628. štev.
V Ljubljani, ponedeljek dne 22. septembra 1913;
u&u)
ir,
MK
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znana: v Ljubljani v upravništvu mesečno K l-20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10’—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—„ — Naročnina so pošilja upravniStvu.	:3
:::	Telefon	številka	118.	:::
	mm*, ppl
	i-. - - -Ibk
	JHK v- - vi
	
	JUa H
NEODVISEii POLITIČEN DNEVNIK.
g-cmu
Posamezna številka 0 vinarjev^
ik	UredniSlvo	in	npramitvo:	.t.
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št.
Dopisi se poiiljajo vrednlštvu. Nefrankira,ia pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrata 15 v, osmrtnice, postana la, zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po* bs pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :it’
»•	Telefon številka 118.	k:
m~in i i	iiw-n-r	ir niirr HmT-aaaBBeai
Politiška sltuvacija.
Belgrad, 5. sept. 1913.
Kar vesti je prihajalo zdaj iz Srbije. bile so vse politiškega značaja. Kulturno, gospodarsko življenje zastalo je v teli dnevih krvavih bojev. A še danes se lahko trdi, da merodajni krogi Še niso pristopili resnemu delu na tem polju.
Boji so zmagonosno končani, narodna skupščina se skoro snide in vladi bo treba podati obračun o minulih dogodkih. In kolikor bolj se bliža sestanek skupščine toliko bolj in jačje se pojavljajo medsebojni strankarski boji. Gotovo je, da bo imela sedanja vlada, kljub velikim vspe-hcm v obeh vojnah pred skupščino precej težko stališče, a ne iz kakih stvarnih razlogov temveč edinole vsled strankarskih principov in teženj.
V Srbiji, kjer je strankarski medsebojni boj razvit do skrajnih mej. ima in bo imela vsaka vlada vselei težko stališče.
Takoj po končani srbsko-bolgar-ski vojni je nastopila opoziojja z vso silo in se zagnala proti Pašiču, ki naj bi bij odgovoren za vse ono, kar opoziciji ni povolji, kar izrablja v svoje, strankarske namene. Pašič nai odgovarja pred skupščino na vse neutemeljene očitke, zagovarja naj sebe in svoj kabinet pred vsemi napadi. Trezno misleči ljudje v Srbiji so soglasno mnenja da naj bukareški mir znači konec vseh debat in prepirov o minulih dogodkih, ker bi strast strankarskega boja v javnosti brezdvomno pokvarila vse lepe utise in spomine.
Po sklepu bukareškega miru j® bila končana ena naj večjih epoh v *rbski zgodovini, ki pomenja za Srbijo začetek nove dobe. Pašič ie Izvedel to epoho, dosegel ie cilj, ki se le pripravljal nanj skoro vso svojo politlško karijero. Dosega tega cilja le bila življensik namen duhovitega politika in diplomata. Dosegel je svoj življenskl cilj In hotel je Izvajati popolnoma naravne posledice, umakniti se raz politiško in diplomatsko torišče In prepustiti Isto drugim, ki naj varujejo to kar je dosegel on, ki naj se pripravljajo na novo delo, ki čaka Srbijo.
In njegovi nazori so bili popolnoma pravilni. Ime Nikola Pašič spada danes v zgodovino, njegovo delo je rešilo ono vedno grozeče balkansko vprašanje, in sedaj naj se ime (ega moža vlači v strankarske boje? Mnogo je ljudi v Srbiji, ki ne znajo ceniti dela in zaslug tega moža, ki ga danes spoštuje ves svet! Njegova oseba, .ki uživa največji ugled v sedanji diplomaciji, naj bi bila izpostavljena osebnim napadom onih, ki so veliki v besedah a mali v dejanju.
Pašič ie Izjavil, da hoče stopiti v privatno življenje. A ta njegov sklep
so njegovi nasprotniki izrabili v zlobnem namenu in mu očitali, da se boji skupščine in obračuna. Užalilo ie to moža, ki je vse svoje življenje posvetil dobrobitu Srbije, ki je po razburkanem življenju doživel dan Velike Srbije.
Ali pokazal se je tudi v teh nizkih napadih velikega. Odločil se je, da pokaže svojim nasprotnikom, da se ne boji nikogar, da hoče pred srbsko javnostjo v narodni skupštini odgovoriti na vse. kar hoče vedeti od njega vsakdo. V oktobru se snide skupština In takrat napoči tudi oni historični moment, da nastopi mogoče zadnjikrat pred srbsko javnostjo Nikola Pašič.
Gotovo je. da se umakne Pašič takoj po podanem ekspozeju. Kaj nastopi po njegovem odhodu, je danes težko reči. gotovo pa je. da bo srbsko politiko vodila tudi nadalje radikalna stranka, ki se je pokazala ravno v zadnii epohi tako resna in dostopna velikih uspehov. Mogoča Pa je tudi fuzija z napredno stranko, ker radikalna in napredna stranka sta edini stranki, ki se jih mora med mnogimi strankami in frakcijami smatrati resnim. V vrstah radikalne in napredne stranke so možje, ki jim srbski narod brez skrbi more poveriti nalogo dela in svojo usodo. Velike na-, loge, ki sedaj čakajo Srbijo, zahtevajo tudi velikih mož. ki bodo po uspehih Pašlčevega dela, nadaljevali Isto.
In ako danes noče Srbija enoglasno priznati neprecenljivih zaslug Nikola Pašiča, sledeče generacije spoznalo to njegovo delo Iz knitee zgodovine srbskega naroda, kjer bo zapisano njegovo hne prvo med prvimi!
_________________________ V.	F.	J.
Vprašanje Trsta in avstrijska politika.
Slovenci imamo najmanj povoda, da bi se ogrevali in navduševali za Avstrijo, ki nam je skrajno sovražna in ki nas zato na vse mogoče načine zapostavlja in uničuje, toda vkljub temu bodi povedano, da živimo tisočkrat rajše pod avstrijsko, nego pa pod italijansko vlado. To seveda zaradi tega, ker v Avstriji nismo samo Slovenci, ampak tudi drugi Slovani, in ker z ozirom nato. vendar ne morejo tako postopati z nami. kakor bi postopali, če bi se imeli bojevati samo proti majhnemu slovenskemu narodu. Če bi ne bilo drugili. Slovanov. bi mi Slovenci pač prav nič ne izbirali, ker bi bil v tem slučaju naš položaj povsod enak. tako pod avstrijskim kakor pod italijanskim vladarstvom. Na ta način bi seveda ne živeli dolgo, ker bi bili veliko prešibki. Sicer je v tem oziru tudi. dandanes slabo, to pa edino zato. ker med slovanskimi narodi v Avstriji ni potrebne edinosti. Imamo pač iz-
LISTEK.
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
Gilberta sj služi zdaj s klavirjem kruh. Svoj talent ima le zase in za očka. kadar sta čisto sama v svoji sobici v ulici Ešikjč . . . tam. kjer vise venci od pozlačenega papirja — neme priče varljivosti lepih nad1 . . .
Ona ie pianistinja za soareje, pianistinja-spremljevalka.
Ona jsrra na plesih . . . ona spremlja žfenščeta, ki se poizkušajo v sentimentalnem, časih tudi v ko>-mičnem žanru! . . .
To je nizko, neumno je. da bi jokal človek krvave solze, toda zaslužek je vendar, kakih sto frankov mesečno. Pozimi tudi dvakrat toliko. In to je vse eno prispevek k domačim potrebam in k tistim grošem, ki romajo v zaklad starega Florestana.
J?rav res- življenje, kakršnega si človek sanja, to ni! A vendar, človek ie le nekoliko bolj brez skrbi za svojo bodočnost.
In zato dela stari režiser kakor črna živina in sklanja hrbet, kadar orje nevihta Burginjonovega srda.
O	Bog! Če bi se ravnatelj naveličal svojega starega tepenega psa — kaj bi bilo potem!
Tiste čase je planil nekega dne Burginjon kakor vihra v režijsko pisarno.
»Brž mi tecite h Gijodu!«
»H Gijodu?« je ponovil Flore-stan, ki se ni spominjal osebe tega imena.
»Seveda. Mari ne govorim dovolj glasno? Gluhi postajate kakor stara kibla!«
»Ampak ... gospod ravnatelj.. «
»Hudiča, ali je dolgčas, če ima človek posla s takimi invalidi. Ali ne poznate GSjoda, risarja plakatov s podobami?«
»Ah, saj res! Dobro... dobro.«
»No, hvala Bogu, zasvitalo se vam je. Izročite mu to fotografijo.«
»Oho! Ta je pa ...«
»Da, da... Bobeta. slavnoznana zvezda.«
»Mari ste jo angažirali?«
»Ah, revež, stari!«
Postal je zdajci zaupljiv:
»In za kakšno ceno! Više ni mogoče ... Te zvezde nas žro pri živem telesu. Same kosti nam bodo pustile ... same kosti.«
Nato se je spet razjezil:
»No, no... kaj me zijate tako?" Recite mu nai napravi po tej fotografiji epohalen plakat, ki bo pokrival čez teden dni vse zidove po Parizu. Ne pozabite mu omeniti tega.«
»Kakšno pa naj bo... besedilo?«
»— Bobeta — s prav velikim črkami zgoraj... spodaj tja — Sto Norosti —.«
»Nič drugega?«;
dajalce Slovanstva, med katere nam je treba šteti Poljake, ki jih drži avstrijska vlada na vrvi in izrablja v boju proti Slovanstvu. Če bi Poljaki ne bili taki izdajalci, bi bila v Avstriji moč na strani Slovanov in avstrijska politika bi bila slovanska. Sicer pa tudi med ostalimi Slovani ni prave složnosti. Vsega tega se naša vlada silno veseli, zato je njena politika protislovanska, obenem pa protiav-strijska kar takoj dokažemo.
Kdor ni slep. ta mora opaziti, da se Italiji cedijo sline po Trstu. Zato neprestano pošilja v Trst najhujše iredentarje, ki dobivajo v Trstu prav mastne službe. Kakor splošno znano, jih je sedaj v Trstu že nad 40.000. Če k temu dodamo še one Italijane, ki so sicer Avstrijci, a so v resnici navdušeni za Italijo, imamo pred očmi pač zadosti jasno sliko, kdo lina v Trstu več somišljenikov, Avstrija ali Italija. Poleg tega pa nam je znano, da so bili zaposleni pri zgradbi avstrijskih trdnjav, na avstro-italiianski meji. kot inženirji -r- regnikoli. ki so morali biti pač toliko pametni, da so preskrbeli marsikateri načrt teh trdnjav ter ga izročili na pristojno mesto v Rimu. Če bi torej prišlo do vojne med Avstrijo in Italijo, po čemur Italija gotovo že dalje časa stremi — samo na ugoden moment še čaka — v tem slučaju se bo Italija lahko naslanjala na svoje somišljenike posebno v Trstu, ki bodo čisto gotovo fun-girali kot ustaši.
Če vse to premislimo, moramo priznati. da razmere za Avstrijo nič kaj dobro ne stojijo. Vzlic temu pa Avstrija dopušča, da v Trstu izpodriva Slovenca, torej zvestega avstrijskega državljana — regrrikolo. Regnikoli dobivajo zaslužek, dočirfi morajo Slovenci Trst zapuščati in iti iskati dela drugam. To je žalostno. Avstrijska vlada si s tem sama sebi koplje jamo.	’
Mi Slovenci smatramo tako politiko ne le za protislovansko. ampak tudi — kakor že rečenč — za proti-avstrijsko. Proti taki politiki smo se bojevali db danes in se hočemo bojevati tudi zanaprej. kajti dobro se zavedamo, da ta politika vsebuje naš pogin. Če bi nrišel Trst pod Italijo, bi bili mi trž. Slovenci, kot osamljeni, gotovo takoj uničeni. $e dandanes postopajo Italijani tako kruto z nami. kako pa bi postopali, če bi bili mi odvisni od italijanske vlade. Slabše nego Turki, to rečemo.
