POKRAJINA IN RABA TAL V P O K O K R J U ( p r i m e r r a č u n a l n i š k e g a u g o t a v l j a n j a p o v e z a n o s t i p o k r a j i n s k i h p rv in ) R E G I O N A N D L A N D U S E O F K O K R A B A S I N (A C o m p u t e r Es t ab l i sh ing E x a m p l e of Reg ion E l e m e n t s In t e r r e l a t i ons ) D R A G O P E R K O IZVLEČEK UD K 33(497.12-16):911.3 Pokrajina in raba tal v Pokokrju (primer računalniškega ugotavljanja povezanosti pokrajinskih prvin) Analiza povezanosti rabe tal s pokraj inskimi prvinami na osnovi kontingenčnih tabel je pokazala, da je raba tal na jbol j povezana z rastiščnimi pogoji in prstmi. Korelacijski koeficienti so pri vseh prvinah statistično pomembni in dokazujejo, da je raba tal pomembno povezana tudi z drugimi naravnimi pogoji, zato moramo pri njenem načr tovanju upoštevati celotne razmere v pokrajini. ABSTRACT UDC 33(497.12-16) :911.3 Region and Land Use of Kokra Basin (A Computer Establishing Example of Region Elements Interrelations) On the contingency tables based analysis of connection between land use and regional elements shows land use is mostly connected with growth conditions and soils. Correlation coefficients of all elements are significant and they prove land use is also significantly connected with other natural conditions, therefore, at land use planning the entire conditions in the region should be taken in consideration. Naslov — Address Drago Perko, raziskovalni asistent Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Geografski inštitut Antona Melika Novi trg 5 61000 Ljubl jana Jugoslavija KAZALO Izvleček — Abstract 1. UVOD 119 (5) 1.1. Terminologija 119 (5) 1.2. Metodologija 121 (7) 2. POVEZANOST POKRAJINSKIH SUBSISTEMOV S KATEGORIJAMI . 129 (15) 2.1. Kamnine ali litosubsistem 136 (22) 2.1.1. Nadmorska višina 136 (22) 2.1.2. Naklon 139 (25) 2.1.3. Morfokompleksi 141 (27) 2.1.4. Litokompleksi 144 (30) 2.2. Ozračje ali aerosubsistem 147 (33) 2.2.1. Klimakompleksi 148 (34) 2.3. Prsti ali pedosubsistem 150 (36) 2.3.1. Pedokompleksi 150 (36) 2.4. Rast je in živalstvo ali biosubsistem 153 (39) 2.4.1. Fitokompleksi 153 (39) 2.5. Naravni subsistemi 156 (42) 2.5.1. Ekokompleksi 156 (42) 2.6. Družba ali sociosubsistem 160 (46) 2.6.1. Oddaljenost od naselij 161 (47) 2.6.2. Oddaljenost od Kran ja 162 (48) 2.6.3. Demokompleksi 164 (50) 2.7. Hierarhi ja spremenljivk 166 (52) 2.8. Povezanost pokrajinskih subsistemov 167 (53) 3. POVEZANOST KATEGORIJ S POKRAJINSKIMI SUBSISTEMI . . . . 168 (54) 3.1. Njivske površine 169 (55) 3.2. Travniške površine 170 (56) 3.3. Obdelovalne površine 171 (57) 3.4. Pašniške površine 172 (58) 3.5. Kmeti jske površine 173 (59) 3.6. Gozdne površine 174 (60) 3.7. Rodovitne površine 176 (62) 3.8. Poseljene površine 177 (63) 3.9. Produktivne in neproduktivne površine 178 (64) 3.10. Hierarhi ja kategorij rabe tal 179 (65) 3.11. Medsebojna povezanost kategorij rabe tal 181 (67) 4. ZAKLJUČKI 182 (68) LITERATURA 198 (84) REGION AND LAND USE OF KOKRA BASIN (Summary) 200 (86) 1. UVOD V razpravi želimo prikazati , v kolikšni mer i je raba tal povezana z na - ravnimi (ekološkimi) in družbenimi (socialnimi) pokraj inskimi prvinami. Ugo- tavl jamo pomembnost pokraj inskih prvin glede na povezanost s posameznimi vrs tami (kategorijami) rabe tal in rabo v celoti ( rangiranje pokra j inskih prv in glede na stopnjo povezanosti) in iščemo višino odvisnosti kategori j rabe tal od pokra j inskih prvin ( rangi ranje kategori j rabe glede na stopnjo povezanosti). Te povezave nakazuje jo tudi odnose med pokraj inskimi prvinami. 1.1. TERMINOLOGIJA V tekstu uporabl jeni termini imajo naslednj i pomen: Pokrajina ali regija je na osnovi vsaj enega pokrajinskega elementa ho- mogen in omejen del zemeljskega površja. J e odprt sestav (sistem), sestavljen iz šestih osnovnih podsestavov (subsistemov). Pokrajinski podsestavi ali regionalni subsistemi so: kamnine in relief ali l i to-morfosubsistem, vode ali hidrosubsistem, ozračje ali aerosubsistem, prst i ali pedosubsistem, ras t j e in živalstvo ali biosubsistem in družba ali sociosub- sistem. Pokrajinske prvine ali regionalni elementi so osnovni sestavni deli pokra - jinskih podsistemov. (Npr. aerosubsistem sestavl ja jo temperature , padavine itd., sociosubsistem pa gostota prebivalstva, umrlj ivost , starost itd.). Ker te p rv ine tvori jo pokraj ino, j ih lahko imenujemo tudi pokra j inotvorne prvine. Glede na prisotnost posameznih podsistemov ločimo dva osnovna t ipa: naravno pokrajino, ki jo sestavl ja jo le naravni podsistemi, in kulturno pokra- jino, ki jo poleg naravnih sestavlja tudi družbeni podsistem in ima dva podtipa: podeželsko ali ruralno in mestno ali urbano pokrajino. Kadar pa nas zanima predvsem homogenost, stopijo v ospredje tako ime- novani topi, ki pomeni jo enake razmere, značilnosti, vplive, pogoje in podobno ( G a m s , 1975, P l u t , 1980). Ker so topi sorazmerno m a j h n e enote, je za geografa običajno bolj p r imerna enota topski kompleks ali topska družina, ki združuje sorodne tope, ki pa so si tako podobni, da še vedno preds tav l ja jo celoto. Termin topski kompleks lahko skra jšamo kar v kompleks. Shematičen pregled zadnjih terminov pr ikazuje tabela 1. Družba uporabl ja pokra j ino predvsem na dva načina: kot živl jenjski pro- stor (bivanje, rekreacija) in kot gospodarski prostor (primarne, sekundarne, terciarne in kva r t a rne dejavnosti). Tabela 1: Geografski termini Table 1: The geographical terms Pokrajinski Topski kompleksi podsistemi ali krajše kompleksi lito-morfosubsistem litotop litotopski kompleks litokompleks morfotop morfotopski kompleks morfokompleks hidrosubsistem hidrotop hidrotopski kompleks hidrokompleks aerosubsistem klimatop klimatopski kompleks klimakompleks pedosubsistem pedotop pedotopski kompleks pedokompleks biosubsistem fitotop fitotopski kompleks fitokompleks zootop zootopski kompleks zookompleks ekosubsistem ekotop ekotopski kompleks ekokompleks sociosubsistem sociotop sociotopski kompleks sociokompleks pokrajina geotop geotopski kompleks geokompleks Za geogra fa je u g o t a v l j a n j e r abe tal še posebej pomembno, sa j r aba izraža ekološke in d ružbene r azmere v pokra j in i , ali d rugače : če poznamo rabo, vemo prece j tud i o značilnost ih pok ra j i n sk ih podsis temov in prv in . Rabo ta l lahko razdel imo na p r imarno , kamor spada jo površine, n a m e n j e n e p r i m a r n i m de javnos t im družbe, in površine, n a m e n j e n e osnovnim človeškim de javnos t im (predvsem bivanju) , in na sekundarno , t e rc ia rno in k v a r t a r n o rabo, k j e r so površine, n a m e n j e n e sekunda rn im, t e rc ia rn im in k v a r t a r n i m de- javnost im. Površ ine r abe tal v P o k o k r j u so: — neproduk t ivne , — produkt ivne , — posel jene, — rodovi tne, — gozdne, — kmet i j ske , — pašniške, — obdelovalne, — t r avn i ške in — nj ivske . Sko ra j vse n e p r i m a r n e de javnos t i so v nase l j ih oziroma v okv i ru ka tegor i j e posel jenih površin. Raz l iku jemo osnovne površine (kategorije): n j ivske , n j ivsko t ravn iške , t r a v - niške, pašniške, gozdne, pose l jene in neproduk t ivne , ki so v s k u p n e m seš tevku enake površ in i porečja , sestavljene površine (kategorije): obdelovalne, kme t i j - ske, rodovi tne in p rodukt ivne , in pa dopolnilne površine (kategorije), ki niso zajete v osnovne ali sestavljene kategori je (npr. nenjivske, nekmeti jske, neob- delovalne itd.). Tako so npr. obdelovalne površine pr imer sestavl jene kate- gorije, saj jo ses tavl ja jo tr i osnovne kategori je: nj ivske, n j ivskotravniške in t ravniške površine. Obdelovalnim površinam so dopolnilna kategori ja neobde- lovalne površine in obratno. Seštevek obeh dopolnilnih kategori j da je površino porečja. V razpravi ne obravnavamo posameznih, točno omejenih kategorij , ampak nj ihovo prevlado. Izraz nj ivske površine pomeni prevladujoče njive, vmes pa so lahko tudi manjš i t ravniki , hiše, nerodovitne površine in podobno. Njivske površine so tako le ocena dejanskih nj ivskih površin. Takšna generalizacija je bila potrebna, ker na kar t i Komiteja za družbeno p lani ranje občine K r a n j meri la 1 : 50 000 ni bilo mogoče upoštevati vseh posameznih parcel. Zato tudi ne upoštevamo sadovnjakov kot samostojne kategorije, saj se prakt ično n ik je r ne po jav l ja jo na tako velikih površinah, da bi j ih prenesla kar ta omenjenega merila. Ljudskega imena za porečje Kokre ni, obs ta ja jo le imena za njegove manjše dele. Možna imena so: — pokra j ina ob Kokri, ki pa ne ustreza docela, saj je precejšen del po- rečja daleč od reke Kokre, — porečje Kokre, — Kokrško porečje in — Pokokrje. Zan j smo se odločili, ker je analogno imenom Posočje, Po- dravje , Posavje itd., je od vseh n a j k r a j š e in le iz n jega lahko izpeljemo ime za prebivalce Pokokr ja — Pokokrčani. 1.2. METODOLOGIJA Po posameznih podsistemih smo izbrali sledeče prvine oziroma spremen- l j ivke: — li to-morfosubsistem: naklon, nadmorsko višino, morfokomplekse in litokomplekse; — aerosubsistem: kl imakomplekse; — pedosubsistem: pedokomplekse; — biosubsistem: fi tokomplekse; — ekosubsistem: ekokomplekse; — sociosubsistem: oddaljenost od naselij , oddaljenost od K r a n j a in de- mokomplekse. Izrisali smo kar te naklonskih razredov, višinskih pasov, izohronskih in oddaljenostnih pasov in vseh topskih kompleksov ter kar to rabe tal, vse v meri lu 1 : 50 000. Za tako merilo smo se odločili na osnovi velikosti pokra j ine in že obstoječih kart, s kater imi razpolagajo posamezne uprave in komitej i občine Kran j . Ekokomplekse smo določili s p rek r ivan jem kar t delnih topskih kompleksov. Meje kompleksov so se sorazmerno dobro izdvojile. Težje je bilo z določanjem demokompleksov (P e r k o , 1985). Obdelali smo 86 spremenl j ivk iz sociosubsistema in na osnovi tega izdvojili deset bolj pomembnih: — število prebivalcev leta 1981, — indeks rasti števila prebivalcev med letoma 1971 in 1981, — število prebivalcev na gospodinjstvo leta 1981, — razmer je med številom prebivalcev, starih nad 65 let in pod 15 let leta 1981, — delež prebivalstva, starega nad 15 let z največ osnovnošolsko izobrazbo leta 1981, — delež neslovenskega prebivalstva leta 1981, — delež kmečkega prebivalstva leta 1981, — delež aktivnega prebivalstva, zaposlenega v terciarnem in kvar ta rnem sektor ju leta 1981, — delež dnevnih migrantov od akt ivnega prebivalstva leta 1981 in — število avtobusnih voženj na tisoč prebivalcev na teden leta 1981. Za vsako spremenlj ivko smo vrednosti porazdelili v tr i razrede, nato pa v razrede uvrščali podeželska naselja. Če se je naselje uvrsti lo v prvi razred, je dobilo eno točko, dve ali t r i pa za uvrst i tev v drugi ali t re t j i razred. Ob upo- š tevanju vseh desetih spremenlj ivk je bil na jman j š i seštevek deset, največj i pa trideset točk. Naselja z vsoto točk med 10 in 16 smo uvrsti l i v prvi tip, med 17 in 23 v drugi in med 24 in 30 v t re t j i tip. Tako smo dobili t r i tipe pode- želskih demokompleksov, mesto K r a n j je četrti, preostala dva pa sta izven poseljenega sveta in smo ju določili na osnovi t amka j šn je aktivnosti družbe. Sledil je zamuden postopek p lan imet r i ran ja površin rabe tal po naklon- skih razredih, višinskih, izohronskih in oddaljenostnih pasovih in po vseh topskih kompleksih. Planimeter teoretično omogoča natančnost do enega ara, vendar smo glede na natančnost (merilo) kar te zaokroževali delne vsote na deset arov in končne vsote na en hektar , kar je (glede na merilo karte) še vedno dovolj natančno. Ker so izbrane spremenl j ivke opisnega tipa (kompleksi), ali pa so po- samezne vrednosti združene v razrede (naklon, višina, oddaljenost), smo ugo- tavl jal i povezanost (korelacijo) oziroma prostorsko sovpadanje spremenlj ivk (pokrajinskih prvin) in kategori j rabe tal na osnovi kontingenčnih tabel ( B l e - j e c , 1976, W r i g l e y , 1976), ki omogočajo izračunavanje korelacijskih in determinacijskih koeficientov (stopnje povezanosti) za neštevilčne spremen- ljivke. Ker je take vrste pokraj inskih spremenlj ivk v pokraj ini veliko (posebno pri naravnih prvinah), je metoda kontingenčnih tabel za geografi jo velikega pomena. Za predstavi tev te metode si zamislimo pokraj ino veliko 100 površinskih enot, v kater i je 50 enot poplavnega in 50 enot nepoplavnega sveta, oziroma 50 enot n j iv in 50 enot t ravnikov. Ugotoviti želimo, če je razmesti tev nj iv in t ravnikov odvisna od poplav. Če bi bili vsi t ravniki na poplavnem svetu, vse nj ive pa izven njega, potem bi lahko rekli, da je vpliv poplav na razmesti tev n j iv in t ravnikov precejšen, če pa bi bilo pol t ravnikov na poplavnem, pol pa na nepop lavnem svetu, potem ne bi mogli govori t i o vpl ivu poplav. De jansko pa je v izmišl jeni pok ra j i n i 40 enot t r avn ikov in 10 enot n j i v na pop lavnem svetu, ostalo pa na nepop lavnem svetu. S e d a j lahko na red imo kont ingenčno tabelo: v vrst ice vpišemo poplavn i in nepoplavni svet in v stolpce n j i ve in t ravnik i , na to vpišemo število enot v us t rezne celice naše tabe le ( f rekvence n j i v in t r avn ikov na pop lavnem in nepop lavnem svetu), na to pa še seš te jemo vrednos t i ( f rekvence) po posameznih vrs t icah in stolpcih (tabela A). Tabela A Travniki Njive Skupaj Poplavni svet 40 10 50 Nepoplavni svet 10 40 50 Skupaj 50 50 100 Tako imamo pred seboj kont ingenčno tabelo s š t i r imi celicami (2 vrst ici X 2 stolpca), s tolpčnima in vrs t ičn ima vso tama te r skupno vsoto enot. Z d a j l ahko iz računamo de te rminac i j sk i koeficient . N a j p r e j vsako f r ekvenco v celici kva - d r i r amo in delimo z vsoto stolpca in vsoto vrstice, v ka te r ih je celica (npr. v p rv i celici imamo f r ekvenco 40, ki pove, da imamo na pop lavnem svetu 40 enot t ravn ikov , to število k v a d r i r a m o (dobimo 1600) in delimo s 50 (vsota p rvega stolpca = t ravniki ) in s 50 (vsota p rve vrs t ice = poplavni svet), dobimo 0,64), na red imo isto za vse št ir i celice in vse št ir i v rednos t i seštejemo, na to pa od vsote odš te jemo 1; da odprav imo vpl iv š tevi la vrs t ic in stolpcev, del imo re - zul ta t še s š tevilom stolpcev ali vrstic, ki ga z m a n j š a m o za 1, (če imamo število stolpcev in vrs t ic različno, vzamemo m a n j š e število, v našem p r i m e r u je število vrs t ic oziroma stolpcev 2 in če 2 z m a n j š a m o za 1, dobimo 1, s kol ikor del imo vrednost) . r2 = (402 : (50 X 50) + 102 : (50 X 50) + 102 : (50 X 50) + 402 : : (50 X 50) — 1) : (2 — 1) = 0,3600 Dobili smo de te rminac i j sk i koeficient, ki pove, da si 36 °/o razl ik v raz- mest i tv i n j iv in t r avn ikov lahko raz lagamo z raz l ikami med pop lavn im in ne - pop lavn im svetom. Če iz računamo zda j še k v a d r a t n i koren iz de te rminac i j skega koeficienta , dobimo korelac i jski koeficient , ta pa v našem p r i m e r u znaša 0,6000. I z r ačuna jmo seda j še korelaci jski koef ic ient za o m e n j e n a teore t ična pr i - m e r a : — vse n j i ve so na nepoplavnem, vsi t r avn ik i pa na pop lavnem svetu (Ta- bela B), i z računani korelaci jski koeficient ima maks ima lno vrednost , to je 1; — pol n j i v in pol t r avn ikov je na poplavnem, pol pa na nepop lav l j enem svetu (Tabela C), i z računani korelaci jski koef ic ient ima vrednos t 0, ka r je n a j - m a n j š a možna vrednos t . Tabela B Travniki Njive Skupaj Poplavni svet 50 0 50 Nepoplavni svet 0 50 50 Skupaj 50 50 100 Tabela C Travniki Njive Skupaj Poplavni svet 25 25 50 Nepoplavni svet 25 25 50 Skupaj 50 50 100 r2 = (502 : (50 X 50) + O2 : (50 X 50) + O2 : (50 X 50) + 502 : : (50 X 50) — 1) : (2 — 1) = 1 r = 1 r2 = (252 : (50 X 50) + 252 : (50 X 50) + 252 : (50 X 50) + 252 : : (50 X 50) — 1) : (2 — 1) = 0 r = 0 Vidimo, da sta vrednos t za na jv i š jo povezanost 1 in 0. De te rminac i j sk i koeficient lahko i z računamo še drugače : n a j p r e j iz raču- n a m o hi2 (hi kvadrat), na to pa ga del imo s š tevi lom enot (vsoto vseh f rekvenc) in s š tevilom vrst ic (stolpcev) z m a n j š a n i m za število 1 (B 1 e j e c , 1976). K v a - d ra tn i koren iz dobl jene vrednost i (de terminaci j skega koeficienta) je kore la- cijski koeficient . Kont ingenčn i kore lac i jski koef ic ient ima to re j v rednos t i med 0 in 1, izračuna pa se na osnovi f r ekvenc po celicah kont ingenčne tabele. V pokra j in i koeficient i le redko dosežejo vrednost i 0 in 1. Absolu tne v rednos t i i z računanih koef ic ientov so podane v tabel i 3. Ker pa nas zan imajo bolj okvi rne kot točne vrednost i , bomo med besedilom skora j vedno zamenja l i abso lu tne vrednost i koef ic ientov z opisanimi vrednos tmi po lestvici in oznakah iz tabele 2. Na osnovi kont ingenčnih kore lac i j sk ih koef ic ientov smo ugotovil i s topnjo povezanost i sp r emen l j i vk z rabo tal in rang i ra l i sp remen l j ivke in ka tegor i j e p r i m a r n e r abe tal glede na višino kore lac i j sk ih koeficientov. Na osnovi s topn je povezanost i sp r emen l j i vk in ka tegor i j in v r s tnega reda ka tegor i j po sp remen l j i vkah smo s Pearsonovo korelacijo