcem, domači požarni brambi, zastopnikom raznih gasilskih čet, zastopstvu streljačke družine Ptujska gora, g. župniku Brataniču in poveljniku g. Vrečku za lep nagrobni govor, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so spremljali dragega pokojnika k večnemu počitku.
MaiSperk-Maribor, dne 7. decembra 1934.
Globoko žalujoči ostali.
UTVIN GOSPODINJSKI KOLEDAR ZA LETO 1935
A	36	Cena Din 20.—, po pošti Din u-
Naroča se v Ljubljani, Mirje 27. — Dobiva se tudi v vseh knjigarnah v Dravski banovini.
Marceli« Tinajret
82
Roman
>Bil je črnogled in časih tudi čudaški... Toda pred svoio bo-elznijo ni bil Pierre niti boljši niti slabši od večine drugih moških ... Malce občutljiv, malce zadirčen, malce oblastiželjen, da. A to niso bile tako strašne napake. Imel je tudi mnogo dobrih lastnosti... Ljubil me je... preveč me je ljubil!«
>Zakaj ,preveč'?«
>Ker _ ker je čutil veliko spolno strast do mene, ki se je bolestno večala, ko je zbolel... in mislil, da postaja v mojih očeh manjvreden... in ko je opazil mojo brezčutnost, posebno pa še pozneje, ko je začutil moj odpor .. .<
Zardela je.
»Ne dajte mi govoriti o tistih nastopih, o najini bedi, o njegovem trpljenju, ki sem mu onemogla stala nasproti...«
»Da,< jo je Noel živahno prekinil, »lahko si mislim... In kaj ste morali pretrpeti!... Priznajte mi vendar, takrat niste več ljubili svojega moža .. .<
»Zakaj? Seveda, zelo rada eem imela svojega Pierra — vendar to ni bila več tista velika ljubezen. Poročila sem se bila, kakor večina francoskih deklet, ne da bi bila poprej dobro premislila! ... Kaj ve dekle z osemnajstimi leti o ljubezni? Ljubi, zato da ljubi; srce podari prvemu, ki ji šepeta lepe besede — besede, o katerih je sanjalo. In se zveže za vse življenje; sklene pogodbo, ki njene najvažnejše točke ne pozna ... In potem se dekle izpremeni, razvije ... Zena je časih le malo podobna prejšnjemu dekletu, ali mu je pa popolnoma nepodobna. Počasi odkrije samo sebe ... In meti tem se je tudi mož izpremenil. In nekega dne skoraj ne spoznata več drug drugega in si pravita: ,Le kako sva mogla...?' To je vsakdanja in žalostna usoda mnogih zakonov ... Toda med zakonci
so nastal?« nove vezi, skupna zanimanja, navada tn prisrčna navezanost ... Otroci so tukaj.. .<
»Saj niste imeli nobenega otroka ... pred Claudeom .. .< »Imela sem moža... Bolnika, ki mu je treba streči in ga negovati, ki mu je treba vsak dan pripovedovati vesele pravljice o ozdravljenju; tak mož je skoraj otrok... Zakonska tovarišica ga jemlje kakor otroka na svoje srce, in naj bo njena naloga še tako težka, nikoli ji ne pride na um, da bi zbežala... To bi bilo pod-lejše, okrutnejše in bojazljivejše od prešuštva... Svojega moža nisem mogla in nisem hotela zapustiti.* Obrisala si je oči.
»Učili so me, da je sreča v samozatajevanju in v žrtvovanju ... Tako pravi krščanska moralka... toda možna je le tedaj, če je človek veren kristjan... in jaz sem bila izgubila vero... Toda učili so me tudi, da ima vsaka stvar pravico do razvoja, da rastline poganjajo cvetove, in da ima vsak pravico, da se izživi, preden prideta starost in smrt.« »Da!« je rekel No€l.