Tmajoči vse to pred očmi, pou-dariamo, da imamo tržaški Slovenci interes na tem. da Trst ostane avstrijski.
Tudi Avstrija ima interes n« tem. Kai pa nai stori brez Trsta? Trst ie za Avstrijo naivažneiša postojanka. zato nai_ izprerneni svetlo politiko in nai podpira ob moriu Slovane. ne na italijanske Podanike. V tem slučaju Trst gotovo ne bo prišel v italijanske kremplje.
„Spi sladko*.
Če pa Avstrija ne izprerneni svoje politike v tem smislu, bomo morali smatrati, da je pripravljena v svojem sovraštvu do Slovencev celo marsikaj žrtvovati in sicer samo zato. da nas Nemci uničijo.
Tako postopanje zasluži najneiz-prosnejši boj. Mi Slovenci, posebno tržaški, se ga moramo posluževati v polni meri. samo, da že enkrat pridemo do naših pravic. Odnehati ne smemo. Dol s protislovansko avstrijsko politiko! Proč z regnikoli!
Sokolska slavnost.
Selnica ob Dravi.
Kot je »Dan« že poročal, se je slavnost vrlo dobro obnesla. V naslednjem podajemo podrobnejši opis.
1. septembra je bilo pravkar leto, odkar je ob podnožju solnčnega Kozjaka, v Selnici osnovan »Odsek mariborskega Sokola v Selnici ob Dravi. Jasno je gotovo, da se ima na tako skrajni meji biti z najraznejšimi tež-kočami; ali navzlic temu je sklenil prirediti 7. septembra pfvi javen nastop z ljudsko veselico. Komaj je za to prireditev zvedela javnost, že so pričeli domači nemškutarji pod vodstvom tukajšnjega trgovca Jagrl-tscha besno gonjo proti Sokolu in njega prireditvi. V svoji zaslepljeni strasti so šli tako daleč, da so prosili c. kr. okraj, glavarstvo v Mariboru, naj zlet prepove, ker se jim je bilo | bati izgredov. Glavarstvo je po ne-! katerih informacijah takoj uvidelo,
| da za stvarjo tiče le zasebne težnje.
| nekaternikov in je (čudite se) odgo-dilo Štajercijanske kolovodje z dolgimi nosovi, pač pa ie na dan slavnosti odposlalo v Selnico okrog 20 orožnikov in ti so kaj previdno od vseh strani zastražili hišo gospoda Mesariča, kjer se je vršila slavnost.
Ob 2,18 popoldne se je odpeljalo iz Maribora 20 mariborskih ter 5 št. lenarških Sokolov v kroju ter prav mnogo slovenskega občinstva iz Maribora. Na kolodvoru v Rušah sta izletnike sprejela dva brata selniškega Sokola, ostali so pa pričakovali na brodu pri Dravi, odkoder so potem vsi Sokoli in občinstvo odkorakali z godbo na čelu na veselični prostor,
ki ie bil gotovo velik dovolj, sprejeti še dvakrat toliko gostov. Medtem p 1 se je že sešlo nekoliko domačeg* občinstva in še so prihajali. Sokol( so se postavili pred hišo gosp. Mesa( riča v dvored in tu je brate oficiefau pozdravil predsednik »Odseka« br£ Kovačič, naglašujoč, da so gotovi razočarani oni, ki so menili, da jil bodo pozdravljali župani in zastop-; niki ljudstva; da si bode pa Sokol prizadeval z vsemi silami, spodbuditi ljudstvo, da bode morda že čez neka? let tudi ono z veseljem in navdušenjem pozdravljalo Sokole, nositelj« narodne samozavesti. .
V lepih besedah ie odzdravil tfof zastopnik Sokola v Št. Lenartu in do-; ber poznavalec tukajšnjih razmei brat Gorišek Mirko iz Ruš. Nato sr se Sokoli razšli, da prav kmalu nastopijo zopet k prostim vajam. Me^ tem pa so začele naše narodne dam«* z res hvalevredno požrtvovalnosti« razpečavati društvene stvari, kofc ystopnice. cvetke, srečke itd.
Godba zaigra »sokolsko« in ir oblačilnice ponosno koraka 24 krepkih mož, razvitih mišic, 24 Sokolov* telovadcev. Hitro je razvrščen četve^' rostop in razstop za proste vaje, K jih vadijo telovadci na štetje načelnika br. Ilicha iz Maribora. Zaref skladnemu in finemu izvajanju je občinstvo sledilo z vedno naraščajoči^ navdušenjem in vedno burnejšitt ploskanjem. Zopet sestop k sredi id telovadci odkorakajo v dvostopu J oblačilnico. odkoder kmalu prikorakajo zopet tri vrste, da pokažejo svojo spretnost in gibčnost tudi na orodJ ju. Mariborska prva vrsta ie vadila/ na visokem drogu, druga na bradlji^ in Selniška vrsta je prvič javno na-> stopila na bradlji. Vsi telovadci sd želi za svoja izvajanja, obilo pohvale, zlasti mariborska prva vrsta, ki nanj je nudila res krasen užitek. Selniški vrsti pa, ki je pokazala, koliko se d0 doseči z železno voljo v tako kratkem času Oma bradljo šele štiri mesece) pa kličemo:.»Tako naprej!«
Po tako vrlo* uspelem nastopii se je razvila prav prijetna zabava; po vseh oglih okrog hiše poskriti orožniki pa so se dolgočasili, drugi drugega vprašujoč, po kaj so pravza-4 prav prišli. Prišel je čas odhoda zal »Sokole« in tudi orožnike in gotovo1
»Kaj hudiča pa hočete še? Saj vedo ljudje, kaj poje... In moja blagajna bo vedela tudi. A kaj — moda je takšna, pa je. Ljudie j0 hočejo imeti.«
Prekinil se je, ves penast:
»Tak idite vendar! Ali še ne greste?«
Nekaj dni nato se je pojavila popoldne pri »Sto Norostih« tista Bobeta. ob katere samem imenu ie vrel ves Pariz v koncertišče na Stras-burškem bulvarju.
Bobeta, ljubljenka publike, ki je zgolj kaprica in pozabljivost, je bila stopila iz sence pred kakimi petimi ali šestimi meseci.
Nje preteklost? — Ni je imela.
Na tistem Monmartru, kjer. so rastle že nekaj let vse ekscentričnosti, je pokazal umetniški kabaret »Nojeva Barka« občinstvu prvikrat veliko dekle precej čedne zunanjosti, rdečelaso, malce suho, odlikujočo se po nenavadnem šiku, ki je pela z nekam zateglim, kiselkastim glasom čudne, šaljive norčavosti. In te norčavosti so napolnile malo dvorano kmalu z vsemi monmartrskimi umetniki in takoj nato z bulvarskimi lah-koživci...
Toda lahko si mislimo, da je ni bila volja, zavoziti vsa svoja mlada leta na Nojevi barki.
Kmalu jo je odvedel impresario, ki je plačal rajši globo, nego da bi bil počakal konca njene pogodbe
Prišla je v velikansko koncertišče v devetem okraju. Tam jo je spoznal Burginjon. Kakor igralec, ki poizkusi srečo z drznostjo, da obogati mahoma ali pa zapravi vse, kar ima, je pograbil priliko in jo prevzel svojemu nevarnemu tekmecu s tem, da ji je ponudil za serijo Sto pred^ stav pravljično, nezaslišano, blazno nagrado.
Kakor pa je Bobeta revolucioni-rala koncertišča s svojim novim žanrom, tako je vznemirjala mesto s svojini veseljem do razkošja in hru-pa.
Časopisi so bili polni njenih novih fantazij in njenih vsakdanjih norosti.
Pri Elizejskih Livadah je imela svoj lastni dvorec. Postavil ji ga ie bil bogat Američan, katerega je rui-niral nepričakovan trust v njegovi domovini tri mesece po likofu.
V	Bulonjskem gozdu je obračala nase poglede vseh; vozila se je tja na izprehod z divema čudovitima ruskima konjičema, ki sta bila stala celo premoženje.
Vse je zijalo na grmade prstanov, s katerimi si je lišpala roke, ki jih je nosila — narobe kakor druge
—	vedno brez rokavic.
Najslavnejša oseba v Parizu je bila ona, Bobeta — Bobeta, stva-riteljica paglavskega žanra, velika Bobeta, ki je služila na leto svojih dve do tri sto tisoč frankov in je imela, kaikor so govorili, že zdaj mi-
lijone dolgov. Takšni pojavi se vidijo* pač samo v Parizu.
Pripeljala se je v »Norosti« v Svojem koleslju, ki ga je vodil ele-i ganten angleški kočijaž.
Ko se je ustavila ta rafinirand in čudaško elegantna ekvipaža, se ja natrla na Štrasburškem bulvarji gosta truma ljudstva. Začuli so se klici:
»Bobeta! To je Bobeta!...«
Sama si je odprla vratca in stopila počasi z voza, kakor da bi uživala par trenotkov občudovanje W množice.
Nato je dvignila svoje dolgoi krilo, vsa zavita v kožuhovino — zakai bližal se ie hladni čas — ter< stopila v koncertišče.
Vratar, ki je opravljal zdaj služ-, bo gospe Olimpije, ji je stekel naprej in planil v režijsko pisarno.
»Gospod Florestan, madam Bobeta je tu!«
Dobričina je skočil naproti... Vraga, velika umetnica!... Bobeta, ki zasluži vsak večer tisoč frankov!;
Klanjal se ie in klanjal, kažoč vi smehljaju svoje velike, vedno skrbno umite zobe. Zdajci P a je vzkliknila Bobeta v njegovo veliko začudenje?
»Glej, glej... ali ste še vedno tu, gospod Florestan?«
»Kaj pak, seveda sem, madam. Ali sem nemara tako srečen, da sem že zbudil vašo pokornost. madam?«
(Dalje.)
fe silile Jezilo, tla jim nrkdo ni dal povoda stopiti na veselični prostor. S krepkimi na zdar klici so odkora-kali Sokoli po slednjem pozdravu proti kolodvoru in molče so jim sledili nataknjeni bajoneti... Na kolodvoru v Rušah sta Sokole izzivala <fva naduta nemškutarčka iz Maribora, za koje pa se oni niso dalje brigali, ampak so se staknili v tesen krog, da so bili zavarovani pred vsakršnim napadom. Ja izzivača, sin znanega mariborskega trgovca Korošca v Dravski ulici, kojega starši in sploh vsa obitelj žive le od slovenskih grošev, ter njegov tovariš sta hotela oddati na Jahn-ovce v Mariboru brzojav, da naj pridejo čakat na kolodvor, torej naravnost izzivat prepir in pretep. Končno pa bi bili gotovo krivi Sokoli. Toda to se je njima preprečilo in tudi ta nakana izjalovila. Sokoli pa so prišli popolnoma mirno vsak na svoj dom. Ob tem zletu je Sokol zopet podal jasen in neovrgljiv dokaz, da mu ni za izzivanje in prepiranje ampak za resno, smotreno, narodno delo.