in korelacijo ranga (BI e j e c , 1976, B a x t e r , 1976) ugo tav l j a l i povezavo med s p r e m e n l j i v k a m i Tabela 2: Razredi korelacijskih koeficientov Table 2: Classes of corrélation coefficients Višina koeficienta Opisna vrednost povezanosti Oznaka vrednosti 0,0000—0,1999 zelo nizka povezanost (vpliv, odvisnost) ZN 0,2000—0,3999 nizka povezanost (vpliv, odvisnost) N 0,4000—0,5999 srednja povezanost (vpliv, odvisnost) S 0,6000—0,7999 visoka povezanost (vpliv, odvisnost) V 0,8000—1,0000 zelo visoka povezanost (vpliv, odvisnost) ZV (glede na podoben nač in povezave sp remen l j i vk s ka tegor i j ami r abe tal), na isti način pa smo ugo tav l j a l i tud i povezanost med ka t egor i j ami r abe tal. Na koncu smo dodal i še n e k a j novih sp remen l j i vk iz sociosubsistema in j ih poskušal i povezat i z deležem posameznih ka tegor i j . (Zanimalo nas je np r . kakšna je povezanost med deležem n j i v in gostoto preb iva l s tva ali deležem kmečkega preb iva l s tva in podobno.) P r i vsak i kont ingenčni tabel i smo izračunal i hi2, s pomočjo ka te rega l ahko ugotovimo ve r j e tnos t povezave in iz n j e g a i z računamo tud i kore lac i jski in de te rminac i j sk i koeficient , ki pokažeta s topnjo povezanosti . V vseh p r imer ih smo postavi l i t ako imenovano načelno hipotezo, ki pravi , da n i povezanosti , oziroma da so vse razlike, ki nas topa jo , s lučajne . Vsi izračuni hi2 so bili p rece j viš j i od m e j n i h vrednos t i (na jdemo j ih v t abe lah v sko ra j v sakem s ta t i s t ičnem učbeniku) za 0,001 ver je tnos t i , da je ničelna hipoteza p rav i lna (le v osmih p r imer ih je bila vrednos t man j ša , pa še t u v pe t ih p r i - mer ih več ja od vrednos t i za 0,01 in v dveh p r i m e r i h za 0,02 ver je tnos t i , le e n k r a t pa nekol iko večja od 0,15 ve r j e tnos t i od skupno 407 pr imerov) . To po- meni, da lahko uprav ičeno (z iz jemo morda zadn jega pr imera) zavržemo n i - čelne hipoteze in da povezave (prostorske soodvisnosti) obs ta ja jo . To je h k r a t i tud i po t rd i t ev geografskega zakona o povezanosti pokrajinskih elementov in podsistemov. Slabost i metode kont ingenčnih tabel so nas ledn je : 1. K a d a r ima ena od ka tegor i j p rece j m a n j š o f r ekvenco po celicah od n j e n e dopolni lne ka tegor i je , dobimo prece j n iž je koef ic iente od pr ičakovanih . Za p r i m e r si ogle jmo tabelo D, ki p r i k a z u j e de j ansk i razpored pašn ikov v P o k o k r j u . Tabela D Nepašniki Pašniki Skupaj Ravnina 4 859 0 4 859 Prigorje 2 797 57 2 854 Gorovje 13 870 747 14 617 Skupaj 21 526 804 22 330 Vidimo, da so pašniki očitno povezani z rel iefom, venda r pa podobno zna- čilnost p o j a v l j a n j a kažejo tudi nepašniške površ ine . Če bi bile pašniške površ ine v celoti večje, bi to pomenilo m a n j nepašnišk ih površin, oziroma bi velik delež pašnikov v enem raz redu pomeni l m a j h e n delež nepašn ikov v is tem razredu. P r a v večje razl ike poveča jo s topnjo povezanosti . Tako dobimo pr i ka tegor i jah , ki ima jo v p r i m e r j a v i s svojo dopolni lno ka tegor i jo m a j h e n delež, m a n j š e koef ic iente od pr ičakovanih . Razl ika nas topi pr i absolutni v rednos t i koef i - cienta, p r i v r s tnem redu višine povezanost i ( rang i ran ju) t eh ka tegor i j s spre- men l j i vkami pa n a p a k ni, sa j so vrednost i koeficientov m a n j š e pri vseh spre- men l j ivkah . Da rešimo to vprašan je , n a j p r e j odprav imo razl ike med površ inami po- sameznih razredov sp remen l j ivk in vsem damo vrednost 1000 enot. Nato t emu us t rezno p r i r ed imo f r ekvence določene ka tegor i j e in določimo teore t ično f r ekvenco razredov, ki je zaradi enak ih površ in razredov v okvi ru ene spre- men l j i vke enaka . Na osnovi razl ik med de jansk imi in teore t ičnimi f r e k v e n - cami (kakršne bi bile, če ne bi bilo povezanosti) i z računamo hi2. Ta določa ve r je tnos t povezave, ki jo odči tamo iz tabel za hi2. Koefic ient i z računamo tako, da hi2 del imo z vsoto teoret ičnih ali de j ansk ih f rekvenc , ki sta enaki (s tem smo odpravi l i vpl iv števila enot), in s š tevi lom razredov z m a n j š a n i m za število 1 (s tem smo odpravi l i še vpl iv števila raz redov na koeficient). Tore j : r2 = hi2 : : (n (v—1)) . Nato s k v a d r a t n i m korenom iz de te rminac i j skega koef ic ienta iz- r ačunamo še koef ic ient povezanosti . Če p o k r a j i n o razdel imo na t r i nak lonske razrede in izmer imo površ ine pašnikov v posameznem razredu, lahko na red imo tabelo E. Tabela E Nakloni v °/o Nepašniki Pašniki Skupaj 0—20 3000 0 3000 20—40 1996 4 2000 nad 40 954 46 1000 Skupaj 5950 50 6000 Iz tabe le i z računani koeficient povezanost i znaša k o m a j 0,1312, čeprav je jasno, da so pašniške površ ine zelo povezane z naklonom. Do te raz l ike p r i h a j a zato, ker n a m kont ingenčna tabe la ne govori le o navezanost i pašnikov na naklon, a m p a k tudi o povezanost i nepašn ih površin z naklonom. Kont ingenčna tabe la to re j kaže na h k r a t n o povezanost obeh ka tegor i j skupa j . Pove, koliko naklon vpl iva na izbiro, ali se bodo n e k j e pojavi le pašniške, d r u g j e pa ne- pašniške površine. R a z m e r j e med površ ino pašnikov v d r u g e m in t r e t j e m raz- redu je 1 : 9, isto r a z m e r j e nepašniških površin pa 2 : 1 . To pa pomeni , da ne- pašniške površ ine z m a n j š a j o velikost povezave, sa j so n e p r i m e r n o m a n j po- vezane z nak lonom kot pašniške površine. Če pa seda j upoš tevamo vsako ka tegor i jo posebej (samostojno) in si uslimo enake površ ine razredov, dobimo tabel i F in G. Tabela F Tabela G Nakloni v %> Nepašniki Površina razreda Nakloni v '/o Pašniki Površina razreda 0—20 1000 1000 0—20 0 1000 20—40 998 1000 20—40 2 1000 nad 40 954 1000 nad 40 46 1000 Skupaj 2952 3000 Skupaj 48 3000 Iz hi2 i z računan kore lac i j sk i koeficient znaša za pašn ike 0,9382, za ne - pašniške površ ine pa le 0,0153. To sta prece j bolj r ea lna koeficienta, kot je v rednos t 0,1312. Tako je koef ic ient za pašn ike pr ibl ižno osemkra t večji , za nepašn iške površ ine pa osemkra t man j š i od koef ic ienta p r i kont ingenčni tabeli . To seveda ne pomeni, da kont ingenčni koef ic ient kore lac i je ni dober pokaza te l j . Gre le za razliko v pomenu. Kore lac i j sk i koef ic ient kaže na skupno povezanost pašnikov in nepašn ikov z naklonom, oziroma pomen naklona za razporedi tev pašnišk ih in nepašnišk ih površin, (skupna povezanost ka tegor i j e in n j e n e dopol- ni lne kategori je) , m e d t e m ko koeficienta , i z računana na d r u g način, kažeta vpl iv na zgolj eno od obeh ka tegor i j (posamična odvisnost kategori je) . Tudi koeficienti , i z računani na d rug način, ima jo na jv i š jo vrednos t 1 in n a j n i ž j o vrednos t 0. To pomeni , da j ih lahko do neke m e r e p r i m e r j a m o s koe- ficienti , i z računanimi na osnovi kont ingenčnih tabel, in tudi z ostal imi kore la - ci jskimi koeficienti . Tako smo izračunal i koef ic iente na d rug i način t ak ra t , k a d a r nas je za- n imala posamezna ka tegor i j a samostojno. K a d a r pa smo želeli izvedeti za višino povezave več ka tegor i j z neko sp remen l j ivko hkra t i , pa smo izračunal i kore la - ci jske koef ic iente na osnovi kont ingenčnih tabel . S k u p n o smo za vsako ka tegor i jo izračunal i povezanost s s p r e m e n l j i v k a m i na t r i načine. Ugotovil i smo: — posamično povezanost osnovne ali ses tav l jene ka tegor i j e v okvi ru vseh površin, — posamično povezanost dopolni lne ka tegor i j e v okvi ru vseh površ in in — skupno povezanost osnovne (sestavljene) in n j e j dopolni lne ka tegor i j e v okvi ru vseh površin. Za ses tav l jene ka tegor i j e (rodovitne, kme t i j ske in obdelovalne površine) smo izračunal i tudi povezanost osnovnih ka tegor i j v okvi ru ses tav l jene ka t e - gori je . P r i t em pa seveda nismo upošteval i površ in izven ses tav l jene ka tegor i je . S t em smo odkri l i odvisnost razmes t i tve osnovnih ka tegor i j zno t r a j ses tav l jene ka tegor i je . V p r v e m p r i m e r u gre za u g o t a v l j a n j e samos to jne ali »zunanje« povezanosti , to je odvisnosti r azmes t i tve neke ka tegor i j e v p r i m e r j a v i s k a - tegor i j ami izven nje , v d r u g e m pa za u g o t a v l j a n j e »not ranje« povezanosti , to je odvisnosti razpored i tve ka tegor i j zno t ra j neke kategor i je . Tabela 3: Kategorije rabe tal. Table 3: Categories of land use. Kategorije (površine) Oznaka Njivske K 1 Njivskotravniške K 2 Travniške K 3 Pašniške K 4 Gozdne K 5 Poseljene K6 Neproduktivne K 7 Nenjivske K 8 Nenjivskotravniške K 9 Netravniške K 10 Nepašniške K 11 Negozdne K 12 Neposeljene K 13 Obdelovalne K 14 Kmeti jske K 15 Rodovitne K 16 Produktivne K 17 Neobdelovalne K 18 Nekmetijske K 19 Nerodovitne K 20 Njivske — nenjivske K 21 Njivskotravniške — nenjivskotravniške K 22 Travniške — netravniške K 23 Pašniške — nepašniške K 24 Gozdne — negozdne K 25 Poseljene — neposeljene K 26 Produktivne — neproduktivne K 27 Obdelovalne — neobdelovalne K 28 Kmetijske — nekmetijske K 29 Rodovitne — nerodovitne K 30 Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške — gozdne — poseljene — neproduktivne K 31 Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške — gozdne — nerodovitne K 32 Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške — nekmeti jske K 33 Njivske — njivskotravniške — travniške — neobdelovalne K 34 Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške — gozdne K 35 Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške K 36 Njivsko — njivskotravniške — travniške K 37 Tako smo npr. za kmeti jske površine ugotavljal i : — posamično povezanost kmeti jskih površin s spremenl j ivkami v okviru vseh površin, — posamično povezanost nekmeti jskih površin v okviru vseh površin, — skupno povezanost kmeti jskih in nekmet i jskih površin v okviru vseh površin in — skupno povezanost razporeditve osnovnih kmeti jskih kategori j (njiv- skih, nj ivskotravniških, t ravniških in pašniških površin) v okviru (znotraj) kmeti jskih površin. 2. Težko je določiti p r imerne razrede za posamezne spremenlj ivke, saj bi moral vsak razred predstavl ja t i osnovo za razlike v rabi tal. Največ je po- vezave dobimo, kadar ima vsaka kategori ja rabe visok (nizek) delež površin le v enem razredu. 3. Ne pove nam smeri povezave, kar je značilnost nekater ih drugih iz- računavan j korelacije. Smer povezave lahko ugotovimo iz kontingenčne tabele le, če je povezava dovolj izrazita. To je pomanjkl j ivost , kadar imamo številčne spremenlj ivke, v pr imeru neštevilčnih spremenl j ivk pa smeri povezanosti tako običajno nima smisla ugotavljat i . 4. Pokazalo se je, da je bolje, kadar imajo razredi posameznih spremenl j ivk različne kakovostne in ne samo različne kvant i ta t ivne značilnosti. Tako so top- ski kompleksi kvali tetno različni, višinski, naklonski in oddaljenostni razredi pa imajo bolj količinski značaj, čeprav ne moremo zanikati, da pomenijo po- samezne meje razredov tudi razlike v kakovosti. V tabeli 3 nava jamo vse proučene kategori je z nj ihovimi oznakami, ki j ih v nada l jn j em besedilu ponekod uporabl jamo zaradi večje jasnosti, da ne bi prišlo do dvoumnosti. Tabela 4 nudi pregled vseh izračunanih korelacijskih koeficientov, tabeli 5 in 6 pa range kategori j in spremenlj ivk. Ker so pokra j inske prvine in podsistemi povezani in soodvisni, ne smemo pozabiti na dve pomembni metodi. P rva je metoda parcialne (delne) korelacije, pri kateri ugotavl jamo odvisnost neke spremenl j ivke od druge po tem, ko smo odpravili vpliv ene ali več drugih spremenlj ivk, druga pa je metoda multiple korelacije, pri kater i ugotavl jamo odvisnost neke spremenl j ivke od več drugih spremenl j ivk hkrat i . Z našo metodo torej računalniško določamo prostorsko sovpadanje dveh ali več različnih površin. Le v pr imeru, če je neka spremenl j ivka (prvina) so- razmerno neodvisna, lahko govorimo o genetski, sicer pa le o prostorski po- vezanosti. 2. POVEZANOST POKRAJINSKIH SUBSISTEMOV S KATEGORIJAMI Pri vsaki spremenlj ivki ločimo njeno obsolutno povezanost s kategori jo rabe tal, ki se odraža z višino korelacijskih koeficientov (tabela 4), in n jeno relativno povezanost, ki ga kažejo vrstni redi (rangi) spremenlj ivk v okviru posameznih kategori j (tabela 6). Neka spremenl j ivka ima lahko šibko absolutno povezanost z določeno kategorijo, ker ima nizek korelacijski koeficient. Ker pa so lahko druge spremenl j ivke povezane z isto kategori jo še z nižjimi koefi- 9 Geografsk i zbornik 129 Tabela 4: Koeficienti povezanosti. Table 4: The correlation coefficients. Površine (kategorije) in koeficienti v desettisočinkah ca x m u O S g T3 .5 ca >m £ > C o x ca o X O X O) o •M o X 4) a S o X ca X OJ o X o T3 0; Ph X 01 a S o X o X a S o o .M O -r-, c s a) G ca cd C •r-s ca - g * S - a .M 0) o X o £ o Pl, Njivske 5793 7845 6452 6889 7174 5974 6512 4706 10000 4673 7176 6654 Njivskotravniške 3693 5399 6356 3540 5720 4404 3918 4020 10000 4179 5504 5158 Travniške 4176 4079 3034 2187 3228 4574 4408 2865 7679 5061 4968 4205 Pašniške 5183 4702 6269 6151 6428 7459 6931 6042 3823 10000 6826 6347 Gozdne 2550 1988 1570 1362 2947 3301 2913 2155 1808 4350 4994 2722 Poseljene 5669 5315 3929 4649 3933 4854 4341 2603 10000 5950 5698 5176 Neproduktivne 9020 7285 10000 5516 9951 10000 10000 9955 5752 10000 9847 8848 Nenjivske 0474 0448 0693 0370 0445 0631 0700 0562 0249 0952 0945 0588 Nenjivskotravniške 0209 0266 0570 0202 0730 0277 0232 0472 0196 0357 0470 0362 Netravniške 0256 0302 0306 0208 0303 0544 0467 0350 0281 0680 0519 0383 Nepašniške 0181 0134 0152 0114 0239 0112 0122 0153 0216 0127 0092 0149 Negozdne 2659 2542 1831 2237 2293 2740 2950 1575 2704 2763 1858 2377 Neposeljene 0819 0396 0516 0600 0513 0563 0419 0411 0315 1467 1971 0726 Obdelovalne 3634 4949 3855 3093 3737 3933 4139 2267 8923 3975 4394 4264 Kmeti jske 2536 3905 3062 2593 2658 3550 3675 1781 4339 3627 4129 3260 Rodovitne 1714 1470 0730 0575 1764 2097 1729 1065 1665 1370 3102 1571 Produktivne 1502 1512 0537 0315 1809 2000 1667 1059 1797 0360 2000 1323 Neobdelovalne 0835 1014 1433 0734 1295 1389 1370 1069 0763 2300 1792 1272 Nekmeti jske 0718 0962 1279 0690 1103 1352 1332 0938 0661 2214 1795 1186 Nerodovitne 4657 4626 0364 2843 4788 5651 5759 3514 4536 4521 4183 4131 Njivske — nenj ivske 3709 4234 3772 4274 3772 4598 5450 4844 2068 4522 5751 4272 Njivskotravniške — nenjivskotravniške 1995 2683 2666 2025 3761 2417 2084 3810 1826 2346 3894 2682 Travniške — netravniške 2572 2392 1503 2151 1769 2969 3056 2309 1972 2717 3656 2461 Pašniške — nepašniške 2165 1685 1157 2187 1979 1750 2125 1982 1881 1210 1359 1771 Gozdne — negozdne 5655 4643 2505 3871 5892 6463 6444 6276 3265 4387 7639 5185 Poseljene — neposeljene 3534 3251 2505 3329 2889 3628 2816 3374 2344 4615 5611 3445 Produktivne — neproduktivne 8851 5808 2424 3370 8528 10000 10000 8528 6471 2082 9569 6876 Obdelovalne — neobdelovalne 6745 4137 0231 2188 6322 7712 7552 3374 4363 2483 7917 4820 Kmeti jske — nekmeti jske 3592 4099 3196 3709 3564 4192 4522 3902 2600 4553 5679 3964 Rodovitne — nerodovitne 4553 5013 3994 4576 4450 4997 5384 4772 3598 5370 6565 4843 Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške — gozdne — poseljene — neproduktivne 4505 4006 4307 3062 5478 5564 5138 4757 4512 4612 6225 4742 Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške — gozdne — nerodovitne 3932 3293 3608 2819 4471 4513 4653 4337 3370 3883 5177 4005 Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške — nekmeti jske 2745 2973 3587 2869 3011 3176 3517 3462 2284 3519 4081 3202 Njivske — njivskotravniške — travniške — neobdelovalne 2973 3340 3541 3113 3330 3561 3910 3869 2088 3483 4675 3444 Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške — gozdne 3428 3398 3943 3348 3937 3665 4024 4497 2550 4179 4630 3782 Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške 5373 5147 5400 5268 5682 4967 5622 6132 4832 4225 5748 5309 Njivske — njivskotravniške — travniške 3551 3958 4203 4055 4918 4276 4322 5687 1468 3699 4899 4094 Skupaj (povprečje) 3410 3330 2851 2732 3644 3888 3897 3337 3438 3535 4469 3505 Tabela 5: Rangi kategorij. Table 5: Rank-order of categories. a Površine (kategorije) in rangi kategorij po variablah g c £ S ° •o .S m cO >w cO S > 2 Njivske 4,0 1,0 Nj ivskotravniške 15,0 4,0 Travniške 12,0 15,0 Pašniške 8,0 9,0 Gozdne 25,0 27,0 Poseljene 5,0 5,0 Neproduktivne 1,0 2,0 Nenjivske 34,0 33,0 Nenj ivskotravniške 36,0 36,0 Netravniške 35,0 35,0 Nepašniške 37,0 37,0 Negozdne 23,0 25,0 Neposeljene 32,0 34,0 Obdelovalne 16,0 8,0 Kmeti jske 26,0 18,0 Rodovitne 29,0 30,0 Produktivne 30,0 29,0 Neobdelovalne 31,0 31,0 Nekmeti jske 33,0 32,0 Nerodovitne 9,0 11,0 Njivske — nenj ivske 14,0 12,0 Njivskotravniške — nenjivskotravniške 28,0 24,0 a B, a £ o M o a jD ft & o M o M 0) "ft s o X CB S S .M (D O M O 73 0) 0< a; oj a £ o X o A! 01 a H o -M O a O —i C s o cu 2,0 1,0 3,0 6,0 5,0 3,0 11,0 7,0 15,0 19,0 18,0 24,5 21,0 13,0 14,0 4,0 2,0 4,0 4,0 4,0 24,0 28,0 23,0 