»Dolžnost, živeti nesrečnim in slabotnim, osebna pravica do izživljanja in iskanja sreče, ta dvojni, nasprotujoči si vzor me je spremljal vso mladost... Nisem se znala odločiti: hotela sem združiti oboje. Neki dan, po letih tihega boja, po toliki bedi Ln tolikem razočaranju me je premagal obup ... Pet in dvajset let mi je bilo ... Oče in mati sta bila mrtva... moj prvi otrok je bil umrl... mož je počasi umiral... Nisem imela prijateljev, ne denarja, nobene posebne nadarjenosti, nobenega izrednega talenta, in prihodnost je ležala pred menoj kakor enolična, žalostna, samotna pot, ki vodi.. sama ne vem, kam. Opravljala sem vse gospodinjske posle, poučevala klavir, bila sem knjigovodka pri nekem trgovcu .. .< »Uboga, ljuba Jozana!«
»Hrepenela sem po sreči... in mislila sem, da sem jo našla... Mlad mož me je ljubil... Bil je duhovit in mislila sem, da ima tudi srce... Verovala sem — in vse me je v tem opravičevalo — da prideta zdaj svetloba in sreča v moje temno, žalostno življe-
nje ... Mislila sem, da bo našla moja slabost opore pri nJem: —
zakaj tudi najbolj odločna ženska ima trenutke slabosti. Verovala sem — oh, saj vse drugo lahko uganete!... Preživela sem nekaj srečnih mesecev ... Potem je prišel otrok ... In moj... moj prijatelj se je bal tragičnih zapletljajev... sama ne vem, česa se je bal. Ko je bilo prišlo med nama že večkrat do prepirov in spet do sprave, se je naposled vdal svojim predsodkom, svoji vesti in vplivu svojih domačih... Ločila sva se... Zaročen je že bil, ko 6em postala vdova ... Toda, Noel, kolikšna muka za vas .. .<
»Ne govorite o meni, ne o njem... Vi sami, vaše mistt, vaša čuvstva me zanimajo ... Temu je vaša volja do žrtvovanja naposled omagala in da ste iskali ljubezni, se ne čudim, Jozana... Ne, to ne žali mojega čuvstva... Toda kako ste mogli živeti s to lažjo? Kako je bilo mogoče, da niste zaradi tega še bolj trpeli? Zakaj zdi se mi, da niste trpeli zaradi tega... Sprijaznili ste se bi4i s posledicami in z dejstvi...«
»Kaj bi bili pa vi storili na mojem mestu?« Je vprašala tn sa-ihtela. »Tudi vi bi se bili lahko mladi poročili, kakor sem se jas, in bi bili nekaj let pozneje prikljena na bolno, zagrenjeno in obla-stiželjo žensko... ali bi ji bili zvesti tudi brez ljubezni, kar samo iz čuta dolžnosti? ... Ni še dolgo tega, ko ste mi rekli nasprotno ... Bodite odkritosrčni, Noel, odgovorite mi!«
>Ne... mislim, da ji ne bi bil ostal zvest. Toda —« >To ženo bi bili zapustili, tovarišico tolikih let, ki bi bila imela na vsem svetu samo vas. da bi ji stregli in delali njeno nesrečno življenje vsaj nekoliko znosno? Tako zavrženega dejanja bi bili zmožni? Ne! Ne!«
»Seveda ne ... A lagal ne bi bil.. a.
»Ali ni zdravnikova dolžnost, da laže tistemu, ki umira? Kaj j«
načelo, kaj je odmišljena dolžnost v primeri s to resničnostjo, v primeri s trpljenjem človeškega bitja?— Jaz se nisem obotavljala; izmed dvojnega zla sem se odločila za manjSe— In če bi bil« treba, bi se spet tako odločila ... In vi, Noel, bi bili prav tak« ravnali, da ste bidi na mojem mestu ...«
Šivalni stroji od Din 1600.— naprej
Otroški vozički od Din 200.— naprej
Dvokolesa od Din 950.— naprej
»Sachs« motorji od Din 5000.— naprej pri »TRIBUNA«
F. BATJEL, LJUBLJANA
Karlovška c. 4. Ceniki franko
Znakis 5?€tavafte Jugoslaviji!!"
b siOco blagopokojnega kralja Aleksandra I., garantirano pozlačeni s čistim 24-karatnim zlatom izdeluje in prodaja samo na veliko: POOBLAŠČENA KOVNICA, D. D. BEOGRAD, Bu'i"var Vojvode Mišiča 43.: Prodaja v manjših količinah: SLAVKO MARKOVIC, MARIBOR.	9666
'.-IS
tU
Nfl