Kričanje naših štajercijancev o pretepačih in izdajalcih sicer ni ostalo brez uspeha, kajti mnogo poučenih, miroljubnih domačinov se Je res zbalo nemirov ter ostalo doma, toda vse ostudne trditve so ovržene z minulo slavnostjo ter postavljene na laž. Drugič pa nam naših ljudi več ne premotijo ...
Slovenska zemlja.
Dnevni
IZ LESEC.
K notici »Dneva«, priobčeni dne 8. t. m. v županski aferi v Lescah, naj bode dovoljeno navesti nekoliko usodepolnih izrazov od strani tizor-župana Žarka. On je namreč v neki občinski seji izjavil, da bo pivovarna plačevala 10.000 K davka in bo pri tem imela veliko dohodkov. Gogala je to vest raznesel v javnosti, a Žark ga ie tožil radi žaljenja časti. Bil je obsojen na denarno globo, ki pa sc je od viš. inštance razveljavila. Pri reviziji je Žark dejal, da je tako govoril okr. glavar; ako je tedaj temu tako. zakaj potem Žark ni tožil gosp. glavarja ali samega sebe. ker sta prva o tem govorila. Ali ni to poštena zvijača? Pivovarna pa ima še danes 67 vin. direktnega davka in je prva nesreča vseh zainteresiranih gostilničarjev in breme občini. Državna železnica ie imela pred izvršitvijo Bohinjske železnice predpisanega dir. davka 806 K. Žark ie izjavil, da ima železnica sedaj komai tretjino davka od te svote in da ii je morala občina na dokladah povračevati. na kar sc Je na zahtevo Gogalu na podlagi poslednjih volilnih listin konstatiralo, da ima drž. železnica 972 K 29 vin. predpisanega dir. davka. Kai je tedaj resnica? Na zahtevo naj se župan izkaže z zloglasnim zapisnikom obč. seje, s katerim se ie vodovod in njega stroški sprejeli v občinsko režijo, se je župan trudil in iskal, toda zaman!. Naposled ie izjavil, da se je Sklep storil le ustmeno brez zapisnika (brez komentarja!) in to naj predstavlja ustanovni akt. ki ima obravnavati z tolikimi tisočaki? (Kosama-Bena!) Prebitek od popravila cerkve. razni manjši stroški vodovoda, vse navskriž pomešano s pravimi občinskimi računi, ki dosezajo mnogo stotakov, značijo prav dobro zabeljen ričet; potem sledijo razne mi-Stitikacije uradov, o katerih pa še ni izrečena zadnja beseda. To so veličine. ki dičijo morda edinega župana v deželi. Sedai Žark ne mara govoriti o reviziji, pravi le. da je bila napaka za malenkostne vinarje, ki niti besedice ni vredno. Kai pa tisočaki in okroglih 1200 K sistlranih doklad za vodovod? Po predzadnji obč. volitvi ie Žark delal: »Sedai bomo pa lahko delali, kar bomo hoteli, ker G... ni zraven«. Da. delali so, in kar so naredili, zato so tudi odgovorni. V tem smislu se le izrazil tudi neki odbornik, trdeč, da občinski odbor stori kar hoče. je li prav ali ne Vseh navedenih nekorektnih delani ni kriv edino župan, on ie pač glavni povzročitelj, sokriv le celi odbor, ko le to početje podpiral oziroma molče oJfobraval skozi celo vrsto let. Ako Je odbor storil to vsled svoie neved ntffcti. je za svoj obstoi absolutno ne sposoben, ako pa ie to vprizoril ve-doma. je obsodbe vreden. Si !i misli obč. zastop. da ljudstvo s svojimi krvavimi žulji pridobljenimi novci plačale 'davke in doklade njemu v zaba vo. da se denar razmetava in z njim uganjajo krivice? Se li tako ravnanje kai razločuje od vladarja alban skib poglavarjev, ki nimajo nikakih predpisov? Tako se hoče prakticirat 'tudi nri nas. Ali nai ■se koriimpirane-mu osobiu. ki se ie tako briljantno izkazalo, še v nndntie nriousti uprava občinskih pn«lov? Nadelati se ie 7. ponolno signruostio. da bodo v te pokMeani faktorii. no pričet, nastopu storili nrinierne korake, da se dejansko nrmw,na velinva zakona ter ustreže zahtevi pravice.
Klerikalci in napredno časopisje.
Klerikalce pričenja biti strah pred naprednim časopisjem. Zato skušajo pričeti z obsežnejšo akcijo, za svoje liste. Pri tem jim gre seveda na roko v prvi vrsti ogromni agitačni aparat. ki se ne vstraši zlepa naporov.
Pri nas se ima napredno časopisje baš premalemu umevanju tega. od strani naših somišljenikov, zahvaliti da ni nastal v teh zadnjih letih preobrat v prid naprednjaštvu. Napredni listi so prepuščeni večinoma popolnoma sami sebi; njih zmožnosti jih morajo priporočati. Klerikalci gredo korak dalje; ker vedo. da po vsebini njih listi ne pridejo preko plitnosti. žrtvujejo tisoče denarja za reklamo; zbirajo fonde za pridobivanje naročnikov. črpajo iz obrambnih društev.
Mi tega doslej nimamo. Pri nas smo radi naprednjaki, a ne skrbimo za to, kar je glavna naša dolžnost: za napredno časopisje. Poleg enega dnevnika — »Slovenca« — imajo klerikalci n. pr. na Štajerskem še »Stražo«. »Slov. Gospodar«. Mi imamo dva dnevnika in en cel — tednik. Ne žrtvujemo niti za splošno razširitev našega časopisia. niti za njegov številni narastek. In vendar je očividno. da treba skrbeti za oboje. Seveda: zato treba denarja, denarnih žrtev. »En dnevnik je za nas toliko, kolikor za državo en dridnaut« (so rekli klerikalci.) Zavedajmo se tega in širimo narodno napredno časopisje, posebno ob narodni meji.
Klerikalci kot prijatelji kmeta. Z Dolenjske se nam poroča: Največji prijatelji in dobrotniki kmeta so klerikalci. Ce kmeta zadene kakšna vremenska nezgoda, so klerikalci takoj pri rokah in mu ne samo v lepih obljubah, ampak tudi v dejanjih pomagajo. Eden takih dokazov klerikalnega resničnega prijateljstva do kmeta nam je prišel prav slučajno v roke. Kakor znano, je letos v aprilu nepričakovani sneg in mraz vinogradnikom prizadel veliko škode. Ponekod koder so vinogradi pretežni del kmetovih dohodkov, je mraz uničil sploh vse kmetove upe. To velja posebno glede Bele Krajine. Komaj so klerikalci zvedeli, kakšno škodo ie mraz povzročil tudi Belokranjcem so takoj v deželnem avtomobilu pohiteli uboge posestnike tolažiti z bogatimi podporami. Seveda jim je vse verjelo. Kako pa so dejansko kmetu sklenili pomagati, to nam pojasni pismo. ki ga je pisal eden prvih klerikalnih odrešenikov, podjetnik Lončarič menda svojemu inženirju. Pismo je nemško in se glasi: »Ich \vurde auf merksam gemacht, dass durjh die leil ja manclimal tota/e Vernicfitung der lieurigen Weiji- ujid Obsternte die Besitzer und Bauern zwingen wird. fiir das Fuhrvverk Beschiiftig-ung zu suchen und sich daher die Antrage aufs Fuhrvverk inehren wer-den. Falls Sie Fuhrvverk brauchen sollten, miissen Sie eben in diesem alle irachten, die Preise zu driicken, denn die Leute werden froh sein um jeden Preis Fuhrvverk leisten zu connen. — Hocltachtungsvoll Bau-unternehmung J os. Lončarič. Lai-bach - Rudolfswert - Mottling.« — Slovenski bi se to reklo: Opozorjen sem bil, da bodo posestniki in kmetje vsled delnega, da ponekodi popolnega uničenja vinske in sadne letine prisiljeni iskati zaslužka za prevažanje in da bo takih ponudb veliko. Ako boste potrebovali take vožnje, morate ravno v tem slučaju nato gledati da boste s cenami pritiskali .na voznike, kajti ljudje bodo veseli, da bodo mogli za vsako ceno voziti. — Z odličnim spoštovanjem Jos. Lončarič, stavbeni podjetnik ... Tako torej izgleda klerikalno prijateljstvo do kmeta v resnici. Ker je vsled mraza kmetu vse vrag vzel in bi mu bilo treba pomagati, da si na drugi način vsaj nekaj odškoduje, je Lončarič prepričan, da se kmetu najlažje pomaga s tem, da se zaradi ujimske nesreče iz kmeta’ izsili najnižja cena, če si hoče s prevažanjem železniškega materiala kruha zaslužiti. rlo je krščansko načelo v praksi. Pripomniti pa je še to: Podjetje, za katerega se je v tem slučaju iz kmetov izsiljeval denar, je katoliško podjetje, krog katerega so ravno tisti možje, ki so se kmetu največ hlinili z obljubami za podporo. In ti možje poštenjaki so: dr. Šušteršič, dr. Lampe, dr. Zajec, Jarc, belokranjski poslanec Derma-stija in drugi taki črni tiči. Kmetje, le volite še take svoje odkrite prijatelje.
V Bolgariji se vrše čudne reči.
Vedf» večje in večje postajajo demonstracije proti vladi iz Koburga. Razpoloženje je vedno bolj revolucionarno. Koburžan je to pričakoval, zato so njegovi mameluki skrbeli za to, da podkurijo odhajajoče vojake — proti — Rusiji in ruskemu carju, češ: Rusija je bila kriva, da smo bili premagani. ona nas je šuntala za vojn« proti Srbiji. Rusija je kriva, da nismo dobili Carigrada. Tako so šuntall Koburžaoovi privrženci na smrt iz-
mučene volake zanianj-zmagovajce lozengradske. Na par krajih je seme padlo na rodovitna tla. Tu m tam so izbruhnile demonstracije proti — Rusiji. Toda delo tujca na bolgarskem prestolu ni uspelo. Narod, kakor je )il držan v tema. je izpregledal in začele so se demonstracije proti kralju. Vrenje je vedno hujše in vsak čas ahko izbruhne revolucija, ki se za cralja Ferdinanda ne bo dobro končala. ker bolgarsko ljudstvo je spoznalo. da ni njegov škodljivec — Rusija. temveč — Koburžan.
Z velikanskimi napori sl bolgarski visoki krogi prizadevajo, da )i odvrnili od sebe opravičen očitek, da so oni začeli vojno. V »Češkem Slovu« razlaga to modrost bivši sofijski vseučiliščni profesor Šak (Čeh). Danev. bivši bolgarski ministrski predsednik-človek. ki je baje dejal, da je vse nesreče kriva njegova slepa vera v Rusijo — torej Danev na dolgo in široko razlaga, da Bolgarija ni mislila na vojno s Srbi. pač pa so Srbi že davno pred vojno mislili na to. Po vsem tem vzdihovanju pa pravi: »H konci moram ponavljati. da laz in moji tovariši prejšnjega kabineta nismo proglasili vojne. ker bi to bilo s političnega kot tudi z drugih stališč pustolovščina In ker ie bila potem, ko je tudi Pašič pritrdil in sprejel razsodišče, nepotrebna. Res so se pa začeli med 1/. do 30. junijem napadi od naše strani, toda vlada, ki ie edina predstavljala Bolgarijo, ni bila ž njimi solidarna in jih je obsodila s poveljem, da se morajo takoj drugi dan ustaviti. Krivec vojne se mora drijgod iskati. V teh besedah 5e toliko hinavščine, da sc je čuditi, da se kdo upa svetu tako govoriti. Bolgari niso mislili na vojno. vlada ie ni napovedala. Srbi so mislili na vojno — začeli so jo pa Bolgari, ki niso vojne krivi. Ali Je mogoče ta miš-maš prebaviti? Če nisi diplomat — je nemogoče. Če su Bolgari začeli vojno, tedaj so oni krivi in Srbi so pač dobro vedeli, s kom imajo opravka, ko so se že preje pripravljali za vse možnosti. In ker se niso dali premagati — so škodili Slovanstvu, tako govori lokavi Bolgar, ki ni napovedal vojne, pač jo pa začel, poleg tega bi pa še rad. da bi se ga ne smatralo za povzročitelja vojne. — Sedaj noče biti nihče vojne kriv — niti Danev. niti Savov. Če bi bili pa Bolgari zmagali, bi si bil pa vsak lastil zaslugo, da je on začel.