23,0 25,0 10,0 5,0 15,0 11,0 15,0 1,0 3,0 1,0 1,5 1,5 30,0 33,0 35,0 33,0 33,0 31,0 36,0 33,0 36,0 36,0 35,0 35,0 36,0 35,0 34,0 37,0 37,0 37,0 37,0 37,0 23,0 22,0 26,0 26,0 24,0 33,0 31,0 34,0 34,0 35,0 11,0 16,0 18,0 18,0 17,0 17,0 21,0 25,0 22,0 21,0 29,0 32,0 30,0 28,0 29,0 32,0 34,0 28,0 29,0 30,0 26,0 29,0 31,0 31,0 31,0 27,0 30,0 32,0 32,0 32,0 34,0 19,0 11,0 7,0 7,0 12,0 7,0 16.0 12,0 9,0 19,0 27,0 17,0 27,0 28,0 10,0 2,0 6,0 5,0 4,1 13,0 2,0 15,5 14,0 10,8 21,0 5,0 5,0 17,0 15,0 5,0 13,0 1,5 6,0 5,5 25,0 27,0 13,0 16,0 23,3 22,0 2,0 3,0 11,0 9,5 1,0 7,0 1,5 1,0 2,0 33,0 35,0 33,0 34,0 33,3 34,0 37,0 36,0 36,0 35,2 36,0 34,0 34,0 35,0 34,9 37,0 36,0 37,0 37,0 36,9 28,0 17,0 23,0 30,0 24,3 35,0 33,0 30,0 29,0 32,7 24,0 4,0 17,0 21,0 15,5 27,0 12,0 20,0 23,0 21,1 30,0 29,0 31,0 27,0 29,5 31,0 28,0 35,0 28,0 30,4 29,0 31,0 27,0 32,0 29,9 32,0 32,0 28,0 31,0 31,0 17,0 9,0 11,0 22,0 14,3 7,0 23,0 10,0 9,0 11,9 16,0 26,0 26,0 25,0 23,9 Travniške — netravniške 24,0 26,0 25,0 26,0 29,0 25,0 23,0 23,0 24,0 24,0 26,0 25,0 Pašniške — nepašniške 27,0 28,0 28,0 24,5 27,0 30,0 27,0 26,0 25,0 32,0 33,0 28,0 Gozdne — negozdne 6,0 10,0 20,5 9,0 6,0 5,0 6,0 3,0 16,0 12,0 4,0 8,9 Poseljene — neposeljene 19,0 22,0 20,5 14,0 24,0 20,0 26,0 19,5 20,0 7,0 13,0 18,6 Produkt ivne — neproduktivne 10,0 7,0 8,0 6,0 13,0 9,0 10,0 8,0 14,0 4,0 7,0 8,7 Obdelovalne — neobdelovalne 17,0 14,0 16,0 10,0 19,0 17,0 13,0 14,0 18,0 9,0 12,0 14,5 Kmeti jske — nekmeti jske 3,0 13,0 36,0 23,0 5,0 3,0 3,0 19,5 11,0 25,0 3,0 13,1 Rodovitne — nerodovitne 2,0 3,0 22,0 12,0 2,0 1,5 1,5 2,0 6,0 29,0 2,0 7,5 Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške —gozdne — poseljene — neproduktivne 11,0 16,0 6,0 17,0 9,0 8,0 11,0 9,0 10,0 8,0 8,0 10,3 Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške — gozdne — nerodovitne 13,0 21,0 13,0 20,0 12,0 14,0 12,0 12,0 15,0 18,0 15,0 15,0 Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške — nekmeti jske 22,0 23,0 14,0 18,0 22,0 24,0 22,0 18,0 21,0 21,0 24,0 20,8 Njivske — njivskotravniške — travniške — neobdelovalne 21,0 20,0 15,0 15,0 20,0 21,0 20,0 15,0 22,0 22,0 19,0 19,1 Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške — gozdne 20,0 19,0 9,0 13,0 14,0 19,0 18,0 11,0 19,0 15,5 20,0 16,1 Njivske — nj ivskotravniške — travniške — pašniške 7,0 6,0 5,0 4,0 8,0 10,0 8,0 4,0 8,0 14,0 10,0 7,6 Njivske — njivskotravniške — travniške 18,0 17,0 7,0 8,0 10,0 16,0 16,0 6,0 30,0 19,0 18,0 15,0 Tabela 6: Rangi variabel Table 6: Rank-order of variables Površine (kategorije) in rangi variabel X po kategori jah u o g g •a .3 a >w S5 > Njivske 9 0 Njivskotravniške 10 0 Travniške g 0 Pašniške 9 q Gozdne 6 0 Poseljene 40 iif Neproduktivne 8 0 Nenjivske 7 o Nenjivskotravniške 9;0 Netravniške 10,0 Nepašniške 3;0 Negozdne 5 o Neposeljene 3 o Obdelovalne 9 o Kmet i jske 10,0 Rodovitne 5 q Produkt ivne 7;0 Neobdelovalne 7;0 Nekmetijske 9,0 Nerodovitne 4;0 Njivske — nenj ivske 10,0 Njivskotravniške — nenjivskotravniške 10,0 c o 03 £ CD O •M O a g o •M O ft g O M 03 g S M 0> "a g o M O •a G S 0) (1) •r~i xfl « a O o o 03 C "c r-t U rS ^ Tj " S "a O o .M a g o o g ai O 2.0 7,0 5,0 4,0 8,0 6,0 10,0 1,0 11,0 3,0 5,0 2,0 11,0 3,0 6,0 9,0 8,0 1,0 7,0 4,0 7,0 9,0 11,0 8,0 4,0 5,0 10,0 1,0 2,0 3,0 10,0 6,0 7,0 5,0 2,0 3,0 8,0 11,0 1,0 4,0 8,0 10,0 11,0 4,0 3,0 5,0 7,0 9,0 2,0 1,0 5,0 10,0 7,0 9,0 6,0 8,0 11,0 1,0 2,0 3,0 9,0 2,5 11,0 6,0 2,5 2,5 5,0 10,0 2,5 7,0 8,0 4,0 10,0 9,0 5,0 3,0 6,0 11,0 1,0 2,0 7,0 2,0 10,0 1,0 6,0 8,0 3,0 11,0 5,0 4,0 8,0 6,0 11,0 7,0 2,0 4,0 5,0 9,0 1,0 3,0 6,0 5,0 9,0 1,0 10,0 8,0 4,0 2,0 7,0 11,0 6,0 10,0 8,0 7,0 3,0 1,0 11,0 4,0 2,0 9,0 10,0 6,0 5,0 7,0 4,0 8,0 9,0 11,0 2,0 1,0 2,0 7,0 10,0 8,0 6,0 4,0 11,0 1,0 5,0 3,0 3,0 7,0 9,0 8,0 6,0 4,0 11,0 1,0 5,0 2,0 7,0 10,0 11,0 3,0 2,0 4,0 9,0 6,0 8,0 1,0 6,0 9,0 11,0 3,0 1,5 5,0 8,0 4,0 10,0 1,5 8,0 3,0 11,0 6,0 4,0 5,0 7,0 10,0 1,0 2,0 7,0 5,0 10,0 6,0 3,0 4,0 8,0 11,0 1,0 2,0 5,0 11,0 10,0 3,0 2,0 1,0 9,0 6,0 7,0 8,0 7,0 8,5 6,0 8,5 4,0 2,0 3,0 11,0 5,0 1,0 4,0 5,0 9,0 3,0 6,0 8,0 2,0 11,0 7,0 1,0 Travniške — netravniške Pašniške — nepašniške Gozdne — negozdne Poseljene — neposeljene Produkt ivne — neproduktivne Obdelovalne — neobdelovalne Kmeti jske — nekmeti jske Rodovitne — nerodovitne Njivske — njivskotravniške — travniške pašniške — gozdne — poseljene — neproduktivne Njivske — njivskotravniške — travniške pašniške — gozdne — nerodovitne Njivske — njivskotravniške — travniške pašniške — nekmeti jske Njivske — njivskotravniške — travniške neobdelovalne Njivske — njivskotravniške — travniške pašniške — gozdne Njivske — njivskotravniške — travniške pašniške Njivske — njivskotravniške — travniške Skupaj (povprečje) 6,0 11,0 8,0 11,0 7,0 11,0 7,0 10,0 8,0 10,0 4,0 10,0 5,0 10,0 7,0 11,0 10,0 9,0 10,0 8,0 8,0 2,0 7,0 5,0 9,0 5,0 8,0 5,0 8,0 6 ,0 8,0 10,0 1,0 5,0 9,0 5,0 6,0 8,0 9,0 5,5 7,0 9,0 7,0 9,0 10,0 5,0 11,0 3,0 11,0 4,0 9,0 7,0 9,0 8,0 10,0 6,0 7,0 3,0 7,0 2,0 3,0 2,0 7,0 3,0 2,0 3,0 3,0 9,0 1,5 1,5 5,0 2,0 4,0 3,0 2,0 3,0 2,0 4,0 3,0 2,0 6,0 4,0 4,0 2,0 7,0 4,0 9,0 4,0 5,0 4,0 7,0 9,0 4,0 6,0 4,0 10,0 5,0 11,0 5,5 7,0 6,0 11,0 6,0 11,0 8,0 6,0 5.0 7,0 5,0 9,0 5,0 11,0 3,0 11,0 2,0 11 ,0 1,0 10,0 1,0 11 ,0 4,0 1,0 10,0 9,0 8,0 1,0 2 ,0 1,0 11,0 3,0 3,0 1,0 2,0 1,0 9,0 1,0 6,0 1,0 7,0 1,0 3,0 1,0 6,0 1,0 3,0 1,0 11,0 2,0 9,0 3,0 6,8 7,3 8,8 5,6 4,3 4,3 6,3 7,7 5,1 2,8 cienti, je p rva sp remen l j ivka za izbrano ka tegor i jo re la t ivno n a j b o l j pomembna . Tako je lahko neka sp remen l j ivka z določeno ka tegor i jo visoko absolutno po- vezana, pa nizko re la t ivno povezana, lahko je ravno obratno, lahko pa sta obe vrs t i povezave visoki ali obe nizki. Ločiti m o r a m o neposredan vpliv sp remen l j ivke na ka tegor i jo in posreden vpliv, ki se lahko izraža na dva nač ina : e n k r a t izbrana sp remen l j i vka pomemb- no vpliva p reko neke d r u g e sp remen l j ivke (korelaci jski koef ic ient je nižji od de janskega pomena spremenl j ivke) , d rugič pa izbrana sp remen l j ivka pomembno vpliva zaradi vpl iva neke d ruge sp remen l j ivke p reko n j e (korelaci jski koeficient je višji od de janskega pomena izbrane spremenl j ivke) . V neka te r ih p r imer ih lahko h i t ro ugotovimo, ali neka sp remen l j i vka vpl iva neposredno (dejansko), ali pa samo posredno (navidezno) zaradi vpl iva neke d ruge sp remen l j i vke p reko n je . V večini p r i m e r o v pa je težko določiti delež posrednega in delež neposrednega vpliva. P r i t em n a m lahko pomaga parc ia lna korelaci ja , pr i ka te r i i z računamo vpl iv neke spremenl j ivke , po tem ko smo izločili vpl iv ene ali več drugih. Ker v pok ra j i n i sko ra j nobena sp remen l j i vka ni neodvisna, korelaci jski koeficient sam po sebi še ne pomeni višine vpl iva oziroma odvisnosti . Zato po jma vpl iv in odvisnost n a j v e č k r a t z a m e n j a m o s po jmom povezanost . 2.1. KAMNINE IN RELIEF ALI LITO-MORFOSUBSISTEM Pr i l i to -morfosubs is temu smo izbral i št ir i sp remenl j ivke : naklon, nadmor - sko višino, l i tokomplekse in morfokomplekse . 2.1.1. Nadmorska višina Povprečna n a d m o r s k a višina P o k o k r j a je sko ra j 950 m, ka r je podobno, kot vel ja za Gorenjsko , in sko ra j še e n k r a t več, kot ve l j a za Slovenijo. Pod 600 m n a d m o r s k e višine j e 34,9 %> porečja (30 %> Goren j ske ( G a m s , 1981), nad Tabela 7: Razredi nadmorske višine. Table 7: Classes of altitude. Razred v m 1. 399 in pod 2. 400—499 3. 500—599 4. 600—799 5. 800—1199 6. 1200—1599 7. 1600 in nad Skupaj Površina v ha, % . absolutna delež Prevladujoča osnovna kategorija celotne rabe 558 5 493 1 742 2 054 7 324 3 015 2 144 2.5 24,6 7,8 9,2 32,8 13,5 9.6 poseljene površine gozdne površine gozdne površine gozdne površine gozdne površine gozdne površine kmetijske rabe njivske površine njivske površine njivskotrav. površine travniške površine travniške površine pašniške površine 22 330 100,0 gozdne površine o r - _ i . .. w j / u u i u i v ^ v; i. neproduktivne površine pašniške površine travniške površine 1600 m pa 9 , 6 % P o k o k r j a ( 9 , 2 % Gorenjske) . Ker je do višine 600 m možno goji t i p rak t ično še vse nižinske ku l ture , je z v idika nadmorsk ih višin dobra t r e t j i na porečja p r i m e r n a za pol jedels tvo. Nadmorske višine smo združil i v sedem razredov (tabela 7). Razporedi tev ka tegor i j po razred ih ( tabela 8) pokaže sledeče: vse n j ivske površ ine so pod 600 m, vse n j ivsko t ravn i ške in posel jene pod 1200 m, vse t r av - niške pod 1600 m, vse nep roduk t ivne površ ine pa nad 800 m n. v. (večina nad Tabela 8: Nadmorska višina in raba tal Table 8: Altitude and land use P o v r š i n e ( k a t e g o r i j e ) v h a Razredi v metrih n ? l v " . . . nepro- « e ^ . J ™ ; P — " gozdne duktiv- skupaj ške 399 in pod 162 42 13 0 36 0 301 558 400— 499 1001 430 989 5 2 327 0 741 5 493 500— 599 99 252 80 1 1 155 0 155 1 742 600— 799 0 95 216 34 1 523 0 186 2 054 800—1199 0 174 288 260 6 354 37 213 7 324 1200—1599 0 0 33 383 2 353 246 0 3 015 1600 in nad 0 0 0 121 69 1 954 0 2 144 Skupaj 1262 997 1617 804 13 817 2 237 1 596 22 330 D e l e ž i v t i s o č i n k a h p o k a t e j * o r i j a h 399 in pod 290 82 23 0 65 0 540 1 000 400— 499 182 78 180 1 424 0 135 1 000 500— 599 57 145 46 0 663 0 89 1 000 600— 799 0 46 105 17 741 0 91 1 000 800—1199 0 24 39 35 868 5 29 1 000 1200—1599 0 0 11 127 783 82 0 1 000 1600 in nad 0 0 0 56 32 912 0 1 000 Skupaj 57 4) 72 36 619 100 71 1 000 D e l e ž i v t i s o č i n k a h p o r a z r e d i h 399 in pod 128 46 8 0 3 0 189 25 400— 499 793 431 612 6 168 0 464 216 500— 599 79 253 49 1 84 0 97 78 600— 799 0 95 134 42 110 0 117 92 800—1199 0 175 177 323 460 17 133 328 1200—1599 0 0 20 477 170 110 0 135 1600 in nad 0 0 0 151 5 873 0 96 Skupaj 1000 1000 1000 1000 1 000 1 000 1 000 1 000 1600 m). N a j b o l j enakomerno so p r eko raz redov razpore jene t r avn i ške in gozdne površine. Da bi odkril i , če je ločnica 600 m n. v. pomembna tud i v P o k o k r j u , smo porečje razdeli l i po 600-metrski izohipsi in izračunal i povezanost te m e j e n a j - p r e j z n j ivsk imi površ inami , po tem pa še s k u p a j z n j ivsk imi in n j i v sko t r av - niškimi površ inami . Prv ič smo dobili kore lac i jski koef ic ient 1,0000, drugič pa 0,8612, ka r je še vedno zelo visoka vrednost . To p o t r j u j e p c m e n 600 m n. v.. Na podoben način smo ugotovili povezanost m e j e 1600 m z gozdnimi po- vrš inami. Kore lac i j sk i koeficient je v t em p r i m e r u 0,9102. Tabela 9: Kategorije s srednjo, visoko in zelo visoko povezanostjo z nadmorsko višino Table 9: Categories of the middle, high and very high connection with altitude Rang Kategorija Vrednost korelacijskega koeficienta 1. Neproduktivne površine ZV 2. Rodovitne — nerodovitne površine ZV 3. Kmetijske — nekmetijske površine V 4. Njivske površine S 5. Poseljene površine s 6. Gozdne — negozdne površine s 7. Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške površine s 8. Pašniške površine s 9. Nerodovitne površine s 10. Produktivne — neproduktivne površine s 11. Travniške površine s 12. Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške — gozdne — poseljene — neproduktivne površine s Nadmorska višina ima v abso lu tnem smislu (tabeli 4 in 9) vel ik pomen za določanje nep roduk t ivn ih površin, ka te r ih delež z n j eno višino narašča , za razmest i tev rodovi tn ih-nerodovi tn ih , pa tud i kme t i j sk ih -nekmet i j sk ih površin. P o m e m b n a je tud i povezanost z n j iv sk imi in posel jenimi površ inami , ka te r ih delež z nadmorsko višino pada. Od osnovnih ka tegor i j j e n a j m a n j povezana z gozdnimi površ inami . Rela t ivno (tabela 6) je p o m e m b n a pr i pašn išk ih-nepaš- niških, pašniških in nepose l jen ih površ inah . Od osnovnih ka tegor i j j e n a j m a n j p o m e m b n a za n j ivsko t ravn i ške površine. N a d m o r s k a višina je povezana s ka- tegor i jo osnovnih površ in (K 31) z v rednos t jo S. To jo uvršča na peto mesto med n a r a v n i m i sp remenl j ivkami , glede na povprečen kore lac i jski koeficient z upoš t evan j em vseh ka tegor i j pa na čet r to mesto. Pomen n a d m o r s k e višine je to re j za n e k a t e r e ka tegor i j e velik, v splošnem pa povprečen. Tes t i r an je ko- re lac i j sk ih koef ic ientov (B 1 e j e c , 1976) med n a d m o r s k o višino in ka t ego r i j ami je pokazalo, da so p r a v vsi koeficient i s ta t is t ično pomembni . To pomeni , da je pr i nobeni ka tegor i j i ne smemo zanemar i t i . 2.1.2. Naklon Povprečen nak lon P o k o k r j a je s labih 45 °/o, Goren j ske pa dobr ih 45 °/o. To so m a j h n e razlike. Glede na nak lone je t r e t j i n a P o k o k r j a p r i m e r n a za orno pol jedels tvo in polovica za ekonomično kmet i j s tvo . Tako je nak lon večj i za- v i ra ln i m o m e n t za kmet i j s tvo kot n a d m o r s k a višina. Tabela 10: Razredi naklona Table 10: Classes of incline Raz- red v'%> Površina v ha, °/o Prevladujoča osnovna kategorija absolutna delež celotne rabe kmetijske rabe 1. 0— 9 4 019 18,0 njivske površine njivske površine 2. 10—19 3 417 15,3 gozdne površine njivskotravniške površ. 3. 20—39 3 193 14,3 gozdne površine travniške površine 4. 40—59 4 890 21,9 gozdne površine pašniške površine 5. 60—99 5 672 25,4 gozdne površine pašniške površine 6. 100 in nad 1 139 5,1 neproduktivne površine pašniške površine Skupaj 22 330 100,0 gozdne površine travniške površine Naklone smo določevali na osnovi r azda l j e med 20-metrskimi izohipsami na topografsk i ka r t i 1 : 50 000 (Geodetski zavod SRS) in j ih glede na i z računan i t angens združi l i v šest raz redov (tabela 10). P r v i raz red omogoča vses t ransko rabo tal. Zgorn j a m e j a d rugega raz reda p reds t av l j a pr ibl ižno me jo modernega ornega pol jedels tva . V t r e t j e m raz redu so ugodne možnost i za t r avn i ške in pašniške površine. Na nak lon ih če t r tega raz reda je paša že otežkočena, več je živali un i ču j e jo rušo in pospešu je jo erozijo. V pe tem raz redu so možnost i za gozd, v šesti razred pa spada jo na jv i š j i in n a j b o l j s t rmi deli Storžiške skup ine in Gr in tovcev. V razporedi tv i ka tegor i j po razred ih ( tabela 11) so vse n j ivske površ ine pod nak lonom 40 % (99,3 °/o pod 20 %), 97,5 % n j ivsko t ravn i šk ih površ in pod 40 %>, 91,9 °/o t r avn i šk ih pod 60 °/o, večina nep roduk t ivn ih površ in pa je nad nak lonom 60 % . Več kot t r i če t r t vseh površ in z nak lonom nad 100 %> zaseda jo n e p r o d u k t i v n e površine, pašnik i sko ra j nič, pet ino površ ine pa porašča jo gozdovi. P r i nak lonu smo preveri l i , ali drži, da je nak lon 20 %> ali 12° m e j a za mo- derno orno pol jedels tvo. Upošteval i smo razporedi tev n j ivsk ih površ in in dobili kore lac i jski koef ic ient 0,9882. To pomeni, da je tud i v P o k o k r j u nak lon 20 % p o m e m b n a mejn ica za n j ive . Tabela 11: Naklon in raba tal Table 11: Incline and land use P o v r š i n e ( k a t e g o r i j e ) v h a R a z r e d i v odstotkih n j i v s k e T a t 0 " trav- pašni- g Q z d n e ^ T v - skupaj niške m s K e S K e ne 1 ] e n e 0— 9,9 1046 263 769 0 1 009 0 932 4 019 10—19,9 207 517 334 21 1 902 7 399 3 417 20—39,9 9 162 213 85 2 547 36 141 3 193 40—59,9 0 20 169 229 4 134 251 87 4 890 60—99,9 0 5 132 463 3 981 1054 37 5 672 100 in nad 0 0 0 6 244 889 0 1 139 Skupaj 1262 937 1617 801 13 817 2237 1596 22 330 D e l e ž i v t i s o č i n k a h p o k a t e g o r i j a h 0— 9,9 260 66 1C1 0 251 0 232 1 003 10—19,9 61 163 C8 6 557 2 116 1 000 20—39,9 3 51 67 26 798 11 44 1 000 40—59,9 0 4 35 47 845 51 18 1 000 60—99,9 0 1 23 82 702 186 6 1 000 100 in nad 0 0 0 5 214 781 0 1 000 Skupaj 57 45 72 36 619 100 71 1 000 D e l e ž i v t i s o č i n k a h p o r a z r e d i h 0— 9,9 829 264 476 0 73 0 584 180 10—19,9 164 549 207 26 138 3 250 153 20—39,9 7 162 132 106 184 16 88 143 40—59,9 0 20 104 285 299 112 55 219 60—99,9 0 5 81 576 288 471 23 254 100 in nad 0 0 0 7 18 398 0 51 Skupaj 1000 1000 1000 1000 1 000 1000 1000 1 000 Naklon je v abso lu tnem smislu (tabeli 4 in 12) na jbo l j povezan z n j ivsk imi in nep roduk t ivn imi površ inami . Delež p rv ih se veča z m a n j š a n j e m naklona , delež d rug ih pa z n jegov im večanjem. Naklon je pomemben tudi za razmest i tev posel jenih površ in in za razmest i tev osnovnih ka tegor i j v okvi ru kmet i j sk ih (K 36) in obdelovalnih (K 37), pa tudi za razmes t i tev osnovnih ka tegor i j v okvi ru ka tegor i je osnovnih površin (K 31). Od osnovnih ka tegor i j je n a j m a n j pomem- ben za gozdne površine. Relat ivno (tabela 6) je naklon pomemben p r i n j ivskih , obdelovalnih in kmet i j sk ih površ inah. Nadmorska višina in nak lon nista po pomembnos t i pr i nobeni ka tegor i j i na z a d n j e m mestu. Glede na povezanost Tabela 12: Kategorije s srednjo, visoko in zelo visoko povezanostjo z naklonom Table 12: Categories of the middle, high and very high connection with incline Rang Kategorija Vrednost korelacijskega koeficienta 1. Njivsko površine V 2. Neproduktivne površine V 3. Rodovitne — nerodovitne površine s 4. Njivskotravniške površine s 5. Poseljene površine s 6. Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške površine s 7. Produktivne — neproduktivne površine s 8. Obdelovalne površine s 9. Pašniške površine s 10. Gozdne — negozdne površine s 11. Nerodovitne površine s 12. Njivske — nenjivske površine s 13. Kmetijske — nekmetijske površine s 14. Obdelovalne — neobdelovalne površine s 15. Travniške površine s 16. Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške — gozdne — poseljene — neproduktivne površine s 17. Njivske — njivskotravniške — travniške površine s 18. Kmetijske površine s s ka tegor i jo osnovnih površ in (K 31) je nak lon v okvi ru n a r a v n i h sp remen l j i vk na sedmem, po povprečnem kore lac i j skem koef ic ientu za vse ka tegor i j e pa na šestem mestu . Naklon je po pomembnos t i na splošno za nadmorsko višino. Če pa upoš tevamo zgolj pomen nak lona za posamezne osnovne kategor i je , je po- m e m b n e j š i od n a d m o r s k e višine, posebno za n j iv ske in n j ivsko t ravn i ške po- vršine. Pomembne j š i je tudi za razporedi tev osnovnih ka tegor i j v okvi ru ob- delovalnih površin (K 37). Naklon je to re j pomembne j š i od n a d m o r s k e višine p redvsem za n a j b o l j in tenz ivne in za družbo tud i n a j b o l j pomembne ka tegor i je . Iz tega bi lahko tud i zaključil i , da vpl iva n a d m o r s k a višina bolj splošno, regio- nalno, nak lon pa bol j lokalno, v drobnem. Tudi pr i nak lonu so vsi kore lac i j sk i koef ic ient i s tat is t ično pomembn i in p o t r j u j e j o n jegovo pomembnost . 2.1.3. Morfokompleksi Izdvoji l i smo t r i osnovne mor fokomplekse (tabela 13). Ravninsko-lcotl inski kompleks p reds tav l j a dobro t r e t j i no p o k r a j i n e in bi ga lahko razdelil i na t r i podt ipe: — wi i rmske p rodne terase, ki ima jo nak lone le do n e k a j ods totkov in da- je jo videz zares r avne pokra j ine , Tabela 13: Morfokompleksi Table 13: Morphocomplexes Površina v ha, Prevladujoča osnovna kategorija Morfokompleksi absolut- na delež celotne rabe kmetijske rabe 1. 2. 3. ravninsko-kotlinski gričevnato-prigorski hribovsko-gorski 4 859 2 854 14 617 21.7 12.8 65,5 gozdne površine gozdne površine gozdne površine njivske površine njivskotravniške površ. travniške površine Skupaj 22 330 100,0 gozdne površine travniške površine — holocenske p rodne terase, ki ima jo ponekod nak lone tud i nad 10 %, k a r je posledica os tankov mr tv ih s t rug, zasut ih meandrov , po l te ras in sploh mla - dega e roz i j sko-akumulac i j skega de lovan ja in — kong lomera tne terase, k j e r nakloni lokalno presežejo tud i 20 % (vrtače). Gr ičevnato p r i g o r j e pomeni prehod iz r avn inskega v hr ibovi t svet. Znači lni so zaobl jeni t e rc ia rn i grički, grušč in vrša j i , ki z m a n j š u j e j o nak lone gorskega vznožja. Hr ibovsko-gorski mor fokompleks za j ema ves gora t i in hr ibovski svet. Znači lne so več je n a d m o r s k e višine in na jveč j i nakloni . Edino tu so ponekod izrazito severne ekspozicije. Sorazmerno globoke in ozke doline z m a n j š u j e j o ekološke ugodnost i ostal ih t r eh ekspozicij , še posebno v h ladn i polovici leta, ko zaradi n izkega sonca niti p r i so jna pobočja ne dobi jo veliko sončne energi je . T re t j i mor fokompleks je n a j m a n j , ravninsko-kot l insk i pa n a j b o l j ugoden za rabo. Zato so v n j e m koncen t r i r an i mnogi družbeni elementi , k a r pa pomeni veliko neva rnos t za r u š e n j e pok ra j in skega ravnotež ja . Po mor fokompleks ih so le gozdne in deloma tudi t r avn i ške površ ine raz- po re j ene so razmerno enakomerno (tabela 14). Nj ivsk ih površ in ni v hr ibovsko- gorskem, pašnišk ih površ in pa v ravn insko-ko t l inskem morfokompleksu . Ne- p roduk t ivne površ ine so samo v n a j v i š j e m morfokompleksu . Pose l jene po- vrš ine niso r azpo re j ene tako neenakomerno , kot bi morda pr ičakoval i . Ce pa upoš tevamo gostoto poselitve, pa se pokažejo pr ičakovano vel ike razlike. Morfokompleks i so v abso lu tnem smislu (tabeli 4 in 15) n a j b o l j pomembni za razmes t i tev neproduk t ivn ih , n j ivskih , n j ivsko t ravn i šk ih in pašniških površin. Le s sedmimi ka tegor i j ami ima jo povezavo z v rednos t jo ZV, V ali S, ka r je n a j m a n j od vseh spremenl j ivk . Od osnovnih ka tegor i j so n a j m a n j povezani z gozdnimi površ inami . V re l a t ivnem smislu (tabela 6) je relief pomemben za n j ivsko t ravn i ške in nen j iv sko t r avn i ške površine, ka tegor i jo osnovnih kme- t i j skih površ in z nekmet i j sk imi površ inami (K 33), nep roduk t ivne in neobde- lovalne površ ine . Š t i r ik ra t je relief na z a d n j e m mestu, od tega tudi pr i ne- rodovi tn ih površ inah . To je razuml j ivo , sa j se po jav i jo te tako v hr ibovsko- gorskem mor fokompleksu (kot neprodukt ivne) , kot tudi v ravn insko-ko t l inskem (kot pose l jene površine). S ka tegor i jo osnovnih površin (K 31) so mor fokom- pleksi povezani z v rednos t jo S. To j ih uvršča na šesto mesto med n a r a v n i m i Tabela 14: Morfokompleksi in raba tal Table 14: Morphocomplexes and land use P o v r š i n e ( k a t e g o r i j e ) v h a K o m p l e k s i njiv- ske nj iv- sko- trav- niške t rav- niške pašni- ške gozdne nepro- duk- tivne pose- l jene skupaj Ravninsko-kotlinski 1043 207 689 0 2 158 0 762 4 859 Gričevnato-prigorski 219 531 249 57 1 324 0 474 2 854 Hribovsko-gorski 0 259 679 747 10 335 2237 360 14 617 Skupaj 1262 997 1617 804 13 817 2237 1596 22 330 D e l e ž i v t i s o č i n k a h p o k o m p l e k s i h Ravninsko-kotlinski 214 43 142 0 441 0 157 1 000 Gričevnato-prigorski 77 186 87 20 464 0 166 1 000 Hribovsko-gorski 0 18 46 51 707 153 25 1 000 Skupaj 57 45 72 36 619 100 71 1 000 D e l e ž i v t i s o č i n k a h p o k a t e g o r i j a h Ravninsko-kotlinski 826 208 426 0 156 0 477 217 Gričevnato-prigorski 174 532 154 71 96 0 297 128 Hribovsko-gorski 0 260 420 929 748 1000 226 655 Skupaj 1000 1000 1000 1000 1 000 1000 1000 1 000 Tabela 15: Kategorije s srednjo, visoko in zelo visoko povezanostjo z morfokompleksi Table 15: Categories of the middle, high and very high connection with morpho- complexes Vrednost Rang Kategorija korelacijskega koeficienta 1. Neproduktivne površine V 2. Njivske površine V 3. Njivskotravniške površine V 4. Pašniške površine V 5. Njivske — njivskotravniške — travniška — pašniške površine S 6. Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške — gozdne — poseljene — neproduktivne površine S 7. Njivske — njivskotravniške — travniške površine S sp remenl j ivkami . Po povprečnem koef ic ientu so še za mesto nižje. Morfokom- pleksi so to re j m a n j pomembni od svojih ses tavnih delov: n a d m o r s k e višine in naklona. To je ponoven dokaz, da n a d m o r s k a višina in nak lon vpl ivata na rabo tal na različen način. Morfokompleks i , ki so nekakšno povpreč je obeh spremenl j ivk , pa dosegajo zato m a n j š e kore lac i jske koeficiente. Relief je po- m e m b n o povezan tud i z neka te r imi d rug imi sp remenl j ivkami , ki so za rabo tal pomembne j še od n jega . Pos redno povezanost (vpliv) p reko drug ih spre- menl j ivk pa težko izmerimo in ovrednot imo. Relief je vel ikega pomena za s t r uk - turo, d inamiko in akt ivnost p reb iva l s tva (P e r k o , 1987), z rabo tal v Po- k o k r j u pa je v p r i m e r j a v i z ostal imi sp remen l j i vkami neposredno m a n j povezan, ka r je v n a s p r o t j u z neka te r imi drugimi pokra j inami (npr. vinogradniškimi) . K l j u b t emu pa opozar ja ta na pomembnos t re l iefa za rabo tal dejs tvi , da je relief zelo pomemben za posamezne ka tegor i j e in tudi za n o t r a n j o razporedi tev osnovnih ka tegor i j v okvi ru rodovi tnih , kmet i j sk ih in obdelovalnih površin, in da so sko ra j vsi korelaci jski koeficient i s tat ist ično pomembni . 2.1.4. Litokompleksi Litološka zgradba P o k o k r j a je zelo pes t ra (geološka ka r t a 1 : 100 000 (listi Celovec, Ravne, K r a n j in L jub l jana) , S i f r e r , 1969, M e z e , 1974). Zato smo izdvojil i ka r osem l i tokompleksov (tabela 16). Tabela 16: Litokompleksi Table 16: Litocomplexes Površina v ha, Prevladujoča osnovna kategorija Litokompleksi absolut- na delež celotne rabe kmetijske rabe 1. Magmatskih kamnin 670 3,0 gozdne površine travniške površine 2. Skrilavca 1 675 7,5 gozdne površine travniške površine 3. Apnenca in dolomita 7 101 31,8 gozdne površine pašniške površine 4. Laporja 3 171 14,2 gozdne površine njivskotravniške površ. 5. Moren 223 1,0 poseljene površine njivskotravniške površ. 6. Grušča 3 681 16,5 gozdne površine njivskotravniške površ. 7. Konglomerata 2 523 11,3 gozdne površine travniške površine 8. Proda 3 283 14,7 njivske površine njivske površine Skupaj 22 330 100,0 gozdne površine travniške površine Morenskih površ in je n a j m a n j od vseh. Po geološki ka r t i so okoli vasi Gozd in od Zgorn jega Jezerskega prot i Makekovi kočni. Magmatsk ih k a m n i n t r i asne s tarost i j e p r a v tako malo. Sem smo priš tel i porf i r , kera tof i r , diabaz in tufe . P o j a v l j a j o se med Ravensko in Makekovo Kočno, v poreč ju Reke, severovzhod- no od Tupalič, n a j v e č pa j ih je južno od potoka Vobence prot i S u h e m u dolu in Kalškemu grebenu. Karbonski skrilavec je severno od Jezernice in ob Kokri do sotočja z Jezernico. Ponekod sta pr imešana peščenjak in konglomerat. Triasni lapor je po sestavi zelo pester, s primesjo apnenca in (ali) dolomita. Večje po- vršine so na desnem delu porečja med sotočjem Jezernice in Kokre in nasel jem Zgornja Kokra. Oligocenski lapor s primesmi peščenjaka, glin, konglomerata in apnenca je ob vznožju Storžiške skupine od nasel ja Senično čez nasel ja Golnik, Gorice in Trstenik do Bašlja. Apnenec in dolomit zavzemata t re t j ino pokraj ine. Iz apnenca so predvsem Grintovci, Storžiška skupina pa je v višj ih delih iz apnenca in dolomita, v nižjih pa iz dolomita. Grušč je sklenjen ob vznožju Storžiške skupine in Grintovcev. Večinoma je karbonaten (Š i f r e r , 1969, M e z e , 1974). Konglomerat je na desetini porečja. J e fluvioglacialnega izvora, predwiirmske starosti in v glavnem karbonaten (Š i f r e r , 1969). P re - v laduje od naselij Mlaka in Kokrica proti Dupljam, od Tenetiš proti Pangršici in od Suhe in Bobovka proti Zgornji Beli. Prod je na široko ob Kokri vse od Preddvora do Kran ja , ob pri tokih Kokre pa ga je nekoliko manj . J e v glav- nem fluvioglacialnega izvora in karbonaten, wiirmski ali mlajš i ( Š i f r e r , 1969, M e z e , 1974). Pokokr je ima neka j m a n j apnenca in dolomita, zato pa več konglomerata, proda in grušča kot Gorenjska. V ekološkem smislu je litološka sestava porečja kar ugodna, saj prepustne kamnine, ki zavzemajo skoraj 90 %> porečja, omogočajo hiter odtok padavinske vode. Na mladih naplavinah ni debelejših prsti, ki bi zadrževale preveč vode. V sušnih predelih bi bila taka sestava neugodna. Travniške, gozdne in poseljene površine so sorazmerno enakomerno raz- porejene preko večine litokompleksov, ne pa njivske, nj ivskotravniške, pašni- ške in neprodukt ivne površine (tabela 17). Na produ je polovica vseh po- seljenih in kar t r i četr t ine vseh njivskih površin, kar pomeni, da so prodna tla na jbol j intenzivno rabl jena. Kako je kislost kamnin povezana z nj ivskimi površinami? Kamnine smo razdelili na kisle in nekisle in tako dobili korelacijski koeficient 0,6471, kar je visoko, vendar ne tako kot za povezanost nadmorske višine 600 m in 1600 m in naklona 20 °/o. To pomeni, da so nj ivske površine sicer v precejšnj i mer i odvisne od kislosti kamnin, da pa se ob ugodnih drugih pogojih lahko pojavijo tudi na kislih kamninah. Na kislih kamninah je le 6,6 % vseh nj ivskih površin. Litokompleksi so v absolutnem smislu (tabeli 4 in 18) povezani z v red- nostjo Z V, V ali S le z osmimi kategorijami. Kamnine so pomembne na jbo l j za njivske, pašniške in neprodukt ivne površine, važne pa so tudi za no t ran jo razmesti tev osnovnih kategori j v okviru kmeti jskih površin (K 31). Tudi li to- kompleksi so od osnovnih kategorij n a j m a n j povezani z gozdnimi, potem pa s t ravniškimi površinami. To smo pričakovali, saj so prav gozdne in t ravniške površine od vseh osnovnih kategorij n a j m a n j odvisne od kamninske podlage. Litokompleksi so relat ivno na jbol j pomembni (tabela 6) za razmesti tev pašni- ških-nepašniških površin (K 24). Kar desetkrat so na zadnjem mestu. Od zdaj obravnavanih variabel so n a j m a n j pomembna spremenlj ivka, saj so od vseh n a j m a n j povezani s kategori jo osnovnih površin (K 31), pa še povprečen kore- 10 Geografsk i zbornik 1 4 5 Tabela 17: Litokompleksi in raba tal Table 17: Litocomplexes and land use K o m p l e k s i P o v r š i n e ( k a t e g o r i j e ) v h a njiv- ske nj iv- sko- trav- niške trav- niške pašni- ške gozd- ne nepro- duk- tivne pose- ljene skupaj Magmatskih kamnin 2 0 63 5 589 0 11 670 Skrilavca 0 11 86 26 1 396 135 21 1 675 Apnenca in dolomita 0 66 194 675 4 396 1709 61 7 101 Laporja 82 382 172 45 2 232 65 193 3 171 Moren 0 31 25 0 70 0 97 223 Grušča 24 143 136 53 2 785 328 215 3 684 Konglomerata 216 81 368 0 1 661 0 197 2 523 Proda 938 283 573 0 688 0 801 3 283 Skupaj 1262 997 1617 804 13 817 2237 1596 22 330 D e 1 e ž i v t i s i 3 č i n k a h p o k a t e i g o r i j a h Magmatskih kamnin 3 0 94 7 879 0 17 I 000 Skrilavca 0 7 51 16 833 81 12 1 000 Apnenca in dolomita 0 9 27 95 619 241 9 1 000 Laporja 26 120 54 14 704 21 61 1 000 Moren 0 139 112 0 314 0 435 1 000 Grušča 7 39 37 14 756 89 58 1 000 Konglomerata 86 32 146 0 658 0 78 1 000 Proda 286 86 174 0 210 0 244 1 000 Skupaj 57 45 72 36 619 100 71 1 000 D e 1 e ž i V t i s i o č i n k a h p o k o m p l e k s i h Magmatskih kamnin 2 0 39 6 43 0 7 30 Skrilavca 0 11 53 32 101 60 13 75 Apnenca in dolomita 0 66 120 840 318 764 38 318 Laporja 65 383 106 56 161 29 121 142 Moren 0 31 15 0 5 0 61 10 Grušča 19 144 84 66 202 147 135 165 Konglomerata 171 81 228 0 120 0 123 113 Proda 743 284 355 0 50 0 502 147 Skupaj 1000 1000 1000 1000 1 000 1000 1000 1 000 Tabela 18: Kategorije s srednjo, visoko in zelo visoko povezanostjo z litokompleksi. Table 18: Categories of the middle, high and very high connection with litocomplexes. laci jski koeficient je na jn iž j i . Zato pa je povezanost z neka te r imi ka t egor i j ami nadpovprečno visoka (predvsem z n j ivsk imi in pašnišk imi površinami) . Omeni t i m o r a m o tudi posreden vpl iv kamninske osnove p r eko prst i . Naklon in n a d - morska višina sta na splošno bol j pomembn i sp remen l j ivk i od m o r f o in l i to- kompleksov, čeprav sta p rv i dve bol j e lementarn i , d rug i dve pa bol j kompleksn i spremenl j ivk i . 2.2. OZRAČJE ALI AEROSUBSISTEM P o k o k r j e je p rehumidno , ka r pomeni, da je evapo t ransp i rac i j a v vseh m e - secih n iž ja od množine padav in in da ima jo vsi meseci padav insk i presežek. Jesen je toplejša od pomladi , p rv i padav insk i m a k s i m u m je novembra , d rug i jun i ja , p r i m a r n i nižek je j e n u a r j a ali f a b r u a r j a , s e k u n d a r n i pa zgodaj v jeseni, dni s padav inami (nad 0,1 m m na dan) je okrog 150 ( B e r n o t , 1981). Tabela 19: Srednji pretoki. Table 19: Annual runoffs. Rang Kategorija Vrednost korelacijskega koeficienta 1. Njivske površine 2. Pašniške površine 3. Neproduktivne površine 4. Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške površine 5. Poseljene površine 6. Produktivne — neproduktivne površine 7. Njivske — nenjivske površine 8. Obdelovalne površine V V S S S S S S Vodotok (lokacija) Porečje v km2 Srednji Specifični Vodni pretok vodni odtok odtok v m3/s v l/km2 s v mm Kokra (Spodnja Kokra) Kokra (Preddvor) Kokra (Britof) Kokra (Kranj, izliv) Bistrica (izliv) Suha (izliv) Bela (izliv) Rupovščica (izliv) 112,2 127.3 156.4 223,3 3,7 11,2 60,7 8,0 0,14 0,07 0,24 0,95 5,05 5,42 5,49 6,54 45.0 42,6 35.1 29.3 17.5 18,9 21.4 15.6 1419 1343 1107 924 552 597 676 494 10» 147 2.2.1. Klimakompleksi Na osnovi razl ik v podneb ju smo izločili pet k l imakompleksov (tabela 20), ki smo j ih zaradi p o m a n j k a n j a us t rezne te rminologi je deloma poimenoval i z us t reznimi geomorfološkimi izrazi (podobno smo moral i n a p r a v i t i še v n e k a j p r imer ih pri d rug ih spremenl j ivkah) . Poda tk i so za obdobje 1930—1960 (F u r - l a n , 1965). Tabela 20: Klimakompleksi. Table 20: Climacomplexes. Površina v ha, Prevladujoča osnovna kategorija Klimakompleksi absolut- na delež celotne rabe kmetijske rabe 1. Kotlinsko-ravninski 2. Toplega pasu 3. Hribovja in sredogorja 4. Gorske kotlinice 5. Visokogorski 4 859 2 854 11 098 641 2 878 21.7 12.8 49,7 2,9 12,9 gozdne površine gozdne površine gozdne površine gozdne površine neprodukt. povr. njivske površine njivskotravniške povr. travniške površine njivskotravniške povr. pašniške površine Skupaj 22 330 100,0 gozdne površine travniške površine Kot l insko- ravn insk i k l imakompleks zavzema spodnj i del K r a n j s k e g a polja . Na leto dobi okoli 1400 do 1500 m m padavin , od tega v vegetac i j sk i dobi okoli 800 mm. S r e d n j a le tna t e m p e r a t u r a je okrog 8° C, v vege tac i j skem obdobju pa okrog 14° C. Nad 10° C je okrog 160 dni na leto. Ampl i t uda med s redn j imi le tnimi min ima ln imi in maks ima ln imi t e m p e r a t u r a m i znaša okrog 11° C. J e n a j m a n j p e r h u m i d e n k l imakompleks , ima pa n a j v e č j e le tne ampl i tude in zna- čilne t e m p e r a t u r n e inverzi je . P a d a v i n ima od vseh k l imakompleksov n a j m a n j , s r e d n j a le tna t e m p e r a t u r a zaos ta ja za topl im pasom. P r i m e r je pos ta ja Brnik , ki je le malo izven Pokokr j a , a v is tem k l imakompleksu . Topli pas zavzema p redvsem podnožje Storžiške skupine . Dobiva okoli 1600 m m padav in na leto in okrog 900 m m v vegetaci jski dobi. S r e d n j e l e tne t e m p e r a t u r e so okrog 9° C, v vegetac i j sk i dobi pa okrog 15° C. T e m p e r a t u r o nad 10° C ima 170 do 180 dni. Ampl i t uda je okoli 9° C. J e na j top le j š i k l ima- kompleks z n a j m a n j š i m i ampl i tudami . Po pe rhumidnos t i in p a d a v i n a h je p red ko t l insko- ravn insk im k l imakompleksom. To je za ž iv l jen je l jud i n a j b o l j ugoden k l imakompleks . P r e d s t a v l j a ga pos t a j a Golnik. Hr ibov je in gorov je zavzemata svet iznad toplega pasu in pod visoko- gorskim pasom. Dobivata čez 1600 m m padav in na leto in čez 900 m m v vege- tac i j skem obdobju . S r e d n j e le tne t e m p e r a t u r e so okrog 8° C in m a n j , v vege- taci jski dobi pa pod 13° C. T e m p e r a t u r n i p r a g nad 10° C znaša že pod 150 dni na leto. Ampl i t uda je okrog 10° C. Delno ga p reds tav l j a pos ta ja Kokra , ki je povsem v dolini in ima zato m a n j padav in ( P o l a j n a r , 1957). Tabela 21: Klimakompleksi in raba tal. Table 21: Climacomplexes and land use. p o v r š i n e (k a t e g o r i j e) v ha K o m p l e k s i njivske njiv- sko trav- niške trav- niške pašni- ške gozdne nepro- duk- tivne pose- ljene skupaj Kotlinsko-ravninski 1043 207 689 0 2 158 0 762 4 859 Toplega pasu 219 531 249 57 1 324 0 474 2 854 Hribovja in sredogorja 0 45 585 389 9 837 33 209 11 098 Gorske kotlinice 0 214 94 0 182 0 151 641 Visokogorski 0 0 0 358 316 2204 0 2 878 Skupaj 1262 997 1617 804 13 817 2237 1596 22 330 D e l e ž i v t i s o č i n k a h p o k a t e g o r i j a h Kotlinsko-ravninski 215 42 142 0 444 0 157 1 000 Toplega pasu 77 186 87 20 464 0 166 1 000 Hribovja in sredogorja 0 4 53 35 886 3 19 1 000 Gorske kotlinice 0 334 147 0 284 0 235 1 000 Visokogorski 0 0 0 124 110 766 0 1 000 Skupaj 57 45 72 36 619 100 71 1 000 D e l e ž i v t i s o č i n k a h p o k o m p 1 e k s i h Kotlinsko-ravninski 826 208 426 0 156 0 477 217 Toplega pasu 174 532 154 71 96 0 297 128 Hribovja in sredogorja 0 45 362 484 712 15 131 497 Gorske kotlinice 0 215 58 0 13 0 95 29 Visokogorski 0 0 0 445 23 985 0 129 Skupaj 1000 1000 1000 1000 1 000 1000 1000 1 000 Gorska kotl inica je na Jeze r skem s pos ta jo Jezersko, ki ima n e k a t e r e zna- čilnosti ven t i l i ran ih (pobočnih) in d ruge značilnost i neven t i l i r an ih (kotlinskih) pos ta j ( F u r l a n , 1965). Na leto pade okoli 2000 m m padavin , v vegetaci jski dobi pa dobi dobro polovico vseh padavin . S r e d n j e le tne t e m p e r a t u r e so okrog 6° C, v vegetaci jski dobi pa okoli 11° C. Visokogorski pas ima p o u d a r j e n e podnebne značilnosti h r i b o v j a in sredo- g o r j a v smislu n iž j ih t e m p e r a t u r in večje množine padavin . Ka tegor i j e so po posameznih k l imakompleks ih r azpore jene so razmerno neenakomerno (tabela 21). Nj ivske površ ine so le v ko t l insko- ravn inskem kl i - makompleksu in k l imakompleksu toplega pasu, sko ra j vse n e p r o d u k t i v n e po- vrš ine so v visokogorskem pasu, pašniki pa so doka j enakomerno razpore jen i med hribovski , s redogorski in visokogorski pas. Tabela 22: Kategorije s srednjo, visoko in zelo visoko povezanostjo s klimakompleksi. Table 22: Categories of the middle, high and very high connection with climacom- plexes. Rang Kategorija Vrednost korelacijskega koeficienta 1. Neproduktivne površine ZV 2. Rodovitne — nerodovitne površine ZV 3. Njivske površine V 4. Pašniške površine V 5. Kmetijske — nekmetijske površine V 6. Gozdne — negozdne površine S 7. Njivskotravniške površine S 8. Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške S 9. Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške — gozdne — S poseljene — neproduktivne površine 10. Njivske — njivskotravniške — travniške površine S 11. Nerodovitne površine S 12. Rodovitne — nerodovitne površine S 13. Produktivne — neproduktivne površine S P o d n e b j e je v abso lu tnem smislu (tabeli 4 in 22) n a j b o l j povezano z n j i v - skimi, pašniškimi , nep roduk t ivn imi in pose l jen imi površ inami in soodloča o razmest i tv i osnovnih ka tegor i j v okvi ru kmet i j sk ih površ in (K 36). Rela t ivno (tabela 6) je podneb je pomembno za nen j ivsko t ravn i ške , nepašn iške površine, ka tegor i jo osnovnih obdelovalnih površ in (K 37), n j ivsko t ravn iške , rodovitne, p rodukt ivne , ne rodovi tne in n j i v sko t r avn i ške -nen j iv sko t r avn i ške površine, za ka tegor i jo osnovnih površ in (K 31) in ka tegor i jo osnovnih kme t i j sk ih površin. Od vseh sp remen l j i vk zavzema k l ima po višini povezanost i s ka tegor i jo osnov- nih površ in (K 31) v okvi ru n a r a v n i h sp remen l j i vk drugo mesto, glede na po- vprečno povezanost z vsemi ka t egor i j ami pa t r e t j e mesto. K e r so tudi kore la - ci jski koeficient i s ta t is t ično pomembni , spada podneb je med n a j p o m e m b n e j š e de j avn ike za rabo tal . 2.3. PRSTI ALI PEDOSUBSISTEM Na osnovi ugo tov l jen ih značilnosti in t ipov prs t i te r k a r t ( P o l a j n a r , 1957, S t r i t a r , 1971, Urbanis t ičn i inš t i tu t , 1974, L o v r e n č a k , 1981) smo določili šest pedokompleksov (tabela 23). 2.3.1. Pedokompleksi Litosol leži n a na jv i š j i h delih poreč ja in na s t rmih pobočjih, k j e r erozi ja p reh i t eva pedogenezo in sploh ni p r a v e prsti , a m p a k le do 20 cm globoko p re - pe re t a mat ična osnova. Rendzina se n a h a j a na ka rbona tn i podlagi v zgorn jem Tabela 23: Pedokompleksi. Table 23: Pedocomplexes. Površina v ha. Prevladujoča osnovna kategorija Pedokompleksi ah-snlut- . , " delež celotne rabe kmetijske rabe 1. Litosola 2 237 10,0 neproduktivne površine _ 2. Rendzine 10 905 48,8 gozdne površine pašniške površine 3. Ranker j a 2 210 9,9 gozdne površine travniške površine 4. Obrečnih prsti 1 372 6,1 travniške površine travniške površine 5. Rjave rendzine 2 134 9,6 njivske površine njivske površine 5. Kislih rjavic 3 472 15,6 gozdne površine travniške površine Skupaj 22 330 100,0 gozdne površine travniške površine delu porečja , k j e r je debel ina prs t i običa jno pod 15 cm, le ob m a n j š i s t rmin i doseže do 30 cm. P r s t i so suhe in ima jo malo humusa . Ranke r leži v zgorn jem delu poreč ja na skr i lavc ih in magma t sk ih kamninah . P r s t je kisla. Ke r pa je so razmerno bogata s h u m u s o m in ni p redebe la (do 20 cm, ob m a n j š i h nak lon ih tud i več), omogoča no rma lno od tekan je odvečne vode. P r a v zato so to p rs t Jezerčan i in Kokrčan i izkorist i l i za t r a v n i k e in pašnike , na blagih nak lon ih pa celo za nj ive . Obrečne prs t i so splet več t ipov prst i . Neposredno ob potokih z živo erozi jo in akumulac i j o so prs t i podobne litosolu. Na nekol iko višj ih mes t ih se prs t odebeli na n e k a j cen t imet rov in ima a lka lno reakci jo . Na s ta - re jš ih holocenskih t e r a sah ponekod debel ina preseže 30 cm (rendzine). Sem smo uvrst i l i tudi psevdogle je v ko tan jah , k j e r se da l j časa zad ržu je poplavna in p redvsem padav inska voda. Vse te prs t i so p r i m e r n e p r e d v s e m za t r avn ike . R j a v e rendz ine so na wi i rmskih te rasah . Na mla j š ih w u r m s k i h zasipih so p r ave r j a v e rendzine, ki so nev t ra lne , z rah lo kislo reakci jo in globoke okoli 50 cm. Na s ta re j š ih wi i rmskih zasipih pa se debel ina poveča tud i na 100 cm, p H je malo pod 6, prs t i pa so že bol j sprane . V t em pedokompleksu so v p r e - vladi n j ive . Kisle r j av ice ležijo na kong lomera tn ih t e r a sah in te rc ia rn i g l inas to- laporna t i podlagi. So zelo sprane, s pH okoli 4, ponekod nad 10 me t rov debele. Gozd je v veliki prevladi . Tabela 24 kaže na koncent rac i jo n j ivsk ih površ in na r j a v i h rendzinah , pašnišk ih na rendzinah, t r avn i šk ih na obrečnih p rs teh in nep roduk t ivn ih po- vrš in na litosolu. Kore lac i j sk i koef ic ient med debel ino prs t i in n j ivsk imi površ inami znaša 0,8812 (pri dveh razred ih debeline) in 0,7288 (pri š t i r ih razredih debeline). To p o t r j u j e pomen debel ine prst i . Večina n j i v je na ne p r e t a n k i h in ne p redebe l ih prs teh . P r s t je v abso lu tnem smislu (tabeli 4 in 25) povezana z v rednos t jo ZV, V ali S s k a r sedemna j s t imi ka tegor i jami , n a j b o l j z nep roduk t ivn imi in rodo- vi tn imi — nerodovi tn imi površ inami , v splošnem pa s t ist imi, v ka t e r e so v k l j u - Tabela 24: Pedokompleksi in raba tal. Table 24: Pedocomplezes and land use. P o v r š i n e ( k a t e g o r i j e ) v ha K o m p l e k s i njivske njiv- sko trav- niške trav- niške paš- niške gozdne nepro- duk- tivne pose- ljene skupaj Litosola 0 0 0 0 0 2237 0 2 237 Rendzine 24 209 400 754 9 242 0 276 10 905 Rankerja 2 11 149 31 1 985 0 32 2 210 Obrečnih prsti 170 195 456 0 352 0 199 1 372 Rjave rendzine 768 119 142 0 406 0 699 2 134 Kislih rjavic 298 463 470 19 1 832 0 390 3 472 Skupaj 1262 997 1617 804 13 817 2237 1596 22 330 D e l e ž i v t i s o č i n k a h p o k a t e f % o r i j a h Litosola 0 0 0 0 0 1000 0 1 000 Rendzine 2 19 37 69 848 0 25 1 000 Rankerja 1 5 67 14 898 0 15 1 000 Obrečnih prsti 124 142 332 0 257 0 145 1 000 Rjave rendzine 360 56 67 0 190 0 327 1 000 Kislih rjavic 86 133 135 6 528 0 112 1 000 Skupaj 57 45 72 36 619 100 71 1 000 D e l e ž i v t i s o č i n k a h p o k o m p l e k s i h Litosola 0 0 0 0 0 1000 0 100 Rendzine 19 210 247 938 659 0 173 488 Rankerja 1 11 92 39 144 0 20 99 Obrečnih prsti 135 196 282 0 25 0 125 61 Rjave rendzine 609 119 88 0 29 0 438 96 Kislih rjavic 236 464 291 23 133 0 244 156 Skupaj 1000 1000 1000 1000 1 009 1000 1000 1 000 čene kot ses tavni del tudi n j ivske površine. Rela t ivno (tabela 6) so prs t i n a j - pomembne j še za p roduk t ivne , p roduk t ivne — neprodukt ivne , pašniške, n e t r a v - niške, rodovitne, nerodovi tne , gozdne — negozdne, rodovi tne — nerodovi tne površine, ka tegor i jo osnovnih površ in (K 31), gozdne, neprodukt ivne , negozdne, nekmet i j ske , t r avn i ške — ne t ravniške , pose l jene — nepose l jene površ ine in ka tegor i jo osnovnih rodovi tn ih površ in — nerodovi tn ih površ in (K 32). P r s t je po povezanost i s ka tegor i jo osnovnih površ in (K 31) na p rvem, glede na po- vprečno povezanost z vsemi ka tegor i j ami pa na d r u g e m mestu. Tabela 25: Kategorije s srednjo, visoko in zelo visoko povezanostjo s pedokompleksi. Table 25: Categories of the middle, high and very high connection with pedocom- plekses. Rang Kategorija Vrednost korelacijskega koeficienta 1. Neproduktivne površine ZV 2. Rodovitne — nerodovitne površine ZV 3. Kmetijske — nekmetijske površine V 4. Pašniške površine V 5. Gozdne — negozdne površine v 6. Njivske površine s 7. Nerodovitne površine s 8. Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške — gozdne — poseljene — neproduktivne površine s 9. Produktivne — neproduktivne površine s 10. Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške površine s 11. Poseljene površine s 12. Njivske — nenjivske površine s 13. Travniške površine s 14. Rodovitne — nerodovitne površine s 15. Njivskotravniške površine s 16. Njivske — njivskotravniške — travniške površine s 17. Obdelovalne — neobdelovalne površine s 2.4. RASTJE IN ŽIVALSTVO ALI BIOSUBSISTEM Biosubsis tem ses tav l ja ta zoosubsistem in f i tosubsis tem. P r v i je v p o k r a j i n o - s lovju običa jno zelo zapostavl jen , v p r a š a n j e pa je, ali uprav ičeno ali ne. Ras t j e je rezu l ta t skupnega de lovan ja n a r a v n i h in d ružbenega subsis tema. N a r a v n o r a s t j e P o k o k r j a je gozd, razen v pasu nad gozdno me jo in na vel ikih s t rminah . Gozd pokr iva skupno 61,9 °/o porečja , delež pa s ta lno rah lo narašča . Nad gozdno me jo je dobra deset ina porečja , preos ta la če t r t ina pa je izkrčena in n a m e n j e n a p redvsem kmet i j sk i rab i in za nasel ja . Delež gozda je večj i od s lovenskega povpreč ja (51 °/o) in m a n j š i od goren j skega povpreč ja (68,9°/» G a m s , 1981)). 2.4.1. Fitokompleksi Na osnovi l i t e r a tu re in k a r t r a s t j a (W r a b e r , 1961, L o v r e n č a k , 1981) smo porečje razdeli l i na sedem f i tokompleksov (tabela 26). F i tokompleks visokogorskega r a s t j a je nad gozdno mejo. Ta je na Storžiški skupin i sko ra j v celoti pod 1600 m zaradi an t ropogen ih vpl ivov (krčenje za p la - n inske pašnike), v Gr in tavc ih pa zn ižu je jo gozdno m e j o še vel ike s t rmine . Tabela 26: Fitokompleksi. Table 26: Fitocomplexes. Površina v ha Prevladujoča osnovna kategorija Fitokompleksi delež celotne rabe kmetijske rabe 1. Visokogorskega rastja 2 237 10,0 neproduktivne površine 2. Kisloljubne bukve 4 607 20,6 gozdne površine travniške površine 3. Bazoljubne bukve 8 372 37,5 gozdne površine pašniške površine 4. Bukve in jelke 1 418 6,4 gozdne površine pašniške površine 5. Kisloljubnega bora 2 529 11,3 gozdne površine travniške površine 6. Gradna in belega gabra 1 835 8,2 njivske površine njivske površine 7. Jelše in vrbe 1 332 6,0 travniške površine travniške površine Skupaj 22 330 100,0 gozdne površine travniške površine Kis lo l jubna b u k e v je na kisli kamninsk i podlagi v severnem delu porečja na skri lavcu, med Kalšk im grebenom in Kokro na magmat sk ih k a m n i n a h in na severozahodu poreč ja na te rc ia rn i podlagi. Bazo l jubna b u k e v na ka rbona tn ih k a m n i n a h zavzema skora j t r e t j ino porečja . Ponekod sta v večji mer i p r imešani je lka ali smreka , viš je pa tudi macesen. Združba bukve in j e lke v lada med Storžičem in sotočjem Kokre in Jezernice . Kis lo l jubni bor zavzema konglo- m e r a t n e terase . Okrog nase l ja Bela se pogosto po jav l j a čisti borov gozd, za- hodno od Mlake prot i D u p l j a m pa m u je močno pr imešan h ras t dob. Združba g r a d n a in belega gabra je p redvsem na levi s t ran i Kokre v r avn inskem delu poreč ja na wi i rmskih p rodn ih te rasah in r j a v i rendzini . Od vseh f i tokompleksov je ta gozd n a j b o l j izkrčen. Z d o d a j a n j e m smreke so mu močno spremeni l i se- stavo. Je lše in v r b e so na holocenskih t e rasah ob vodotokih. Ob vodi je gozd še neizkrčen, viš je pa so t ravn ik i in ponekod celo nj ive . P r i r a č u n a n j u povezanost i r a s t j a z rabo tal seveda ne gre za upoš tevan je samega ras t j a , a m p a k rast iščnih r azmer (pogojev), v ka te r ih uspeva neka gozdna združba. Razporedi tev ka tegor i j po f i tokompleks ih (tabela 27) ima sledeče značil- nosti : večina n j ivsk ih površ in je v f i tokompleksu g radna in belega gabra , k j e r je tudi p rece jšen del posel jenih površin. Tako je ta f i tokompleks d ružba n a j - bol j spremeni la . Vse nep roduk t ivne površ ine so v območju visokogorskega ras t j a , sko ra j vse pašniške površ ine pa v območju bazo l jubne bukve . V abso lu tnem smislu (tabela 28) so rast iščni pogoji povezani z v rednos t jo ZV, V ali S s ka r 18 ka tegor i jami . To so sko ra j iste ka tegor i j e kot pr i pedo- kompleksih . Rela t ivno (tabela 6) so n a j b o l j pomembn i za negozdne, p roduk t ivne - neprodukt ivne , nerodovi tne , n j ivske — nenj ivske , t r avn iške — ne t ravniške , ob- delovalne — neobdelovalne površine, ka tegor i jo osnovnih rodovi tn ih — ne- rodovi tn ih površ in (K 32) in ka tegor i jo osnovnih obdelovalnih — neobdeloval- n ih površin (K 34), pašniške, neprodukt ivne , pašniške — nepašniške, gozdne — Tabela 27: Fitokompleksi in raba tal Table 27: Fitocomplexes and land use P o v r š i n e ( k a t e g o r i j e ) v h a K o m p l e k s i njiv- ske njiv- sko- trav- niške trav- niške paš- ni ške gozdne nepro- duk- tivne pose- l jene skupaj Brez rastja 0 0 0 0 0 2 237 0 2 237 Kisloljubne bukve 36 367 508 44 3 349 0 303 4 607 Bazoljubne bukve 0 139 176 724 6 946 0 387 8 372 Bukve in jelke 0 0 0 36 1 382 0 0 1 418 Kisloljubnega bora 216 97 368 0 1 661 0 187 2 529 Gradna in belega gabra 840 193 145 0 127 0 530 1 835 Jelše in vrbe 170 201 420 0 352 0 189 1 332 Skupaj 1262 997 1617 801 13 817 2 237 1 596 22 330 D e : 1 e ž i v t i s o č i n k a h p o k a t e g o r i j a h Brez rastja 0 0 0 0 0 10 000 0 1 000 Kisloljubne bukve 8 80 110 10 727 0 65 1 000 Bazoljubne bukve 0 17 21 86 830 0 46 1 000 Bukve in jelke 0 0 0 25 975 0 0 1 000 Kisloljubnega bora 85 38 146 0 657 0 74 1 000 Gradna in belega gabra 458 105 79 0 69 0 289 1 000 Jelše in vrbe 128 151 315 0 264 0 142 1 000 Skupaj 57 45 72 36 619 100 71 1 000 D e l e ž i v t i s o č i n k a h p o k o m p l e k s i h Brez rast ja 0 0 0 0 0 1 000 0 100 Kisloljubne bukve 28 368 314 55 242 0 190 206 Bazoljubne bukve 0 139 109 900 503 0 242 375 Bukve in jelke 0 0 0 45 100 0 0 64 Kisloljubnega bora 171 97 227 0 120 0 117 113 Gradna in belega gabra 666 194 90 0 9 0 332 82 Jelše in vrbe 135 202 260 0 26 0 119 60 Skupaj 1000 1000 1000 1000 1 000 1 000 1 000 1 000 negozdne, kme t i j ske — nekmet i j ske in rodovi tne — nerodovi tne površine. Po višini povezanost i s ka tegor i jo osnovnih površ in (K 31) so v okvi ru n a r a v n i h sp remen l j i vk na t r e t j em , glede na povprečen kore lac i jski koef ic ient pa celo na p r v e m mestu . Iz vsega tega sledi, da so rast iščni pogoj i n a j b o l j povezana n a - r a v n a sp remen l j ivka Pokokr j a . Tabela 28: Kategorije s srednjo, visoko in zelo visoko povezanostjo s fitokompleksi. Table 28: Categories of the middle, high and very high connection with fitocom- plexes. Rang Kategorija Vrednost korelacijskega koeficienta 1. Neproduktivne površine ZV 2. Rodovitne — nerodovitne površine ZV 3. Kmetijske — nekmetijske površine V 4. Pašniške površine V 5. Njivske površine V 6. Gozdne — negozdne površine V 7. Nerodovitne površine S 8. Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške površine S 9. Njivske — nenjivske površine S 10. Produktivne — neproduktivne površine S 11. Njivske — njivskotravniške — travniške — poseljene — neproduktivne površine pašniške — gozdne — s 12. Njivske — njivskotravniške — travniške — površine gozdne — - nerodovitne s 13. Obdelovalne — neobdelovalne površine s 14. Travniške površine s 15. Poseljene površine s 16. Njivske — njivskotravniške — travniške površine s 17. Obdelovalne površine s 18. Njivske — njivskotravniške — travniške — poseljene — neproduktivne površine pašniške — gozdne — s 2.5. NARAVNI SUBSISTEMI Ker so n a r a v n i subsis temi med seboj močno povezani, omogočajo določitev ekokompleksov, ki skupno določajo podobne ekološke pogoje. 2.5.1. Ekokompleksi Na osnovi p r e k r i v a n j a delnih kompleksov smo določili osem ekokompleksov (tabela 29). Visokogorski (alpski) pas zavzema 28,8 km 2 (12,9 % porečja) . P r e v l a d u j e j o apnenec, dolomit in grušč. Večina ekokompleksa je nad 1600 m n. v. in nad zgornjo gozdno me jo ( L o v r e n č a k , 1976). Možen je razvoj t u r i zma kot gospodarske panoge in zlasti rekreac i je . Glede na neka t e re prednos t i visoko- gorske paše in na veliko količino vloženega dela v pre teklos t i za sk rčen je gozda in u red i t ev pašnikov, bi bilo smot rno zaustavi t i za raščan je teh pašnikov. Gozd, ka r ga je, op rav l j a p redvsem varova lno funkc i jo . Hr ibov je in s redogor je zavzemata 111 km 2 (49,7 %>) porečja . Na jveč je apnenca in dolomita, sledita pa grušč in skri lavec. P r e v l a d u j e j o nadmorske Tabela 29: Ekokompleksi. Table 29: Ecocomplexes. Površina v ha Prevladujoča osnovna katgorija JUKOKompieKsi abso- lutna delež celotne rabe kmetijske rabe 1. Mladih (holocen) prodnih teras 825 3,7 gozdne površine travniške površine 2. Starih (wurm) prodnih teras 1 658 7,4 njivske površine njivske površine 3. Konglomeratnih teras 2 376 10,6 gozdne površine travniške površine 4. Terciarnega gričevja 1 362 6,1 gozdne površine njivskotrav. površine 5. Toplega pasu 1 492 6,7 gozdne površine njivskotrav. površine 6. Hribovja in sredogorja 11 098 49,7 gozdne površine travniške površine 7. Gorske kotlinice 641 2,9 travniške površine njivskotrav. površine 8. Visokogorski 2 878 12,9 neprodukt. površine pašniške površine Skupaj 22 330 100,0 gozdne površine travniške površine višine med 800 in 1600 m z nakloni od 40 do 100 %>. Tudi tu so možnost i za rekreac i jo in tur izem, za gospodars tvo pa je n a j b o l j pomembno gozdarstvo. Gozd pokr iva 88,6 °/o ekokompleksa . Osnova oblika posel i tve so samotne kmet i je . Ekokompleks gorske kotl inice — Jezersko mer i 6,4 km 2 (2,9 °/o porečja) . Prod, g rušč in morensko grad ivo p r e d s t a v l j a j o sko ra j 4/s kotlinice. Ž iv inore ja je v p rece j šn j i p rednos t i p red pol jedels tvom. Z m a n j š a n i nakloni omogočajo gostejšo poselitev. Ugodne možnosti so za razvoj t u r i zma in r ek reac i j e in k l i - ma t skega zdravs tvenega tur izma. Povprečna gostota p reb iva l s tva v p r e j š n j e m ekokompleksu je le 3, na Jeze r skem pa 107 preb iva lcev na km2 . V toplem ( te rmalnem) pasu, ki mer i 14,9 km 2 (6,7 °/o porečja) p r e v l a d u j e j o nakloni med 10 °/o in 40 °/o. To je neugodno za poljedelstvo, ne pa tud i za živi- nore jo . Ekokompleks od l iku je jo p redvsem ugodne k l imatske r azmere (na jbol j še v porečju) . Tu so v iš je min ima lne t empera tu re , m a n j meglenih dni in več ja spre je ta sončna energ i ja . To je ugodno za s ad j a r s tvo (v zgodn jem s r e d n j e m veku so bili tu celo v inogradi (2 o n t a r , 1939), pa tudi za poselitev, rekreac i jo in tur izem. Gozd pokr iva 47,7 %> ekokompleksa in je osnova gozdars tva. Terc ia rno gr ičev je zavzema 13,6 km 2 (6,1 °/o) poreč ja in pomeni južno n a - d a l j e v a n j e zgora j navedenega ekokompleksa . Nakloni so manjš i , v enda r kisla p r s t na te rc ia rn i podlagi o težu je pol jedelsko rabo. Bol jše možnost i so za t r a v - n ike in živinorejo. Gozd zavzema 45 °/o. Kl imatsk i pogoj i so za s ad j a r s tvo enako dobr i kot v toplem pasu. Kong lomera tne te rase zavzemajo 23,8°/okm 2 (10,6 %>) porečja . Konglo- m e r a t a je 90 "/o, ostalo pa je prod. Neugodna je zakraselost in debela, i zprana in kisla prst . Za kmet i j s tvo to re j ni dobrih pogojev, zato gozd h ras ta in bora zavzema 6 6 , 9 % ozemlja . Zarad i bližine nase l i j je pomembna rekreac i ja . Ke r Tabela 30: EkokompleJcsi in raba tal. Table 30: Ecocomplezes and land use. K o m p l e k s i P o v r š i n e ( k a t e g o r i j e ) v ha n i v " . . nepro-njiv- sko- t rav- pas- d pose- , ske trav- niške niške g ° z c l n e ^ ^ ijene s k u p a j niške Mladih (holocen) prodnih teras 170 38 227 0 263 0 127 825 Starih (wiirm) prodnih teras 685 88 113 0 305 0 467 1 658 Konglomeratnih teras 188 81 349 0 1 590 0 168 2 376 Terciarnega gričevja 131 206 200 19 613 0 193 1 362 Toplega pasu 88 325 49 38 711 0 281 1 492 Hribovja in sredogorja 0 45 585 389 9 837 33 209 11 098 Gorske kotlinice 0 214 94 0 182 0 151 641 Visokogorski 0 0 0 358 316 2204 0 2 878 Skupaj 1262 997 1617 804 13817 2237 1596 22 330 D e l e ž i v t i s o č i n k a h p o k a t e g o r i j a h Mladih (holocen) prodnih teras 206 46 275 0 319 0 154 1 000 Starih (wiirm) prodnih teras 413 53 68 0 184 0 282 1 000 Konglomeratnih teras 79 34 147 0 669 0 71 1 000 Terciarnega gričevja 96 151 147 14 450 0 142 1 000 Toplega pasu 59 218 33 25 477 0 188 1 000 Hribovja in sredogorja 0 4 53 35 886 3 19 1 000 Gorske kotlinice 0 334 147 0 284 0 235 1 000 Visokogorski 0 0 0 124 110 766 0 1 000 Skupaj 57 45 72 36 619 100 71 1 000 D e l e ž i v t i s o č i n k a h p o k o m p l e k s i h Mladih (holocen) prodnih teras 135 38 140 0 19 0 80 37 Starih (wiirm) prodnih teras 543 88 70 0 22 0 293 74 Konglomeratnih teras 149 81 216 0 115 0 105 106 Terciarnega gričevja 104 207 124 24 44 0 121 61 Toplega pasu 69 326 30 47 52 0 176 67 Hribovja in sredogorja 0 45 362 484 712 15 131 497 Gorske kotlinice 0 215 58 0 13 0 94 29 Visokogorski 0 0 0 445 23 985 0 129 Skupaj 1000 1000 1000 1000 1 000 1000 1000 1 000 so konglomeratne terase nekoliko dvignjene nad okolico, imajo nekoliko boljše podnebne razmere. Ker so možnosti za kmet i jsko rabo slabe in gozd ni kvali- teten, bi bilo tu smotrno nada l jn j e š i r jen je naselij in morda tudi gospodarskih objektov, ki bi bili v na drobno razgibanem rel iefu tudi bolj zakrit i in bi tako m a n j spreminjal i pokraj inski videz. Konglomerat je ugoden tudi v seizmičnem pogledu. Tako bi lahko izkoristili ugodne mikrorel iefne in mikrokl imatske posebnosti. Gradnjo na konglomeratnih terasah predlaga tudi S t r i ta r ( S t r i - t a r , 1971). Po njegovem mnen ju so v predalpski I tali j i konglomeratne terase že od nekda j bolj nasel jene od nižjih prodnih teras prav zaradi mikrokl imatskih razmer. Taka preusmeri tev naselitve bi razbremenila za kmeti js tvo ugodnejše dele pokraj ine. Mlade prodne terase imajo naklone običajno pod 10 °/o, vendar je svet zaradi donedavne ali še žive erozije in akomulaci je rahlo valovit. Meri 8,2 km'2 (3,7 °/o porečja). Psevdoglej, obrečne prsti in tanke rendzine so bolj ugodne za t ravn ike kot za nj ive. Samo neposredno ob vodi vrbe in jelše še niso izkrčene. Kl jub možnim lokalnim poplavam so ugodne možnosti za kmetijstvo, vendar je vprašan je smiselnosti melioracij na slabših prsteh, če rodovitne prsti na s tarejš ih prodnih terasah odtegujemo kmeti jski rabi. Možni so nasadi topolov, uporabl jamo pa lahko tudi prodišča ( S t r i t a r , 1971) ob bregovih rek in s tem zaustavimo pr idobivanje proda na starejših prodnih terasah, k je r gramoznice uničuje jo plodno zemljo in kazijo pokrajino. Gozd, ki pokriva 32 °/o ekokom- pleksa, lahko v bližini vodotokov rabimo za rekreacijo. S tare prodne terase zavzemajo 16,6 km2 (7,4 %>) porečja. R java rendzina nudi dobre pogoje za poljedelstvo. Ker pa je površje skora j ravno, je tu možna skoraj vsaka raba tal (kmetijstvo, industr i ja , poselitev, komunikacije). Koncen- t r i rane družbene dejavnost i zavzemajo najbol jše prsti, ki j ih je v porečju malo. Ohrani tev dobre zemlje zahtevajo tudi plani občine Kranj , vendar j im praksa ne sledi. Gozd pokriva le 18,4 °/o. Sestavl ja ta ga predvsem beli gaber in graden; smreko je dodal človek. Gozd, ki je blizu na jvečj ih naselij, ima varovalni značaj in je pomemben za rekreacijo. Po tabeli 30 so na jbol j neenakomerno razporejene njivske, pašniške in neprodukt ivne površine. To smo pričakovali, saj kategori je že same po sebi precej povedo o ekoloških značilnostih: n j ive so značilne za ugodne, pašniki za neugodne, neprodukt ivne površine pa za skra jno neugodne okološke razmere. V absolutnem smislu (tabeli 4 in 31) so okološki pogoji na jbol j pomembni za neprodukt ivne in rodovitne — nerodovitne površine. Pomembno so povezani tudi z gozdnim — negozdnimi površinami in vpl ivajo na razmesti tev osnovnih kategori j v okviru kmeti jskih površin (K 36). Povezanost z vrednost jo S dose- gajo kar s petimi sestavljenimi kategorijami, kar pomeni, da pomembno vpli- vajo na not ran jo razmesti tev osnovnih kategori j v okviru sestavljenih kategori j . Relativno (tabela 6) so ekološke razmere na jbol j pomembne za razmesti tev osnovnih kategori j v okviru kmeti jskih in v okviru obdelovalnih površin, pa tud i za nj ivskotravniške — nej ivskotravniške površine, razmesti tev osnovnih kategori j v okviru rodovitnih površin (K 35), neni jvskotravniške, n j ivske — nenj ivske in kategori jo osnovnih obdelovalnih površin — neobdelovalnih po- Tabela 31: Kategorije s srednjo, visoko in zelo visoko povezanostjo z ekokompleksi. Table 31: Categories of the middle, high and very high connection with ecocomplexes. Rang Kategorija Vrednost korelacijskega koeficienta 1. Neproduktivne površine ZV 2. Rodovitne — nerodovitne površine ZV 3. Gozdne — negozdne površine V 4. Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške površine V 5. Pašniške površine V 6. Njivske — njivskotravniške — travniške površine S 7. Njivske — nenjivske površine S 8. Produktivne — neproduktivne površine S 9. Njivske — njivskotravniške — travniške — poseljene — neproduktivne površine pašniške — gozdne — S 10. Njivske površine S 11. Njivske — njivskotravniške — travniške - površine — pašniške — gozdne — s 12. Njivske — njivskotravniške — travniške — površine gozdne — nerodovitne s 13. Njivskotravniške površine s vrš in (K 34). Š t i r ik ra t so zadn je po pomenu. Ekokompleks i so pomembn i p red - vsem za n o t r a n j o razporedi tev osnovnih ka tegor i j v okvi ru neke širše, ses tav- l j ene kategor i je . To pomeni, da ekološke r azmere vp l iva jo bol j v lokalnem in m a n j v regioa lnem pomenu. Ker so ekokompleks i skupek n a r a v n i h kompleksov in prvin , smo pr ičako- vali, da bodo po pomenu presegli de lne komplekse. De jansko pa so pomemb- nejš i neka te r i delni kompleksi kot kl ima, prs t in ras t iščne razmere . Podobno sta n a d m o r s k a višina in naklon p o m e m b n e j š a od morfokompleksov . 2.6. DRUŽBA ALI SOCIOSUBSISTEM V okvi ru sociosubsistema smo izbral i t r i sp remen l j ivke : pros torsko odda- l jenost od nasel i j , časovno oddal jenos t od K r a n j a in demokomplekse . Tudi te t r i smo obdelal i enako kot p re j šn j e , venda r so korelaci jski koeficient i p r e - visoki, sa j sta razvo j in razporedi tev d ružbe in n j en ih de javnos t i pogosto zelo odvisna od n a r a v n i h razmer v pok ra j i n i in d ružbene sp r emen l j i vke niso ne- odvisne. Tako lahko pr i d ružben ih s p r e m e n l j i v k a h ugo tav l j amo le pros torsko sovpadan je s posameznimi ka tegor i j ami r abe tal, pr i n a r a v n i h pa v večji mer i tudi genetsko povezanost in vpliv, čeprav tudi n a r a v n e sp r emen l j i vke niso v celoti neodvisne. Zato smo v r azp ravo vkl juč i l i le t abe le z razpored i tv i jo ka tegor i j ( tabele 32 do 40), ostali rezul ta t i pa so na voljo p r i av to r ju . 2.6.1. Oddal jenos t od nase l i j Tabela 32: Razredi oddaljenosti od naselij. Table 32: Classes of the distance from the settlements. Razredi v m Skupaj Površina v ha Prevladujoča osnovna kategorija absolut- na delež celotne rabe kmetijske rabe 1. 999 in pod 13 030 58,4 gozdne površine travniške površine 2. 1000—1999 4 645 20,8 gozdne površine pašniške površine 3. 2000—2999 3 013 13,5 neproduktivne površine pašniške površine 4. 3000 in nad 1 642 7,3 gozdne površine pašniške površine 22 330 100,0 gozdne površine travniške površine Tabela 33: Oddaljenost od naselij in raba tal. Table 33: The distance from the settlements and land use. P o v r š i l n e ( k a t e g o r i j e ) v ha P a s o v i oddaljenost v m njiv-ske njiv- sko- trav- niške trav- niške paš- niške gozd- ne nepro- duk- tivne pose- ljene skupaj 999 in pod 1262 997 1501 122 7 552 0 1596 13 030 1000—1999 0 0 107 317 4 212 9 0 4 645 2000—2999 0 0 9 309 1 231 1464 0 3 013 3000 in nad 0 0 0 56 822 764 0 1 642 Skupaj 1262 997 1617 804 13 817 2237 1596 22 330 D e 1 e ž i v t i s o č i n k i a h p o k a t e i ! o r i j a h 999 in pod 97 77 115 9 580 0 122 1 000 1000—1999 0 0 23 68 907 2 0 1 000 2000—2999 0 0 3 103 409 485 0 1 000 3000 in nad 0 0 0 34 501 465 0 1 000 Skupaj 57 45 72 36 619 100 71 1 000 D e l e ž i p 0 t i s o č i n k a h p o p a s o v i h 999 in pod 1000 1000 928 152 547 0 1000 584 1000—1999 0 0 63 394 305 4 0 208 2000—2999 0 0 6 384 89 654 0 135 3000 in nad 0 0 0 70 59 342 0 73 Skupaj 1000 1000 1000 1000 1 000 1000 1000 1 000 11 Geografski zbornik 1 6 1 Tabela 34: Kat. s srednjo, visoko in zelo visoko povezanostjo z oddaljenostjo od naselij. Table 34: Categories of the middle, high and very high connection with the distance from the settlements. Rang Kategorija Vrednost korelacijskega koeficienta 1. Poseljene površine ZV 2. Njivske površine ZV 3. Njivskotravniške površine ZV 4. Obdelovalne površine V 5. Travniške površine V 6. Rodovitne — nerodovitne površine V 7. Neproduktivne površine S 8. Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške S 9. Nerodovitne površine S 10. Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške — gozdne — poseljene — neproduktivne površine S 11. Kmetijske — nekmetijske površine S 12. Kmetijske površine S 2.6.2. Oddal jenos t od K r a n j a Tabela 35: Razredi oddaljenosti od Kranja. Table 35: Classes of the distance jrom Kranj. Površina v ha. Prevladujoča osnovna kategorija Razredi v min. absolut- na delež kmetijske rabe celotne rabe 1. 9 in pod 1 218 5,5 poseljene površine njivske površine 2. 10—19 1 941 8,7 njivske površine njivske površine 3. 20—29 3 127 14,0 gozdne površine njivskotravn. površine 4. 30 in nad 16 044 71,8 gozdne površine pašniške površine Skupaj 22 330 100,0 gozdne površine travniške površine Tabela 36: Oddaljenost od Kranja in rabi tal. Table 36: The distance from Kranj and land use. P o v r š i n e ( k a t e g o r i j e ) v h a P a s o v i oddaljenosti v minutah njivske njiv- skotrav- niške travni- ške pašni- ške gozdne nepro- duktivne poselje- ne skupaj 9 in pod 346 32 63 0 114 0 663 1 218 10—19 629 275 577 0 194 0 266 1 941 20—29 194 401 249 0 1 991 0 262 3 127 30 in nad 93 289 728 804 11 518 2237 405 16 044 Skupaj 1262 997 1617 804 13 817 2237 1596 22 330 P o v r š i n e (k a t e £ i o r i j e) v h a P a s o v i oddaljenosti v minutah njivske nj iv- skotrav- niške travni- ške pašni- _ , š k e gozdne nepro-duktivne poselje- ne skupaj D e l e ž i v t i s o č i n k a h p o k a t e g o r i j a h 9 in pod 284 26 52 0 94 0 544 1 000 10—19 324 142 297 0 100 0 137 1 000 20—29 63 129 80 0 643 0 85 1 000 30 in nad 6 18 45 50 717 139 25 1 000 Skupaj 57 45 72 36 619 100 71 1 000 D e l e ž i v t i s o č i n k a h p o p a s o v i h 9 in pod 274 32 39 0 8 0 415 55 10—19 498 276 357 0 14 0 167 87 20—29 154 402 154 0 144 0 164 140 30 in nad 74 290 450 1000 834 1000 254 718 Skupaj 1000 1000 1000 1000 1 000 1000 1000 1 000 Tabela 37: Kategorije s srednjo, visoko in zelo visoko povezanostjo z oddaljenostjo od Kranja Table 37: Categories of the middle, high and very high connection with the distance from Kranj Rang Kategorija Vrednost korelacijskega koeficienta 1. Pašniške površine ZV 2. Neproduktivne površine ZV 3. Poseljene površine S 4. Produktivne — neproduktivne površine S 5. Travniške površine S 6. Njivske površine S 7. Poseljene — neposeljene površine S 8. Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške — gozdne — poseljene — neproduktivne površine s 9. Obdelovalne — neobdelovalne površine s 10. Njivske — nenjivske površine s 11. Nerodovitne površine s 12. Gozdne — negozdne površine s 13. Gozdne površine s 14. Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške površine s 15. Njivskotravniške površine s 16. Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške — gozdne površine s li* 163 2.6.3. Demokompleks i Tabela 38: Demokompleksi Table 38: Democomplezes Površina v ha, Prevladujoča osnovna kategorija Demokompleksi absolut- na delež celotne rabe kmetijske rabe 1. Urbani 343 1,5 poseljene površine 2. Visoko urbanizirani ruralni 1 517 6,8 njivske površine njivske površine 3. Srednje urbanizirani ruralni 3 437 15,4 travniške površine travniške površine 4. Nizko urbanizirani ruralni 1 227 5,5 gozdne površine njivskotravniške 5. Ruralno-naravni 13 741 61,5 gozdne površine površine 6. Naravni neproduktivne pašniške površine 2 065 9,3 površine — Skupaj 22 330 100,0 gozdne površine travniške površine Tabela 39: Demokompleksi in raba tal Table 39 : Democomplexes and land use K o m p l e k s i P o v r š i n e ( k a t e g o r i j e ) v h a njiv- ske njiv- sko- trav- niške trav- niške paš- niške gozd- ne nepro- duk- tivne pose- ljene sku- paj Urbani 0 0 0 0 13 0 330 343 Visoko urbanizirani ruralni 794 74 106 0 250 0 293 1 517 Srednje urbanizirani ruralni 393 631 930 13 696 0 774 3 437 Nizko urbanizirani ruralni 75 292 249 25 387 0 199 1 227 Ruralno-naravni 0 0 332 766 12 471 172 0 13 741 Naravni 0 0 0 0 0 2065 0 2 065 Skupaj 1262 997 1617 804 13 817 2237 1596 22 330 D e l e ž i v t i s i o č i n k a h p c i k a t e g o r i j a h Urbani 0 0 0 0 38 0 962 1 000 Visoko urbanizirani ruralni 523 49 70 0 165 0 193 1 000 Srednje urbanizirani ruralni 114 184 271 4 202 0 225 1 000 Nizko urbanizirani ruralni 61 239 203 20 315 0 162 1 000 Ruralno-naravni 0 0 24 56 907 13 0 1 000 Naravni 0 0 0 0 0 1000 0 1 000 Skupaj 57 45 72 36 619 100 71 1 000 P o v r š i n e ( k a t e g o r i j e ) v h a Kompleksi nj iv- sko- t rav- paš- gozd- pose- sku- ske trav- niške niške ne t i v n g l jene p a j niške D e l e ž i v t i s o č i n k a h p o k o m p l e k s i h Urbani 0 0 0 0 1 0 207 15 Visoko urbanizirani ruralni 629 74 66 0 18 0 184 68 Srednje urbanizirani ruralni 311 633 575 16 50 0 485 154 Nizko urbanizirani ruralni 60 293 154 31 28 0 124 55 Ruralno-naravni 0 0 205 953 903 77 0 615 Naravni 0 0 0 0 0 923 0 93 Skupaj 1000 1000 1000 1000 1 000 1000 1000 1 000 Tabela 40: Kategorije s srednjo, visoko in zelo visoko povezanostjo z demokompleksi Table 40: Categories of the middle, high and very high connection with democom- plexes Rang Kategorija Vrednost korelacijskega koeficienta 1. Neproduktivne površine ZV 2. Rodovitne — nerodovitne površine ZV 3. Kmetijske — nekmetijske površine V 4. Gozdne — negozdne površine v 5. Njivske površine v 6. Pašniške površine v 7. Produktivne — neproduktivne površine v 8. Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške — gozdne — poseljene — neproduktivne površine v 9. Njivske — nenjivske površine s 10. Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške površine s 11. Poseljene površine s 12. Obdelovalne — neobdelovalne površine s 13. Poseljene — neposeljene površine s 14. Njivskotravniške površine s 15. Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške — gozdne — nerodovitne površine s 16. Gozdne površine s 17. Travniške površine s 18. Njivske — njivskotravniške — travniške površine s Rang Kategorija Vrednost korelacijskega koeficienta 19. Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške — gozdne — nerodovitna površine S 20. Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške — gozdne površine S 21. Obdelovalne površine S 22. Nerodovitne površine S 23. Kmetijske površine S 24. Njivske — njivskotravniške — travniške — pašniške — nekmetijske S 2.7. HIERARHIJA SPREMENLJIVK Poglejmo, v k a k š n e m odnosu so si korelaci jski koeficient i vseh n a r a v n i h sp remen l j ivk skupa j . Za ka tegor i jo osnovnih površ in (K 31) si sp remen l j ivke po višini kore lac i j - skega koef ic ienta sledijo takole: 1. pedokompleks i : 0,5564, 2. k l imakompleks i : 0,5478, 3. f i tokompleks i : 0,5138, 4. ekokompleksi : 0,4757, 5. n a d m o r s k a višina: 0,4504, 6. mor fokompleks i : 0,4307, 7. nak lon: 0,4006 in 8. l i tokompleksi : 0,3062. Vsi kore lac i jski koeficient i so stat is t ično pomembni , t ako da je splošna razdel i tev poreč ja na osnovne ka tegor i j e povezana p r a v z vsemi sp remen- l j ivkami . Nas lednj i v r s tn i red sp remen l j ivk je nas ta l na osnovi povprečnega kore- laci jskega koeficienta , ki so ga sp remen l j i vke dosegle pr i osnovnih ka tegor i jah posamezno (K 1 do K 7): 1. pedokompleks i : 0,5795, 2. k l imakompleks i : 0,5626, 3. f i tokompleks i : 0,5575, 4. morf okompleksi : 0,5373, 5. nak lon : 0,5230, 6. n a d m o r s k a viš ina: 0,5155, 7. ekokompleks i : 0,4621 in 8. l i tokompleksi : 0,4348. T r e t j a lestvica p r i k a z u j e povezanost posameznih sp remen l j ivk z n o t r a n j o razmes t i tv i jo osnovnih ka tegor i j v okv i ru kmet i j sk ih površin (K 36): 1. ekokompleksi : 0,6132, 2. k l imakompleks i : 0,5682, 3. f i tokompleks i : 0,5622, 4. mor fokompleks i : 0,5400, 5. n a d m o r s k a viš ina: 0,5373, 6. litokompleksi: 0,6268, 7. naklon: 0,5147 in 8. pedokompleksi: 0,4967. Not ran ja razporeditev je na jbo l j povezana s splošnimi ekološkimi pogoji. Velikost korelacijskih koeficientov pa kaže, da tudi ostale spremenl j ivke niso bistveno m a n j pomembne. Zadnja lestvica pr ikazuje vrstni red spremenl j ivk glede na velikost kore- lacijskega koeficienta ob upoštevanju vseh kategori j (K 1 do K 37): 1. f i tokompleksi: 0,3897, 2. pedokompleksi: 0,3888, 3. kl imakompleksi: 0,3644, 4. nadmorska višina: 0,3410, 5. ekokompleksi: 0,3337, 6. naklon: 0,3330, 7. morfokompleksi : 0,2851 in 8. l i tokompleksi: 0,2732. Podoben vrs tni red bi dobili tudi, če bi upoštevali povprečen rang, ki ga dobimo iz rangov, ki ga ima določena spremenl j ivka pri posameznih kate- gorijah. Iz vsega tega lahko zaključimo, da je v splošnem na jbol j pomemben sklop spremenlj ivk, kamor spadajo klimakompleksi, pedokompleksi, f i tokompleksi in ekokompleksi, nato sklop z nadmorsko višino, naklonom in morfokompleksi , zadnj i sklop pa preds tavl ja jo litokompleksi, ki so v splošnem n a j m a n j po- membni za razlike v rabi tal. 2.8. POVEZANOST POKRAJINSKIH SUBSISTEMOV Tu ne gre za dejansko povezanost spremenl j ivk v okviru subsistemov. Dve spremenlj ivki (prvini, subsistema) sta ozko povezani takrat , kadar imata s posameznimi kategori jami podobne korelacijske koeficiente (v absolutnem smi- slu), ali pa podobne range (v relat ivnem smislu). Povezanost v absolutnem smislu smo izračunali na osnovi l inearne kore- lacije korelacijskih koeficientov med spremenl j ivkami in kategor i jami (ta- bela 41), v re la t ivnem smislu pa na osnovi korelacije ranga z upoštevanjem ranga spremenl j ivk pr i kategori jah. Ker so rezultat i pri obeh načinih skoraj enaki, si oglejmo le povezanost na osnovi korelacijskih koeficientov. Nadmorska višina je izrazito povezana (korelacijski koeficient 0,9000 in več) s pedokompleksi, f i tokompleksi in klimakompleksi, n a j m a n j pa z morfo- kompleksi, čeprav je nadmorska višina pravzaprav del morfokompleksov. To ponovno dokazuje, da relief in nadmorska višina vplivata na različen način. Naklon ima le dve izrazito visoki povezavi in sicer s klimakompleksi in litokompleksi. N a j m a n j je povezan z morfokompleksi , kar je podobno, kot vel ja za nadmorsko višino. Morfokompleksi n imajo izrazitih povezav: še na jbo l j so povezani z lito- kompleksi, n a j m a n j pa s pedokompleksi. Sklepamo lahko, da relief vpliva v p r imer jav i z ostalimi spremenl j ivkami na nekoliko poseben, drugačen način. Litokompleksi so izredno ozko povezani le z naklonom. Nj ihov način vpl i - v a n j a se n a j b o l j r az l iku je od pedokompleksov. To je še posebej zanimivo, če vemo, kako p o m e m b n a je l i tološka podlaga za značilnosti in razvoj prst i . Kl imakompleks i so izrazito ozko povezani s pedokompleksi , f i tokompleksi , nadmorsko višino (kar je povsem razumlj ivo , sa j je p r a v n a d m o r s k a višina osnovni sp remin jeva lec klime), ekokompleks i in naklonom. Pedokompleks i so n a j b o l j povezani s f i tokompleksi , ne dosti m a n j pa z nadmorsko višino in k l imakompleks i . F i tokompleks i so na jbo l j povezani s pedokompleksi , nadmorsko višino, k l imakompleks i in ekokompleksi . Ekokompleks i so n a j b o l j povezani s k l imakompleksi , na to pa s f i tokom- pleksi. Absolu tno na jv i š j i korelaci jski koef ic ient znaša 0,9892 in povezu je pedo- komplekse in f i tokomplekse, ki tako rekoč enako (na enak način) vp l iva jo na r abo tal, n a jn i ž j i pa 0,6287 in povezu je mor fokomplekse in pedokomplekse . Ker je celo na jn i ž j i kore lac i jski koeficient sorazmerno visok, ne moremo reči, da neka t e re sp r emen l j i vke vpl iva jo na povsem svojs tven način. Še n a j b o l j samo- svoj i so morfokompleks i . V posebno enoto lahko združimo kl imakomplekse , pedokomplekse , f i to- komplekse in ekokomplekse, ki niso povezani samo na osnovi podobnega načina povezave z r abo tal, a m p a k so podnebje , r a s t j e in prs t tudi de jansko energetsko in snovno povezani . M e d n j e deloma spada še nadmorska višina. To pomeni , da bi lahko govoril i o b iokl imatskih pasovih. Tabela 41: Povezanost spremenljivk Table 41: Connection of variables 1 2 3 4 5 6 7 8 1 nadmorska višina 10 000 8 990 6 328 7 823 9 480 9 772 9 726 8 779 2 naklon 8 990 10 000 7 952 9 067 9 072 8 740 8 848 8 162 3 morfokompleksi 6 328 7 952 10 000 8 379 7 434 6 287 6 357 7 544 4 litokompleksi 7 823 9 067 8 379 10 000 8 083 7 590 7 814 7 993 5 klimakompleksi 9 480 9 072 7 434 8 083 10 000 9 569 9 514 9 293 6 pedokompleksi 9 772 8 740 6 287 7 590 9 569 10 000 9 892 8 913 7 fitokompleksi 9 726 8 848 6 357 7 814 9 514 9 892 10 000 9 007 8 ekokompleksi 8 779 8 162 7 544 7 993 9 293 8 913 9 007 10 000 Korelacijski koeficienti so v desettisočinkah 3. POVEZANOST KATEGORIJ S POKRAJINSKIMI SUBSISTEMI V p r e j š n j e m pog lav ju smo pregledal i , kakšno je pros torsko sovpadan je ka tegor i j s p o k r a j i n s k i m i subsistemi. V t em pog lav ju pa nas zanima poveza- nost posameznih ka tegor i j s sp remen l j ivkami . Omeji l i smo se p redvsem na osnovne in ses tav l jene kategor i je . Iz računal i smo absolutno povezanost (glede na višino korelaci jskega koef ic ienta (tabela 4)) in re la t ivno povezanost (glede na r ang ka tegor i j e v okvi ru posameznih sp remen l j i vk (tabela 5)). P r i osnovnih ka t egor i j ah n a v a j a m o še povezanost z deleži ostal ih ka tegor i j in gostoto in r a s t j o vsega in posebej kmečkega preb iva l s tva na osnovi ekokompleksov, če ko- re lac i jski koef ic ient presega vrednos t 0,5000. 3.1. NJIVSKE POVRŠINE Njivsk ih površ in je v celem poreč ju 1262 ha, k t emu pa lahko p r i š t e jemo še pr ibl ižno polovico n j ivsko t ravn i šk ih površin, ki j ih je skupno 997 ha, t ako da lahko računamo, da imamo v P o k o k r j u n e k a j m a n j kot 1800 ha nj iv , k a r je 7,9 °/o porečja . Za občino K r a n j je ta delež 17,1 °/o. Upošteval i smo le površine, k j e r so n j i ve v p rev lad i (to je 1262 ha). Vse so pod 600 m n. v. in na naklonih , m a n j š i h od 40 %> (99,3 °/o na naklonih pod 20 %>). Vse n j ivske površ ine so od- da l j ene od nasel i j m a n j kot 1 km, 92,6 %> pa j ih je odda l jen ih od K r a n j a m a n j kot 30 minu t . N j ivske površ ine so p r i vseh sp remen l j i vkah zgoščene v enem raz redu ali kompleksu . V ekokompleksu s ta r ih p rodn ih t e ras je delež n j iv dobr ih 40 %>, od vseh n j ivsk ih površ in v poreč ju pa dobra polovica. Tabela 42 : Tipični kompleksi za njivske površine Table 42: Tipical complexes for arable areas Tipičen kompleks Gostota na 1000 ha Morfokompleks ravninsko-kotlinski 214 Litokompleks proda 286 Klimakompleks kotlinsko-ravninski 215 Pedokompleks r jave rendzine 360 Fitokompleks gradna in belega gabra 458 Ekokompleks starih prodnih teras 413 Demokompleks visoko urbanizirani ruralni 523 Nj ivske površ ine so pomembno povezane z vsemi sp remenl j ivkami , n a j b o l j pa s f i tokompleksi , ekokompleks i in pedokompleksi . Nen i jvske površ ine so n a j - bolj povezane s f i tokompleksi . Glede na povprečen kore lac i jski koef ic ient so n j iv ske površ ine v okvi ru vseh ka tegor i j na d r u g e m mestu, v okvi ru osnovnih ka tegor i j spet na d r u g e m mestu, na istem mes tu pa tudi glede na povprečen rang . N j ive so visoko povezane z vsemi o b r a v n a v a n i m i sp remenl j ivkami , zato j ih l ahko neugodnos t (slabi pogoji) le ene od sp remen l j ivk onemogoči. To pa pomeni , da površ in z ugodnimi pogoji za n j i ve ni na p re t ek in da m o r a m o zato na t ake površ ine še posebej paziti, da j ih ne pozidamo ali d rugače de- g rad i ramo. Tabela 43: Povezanost njivskih površin s spremenljivkami Table 43: Connection of arable areas with variables Njivske — nenjivske Njivske Nenjivske 1. fitokompleksi S 1. naklon V 1. fitokompleksi ZN 2. ekokompleksi S 2. klimakompleksi V 2. morfokompleksi ZN 3. pedokompleksi s 3. litokompleksi V 3. pedokompleksi ZN 4. litokompleksi s 4. fitokompleksi V 4. ekokompleksi ZN 5. naklon s 5. morfokompleksi V 5. nadmorska višina ZN 6. klimakompleksi N 6. pedokompleksi S 6. naklon ZN 7. morfokompleksi N 7. nadmorska višina S 7. klimakompleksi ZN 8. nadmorska višina N 8. ekokompleksi S 8. litokompleksi ZN Delež n j ivsk ih površ in je pomembno pozit ivno povezan z gostoto in r a s t jo prebivals tva , gostoto kmečkega p reb iva l s tva in deležem posel jenih površin, negat ivno pa z gostoto kmečkega prebivals tva . 3.2. TRAVNIŠKE POVRŠINE V P o k o k r j u je 1617 ha površ in s p rev lado t ravnikov . P r i š t e j emo pa j im lahko še polovico n j ivsko t ravn i šk ih površin, t ako da je skupno v poreč ju dobr ih 2100 ha t ravn ikov , ka r p reds tav l j a 9,5 °/o porečja . V k r a n j s k i občini je us t rezen delež 10,2 °/o. K a r 98,8 %> vseh t r avn ikov je pod 1200 m n. v., 95 % pod 800 m. Vsi t r avn ik i so na naklonih pod 100 %>, 68,3 %> pod 20 %>. Od K r a n j a je odda- l jen ih m a n j kot 30 minu t 55 °/o, nase l j em pa je bl ižje od 1 k m 92,8 °/o vseh t r a v - niških površin. Znači lne so za mlade p rodne terase, k j e r j ih je dobra če t r t ina ekokompleksa in okoli sedmine vseh t r avn i šk ih površin v porečju . V p r i m e r j a v i z n j ivsk imi so t r avn i ške površ ine r azpo re j ene mnogo bolj enakomerno po vseh razred ih in kompleks ih . Tabela 44: Tipični kompleksi za travniške površine Table 44: Tipical complexes for meadow areas Tipičen kompleks Gostota na 1000 ha Morfokompleks ravninsko-kotlinski 142 Litokompleks proda 174 Klimakompleks kotlinsko-ravninski 142 Pedokompleks obrečnih prsti 332 Fitokompleks jelše in vrbe 315 Ekokompleks mladih prodnih teras 275 Demokompleks srednje urbanizirani ruralni 271 Travn i ške površ ine so n a j b o l j povezane s pedokompleksi , n a j m a n j pa z l i tokompleksi , sa j t r a v a uspeva prak t ično na vsaki l i tološki podlagi. Tabela 45: Povezanost travniških površin s spremenljivkami Table 45: Connection of meadow areas with variables Travniške — netravniške Travniške Netravniške 1. fitokompleksi N 1. pedokompleksi S 1. pedokompleksi ZN 2. pedokompleksi N 2. fitokompleksi S 2. fitokompleksi ZN 3. nadmorska višina N 3. nadmorska višina S 3. ekokompleksi ZN 4. naklon N 4. naklon S 4. morfokompleksi ZN 5. ekokompleksi N 5. klimakompleksi N 5. klimakompleksi ZN 6. litokompleksi N 6. morfokompleksi N 6. naklon ZN 7. klimakompleksi ZN 7. ekokompleksi N 7. nadmorska višina ZN 8. morfokompleksi ZN 8. litokompleksi N 8. litokompleksi ZN Glede na povprečen kore lac i jski koeficient so t r avn i ške površ ine v okvi ru osnovnih ka tegor i j na šestem, v okvi ru vseh ka tegor i j na š t i r ina j s tem, glede na povprečen r a n g pa na p e t n a j s t e m mestu . Vsi korelaci jski koef ic ient i so s tat is t ično pomembni , venda r nižj i kot pr i n j ivah . Travn i ške površ ine t o r e j niso t ako občut l j ive kot n j ivske . Delež t r avn i šk ih površ in j e pomembno pozi t ivno povezan z gostoto p r e - bivals tva, nega t ivno pa z deležem pašniških in nep roduk t ivn ih površin. 