KONJSKA STBUNA (Rssslsaa?)
Žimo za žimnice (madrace) najboljše Kvalitete, vsake vrste to v vsaki množini dobite vedno pn tvrdki
FRANC J E S E, tovarna žime, Stražišče pri Kranju.
Vzorci franko!	Ustanovljeno 176S	Cene nizkei

VES SVET JE POD VAŠO STREHO
iKps - II©
aparatom t
katerega Vam dobavlja na mesečne obroke
Typo 961 A po Din 115-— . 940 A . . 165"—
836 A
265—
Ltd.
Typa 836 A
. SUTTNER, Ljubljana 8.
ALEKSANDROVA 6
Super - (Jriduclances
PHILIPS RADIO
NAJVEČJA RADIO INDUSTRIJA SVETA
feott^Jp, purje, gosje, ra^Je, navadno, s strojem či&čeno ln čohano.
Vwm«J se pošiljajo brezplačno in franko.
Dobavlja ae v vsaki množini
E. Vajda, čsksvec
Telefon stev. 59, 60, S, 4,
CENEJ PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KJ JIH DOBITE BREZPLAČNO!
ori
1

Prevzamemo po ugodni obrestni meri in proti daljSi odplačilni dobi večja in manjša posojila pri sledečih denarnih zavodih: Banovinski hranilnici v Celju, v Ljubljani in Mariboru, Jadransko-podunavski banki, Ljubljanski kreditni banki, Mestni hranilnici v Ljubljani in Mariboru in Zadružno-gospodarski banki.
Ponudbe z navedbo višine posojila ln zavoda ter možnim zavarovanjem (na zemljiščih ali z menicami) je poslati čimpreje na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Posojila 1935«.	9577

PRSNE BOLEZNI,
KAŠELJ, HREPAVOST
eo navadno posledice p ehlada. V tem slučaju tako] drgnite prsi, vrat ln tilnik e RUSKIM OBLJZEM ln takoj se boste prepričali, da bi se bolezen razvijala dalje. Ravno tako postopajte s svojimi otroci. Pj lovu, po kaki vožnji z vozom ali avtom aH pc kakem plesu ali športu, ako čutite kako zbadanje takoj nadrgnite ta mesta z ruskim obližem ln se tako lahko ognete vsaki komplikaciji. Ruski obUž Je že dolgo znan kot odlično sredstvo proti revmatla-mu. bolečinah v kosteh glavobolu. lshlasu ln protinu. Dobiva ee v lekarnah in drogerijah Po pošti stane: 1 škatlica 33 <H-narlev. 2 Škatlic! 55 dl narjer, 4 škatlice 100 Din.
Kraljevsko dvorna lekarna, Bogoieviča, Skoplje.
Odobr. od M. S. P. !n N. Z. S. br. 20112
Imena znanih ln priznanih radijskih tip
Minerva, Orion, Kapsefa, Korfing, Eumig
jamčijo kvaliteto, dober sprejem. Opremljeni so z vsemi pridobitvami, ki jih imajo in morajo imeti najnovejši, moderni radijski aparati Dobavlja jih
a d
LJUBLJANA, Dalmatinova ulica štev. 13; CELJE, Prešernova ulica štev. 24.


Ali fe Vaš zakon srečen?
Ako mislite, da bi mogli svoje zakonsko življenje napraviti še bolj srečno, tedaj si nabavite takoj zelo inte-
resanten in z mnogimi slikami opremljen
katalsg št. 5? ffiazvau šola ljubezni.
V njem so vsebovane pariške g-umaste novosti za intimno zakonsko življenje, diskretne potrebščine za moderno damo in gospoda, zaščitna sredstva za gospe in gospode, zanimive pariške specialitete, pariške fotografije in drugi razni predmeti, ki so za vsak zakonski par nujno potrebni. Ta nad vse zanimivi katalog s številnimi slikami razpošiljamo diskretno v zaprti kuverti brez vsakega naslova tvrdke za 10 Din. (Denar ali poštne znamke.)
Prospekt „§alus Standard"
za moško moč, patentirano mehanično sredstvo, izumljeno od zdravnika, ki pomore zanesljivo tedaj, ko vam je to potrebno razpošiljamo diskretno za 10 Din (poštne znamke ali denar) v dobro zaprti kuverti brez vsakega naslova.
Zastopstvo »Sahis«. Zagreb 6-Jo. Samostanska ulica 11.
VRNITE BRZO POČRNELIM ZOBEM NJIHOVO PRVOTNO BELINO!
Začnite snažm eobe g KOLTNOSom. VldeU boste, a kako naglico se povrne vašim porumene-Um ln potemnellm zobem njihova prirodna belina. KOLTNOS uničuje bakterije, ki se nahajajo V ustih, ki so povzročale madeže ln poškodbe vaših zob. Poskusite KOLTNOS ln vaše lastno ogledalo vam pokaže njegov učinek. — Vaši prijatelji bodo to opazili prt prvem vašem nasmehu.
KOLTNOS zA^zobe