»Branibor« slovenski mladini. Naše obrambno društvo »Branibor« je izdalo drugi koledarček, ki je namenjen predvsem slovenski mladini,
Ima mnogo letfih besed za našo mladino. kj bi /ih naj zelo upoštevala in se tudi po njih ravnala. Naš pisatelj Ks. Meško priporoča mladini več navdušenosti, več narodne zavesti, več narodnega ponosa. Žalibog. da se moramo tega šele učiti pri drugih narodih, ker imamo mi teh lastnosti tako malo. Res. tudi zunanja znamenja pomenijo nekaj, a pravilno dela oni. ki je naroden v svojem srcu tako. da pokaže pri vsaki priliki z dejanjem in besedo, da je Slovenec. Naši mladini je treba več idealizma, več navdušenosti, več ognja. Dalje daje Ante Beg slovenskim mladeničem in mladenkam mnogo lepih nasvetov za izvolitev pravega stanu. Tudi pove-stici »O domovinski ljubezni« in »Mati« boste uplivali dobro na mladino. Tudi v tujini ne smemo pozabiti na svoj dom. kakor ga ni pozabil oni starček, dasi ie živel že 35 let v tujini. Vedno je še hrepenel po domovini. vedno si ie želel nazaj, da bi videl Niš in Suho planino. Da bi le mi imeli take matere, kakor so srbske, katerih bolest ie bila velika, ko ni bilo njih sinov iz bojev, ali pa so se vrnili brez nog — pa te srbske matere niso tarnale in jokale, ker vedele so, da domovina zahteva mno-Ko. Tudi varčevati bi se nai naučila naša mladina in bi naj izpolnila vse in še več. kar je navedeno v članku »V varčnosti je moč naroda«. Pesmice bodo tudi gotovo našle mnogo razumevanja pri slov. mladini, rakih stilov je treba slovenski mladini, ne Pa kakšnih žalostnih in solznih — Nai bi se ta koledarček kar najbolj razširi! med našo mladino, posebno še na jezikovno mejo. Takih koledarčkov in knjig, ki so pisane predvsem v narodnem duhu. nam ie najbon treba, ker še nismo narodno prebujeni in še bo dolgo, preden bomo tako narodno zavedni, da se ne ^ bomo ustrašili pravega boja za svoje pravice.	K.
Iz Litije. Zelo olikanega se je izkazal de 16. t. m. na tukajšnji postaji g. tovarnar in večkratni posestnik v Šmartnem pri Litiji F. K. Ta dan je prišel imenovani s svojo hčerko ob štirih zjutraj v čakalnico naše postaje. Brez vsakega povoda le priselil tu službujočemu delavcu krepko zaušnico. Zraven je pa vpil: '>Jaz lahko delam z železniškimi fakini kar hočem. Vi pa meni ne morete ničesar!« Ostali potniki,^ ki so bili priča tega surovega obnašanja omejenega finega kavalirja, ki še vpri-
čo svoje hčerke ne more zatajiti in brzdati svoje robatosti, so se zgražali nad takim početjem. Radovedni smo. če je uprava južne železnice voljna mirno prenesti to za njo in za celo njeno osobje skrajno žaljivo obnašanje ter v kakšni obliki hoče dobiti zadoščenja svojemu, v službi takim surovostim izpostavljenemu uslužbencu.
Srbski učitelji o Slovencih. Iz Belgrada se nam poroča: Te dni so se povrnili v Belgrad srbski učitelji, ki so zastopali Srbsko učiteljsko udruženje pri jubilejni skupščini slovenske Zaveze. Govoril sem z enim teh učiteljev, ki ni mogel prehvaliti dni, ki jih je preživel med slovenskim učiteljstvom v Ljubljani. Pa ne samo slovenski kolegi, tudi slovensko občinstvo je pokazalo največje simpatije napram njim. Na ulicah so jih judje bratski pozdravljali, a nepozaben jim ostane moment, kako jih je zbrana množica pri glavni skupščini navdušeno, bratsko in odkritosrčno pozdravljala.
Šolskim vodstvom, ki se jim ponujajo pod krinko prijateljev razne knjigarne in papirnice, odsvetujemo neko tvrdko (!) R. Pecchlari iz Kopra, ki ji je. po ponudbah sodeč, zelo do slovenskega denarja. Ta papirnica pošilja po Krasu neke vrste reklamnih listkov s sledečim tekstom: Častiti gospod Nad učitelj! Čast mi je opozorii Vaše Velnčanstvo. da pri meni dobiva se mnogo šolskih potrebnih pisarniških predmetov če ne dobim Vašega odgovora do 16 tega mesca), poslal bom Vam na ta naslov. zbirko glavnih predmetov;^ to le: flašica črnila in rudečilo. flašica gumi ara biča, sušilni pol; peresca. 3 držala za pero, (2 vrsti) 4 brisalke,
1 uteg za papir (roka) Iglice za spoj papirnih pol. 100 pol pisarniškega papirja. 100 pol pisarniškega papirja tiskanega. 100 zavitkov tiskanih. 12 svinčnikov Hardmuth. 2 svinčnika rudeča in plava. 1 črtalo, 4 ko rnadi pečatnega voska, 50 šolski redov in koledar, za znessk 12 Kron. Tiskam raznovrstnih trgovskih registrov spričevala, zavitkov, kartonov, ve-zitk. in t. d. Če potrebuje Vam za leto 1913. prosil bi Vas. da mi ukažete teč. mes. Spoštovanjem se priporočam in Zaiivaljujem R. Pecchiari. Tistim, ki jim je do stvari, nai preberejo vsaj to; sodbo poleg ital. papirnice potrjuje še slovenščina.
Kako se je prlstudil Wieser. ne samo inteligenci, ampak tudi nižjim slojem, dokazuje sledeči slučaj: Reven delavec ic šel v urad na postajo in ko so ga vprašali, kai hoče. jim jc mirno odgovoril: »Daite mi V/lesei ja, da ga nesem ven; mi snw ga že siti do grla!« Seveda so reveža bru talno izgnali; ampak ta slučaj revnega delavca vendar pove mnogo.
O Trdinovi številki »Slovana« poroča obširno »R. Novi List«; v zadnjih številkah ponatiskuje Trdinove izreke o politiki, kulturi in literaturi. kakor sta jih zabeležila dva njegovih dijakov. — O članku »Trdina in slovenske narodne pravljice piše dr. Karasek v »Moravski Orlici« poleg Erbena je narodopisno zanimanje* v Slovencih budila češka pi sateljica B. Nemcova. katere mož je bil leta 1856. v Beljak premeščen. Nemcova ie bila v zvezi z M. Majerjem.
Strela. Dne 17. t. m. te udarila strela okrog polnoči v gospodarsko poslopje posestnika Jurija Klepca iz Krasinca na Dolenjskem, zažgala je poslopje in ga popolnoma vpepelila z vso krmo vred. ki se ie nahajala v njem. Skupna škoda znaša 1340 K, zavarovalnina pa samo 60 K.
Utonil je. Mlinar Jože Rajer iz Zaloga pri Prečni ie bil dne 16. t. m zaposlen na polju. To priložnost je porabil njegov desetletni sin Anton za to, da ie odvezal na potoku Temenici čoln svojega očeta in se ie nato spustil z njim na Krko. Nazaj se ni več povrnil. Pozneje ie zapazil čoln na Krki neki posestnik iz tamošnje okolice in ga potegnil na prod. Anton Rajer ie najbrže padel v vodo in utonil. Njegovega trupla doslei še niso dobili. .
Koni ga udaril s kopitom. Pred nekaj dnevi je udaril konj s kopitom 361etnega posestnika Franceta Blaža iz Tomačevega v desno stran prsi, ravno v trenotku. ko je Blaž stopi! z voza. v katerega je bil konj vprežen. Blaž je zadobil po mnenju zdravnika smrtnonevaruo poškodbo. Nahaja se v domači oskrbi.
Tatvina lesa. V mesecih avgustu in septembru t. 1. so neznani tatovi odpeljali polagoma iz gozda posestnika Ivana Grbca iz Studenca okrog sedem voz drv. Tatovom še niso na
S'ed Prepoden tat in vlomilec. Dne
13. t. m. popoldne se le splaztl neznan storilec skozi neko odprtino na podstrešje posestnice Ivane Btjol iz Mlinega pri Bledu. Odtod je prišel v notranje prostore in ie pregledal vse omare in predale, ukradel pa m nič, ker ga je Bijolova. ki je prišla slučajno domov, prepodila. Tat je bil prebrisan in je zaklenil hišna yrata od
znotraj, tako da ie lahko ušel skozt ono odprtino na podstrešju, skozi katero je prišel.
Sv. Primož nad Muto. Včeraj se je tukaj obesil posestnik Slramec, in sicer na eno drevo v gozdu, ko so ga šli iskat in našli v gozdu že mrtvega za vrvo viseti na drevesu. Govori sc. da je te grozne nesreče krivo ljubosumnost, zato si je vzel življenje, da mu ne mora več žena očitati zvestobo. Če bi se vsak za tako majhne reči obesil, potem jih bi že polovica visela.
Vlomi in tatvine. V noči na 13. oziroma na 14. t. m. je bilo vlomljeno pri posestniku Francu Gunstelju v Zgornji Sušici, občina Toplice, nato pri tigovcu Ivanu Schauerju v Čer-mošrjicah in pri posestniku Ivanu Mazelletu v Novem Taborju. V noči na 15. t. m. je bilo vlomljeno pri posestnici Jeri Stiene v Blatniku pri čermošnjicah. Tatovi, najbrže cigani, so odnesli jedila in obleke kakor tudi 120 K gotovega denarja. Skupna škoda znaša 1150 kron.
Požar v Kočah. V pondeljek ponoči. in sicer okoli polnoči, je izbruhnil požar v Kočah na Koroškem Ogenj je nastal na gospodarskem poslopju posestnika in čevljarja Jakoba Tasotija. Pogorela ie njegova hiša kakor tudi posestvo njegovega soseda Ivana Puca. Bila ie velika nevarnost. da pogori vsa vas. Razne požarne brambe. domačini in okoličani so dosegli, da se je ogeni omejil na omenjeni posesti. Škoda ie velika. Kako ie nastal ogenj, še ni znano. Sumijo, da je bil podtaknjen. Zadnji požar v Kočah ie bil leta 1893. Takrat ie pogorelo več kot polovica vasi.
Zločin ali nesreča? Pred kratkim so našli na nekem vrtu v Šmartnem pri Celovcu obstreljenega letoviščarja realca Ernesta Fischerja iz Gradca. Prvotno so govorili, da je Fischerja neki neznanec napadel. Preiskava pa je pokazala, da ta trditev ni zanesljiva in da ie mogoče, da se je Fischer vsled neprevidnega ravnanja z orožjem sam obstrelil.
Ponesrečen delavec. Pri Pod-kloštru so našli v hlevu posestnika Galeta težko ranjenega delavca Andreja Šibeča, ki je delal pri gradbi telefonske zveze Trbiž-Beljak. Mož je bil še pri zavesti in ie izpovedal.' da je padel in da rana ni tako nevarna. Bil je poškodovan na čelu nad le-, vim očesom. Po ti izpovedi se je mož onesvestil in ie kmalu nate* umrl.
Nesreča. Ko je hotel te dni Mai-tin Čuček, delavec pri predoru belokranjske železnice, zavreti nek tekoč voz. se le zavora pri vozu. na
katerem se ie Čuček nahajal, zlomna, in delavec je padel na nasip in je zadobil težke telesne poškodbe.
Pri slamoreznici ponesrečil. 35!etnega delavca Ivana Sibitza i? Bele peči na Gorenjskem je pred kratkim zgrabila na podu med delom slamoreznica za levo roko in mu odrezala kazalec.
Napad. 311etnega posestnikovega sina Leopolda Šego iz Vel. Lašč ie pred nekaj dnevi napadel neki neznan mož, udaril ga je z nekim lesom P«, glavi in ga težko poškodoval.
Med vožnio na vlaku okradena Anki Grizeljevi iz Vitin na Hrvaškem ie te dni med vožnjo v Ljubljano, kamor je šla iskat službe., neznan ta; ukradel 52 kron. Tatvino je Grizlijeva zapazila šele na kolodvoru v Ljubljani. O predrznem tatu ni duha ne sluha.
Vlak povozil pasoče se koštrune. Pretekli petek okrog ene ure popoldne je povozil osebni vlak. ki je prišel iz Ljubljane, v bližini Kranja osem koštrunov. ki so se pasli ob železniški progi. Strojevodja ni mogel vlaka ustaviti, ker je na omenjenem kraju oster^ ovinek in ni videl pasoče se črede. Živali so bile last kajžarja Franca Oražna, ki stanuje blizo železniške proge. Koštrunov ni nihče
pasel
Surov mož. 481etni dninar Jože Kočevar iz Starega trga pri Ložu je prišel pred kratkim okrog polnoči pijan domov. Ker so bila hišna vrata zaklenjena, jih je vlomil, prilomastil je v hišo. razgrajal je v nji. vrgel več pohištva na cesto in grozil svoji ženi, da jo ubije. Žena ie vsa prestrašena pobegnila za silo oblečena pred svojim pijanim možem iz hiše. pri tem je padla po stopnicah in se je poškodovala na obeh nogah.
Vse naše ceni. dopisnike ponovno prosimo, da nam pošilialo vse dopise, pisane s črnilom in ne s sečnikom. ker se v zadnjem slučaju stavliaio stavcem velike zapreke.
Tvrdka M. Tomec, Mnichovo, Hradište. Češko, išče slovensko ko-respondentko. najraje začetnico, ki je dovršila trgovski tečaj. Prevajala bi iz nemščine na slovenščino. Prednost imajo učiteljske hčere. Ponudbe je vložiti slovensko - nemške na tvrdko. *	____
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Ljubljana.
“ fi Kedaj le postal ^ včerajšnji »Dan« protiparagrafski? Šele ob 11. iuri dopoldne — preje ni bil nevaren. Ob 11. uri si je pa gospod n. n. državni pravdnlk spomnil, da »Dan« že en teden ni bil konfisciran in tako] je bil spoznan za državi nevarnega či-nitelja.
;	— Češki listi so smeli cele ko-
lone prinašati o manevrih. Pa niso (bili konfiscirani. Mi smo napisali par ivrstic, smo bili pa takoj. Od sedaj naprej bomo pa takšne stvari še bolj ignorirali. Niti patrijoti ne smemo biti.
— Na naš sobotni uvodnik o klerikalnem polomu je nam pisala gdč. Karnila Theimer prijazno pismo, v katerem nam obljubuje še natančnejše informacije o klerikalnem gospodarstvu.
'■£	— »Klerikalni panamino«, pod
tem naslovom prinaša »Reški Novi List« posnetek zadnjih razkritij Ka-hiile Theimer. Tako klerikalni gnoj povsod smrdi.
— Edina rešitev — ali bolje nekaj dovršenih Predstav — nego di-lentatizein. Sobotni »Slovenec« kar kipi od navdušenja, da bo hrv. nar. gledališče rešilo krizo slov. gledališča. S tem navdušenjem za hrv. gle-jdališče bi »Slovenec« rad prikril klerikalni lopovski fanatizem in klerikalno sovraštvo do slovenske narodne kulture — zato se zdaj navdušuje za hrv. gledališče. Tako torej z velikanskim veseljem hlasta klerikalec po drobtinah, ki se nam ponu-lajo iz Zagreba — dočim je doma uničil slov. gledališče. Kaka hinavščina. V vsem tem je pa en kup poniževanja. Ml stojimo prej ko slej na tein. da mora imeti Ljubljana svoje slovensko gledališče To je princip od katerega bi se ne smeli ganiti. Kdor slovensko gledališče v Ljubljani onemogočuje, je lopov, ki sramoti slov. narod pred celim svetom. Mi ne podcenjujemo umetnosti in umetnikov hrv. nar. gledališča v Za-*rebu. 1 o gledališče ima s svojo de-želno podporo 180.000 K tudi podlago, na kateri lahko razvije svoje delo, da je gotovo najboljše gledališče na našem jugu. (Klerikalni kranjski dež. odbor ie pa vzel slov. 'dež. gledališču še tistih 6000 K podpore, ki jih je dežela prei dajala) Ne pozabimo pa pri tem, da so na zagrebškem odru pokazali tudi slov. igralci svojo umetnost in da bi ta umetnost delala čast tudi naši beli Ljubljani. Ko je lani gdčna. Thalerjeva gostovala v Zagrebu, je pisal neki hrv. dnevnik:	»Slovenci se morajo ponašati, da imajo mnogo nadpoprečnih umetnikov.« Nas je veselilo to priznanje. Dali smo drugim Odrom dobrih »il — zakaj bi torej <doma imeli diletantizem? Da, letos jbi bil diletantizem zaradi klerikalnih Intrig. Pa tudi diletantizem bi bil Iboljši ko nič. ker bi — ne uživali v »vetu žalostne slave, ki so io nain jnaklonili klerikalci, da bo slov. Ljubljana brez slov. gledališča in da bomo sedaj z največjim veseljem sprejemali, kar nam bodo mogli ponuditi naši sosedje. Kakor da bi ravno jtni ne smeli ničesar imeti — vse kar Je boljšega drugim dajati — potem ba z največjo hvaležnostjo od drugih Harove prejemati. — Mi pozdravljajmo prijazno ponudbo hrv. nar. gledališča, vemo tudi, da bo gostovanje jhrv. igralcev na našem odru imelo lep uspeh — toda gledališka kriza s !tem ni rešena Ako se more odpreti
^tališče hrv. gostom, bi bilo lahko prto slov. igralcem. Kdor zapira {gledališče slov. predstavam je falot in basta!
— Klerikalna podjetja. Ker ste priobčili v vašem listu članek, kateri razkriva klerikalna podjetja, vam hočemo tukaj še par takih podjetij na-ivesti. Takrat, ko se je začel zidati Sedanji hotel Tivoli, so klerikalci Sklenili, da napravijo temu konkurenco. Pridobili so zato konkurenco !Zajca iz Šiške, kateri je res sezidal hotel Bellvue! Denar za ta hotel je jpa ves iz »Ljudiske posojilnice«. Namen tega hotela je bil pa samo škodovati hotelu Tivoli! Nadalje je trgo-(vina O. D. tudi čisto klerikalna. De-jnar, kar ga je v tej trgovini, je ves jz »Ljudske posojilnice«. Klerikalci *Bo tudi ustanovili kupčijo s kislim zeljem. Za to podjetje so dobili Oraž-na in Kačarja! Tudi ta denar je ves derikalen. Ali mislite, da bi se bili derikalci, tako potegovali za navadnega prodajalca zelja, kakor so se za Bačarja? Kai še! Tam jim je šo za njih lastno podjetje, zato je bilo pa judi toliko pritožb. Kar se pa tiče, |v »Dnevu« navedenih klerikalnih to~ ^aren se je zanje že poprej vedelo, Jsamo da mso v javnost prišle. Izve-jdelo se je pa to, od najbolj zanesljive, klerikalne strani. Sedaj pa lahko ljudstvo, posebno pa še obrtniki in trgovci spregledajo, kdo le njihov jpravi in resnični prijatelj. Meščan*
I	— Mežnar v ženskem krilu. Pa bodete rekli gospod urednik, da nji pStno napredni. Mi tukaj na Kranjskem posebno Pa še v Ljubljani ve-
liko bolj napredujemo, kakor — Ame-rikanci! Kje na svetu drugje, bi se še dobil mežnar v ženskem krilu, kakor se dobi v Ljubljani? To pa še v tako aristokratski dami! Letošnje poletje so bile neke eksercioije v cerkvi sv. Jožefa, katere so trajale cel teden. Ob sklepu se je pa pobiralo za to cerkev in nove zvonove. Grofica X. in še neka Nemka so vam takrat pobirale s krožnikom pokritim z belim prtom. Pobirale so vam pa na stop-njicah pred vrati, ko so šli ljudje iz kapele! Kakšno bogoljubno delo, kaj ne da, posebno pa še ko opravlja tako visoka dama delo cerkovnika! Ja. ja, saj je tudi nekoč podaril Rudolf Habsburški konja duhoyniku, ki je šel obhajat. Pa pustimo šalo na stran! Ker je grofica X. tako blaga in usmiljena dama, kaj pa, ako bi se ona odzvala in šla pobirat s krožnikom po Ljubljani za tistega ubogega paznika Bučarja, ki je bil po nedolžnem zaradi Oražmovega papeža suspendiran. Za njegovo suspenzijo, je tudi glasoval, soprog omenjena dame. Verjemite nam, ako bi se to zgodilo, da bi nabrala ta grofica to* likšno svotico, da bi si ubogi Bučar lahko postavil malo hišico. Za to delo usmiljenja bi se sam Bog oče veselil.
— Radi težke telesne poškodbe v preskavi je bivši policijski komisar Jančigaj iz Sp. Šiške. Menda je pred leti neko žensko dvakrat sunil z nožem v hrbet. Pri državni policiji je bilo že več prič zaslišanih. Preiskava se baje vrši na pritisk vojaške oblasti.
— Oražem. župan iz Most. Ko
je te dni poleg garnizijske bolnice vstopil v voz cestne železnice g. Oražem, župan iz Most, se je ogilasila poleg na tratoarju stoječa stara ženica, »no naš župan se zopet pelje v Ljubljano, ja da tega človeka ni nič sram se Ljubljani kazati, stara sem že in odvisna od dobrih ljudi, a vendar bi se ne pokazala na svitlo. ko bi me opravičeno, tako po caj-teugah vlačili kot njega. Dasiravno nimam, poleg moje visoke starosti niti en odstotek toliko ni tacih grehov nad sabo kot ta človek, bi me živ krst ne videl, a on se pa nič ne sramuje, ampak se zopet pelje ljudem kazat«. No sedaj je g. Oražem tudi /.e pri starih ženicah zgubil ugled, kar je za njega vsekakor dovolj žalostno spričevalo.