azpis
Uprava Hervard Anerspergovega velepo-sestva »Turjak« v Namršlju, pošta Studenec pri Ljubljani, proda v gozdnem okrožju »Pajkovo« v občini Bloke potom ponu-jalne dražbe okoli 13.000 kubičnih metrov jelove deblovine.
Podrobni prodajni pogoji so na razpolago pri upravi in pri gospodu Kobenter Francu, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 1 b-n
9814
PRI HRIP1, INFLUENC1, PREHLADU
priporočajo navadno tudi masažo, — za masažo je dobra »Alga«. Pri hri-pi, influenci, prehladu, namočite rutico z »Algo« in nalahno masirajte bolniku prša, hrbet roke, noge, vrat in čelo. Masaža z »Algo« ublažuje bolečine, krepi in osvežuje bolnika. Po masaži pride mirno in zdravo spanje.
»ALGA« se dobiva v lekarnah, drogeri-iah in špecerijskih trgovinah, steklenica Din 14.—.
Reg. S. br. 18117-32
lipoiciamo
1*0*&» k S D* g^asvoton« k M)
JeKrotoif
PARKETE hrastove bukove
najceneje /OS. R. PUH LJUBLJANA GradaSka 22 telefon 513
Mošančki
in druga prvovrstna zimska jabolka stalno na zalogi pri
Gospodarski
zvezi
Zoper izpadanje las in prhljaj,
a« dela mastnih taa ln ima prijeten duh.
ICnogi zdravniki ga priporočajo. Prodajajo ga tm trgovine t« stroka. Zastopstvu. H. MATER IN DRUO, ZAGREB.	154
Petrote
Hahn
LOVCI!
HEMEfKEROLKU
ZAL .TOMfcRNE GLASBIL
MARIBOR štiol
Vse vrste orožja za lov, šport ln obran-
bo, municijo najboljših svetovnih in domačih izdelkov vam nudi po najnižjih cenah.
Fr. ševčik
Ljubljana, židovska ulica ft. Telefon 33-TS.
Prodaja na veliko m malo. Lovska druStva dobijo znaten popust. Zahtevajte cenike!
JEDILNO ORODJE
novi vzorci
težko posrebreni
100 gr arebroe plastL
Jedilno orodje
iz NleeDcroma »Nlero«
ki ne r]ayl
ter Jedilno orodje ls Ciste »A L P A K R«
▼ Ljubljani pri tvrdkah S
t) Avg. Agnoia.
Franc Golob Julij Klein, Franc Kolinam, Ant. Krisper, Alojzij Pausctita, z) Ivan Samec,
F. M. Schmltt X) Schnelder St V®-nvtck, Fr. Stupiea,
z) H. Suttner.
Z x) zaznamovane tvrdke raspečavajo tudi jedilno orodje ▼ težko posrebreni kvaliteti. Ostali Juvelirji ln urarji ▼ Ljubljani pa nimajo jedilnega orodja znamke Berndorf.
li e r n d o r f
WmšfL
IX
varje prepiha t zaprtih štorih. Zagreb, Gajev« 20, telefon 56-66. LJnMJana: Zrnec Franjo, Oskarjevo nabrežje 5.
Zahvala.
Podpisana Prostovoljna gasilska ln reSevatna Četa Celje potrjuje s tem, da je obče zavarovalna d. d. »SAVA« T Zagrebu po njenem generalnem zastopstvu ▼ Ljubljani Izplačala vdovi pri avtomobilni nesreči dne 30. septembra t. L smrtno ponesrečenega g. Jerneja V en glista, podstareStne jugoslovenske gasilne zajednice v Celju, celo za poeameznega gasilca proti nezgodam zavarovano vsoto Din 40.000^^
Humano tolmačenje zavarovalnih pogojev v korist tefln prizadete vdove Vengustove s strani zavarovalnice »Sava« nas sili, da izrečemo temu domačemu zavarovalnemu zavoda svoje priznanje in zahvalo ter da ga najtopleje priporočamo vsakomur, predvsem pa vsald gasilski in reSevatai organizaciji v naši kraljevini.
Celje, dne 10. novembra 1934.
Prostor, gasilska ta refiev. teta CELJE
Tajnik: Maks KoscMer L r.	Predsednik: L Jellenc L r.
Tovarna POHIŠTVA
I. L NAGLAS, Turjaški trg št. 6
■ priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.