— Ljubljana-Celovec (Ilirija atletiki) 2 :2 (dve enajstmetrovki). Včeraj dopoldne je tako lilo. da noben človek ni mislil, da bo tekma mogoča. Opoldne se je zjasnilo in v treh urah se je tako osušilo, da sta mogli obe moštvi nastopiti z najboljšimi nadaini. Ob 4. pop. je bila krasno vreme. Igrališče se je deloma osušilo
—	in mogla se je razviti krasna igra. »Ilirija« je nastopila v svojih lepih rdeče-belih barvah. Celovčani pa v črno belih triko. Spočetka so bili vsi prepričani, da bodo gosti odnesli zmago. Bili so telesno višji in so imeli izredno visokega golmana. »Ilirija« nima tako velikih postav, o njenem prvem moštvu se je pa slišalo že mnogo neugodnih sodb. Toda včeraj se je Ilirija I. izkazala. Pokazalo je kaj more, ako hoče. Videli smo krasno kombinirane napade — žal da so bili premalo ostri. Edino temu se je zahvaliti, da niso bili Celovčani poraženi. Takoj s početka je Ilirija krepko napadla in je dosegla v 5 min. prvi goal. Celovčani so se hoteli re-.vanžirati, pa se jim ni posrečilo. Ilirija ie ponavljala napad na napad, žal da ie izgubila mnogo dobrih pozicij. Šele čez pol ure se je posrečilo Celovčauom poravnati — pa komaj, komai (žoga je šla golmanu Ilirije iz rok). Polovica l : 1. — V drugi po. lovici so se ponavljali napadi na obeh straneh. Gostje niso pokazali nič posebnega — Ilirija pa je bila v dobri formi. Vsled »roke« je dobila »Ilirija enajstmetrovko — in .tako smo mislili, da se bo končalo z 2:1 za goste — ko je proti koncu tudi Ce-lovčane zadela ista nesreča. Gledalcev je bilo 1500. Ta tekma pomeni za Ilirijo uspeh. Igra je bila cel čas zanimiva in napeta. Splošno mnenje je bilo. da bi Ilirija dosegla lahko mnogo lepši uspeh, dasi se tudi gostom ni odekalo priznanja. Zakaj pa naj bi se mladini prevoda!'' na koncu oni konkurz. da počasti igralce — tega nismo mogli razumeti. To je stara pravica.
— Dijaška socialna konferenca
v	Ljubljani. Dnevni red: 1. V soboto, dn 27. septembra ob polu 10. url predpoldne otvoritev zborovanja. 2. Referati: a) Ambrožič Matija: O potrebah slovenskega visokošolskega dijaštv,a. b) Dr. Karel Ferluga: O dijaških socialnih instituciah pri drugih narodih in ustanovitev »Slovenske dijaške matice«. 3. Nadaljevanje popoldan ob 3. uri. 4. Referati: a) MR. Lemež: O slovenskih podpornih društvih in njih modernizaciji, b) Peric: O podpornih skladih. 5. V nedeljo, dne 28. septembra ob 10. uri predpoldne: a) Debata o delu v jeseni in o izvedbi sprejetih resolucij, b) Za-ključitev zborovanja. Zborovanje
se vrši v nigli dvorani Mestnega doma. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, zato vabimo tem potom na naše zborovanje vse one kroge, ki se zanimajo za dijaško socialno vprašanje in zlasti one, ki bi bili pripravljeni sodelovati na polju dijaško-so-cialnega dela. Zlasti pa vabimo na naše zborovanje dijaštvo, da se odzove to v obilnem številu. O. v. p. o.
— I. sestanek slovenskih tehnikov v Ljubljani. Ob veliki udeležbi se je vršil v dneh 20. in 21. kimavca t. 1. I. sestanek slov. tehnikov v Ljubljani. Sestanek je priredilo »Aka-demično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju« s sodelovanjem društva slovenskih agronomov »Kras« na Dunaju«, »Kluba slovenskih tehnikov v Pragi«, »Kluba slovenskih tehnikov v Gradcu«, in curiških slovenskih tehnikov. — Razveseljivo je predvsem dejstvo, da je prišlo mnogo zunanjih udeležencev — kar je dokaz, da je vladalo veliko zanimanje za to prireditev. V soboto 20. t. m. dopoldne so odšli udeležniiki sestanka v oi^ekarno Vidic & Komp. na Viču, kjer jim je vodstvo in lastništvo tvrdke, predvsem tovarnar g. Ogo-relec. na najljubeznivejši način razkazalo zelo zanimivi tovarniški obrat, ki je eden največjih te vrste na slovanskem jugu. Po ogledu tovarne je g. Ogorelec nadvse gostoljubno pogostil posetnike. Popoldne je razložil v mali dvorani mestnega doma ing. Janko Mačkovšek na podlagi tozadevnih načrtov, ki jih je v to svrho iz dobrohotne prijaznosti prepustil g. mestni stavbni svetnik Matko Prc-lovšek. bistvo regulačnih del v Ljubljanici in naprave zbiralnih kanalov v Ljubljani. Končno je tudi razložil načrte novih ljubljanskih mostov. Nato so odšli tehniki, okrog 50 po številu pod vodstvom ing. J. Mačkovska v strugo Ljubljanice, kjer jih ie sprejel imenom stavbnega vodstva za osušitev barja g. ing. Orel in jim razkazal zanimiva regulačna dela. Zvečer je predaval ob veliki udeležbi tovariš, cand. chem. Srečko Ferjančič (Curih. Švica) o »Entropiji in koncu sveta«. Predavanje je bilo znanstveno in je pričalo o veliki une-mi, s katero je preučaval predavatelj omenjeno temo skozi dve leti. V nedeljo 21. t. m. dopoldne se je vršilo
v mali dvorani Mestnega doma zborovanje slovenskih tehnikov. Zborovanje so počastili z udeležbo podpredsednik »Društva inženirjev v Ljubljani« g. ing. Turk, urednik tehn. strokovne revije »Vijesti« g. ing. Gustinčič. nadalje gg. ing, Tavčar, ing. Domicelj. ing. Finher in ing. Mačkovšek. Na zborovanju je bilo navzočih okrog 50 slovenskih tehnikov; veliko je bilo med temi zunanjih tovarišev — prišli so celo tovariši iz Trsta, Goriške in Štajerske. Opazili pa nismo precej ljubljanskih tehnikov. ki so se odtegnili v teh dneh vsakemu stiku § tovariši; večini te vrste tehnikov primanjkuje pač čuta stanovske zavesti. O važnih sklepih tega zborovanja bodemo še poročali.
—ak—.
— Ženin, ki je pred poroko v stranišče padel, se zelo huduje čez »Dan« istotako ne more ničesar, kot
vi sami ne; krivda bi bila edinole na hišnem gospodarju, ki ni skrbel, da bi stranišče bilo dovolj močno tudi za »srečne« ljudi. Sicer je pa stvar itak že poravnana če je res tako kot je nevesta rekla, da to nič ne stri, če se je Polde tudi zunanje umazal, da je le notranje čist in ker pa to je. je stvar, bogu bodi zahvaljeno vse v redu ter je kritiziranje čez naš odkritosrčni »Dan« popolnoma odveč. Prijatelj »Dneva« in Poldeta.
— Odbor N. S. Z. ima v torek dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer svojo izredno sejo v društvenih prostorih v Narodnem domu. Radi izredne važnosti dnevnega reda, prosimo tov. odbornike, da se seje poinošte-vilno udeleže.
— Posredovalnica za delo in službe N, S. Z. Delo dobi: i čevljarski pomočnik, 1 krojaški pomočnik. Delo išče: 1 trgovski sluga, 1 pisarniški sluga. 1 voznik. Pojasnila daje posredovalnica N. S.Z. v Narodnem domu.
Kegljaški klub N. S. Z. — V N.
S. Z. se je ustanovi! klub. ki bode prirejal vsako soboto kegljanje za svoje člane. S kegljanjem se bode pričelo v soboto 4. oktobra in sicer na novo preurejenem kegljišču v Narodnem domu. Vse one tovariše in prijatelje N. S. Z., ki hočejo vstopiti v kegljaški klub in se udeleževati kegljanja, vabimo, da se udeleže tozadevnega sestanka, ki se vrši v sredo dne 24. t. m. točno ob 8? uri zvečer v posvetovalnici N. S. Z. v Narodnem domu.
Film ,Benečanske sanje'
se bodo predstavljale samo še danes v »Kino - Idealu*. Moderna socialna drama v 3 delih. Krasnejši od drame »Otrok Pariza*. Predstave od 3., ‘/25., 6., '/a8. in 9. Primerno tudi šolski mladini. Cene 10 vin. dražje.
Trst.
Tramvaj In avtomobil sta trčila v predoru. Danes (soboto) zjutraj okrog 8. ure sta trčila v predoru pod Mon-tuco tramvaj, ki vozi k Sv. Soboti in avtomobil. Nastala le velika zmešnjava. Ljudje, ki so se vozili v tramvaju so se silno prestrašili in so začeli skakati na cesto. Od vseh strani so hiteli ljudje, da vidijo nesrečo. Tramvaju se ni zgodilo nič hudega, pač pa je odletel avtomobil k predo-rovi steni, kjer ga je zaustavil zmeden šofer, človeku, ki se je vozil v avtomobilu se ni zgodilo nič hudega, avtomobil sam pa je bil na eni strani ves zmečkan. Pokrivalo se ie polomilo in bok popokal. Druge nesreče ni bilo. — Skoro pa. da bi človek privoščil marsikateremu šoferju vsaj brazgotino na nos. zakai kar počenjajo ti lahkomiselni ljudje, je včasih že več ko preveč. Skozi mesto 'dirjajo. da pričakuje človek vsak hip kake nesreče. posebno pa v Trstu, kjer vedno kar mrgolijo ljudje po ulicah. Se ni dolgo, kar smo poročali, da je avtomobil povozil in ubil deklico pri Sv. Soboti nekai dni pozneje se je komaj rešila smrti okoličanka blizu spomenika Verdija, njen počasni osliček pa je končal življenje pod naglim avtomobilom. Blizu Belvederja je tudi padla žrtev. Skoro ni tedna, da bi ne imeli kakega slučaja nesreče, ki jo ie povzročila prenagla vožnja avtomobila. Čudimo se. da se oblasti prav malo zmenijo za vse to. Enkrat za vselej nai bi oblast izdala strogo odredbo. da smejo voziti avtomobili skozi mesto z minimalno hitrostjo. Kam pa pridemo, če pojde tako naprej!
Zajeta tatova. Včeraj (petek), okrog 2. ure popolnoči. ie slišal stražnik Ivan Morg, ko ie šel po ulici Oi-ulia. da prihajalo iz prodajalne, ki je last Alojzija Švageljna. ropotanje, kakpr da bi kdo udarjal po kovini. Stražnik je poslušal časa. ko po se je prepričal, da ie res nekdo v prodajalni, je tekel takoj v bližnjo kavarno »Šport« ter je od tamkaj telefoniral na bližnji komisarijat po pomoč. Čez nekai minut je že bilo pred prodajalno vse polno stražnikov in policijskih agentov, katerim je poveljeval nadzornik. Ker je bila prodajalna zaprta, je šel poklicat eden izmed agentov trgovca Švageljna na dom, ki se ie kmalu vrnil z agentom s ključi. Stražniki so odklenili prodajalno in so vstopili s samokresi v rokah. Svetili pa so si z električnimi svetilkami. V prodajalni so našli vse razmetano. Blagajna je ležala na tleh prevrtana na štirih mestih. Našli pa so tudi vse priprave za vrtanje in vlom: sveder, pilo. dleto, klešče, steklenico olja, električno svetilko in marsikaj drugega. Na mizi sta stali tudi steklenici vina. ena ie bila popolnoma izpita, druga napol izpraznjena. Tatovi so se gostili med »delom«. Toda kje so vlomilci? Po dolgem iskanju so našli stražniki enega pod motMalnikoi.1. drugega pa pod vrečami v zalogi. Bilj sta seveda takoj odpeljana v zapore. Eden izmed teh sc imenuje Franc Amy. star 28 let, stanujoč v ulici Farneto 25. rojen in pristojen v Marsilj (Francosko), po poklicu igralec. (Slovenskim igralcem bi se pa res ne čudili!) Drugi pa je Anton Culiat. star 26 let. težak iz Trsta, stanujoč v ulici Molin a Vento 18. — Oba sta znana vlomilca, posebno pa Amy. ki je bil izgnan iz Tista, a se mu ie posrečilo priti semkaj pod tujim imenom. — Vlomilcema je izročila ključe trgovine neka tretja oseba, katere pa ne marata izdati.
0 skrivnostnem dogodku v Miljah.
Milje, dan žalostne 5letnice.
Zadnjič smo poročali o skrivnostnem dogodku, ki se je izvršil v Miljah. Poročali smo, da ie bil najden na železniški progi 83letni starček Brajnik, ki ga je povozil vlak ter ga prerezal na dvoje. Ker pa je bilo na mestu nesreče prav malo krvi, se je začelo sumiti, da se je zgodila nesreča. namreč da bi bil starček povožen od vlaka. Ravnotako se ie zdelo oblastem neverjetno, da bi se bil vrgel sam starček pod vlak iz samomorilnega namena. Pač pa je oblast takoj sumila, da gre za umor. Bržkone je bil starček najprej ubit, potem pa prinešen na železniško progo nekoliko časa pred prihodom istrskega vlaka, da je ta truplo povozil in razmesaril na dvoje. S tem je hotel ubijalec zakriti svoje hudo-, delstvo. Toda kdo naj bi bil ubijalec? Sum je padel na starčova sinova, ki sita edina imela interes na tem da spravita očeta na drugi svet. Ta sum ni ostal brez posledic. Kakor smo že poročali, sta bila oba Brajnikova sinova aretirana in odpeljana v zapore. Ob sinova trdovratno tajita, da sta ubijalca.
Kaj obremenjuje sinova?
Kakor smo že omenili, je bilo na mestu nesreče zelo malo. skoro nič krvi. iz česar s»e da sklepati, da je moralo biti truplo že delj časa mrtvo. Na obleki, ki jo je nosil starček,1 je bilo videti samo strjeno kri, nikjer pa ni bilo opaziti njti kaplje tekoče krvi. In še nekaj. Zraven povoženega1 mrliča je ležal šop sena, ki ni mogel priti od nfkjer drugje, kakor od ko-pe, ki stoji pred Brajnikovo hišo. (Ta hiša stoji nedaleč o<d železniške proge.) Kako je prišlo to seno semkaU?.
Na to vprašanje sta odgovorila aretirana sinova, da ga je prinesel naj-brže oče s sebol ter ga položil pod glavo, ko je legel na tračnice ter pričakoval vlak, da ga povozi. To mnenje obdolženih sinov pa je zelo smešno. človek, ki misli na smrt, pozabt na vse drugo. Najden pa Je bil ob' progi tudi starčkov robec krvav. Kako je prišlo do tega? Tudi je bilo opaziti na starčkovi glavi več bunk. o katerih je dognala komisija, da jih ni zadal vlak. Sploh pa ni bilo opaziti niti na vlaku najmanjše krvave lise. kar se zdi vsem popolnoma nerazumljivo. Kmalu po odhodu vlaka iz Milj proti Trstu, so prišli na Miljski kolodvor oba Brajnikova sinova in žena enega izmed teh ter so povpraševali. ali ni morda videl kdo njihovega očeta. Seveda ga ni videl takrat še nihče^ niti truplo še ni bilo najdeno tačas. »Toda kaj vaju je pripravilo do tega. da sta šla iskat očeta?« je vprašal sinova preiskovalni zdravnik; »saj se navadno nista brigala zanj preveč.« »Slišal sem ga, ko je odšel iz hiše, in ker ga ni bilo deli časa nazaj, sem se zbal. da se mu ni kaj zgodilo, posebno pa zato. ker je večkrat rekel, da se vrže pod vlak. Vstal sem in sem zbudil brata in njegovo ženo, in šli smo ga iskat.« Nedolgo prej pa sta oba brata pripovedovala izpraševalnemu sodniku, da sta šla zgodaj spat, in da sta takoi zaspala, ker nista spala že par večerov. ker sta pazila na kravo, ki ie imela valiti. »Torej niste spali, ako ste ga slišali oditi iz hiše?« »V spanju sem slišal hojo in sem se zbudil«, je odvrnil sin. »Truden človek pa se ne zbudi tako zlahka.«
Preiskava.
Sinovoma se ne more dokazati, da sta umorila očeta ter ga nato odnesla na železniško progo, da zakri-jeta zločin. Onadva tajita, in priče ni nobene. Posebno pa moti oblast trditev nekaterih izvedencev, namreč da ako pade na truplo silno velika teža, truplo ne more krvaveti (vsaj v veliki meri ne), ker so mišice zelo stisnjene in stlačene, tako da ne more odtekati kri skozi žilice. — Ker oblasti torej nimajo konkretnih dokazov o zločinu, se vršijo neprestano zelo obsežne preiskave in zasliševanja. Včeraj se je izvršila tudi hišna preiskava v Brajnikovi hiši. Preiskava, ki je bila silno natančna je trajala 3 ure. Bile so pregledovane vse sobe. vsak kotiček, vse omare in skrinje ir. celo hlevi. Iz hleva je bilo zmetano vse seno. da bi se morda našlo pod njim kako sled umora. Toda zaman. Preiskava je bila brezuspešna. — Oziraje se na poprej omenjeno trditev nekaterih zdravniških izvedeti- , cev, da silno zmaščeno truplo ne more krvaveti v v.eliki množini, je mogoče. da sta starčkova sinova nedolžna umora: če pa sta sinova kriva tega hudodelstva, tedaj ima opraviti oblast z zelo previdnimi in zvitimi hudodelci, katerim ne bo mogoče tako hitro do živega. — O nadaljnih razkritjih bomo poročali.
Nevsakdanji način ropanja.
V Karlinu pri Pragi se ie izvršila tatvina, o kateri pravijo, da bi delala čast pariškim apašem. Detektivi so vsi srečni, da se ie zgodil slučaj, ki bo njihovo bistroumnost klical na pomoč — brez vspeha seveda, ker praški detektivi so temeljiti. Postopači so pa še temeljitejši, zato v svrhe obtežitve svojih žepov, ki so v teh slabih časih kljub večnemu dežju, vedno suhi, napravili plan. ki bi ga bili sami prepočasi izvedli, zato so jim pomagali drugi pošteni ljudje.
Postrešček št. 972.
V eni lepših domov mesta Karlina je stanoval profesor nemške tehnike. Imel je celo nadstropje najeto. Profesor v tem času ni bil doma. temveč se ie nahajal v Karlovih varih. Na stanovanju sta bili le kuharica in služkinja. V soboto sta dobili obisk. Prišel je postrešček št. 972 in jima prinesel telegram, da mareta takoj oditi v Karlove vare k gospodu.
Komaj sta se ženski odpeljali, že prvim brzovlakom.
Postrešček pride s kolego.
Komai ste se ženski odpeljali, že je prišel v hišo isti postrešček, pa ne sam, temveč s tovarišem, ki je imel številko 1007. Pokazala sta hišnici
K. JURMAN
optik m Specialist
LJUBLJANA
Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.
)rzojavko profesorja, kjer profesor laroča. da naj hišnica odpre s svo-im ključem profesorjevo stanovanje, la bi mogla postreščeka vzeti več cosov pohištva in ga odposlati kot ►Eilgut« v Karlove vare. kjer profe->or ostane še do 15. oktobra. Hišnica e to seveda rada storila.
Odprla je profesorjevo stanovanje in še sama pomagala odnašati bohištvo na voz. Pri tem delu so polagali dobri sosedi.
Ko je bil voz naložen. }e še policaj pokazal postreščkoma pot na ko-odvor, odkoder bi naj še poslala jo pohištvo.
Stvar postaja resnejša.
Se isti večer sta se vrnili kuharica in služkinja. Obe prestrašeni, ko sta pa zagledali polprazno stanovanje, pa nista vedeli, kaj bi počeli.
Stvar je postala jasna. Stanovanje je bilo oropano s pomočjo poštenih ljudi
Kdo sta bila?
Dosedai se je dognalo, da sta bili čepici pravim postreščekom prejr-jšnji dan ukradeni.
Kai bi s čepicami, sta si mislila
ialota. In prišla sta na precej origi-lalno misel: začeti s prevažanjem »ohištva.
To ie pa zaenkrat tud? vse, kar Ve policija o kunštnih tičih.
Naibrže pri tem tudi ostane.
Kaj je s t. zv. Novakovo milijonsko dedščino?
Kai pravi krstna knjiga?
V preteklem stoletju je živel v {Cerovnem Logu v šentjernejski fari 'Anton Novak z ženo Uršulo Seničar. Imela sta štiri otroke: eno hčer in tri sinove. Marija (roj. 20. avg. 1787.) Anton (roj. 30. dec. 1788.) Peter (roj.
jun. 1790.) Marko (roj. 26. avg. 792.) Od teh otrok se je oženil Peer z Marijo roj. Hribar. Marija in nton sta umrla brez potomcev, eter pa je imel pet otrok, štiri k&noYe in eno hčer. Vsi ti otroci so rojeni v Orehovici, kamor se je benda Peter priženil. Od teh otrok ervi samo še eden Franc, ki je bil roj. 4. Jun. 1831. v Orehovici in je sedaj rančiškan v Klanacu na Hrvaškem. )rugi štirje otroci pa so se poženili n pomožili — in danes žive še njih >troci. — Najstarejši Janez se je poročil z Marijo rojeno Lovšin, imela Sta šest otrok, ki še žive in bi bil to-ej prvi dedič. Drugi sin Jožef (roj.
1. Jan. 1826.) se je poročil z Jero oj. Simončič, imela sta štiri otroke, ci so že tudi poročeni. Četrti sin Ja-cob (roj. 17. jun. 1834) se je poročil i Ano roj. Hrovat in je imel 3 otroke, iči Marija (roj. 16. marca 1840) se e poročila z Jakobom Lužar in je hnela dva otroka.
To so torej dediči, ki so izšli iz o!3u Petra Novaka, Peter pa je bil jrat Markov — torej jim ie bil Marto stric.
kCako le prišel Marko na Francosko?
Ako pogledamo Markovo roj-
fto leto 1792. vidimo, da je bil Marko avno za vojake zrel fant, ko so pri nas vladali Francozi (1809 do 1813). [Takrat so vojake nabirali po vaseh, m sicer s silo. Župani so imeli na-fogo, priporočiti one fante, ki bi bili primerni za vojaško suknjo in le težko se le posrečilo fantu uiti. Pogosto so jih ujeli nenadoma po noči r- hi morali so v Ljubljano, kjer so lih nekaj dni vadili — potem pa so odšli s četami naprej. Marsikdo se pi nikoli več vrnil.