■>lll«1'lj- -----
i
apar
♦ ♦
♦ i ♦
:
i
♦ i
: ♦i
♦i «i
♦	s
♦	f
i :
* i ♦ i »i : ♦ i * e »i t
«s
Troelektronski baterijski RABIONE MB3 »in 3600.—
Petelektronski baterijski RADIONE SUPER ASB5 Din 5090.—
Troelektronski RADIONE SUPER SW3
Din 4800—
KMD
Petelektronski RADIONE SUPER FGS5 Din 6000—
Troelektronfikl RADGONE
oktodni SUPER OS3
Din 5300—
:
n ♦ ♦
U
jJ
i ♦
i« »
I 4
♦ ♦
♦ 1
♦	I
■» i
t\
♦	I
^ Z i

:
Petelektronski RADIONE jubilejni oktodni SUPER QSW/R z relejem
Din 7500—
KND
Štiri elektronski INGELEN ROYAL
Din 6300—
KND
!Iia m i v;; ; .1,	I
Petelektronski MINERVA OOMMANDER A Din 6800—
KND
iHraHE
1 l|®f IfeaS SE «:
Petelektronski RADTONE jubilejni
oktodni SUPER OSA/R za isto-smerni in izmenični tok
Din 8000-
KND
Petelektronski INGEL.EN EXCEL.SIOR
Din 7200—
SECTD
Petelektronski MINERVA OOMMANDER U za istosmerni in izmenični tok
Din 7500—
KND
Opomba: Navedene cene veljajo razen pri aparatih ORION in STANDARD za takojšnje plačilo.
Cene za aparate ORION m STANDARD veljajo za plačilo v 6 mesecih.
Označba O pri aparatu pomeni, da je možno dobiti dotični aparat tudi proti plačilu na obroke.
Dvoelektronski EUMIG 323 Din 2200__
S tem cenikom, s katerim so nekatere cene izdatno znižane, se razveljavljajo vsi naši prejšnji Ceniki.

Troelektronski STANDARD SUPER MIGNON
r ^isssiim^H
tfaHB
Din 4S60-
KND
Petelektronski INGELEN EXCEL«SIOR za istosmerni in izmenični tok
Din 8000.—
KND
žestelektronsld K0RTING SUPRAMAR Din 10.500—
KND
gthielektronski EUMIG 543 Din 4700—
Petelektronski STANDARD SUPER 35 Dtn 6000—• KND	o
Dvoelektronski MINERVA CADET
Din 2500—
KND
Troelektronski MINERVA OORNETTE
Din 5500—
KKD
Sedemelektronskl HIS MASTERS VOIGE R 71 za normalne valove
Din 5000.—
Sedemelektronskl KES MASTERS VOICE R 143 Din 7000—
KND
Petelektronski EUMIG 553 Din 5500—
KND
Opomba: Vsi aparafi imajo elek-trodinamični zvočnik. Kjer ni drugače navedeno, so delani za izmenični tok in sprejemajo normalne in dolge valove od 200—2000 m.
Označka DN pri aparatu pomeni, da je delan za kratke, normalne in dolge valove.
S tem cenikom, s katerim so nekatere cene izdatno znižane, se razveljavljajo vsi naši prejšnji ceniki
sadr. zo,lv LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7
» ♦ ♦
! ♦ ♦

♦
i
i ♦ ♦
♦
i ♦
♦ ♦
i ♦
i ♦
lx ■ ♦
flrejnje Davcrin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttekarnarja Frane Jezeršek. — Za tnacratc! del je odgovoren Aioji Novak. — Jfag g Lfib&mi