Znano ie, da ie leta 1812. izgubil ^fapoleon vso svojo veliko armado jia1 Ruskem in takrat je potreboval novih vojakov. Nabirali so jih po Vseh njegovih deželah. Tudi pri nas — saj ie bil Napoleon cesar naše Ilirije. Takrat so najbrže odvedli ttfdi Marka Novaka v vojake. V družini sami se ie ohranil spomin na Marka, ki so ga Francozi v vojake vzeli. Tudi okoli Cerovnega loga se ge pripoveduje, da ie šel Marko s Francozi. Frančiškan Franc Novak v Klanacu še dobro ve. da mu ie oče Peter pravil o stricu Marku, ki le odšel na Francosko.
Od kod milijoni?
Generalni konzul iz Marseillea piše. »da je bil Marko Novak nizozemski general«. Nizozemsko ali Holandsko ie bilo v oni dobi pod francosko oblastjo, kakor n. pr. naša Ilirija. Ostala ie pod francosko upravo do leta 1830. Torej ni nemo-
goče. da je Marko prišel na Nizozemsko. Toda kako bi postal iz preprostega dolenjskega fanta general? To ni nič nemogočega. Napoleon m sodil ljudi po tem. koliko r.o študirali
— ampak po tem, kaj znajo. Zato je posebno cenil ljudi, ki so se izkazali v bojih. Vojaki, ki so se izkazali v bitkah, so kmalu avanzirali. V njegovi armadi so bili generali, ki so ye-činoma izšli iz vojaških vrst. Nekateri od njih so postali celo kralji. Takrat to ni bilo nič čudnega, kajti v gloriji mogočnega Napoleona so imeli kralji malo veljave. Navaden Napoleonov general je bil mogočnejši gospod nego kralj, ki je trepetal za svoje kraljestvo. Ni torej izključeno, da je na tak način tudi Marko Novak prišel do generala. Naši fantje so bili že takrat znani kot dobri vojaki. Mnogo jih je šlo z Napoleonom po svetu. Tudi na ruskih poljanah so zmagovali za svojega velikega cesarja. Napoleon jih je poznal in odlikoval.
General Marko Novak.
Pa tudi če vse kaže,, da je postal Marko Novak general — kako pa naj general pride do takega ogromnega premoženja? Tako bi lahko dvomil marsikateri neverjetni Tomaž. Toda pomisliti je treba, da v onih burnih časih ni bilo nič nemogočega. Ako je postal Marko Novak general
— mu je bila pot do bogastva odprta. V letih od 1809., ko smo prišli Slovenci pod francosko oblast in se je skoraj vsa Evropa klanjala velikemu Napoleonu, je bila zlata doba za vse, ki so služili mogočnemu cesarju. Napoleonova oblast ie trajala do 1. 1815. in takrat so si lahko nakopičili ogromno premožnje vsi. ki so prišli na uplivna mesta. Ako je prišel Marko Novak na Nizozemsko, si je ob času nemirov lahko pridobil premoženje, ki se je v poznejših letih samo množilo.
Znano je. da je več Slovencev v onih burnih časih prišlo na Francosko — mnogi so se vrnili —J}\n°2i so ostali tudi tam in so položili temelj svojemu domačemu ognjišču. Časi so bili ugodni in marsikdo je obogatel. O takih ljudeh se je ohranilo v domačeni kraju več spominov
— ki pa so se zadnje čase pozabili.
se lahko zgodi, da srbska armada že | vdruglč pride v Drač, samo ie veliko j vprašanje ako bi se sedal hotela umakniti.
JIH BODO ŽE NAUČILI!
Berlin, 21. septembra. »Lokal Anzeiger« poroča iz Peterburga: Srbska vlada namerava za vzpostavo redu In miru v Albaniji in na albanskih mejah mobilizirati 2 dvizij]. (Bo čisto zadostovalo, da se prepreči nova prohazkovina, ki jo pripravljajo na Dunaju.)
CAR SRBOV.
Berlin. 21. septembra. »Vossi-sche Zeitung« Poroča iz Peterburga: Kralj Peter bo v prihodnjih dneh oklican za earla Srbov.
TRGOVINSKA POGODBA.
Belgrad. 21. septembra. Poročila iz Dunaja pravijo, da minister zunanjih zadev v kratkem predloži načrt trgovinske pogodbe.
KRAL.1 KONSTANTIN.
Pariz. 21. septembra. Kralj Konstantin Je danes sprejel v avdljencl francoskega zunanjega ministra Pi-chona. Nato se ie kralj podal v Elizejsko palačo, kier so mu pred vhodom zaintonirall grško kraljevsko himno. Ministrskemu predsedniku P&lneareju Je kralj podelil red Velikega križa Odrešenika. — Pri dineiu ie Polncare napil kralju in zagotavlial Grčijo francoskih simpatii. Kralj Je odvrnil, da Grška zna ceniti francosko prijateljstvo in se ie zahvaljeval posebno za francosko vojaško komisijo. ki ima velike zasluge za Grško.
i!
BKHHB1&HKHIIBBD Sifc-EfcSBEBHB KRRESODB*E« BBBEB HSBEBBaBflBBffiKVg
2 ============= Modistinja ======== 81
MINKA HORVAT
Ljubljana, Stari trg št. 21.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
Popravila se točno in najcenejše ižvrše. t
(Dalje jutri.)
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
ENERGIČEN KORAK SRBIJE.
Arnauti in njihovi protektorii so mislili, da se bodo s Srbijo igrali slepih miši. da bodo organizirali roparske tolpe, vdirali na srbsko ozemlje, ropali in morili. Čutili so se varne pod močno zaščito evropskih velesil, ki so jim dale slobodo. to si pa Arnauti pač po svole razlagajo, namreč kot slobodo ropanja, požiganja in ubijanja, posebno ker so iih v tem mišljenju vtrjevali agenti ene šesterlh evropskih velikih sil.
Srblia ie Pa stala že od prvega začetka na čisto drugem stališču, zahtevala ie namreč z vso odločnostjo, da se morajo Arnauti kot sosedi vesti mirno in dostojno m da bi dala temu svojemu stališču primeren pdvdarek.
Je zavzela njena armada na samem albanskem ozemlju pripravne strate-giiske položaje, da lahko drži Arnau-te v šahu. Velike sile so zahtevale od Srbiie. da zapusti te položaje in ona ie odgovorila, da bo to storila, ali ob enem je izjavila, da bo iz vsakega novega arnautskega napada izvajala posledice, t. i. da bo v Albaniji sama napravila red. ako ne moreio napraviti Arnauti sami in velike sile.
Tako se bo najbrže moralo tud’ zgoditi. Veljke sile nimajo ne sredstev in ne moči. da bi v Albaniji napravile red, Arnauti sami pa, seveda, brez ropanja in ubijanja ne morejo ži veti in zato pripravila srbska vlada mobilizirati dve diviziji (30 do 40 tisoč mož) In skoncentrirali to armado ob albanski meji, z nalogo, da takoj prekorači mejo, ako hi se ponovil kak arnaulF,f< napad.
Položaj ie zelo resen In lahko J pride do nove vojne, do vojne med I Srbiio in Albaniio. ker ie čisto narav- | no. ker Srbija, ki se ni bala niti Tur- j čije niti Bolgarske, se bo še mani bala albanskih roparievpod povelj- . stvom kakega Ise Boljetinca. In tako I
LISTNICA UREDNIŠTVA.
G. Fr. Keršnik. Potrjujemo Vam. da niste v nobeni zvezi z dopisom iz Zagorja v »Dnevu« z dne 19. t. m.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vi-I narjev. P/smenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nl£ popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Dva mlada gospoda želita ko-respondirati z dvema inteligentnima gospodičnama. Šifra I.: »Zmagoslav« Šifra II.: »št. 3333«. Poste restante Kranj.
Šivilja
se priporoča za izdelovanje oblek in perila. Gre tudi na dom in na deželo. M. Pajer, Zalokarjeva ulica štev. 4.
Prva delavnica
v Ljubljani za popravila
vseh vrst čevljev
Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču.
LMiKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dežnikov in solnčnikov.
Popravila sc izvršujejo točno in solidno.
V »Narodni kavarni"
od danes naprej vsak večer
koncert
elitne dunajske damske kapele
Začetek ol> 8.	Vstop prost.
Za obiskovalce koncerta je prikladna zlasti restavracija „Zlatorog“ poleg „Narodne kavarne" s svojo priznano dobro kuhinjo, pristnimi vini in izbornim češkim pivom
Priporoča se slavnemu občinstvu ter prosi za obilen poset
Fran Krapež.
1^"Ut Cvetoča zunanjost, zdravje, 50#/o prihranka na denarju v gospo-IVril, dinjstvu, tudi na mleku, sladkorju dosežejo, dobe vsi ki ne
'T.	‘■•-•.L	j__________________  1.	t.l,/,.	A,	r.1 Trni//
MOČ, sladni čaj, znamko Šladln. Dojenčki, ki se jih vzredi s
pijejo druzega za zajutrk, južino kakor dr. pl. Trnk6czy-ja sladni čaj, zn '	*’
sladinom,
LA. V	občuduje.
SPANJE DA
zmešanim z nekaj mleka in sladkorja, se Ta vzreja stane polovico tega kakor druga otroška redilna sredstva. Bolezen in umrljivost ponehuje. Sladni čaj ni sladna kava, n| * Tfc\TT r A I k* zgubi pri praženju na redilni vrednosti. OJui\JL/i\l	Pohvalna ponovna naročila prihajajo dan
na dan izdeljatelju: Lekarna Trnk6czy v Ljubljani, ki je dal vzrediti s sladnim čajem svojih osem zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavojev po ‘/* kg 4 K franko. Zavoj 5 kg po 15 zavojev 10 K franko. V« kg zavoji po 60 vin. povsod, tudi pri trgovcih. Glavna zaloga na Dunaju v lekarnah Trnk<5czy: Schčnbrunnerstrasse 100, Radetzkyplatz 4, Josefstatterstrasse 25; v Gradecu: Sackstrasse 4.
207/13/2.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani sta po prošnji lastnika g. Josipa Tribuča, posestnika na Glincah štev. 37, naprodaj po }avni dražbi hiši štev. 20 in 116 na Glincah „pri Bobenčkua, tvoreci vi. štev. 499, d. o. Vič, za kateri se je ustanovila izklicna cena v zneskih 20.000 K za hišo štev. 20 in 10.000 K za hišo štev. 116 na Glincah.
Dražba se bo izvršila v soboto, dne 27. septembra 1918, ob 9. uri dopoldne na licu mesta na Glincah.
Dražbeno izkupilo je plačati na roki prodajalca.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri c. kr. notarju Iv. Plantanu v Ljubljani, kot sodnem komisarju.
Ljubljana, dne 13. septembra 1913.
Ivan Plantan
c. kr. notar kot sodni komisar.
Povečanje portala v
najmodernejšem stilu!
v prvem nadstropju sedanjega lokala, ter za celo fronto hiše (G. Simonetti) Mestni trg 6. da bo mogoče, z elegantnim aranžiranjem izložb, vsaki čas prepričati cenj. odjemalce o moji najpolnejši izbiri v konfekciji za dame, gospoda, dečke in
aDODDDDDDDODDDDDDCi dekUCe. «■«««■■■
Radi ogromne zaloge oddajam blago pod lastno ceno, še pred sezono!
Angleško skladišče oblek
m O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Ve _=:..................j==S