3.3. OBDELOVALNE POVRŠINE Obdelovalnih površ in je v P o k o k r j u 3876 ha ali 17,4 %, v k r a n j s k i občini pa 29,6 %>. Pod 600 m n. v. j ih je okoli 79,3 %, na nak lon ih pod 20 % pa 81,7 % . M a n j od 1 km jih je od nasel i j odda l jen ih 97 %, m a n j od pol u r e od K r a n j a pa 71 ,4%. Obdelovalne površ ine so znači lne za ekokompleks s ta r ih p rodn ih teras, k j e r je n j ihov delež čez 50 % in pr ibl ižno če t r t ina vseh v poreč ju . Tabela 46: Tipični kompleksi za obdelovalne površine Table 46: Tipical complexes for cultivated areas Tipičen kompleks Gostota na 1000 ha Morfokompleks Litokompleks Klimakompleks Pedokompleks Fitokompleks Ekokompleks Demokompleks ravninsko-kotlinski proda kotlinsko-ravninski obrečnih prsti gradna in belega gabra starih prodnih teras visoko urbanizirani ruralni 399 546 399 598 642 534 642 Obdelovalne površ ine so n a j b o l j povezane z naklonom, n a j m a n j pa z eko- kompleksi . Tabela 47: Povezanost obdelovalnih površin s spremenljivkami Table 47: Connection of cultivated areas with variables neoMelwahie" Obdelovalne Neobdelovalne 1. fitokompleksi S 1. naklon S 1. morfokompleksi ZN 2. naklon S 2. fitokompleksi S 2. pedokompleksi ZN 3. pedokompleksi S 3. pedokompleksi N 3. fitokompleksi ZN 4. ekokompleksi s 4. morfokompleksi N 4. klimakompleksi ZN 5. litokompleksi s 5. klimakompleksi N 5. ekokompleksi ZN 6. nadmorska višina s 6. nadmorska višina N 6. naklon ZN 7. klimakompleksi s 7. litokompleksi N 7. nadmorska višina ZN 8. morfokompleksi N 8. ekokompleksi N 8. litokompleksi ZN Glede na povprečen korelaci jski koef ic ient so obdelovalne površ ine na t r ina j s t em, glede na povprečen r ang pa na osemna j s t em mestu. Nj ihova raz- poredi tev je p rece j povezana z ras t iščnimi pogoji, naklonom, ta ln imi in sploš- n imi ekološkimi razmerami . 3.4 PAŠNIŠKE POVRŠINE Pašniške površ ine mer i jo 804 ha ali 3,6 °/o porečja , v k r a n j s k i občini pa 6,2 % . P rece j pašn ikov se zarašča. To je vel ika škoda, sa j je v a n j e vloženo veliko dela naš ih prednikov . Menimo, da so pašnik i bol j ekonomski kot gozd, zlasti blizu k l ima t ske meje , k j e r je kva l i te ta lesa slaba. Še vedno pa bi bila bol jša pogozditev, kot pa n a r a v n o zaraščanje , k a r se doga ja v P o k o k r j u , pa tud i d rugod po Slovenij i . Dopusti l i smo to re j na js labšo možnost . Nad 800 m n. v. je 95 % pašniških površin, na nak lon ih nad 40 % j ih je 86,6 %>, na nak lon ih nad 20 %> pa 97,4 °/o. Vse pašniške površ ine so od nasel i j odda l jene več kot 1 km in vse od K r a n j a več kot 30 minut . Pašn ik i so značilni za visokogorski ekokompleks , k j e r je n j i h o v delež 12,4 %> in je 44,5 °/o vseh pašniških površ in v porečju . Pašn iške površ ine so n a j b o l j povezane s pedokompleks i in f i tokompleksi , n a j m a n j pa z nak lonom. Glede na povprečen korelaci jski koef ic ient so pašniške površ ine v okvi ru osnovnih sp remen l j i vk na t r e t j em, v okvi ru vseh sp remen l j ivk na osmem, glede n a povprečen r a n g pa na t r e t j e m mes tu . So to re j p rece j občut l j iva ka tegor i ja . Delež pašn ikov je pomembno pozi t ivno povezan z deležem nep roduk t ivn ih površin in deležem in r a s t j o kmečkega prebivals tva , nega t ivno pa z deležem Tabela 48: Tipični kompleksi za pašniške površine. Table 48: Tipical complexes for pasture areas. Tipičen kompleks Gostota na 1000 ha morfokcrnpleks hribovsko-gorski 51 litokompleks apnenca in dolomita 95 klimakompleks visokogorski 124 pedokompleks rendzine 69 fitokompleks bazoljubne bukve 86 ekokompleks visokogorski 124 demokompleks ruralno-naravni 56 Tabela 49: Povezanost pašniških površin s spremenljivkami. Table 49: Connection of pasture areas ivith variables. Pašniške — nepašniške Pašniške Nepašniške 1. litokompleksi N 1. pedokompleksi V 1. klimakompleksi ZN 2. nadmorska višina N 2. fitokompleksi V 2. nadmorska višina ZN 3. fitokompleksi N 3. klimakompleksi V 3. ekokompleksi ZN 4. ekokompleksi ZN 4. morfokompleksi V 4. morfokompleksi ZN 5. klimakompleksi ZN 5. litokompleksi V 5. naklon ZN 6. pedokompleksi ZN 6. ekokompleksi V 6. fitokompleksi ZN 7. naklon ZN 7. nadmorska višina S 7. litokompleksi ZN 8. morfokompleksi ZN 8. naklon S 8. pedokompleksi ZN t ravn išk ih in posel jenih površ in in gostoto kmečkega prebivals tva . Z večan jem deleža pašniških površ in se slabša p reb iva l s tvena s t ruk tu ra . Pašn ik i so t am, k j e r je lab ina p reb iva l s tvena s t ruk tu ra . 3.5. KMETIJSKE POVRŠINE V občini K r a n j je kmet i j sk ih površ in 35,8 %>, v P o k o k r j u pa 4680 ha ali 21 %. Pod 600 m n. v. j ih je 65,8 °/o, na naklonih , m a n j š i h od 40 °/o pa 78,1 °/o. Od nasel i j j ih je odda l jen ih m a n j kot 1 km 82,9 °/o, od K r a n j a pa m a n j kot pol u r e 59,1 %>. K m e t i j s k e površ ine so značilne za ekokompleks s ta r ih p rodn ih teras , k j e r je n j ihov delež 53,4 % . Tu je dobra pe t ina vseh kmet i j sk ih površ in v poreč ju . Tabela 50: Tipični kompleksi za kmetijske površine. Table 50: Tipical complexes for agricultural areas. Gostota Tipičen kompleks na 1000 ha morfokompleks ravninsko-kotlinski 399 litokompleks proda 546 klimakompleks kotlinsko-ravninski 399 pedokompleks obrečnih prsti 598 fitokompleks gradna in belega gabra 642 ekokompleks starih prodnih teras 534 demokompleks visoko urbanizirani ruralni 642 Kmet i j ske površ ine so na jbo l j povezane s f i tokompleks i in pedokompleksi , n a j m a n j pa z ekokompleksi . Tabela 51 : Povezanost kmetijskih površin s spremenljivkami. Table 51 : Connection of agricultural areas with variables. Kmetijske — nekmet. Kmetijske Nekmetijske 1. fitokompleksi S 1. naklon N 1. pedokompleksi ZN 2. pedokompleksi S 2. fitokompleksi N 2. fitokompleksi ZN 3. naklon S 3. pedokompleksi N 3. morfokompleksi ZN 4. ekokompleksi N 4. morfokompleksi N 4. klimakompleksi ZN 5. litokompleksi N 5. klimakompleksi N 5. naklon ZN 6. nadmorska višina N 6. litokompleksi N 6. ekokompleksi ZN 7. klimakompleksi N 7. nadmorska višina N 7. nadmorska višina ZN 8. morfokompleksi N 8. ekokompleksi ZN 8. litokompleksi ZN Po povprečnem kore lac i j skem koef ic ientu so kmet i j ske površ ine med vsemi ka tegor i j ami na dva indva j se tem, po povprečnem rangu pa na t r i i ndva j se t em mestu . Razmest i tev osnovnih ka tegor i j zno t r a j kmet i j sk ih površ in je n a j b o l j po- vezana z ekokompleksi , f i tokompleks i in k l imakompleks i . 3.6. GOZDNE POVRŠINE P r e d s t a v l j a j o ka r 6 1 , 9 % porečja , (13 817 ha). Delež se s ta lno povečuje , če- p rav že precej presega občinski (55,4 %) in slovenski delež (51 %), ne pa go ren j - skega (69,9 °/o). V posameznih razredih in kompleks ih dosegajo zelo visoke go- stote, tudi čez 900 ha na 1000 ha površin. V vseh višinskih pasovih delež gozda presega 50 %, razen v pasu pod 400 km, ki je sko ra j v celoti posel jen (pozidan) in pa seveda nad k l imatsko gozdno me jo v pasu nad 1600 m. V s redn j ih nak lonsk ih razred ih n jegov delež povsod presega 50 %>, m a n j pa ga je v p r v e m razredu , k j e r je izkrčen, in v r az redu nad 100 %>, k j e r ne more več uspevat i . Več kot pol u r e je od K r a n j a odda l jen ih 83,4 °/o gozdnih površin, od nasel i j pa nad k m 54,7 %>. Gozdne površ ine so znači lne za ekokompleks h r ibov ja in s redogor ja z deležem 88,6 %> in sko ra j t r iče t r t vseh gozdnih površ in v porečju. Tabela 52: Tipični kompleksi za gozdne površine. Table 52: Tipical complexes for forest areas. Tipičen kompleks Gostota na 1000 ha morfokompleks hribovsko-gorski 707 litokompleks magmatskih kamnin 879 klimakompleks hribovja in sredogorja 886 pedokompleks rankerja 898 fitokompleks bukve in jelke 975 ekokompleks hribovja in sredogorja 886 demokompleks ruralno-naravni 907 Gozdne površ ine so n a j b o l j povezane s pedokompleksi , k l imakompleks i , f i tokompleks i in nadmorsko višino, n a j m a n j pa z litološko osnovo, podobno kot t r avn i ške površine. Tabela 53: Povezanost gozdnih površin s spremenljivkami. Table 53: Connection of forest areas with variables. Gozdne — negozdne Gozdne Negozdne 1. pedokompleksi V 1. pedokompleksi N 1. fitokompleksi N 2. fitokompleksi V 2. klimakompleksi N 2. pedokompleksi N 3. ekokompleksi V 3. fitokompleksi N 3. nadmorska višina N 4. klimakompleksi S 4. nadmorska višina N 4. naklon N 5. nadmorska višina S 5. ekokompleksi N 5. klimakompleksi N 6. naklon S (i. naklon ZN 6. litokompleksi N 7. litokompleksi N 7. morfokompleksi ZN 7. morfokompleksi ZN 8. morfokompleksi N 8. litokompleksi ZN 8. ekokompleksi ZN Po povprečnem kore lac i j skem koeficientu v okvi ru osnovnih ka tegor i j so gozdne površ ine na zadn jem, sedmem, v okvi ru vseh ka tegor i j in po povpreč- nem r a n g u pa na š t i r i indva j se tem mestu. Ali bo n e k j e gozd ali ne, pomembno odločajo pedokompleksi , f i tokompleksi in ekokompleksi . Pomembno pa odloča tud i človek, ki ponekod z m a n j š u j e delež gozda. Delež gozdnih površ in je pomembno povezan z deležem in r a s t jo kmečkega prebivals tva , negat ivno pa z r a s t jo prebivals tva . 3.7. RODOVITNE POVRŠINE Rodovi tn ih površ in je v poreč ju 18 497 ha ali 82,8 % poreč ja (v občini 91,2 %>). Na jveč j ih je v pasu od 800 do 1200 m, k j e r je n j i hova gostota 967 ha na 1000 ha. N a j m a n j š a je gostota v pasu pod 400 m, ki je v g l avnem pozidan, in v pasu nad 1600 m, k j e r je p reko 90 % sveta neprodukt ivnega . Do 600 m n. v. je le 35 ,7%, do 1200 m pa že 8 4 % vseh rodovi tn ih površin. Nad 1600 m jih je le 1 %, v nak lonskem raz redu nad 100 % pa 1,4 %. Na jveč j i del j ih je v razredu od 20 do 40 %, sa j je n j ihova gostota tu ka r 945 ha na 1000 ha vseh površin. Do 1 km oddal jenos t i od nasel i j je 61,8 %, do 3 km pa že 95,3 % vseh rodovi tn ih površin, pod 30 minu t oddal jenost i od K r a n j a pa 37,5 % . Rodovi tne površ ine so značilne za ekokompleks h r ibov ja in s redogor ja , k j e r je n j ihov delež 97,8 % . Tu je 58,7 % vseh v porečju . Tabela 54: Tipični kompleksi za rodovitne površine. Table 54: Tipical complexes for fertile areas. Tipičen kompleks Gostota na 1000 ha morfokompleks ravninsko-kotlinski 843 litokompleks magmatskih kamnin 983 klimakompleks hribovja in sredogorja 978 pedokompleks rankerja 975 fitokompleks bukve in jelke 1000 ekokompleks hribovja in sredogorja 978 demokompleks ruralno-naravni 987 Rodovi tne površ ine so na jbo l j povezane s pedokompleksi , k l imakompleksi , f i tokompleks i in nadmorsko višino, n a j m a n j pa z l i tokompleksi . Tabela 55: Povezanost rodovitnih površin s spremenljivkami. Table 55: Connection of fertile areas with variables. Rodovitne — nerodov. Rodovitne Nerodovitne 1. pedokompleksi V 1. pedokompleksi N 1. fitokompleksi S 2. fitokompleksi V 2. klimakompleksi ZN 2. pedokompleksi S 3. nadmorska višina V 3. fitokompleksi ZN 3. klimakompleksi S 4. klimakompleksi V 4. nadmorska višina ZN 4. nadmorska višina S 5. naklon S 5. naklon ZN 5. naklon S 6. ekokompleksi N 6. ekokompleksi ZN 6. ekokompleksi N 7. litokompleksi N 7. morfokompleksi ZN 7. litokompleksi N 8. morfokompleksi N 8. litokompleksi ZN 8. morfokompleksi ZN Glede na povprečen kore lac i jski koeficient , kako r tud i glede na povprečen rang, so rodovi tne površ ine na deve t indva j se t em mes tu med vsemi ka tegor i - jami. Nerodovi tne površ ine so na splošno bol j povezane kot rodovi tne površ ine . Razmest i tev rodovi tn ih-nerodovi tn ih površin je n a j b o l j navezana na pedološke, rastiščne, viš inske in k l ima t ske razmere . Razmest i tev osnovnih ka tegor i j zno t r a j rodovi tn ih površ in je n a j b o l j povezana z ekokompleksi , to re j s splošnimi n a - ravn imi razmerami . 3.8. POSELJENE POVRŠINE Pose l jene površ ine so n a j b o l j po človeku s p r e m e n j e n del porečja . Za po- sel jene površ ine je značilen ekokompleks s ta r ih p rodn ih teras, k j e r je n j i h o v delež 28,2 °/o in 29,3 % vseh v poreč ju . Tabela 56: Tipični kompleksi za poseljene površine. Table 56: Tipical complexes for populated areas. Tipičen kompleks n a 1 0 0 0 h a morfokompleks gričevnato-prigorski 166 litokompleks proda 244 klimakompleks toplega pasu 166 pedokompleks r jave rendzine 327 fitokompleks gradna in belega gabra 289 ekokompleks starih prodnih teras 282 demokompleks urbani 962 Pose l jene površ ine so n a j b o l j povezane z nadmorsko višino in naklonom, pa tudi z d rug imi s p r e m e n l j i v k a m i ne dosti m a n j . Tabela 57: Povezanost poseljenih površin s spremenljivkami. Table 57: Connection of populated areas with variables. Poseljene — neposeljene Poseljene Neposeljene 1. pedokompleksi N 1. nadmorska višina V 1. nadmorska višina ZN 2. nadmorska višina N 2. naklon V 2. pedokompleksi ZN 3. ekokompleksi N 3. pedokompleksi V 3. litokompleksi ZN 4. litokompleksi N 4. litokompleksi V 4. morfokompleksi ZN 5. naklon N 5. fitokompleksi V 5. klimakompleksi ZN 6. klimakompleksi N 6. klimakompleksi S 6. fitokompleksi ZN 7. fitokompleksi N 7. morfokompleksi S 7. ekokompleksi ZN 8. morfokompleksi N 8. ekokompleksi S 8. naklon ZN 12 Geografski zbornik 177 Po povprečnem kore lac i j skem koef ic ientu so posel jene površ ine v okvi ru osnovnih ka tegor i j na četr tem, v okvi ru vseh ka tegor i j na sedmem, po povpreč- nem rangu pa na osmem mestu. Delež posel jenih površ in je visoko pozit ivno povezan z gostoto vsega in kmečkega prebiva ls tva in deležem nj iv, negat ivno pa z deležem pašnikov in gostoto in r a s t jo kmečkega prebivals tva . Podobno kot delež gozda, tud i delež posel jenih površ in nepres tano rase in to p redvsem na račun nj ivskih , n j ivsko t ravn i šk ih in t ravn išk ih površin. 3.9. PRODUKTIVNE IN NEPRODUKTIVNE POVRŠINE Neproduk t ivn ih površ in je 2237 ha ali 1 0 % porečja . V občini K r a n j znaša n j ihov delež 8,8 % , Vse so nad 800 m n. v., 87,3 % nad 1600 m, 86,9 % na nak lo- n ih nad 60 % . Vse so odda l jene od nasel i j več kot 1 km, od K r a n j a pa 30 minu t . Za nep roduk t ivne površ ine je značilen visokogorski ekokompleks , k j e r je n j ihov delež 98,5 % in je 76,6 % vseh nep roduk t ivn ih površ in v poreč ju . Tabela 58: Tipični kompleksi za neproduktivne površine. Table 58: Tipical complexes for unproductive areas. Tipičen kompleks Gostota na 1000 ha morfokompleks hribovsko-gorski 153 litokompleks apnenca in dolomita 241 klimakompleks visokogorski 766 pedokompleks litosola 1000 fitokompleks brez rastja 1000 ekokompleks visokogorski 766 demokompleks naravni 1000 Tabela 59: Tipični kompleksi za produktivne površine. Table 59 : Tipical complexes for productive areas. Tipičen kompleks Gostota na 1000 ha moriokompleks ravninsko-kotlinski 1000 litokompleks proda 1000 klimakompleks kotlinsko-ravninski 1000 pedokompleks r jave rendzine 1000 fitokompleks gradna in belega gabra 1000 ekokompleks starih prodnih teras 1000 demokompleks nizko urbanizirani ruralni 1000 Neproduk t ivne površ ine so povezane z v rednos t jo Z V s ka r šest imi sp re - men l j i vkami in sicer po vrs t i s pedokompleksi , f i tokompleksi , morfokompleks i , ekokompleksi , k l imakompleks i in nadmorsko višino, n a j m a n j pa z l i tokom- pleksi. Tabela 60: Povezanost neproduktivnih površin s spremenljivkami. Table 60: Connection of unproductive areas with variables. neproduktivne Produktivne Neproduktivne 1. pedokompleksi ZV 1. pedokompleksi N 1. pedokompleksi ZV 2. fitokompleksi ZV 2. klimakompleksi ZN 2. fitokompleksi ZV 3. nadmorska višina ZV 3. fitokompleksi ZN 3. morfokompleksi ZV 4. ekokompleksi ZV 4. naklon ZN 4. ekokompleksi ZV 5. klimakompleksi ZV 5. nadmorska višina ZN 5. klimakompleksi ZV 6. naklon V 6. ekokompleksi ZN 6. nadmorska višina ZV 7. litokompleksi N 7. morfokompleksi ZN 7. naklon V 8. morfokompleksi N 8. litokompleksi ZN 8. litokompleksi s Po povprečnem kore lac i j skem koef ic ientu v okvi ru osnovnih in v okvi ru vseh kategor i j , pa tud i po povprečnem rangu , so nep roduk t ivne površ ine na p r v e m mestu glede povezanosti . Celo na jn i ž j i kore lac i jski koef ic ient presega 0,5000. So pokaza te l j s k r a j n o neugodnih pok ra j i n sk ih razmer . Delež nep roduk t ivn ih površ in je visoko pozit ivno povezan z deležem in r a s t jo kmečkega prebivals tva , negat ivno pa z deležem t ravn ikov in pose l jen ih površin, r a s t jo p reb iva l s tva in gostoto kmečkega prebiva ls tva . 3.10. HIERARHIJA KATEGORIJ RABE TAL Tako kot sp remen l j ivke glede na s topnjo povezanost i s ka tegor i j ami , l ahko razvrs t imo tudi ka tegor i j e glede na povezanost s p rv inami in kompleksi . Upo- števali smo osnovne ka tegor i j e ( K I do K 7), ses tav l jene ka tegor i j e (K 14 do K 17) in ka tegor i jo osnovnih površ in (K 31). Vrs tn i red ka tegor i j g lede na povezanost z ekokompleksi , t o re j glede na povezanost s splošnimi ekološkimi pogoji, s podanimi kore lac i jskimi koeficienti , j e t ak : 1. nep roduk t ivne površ ine 0,9955, 2. pašniške površ ine 0,6042, 3. ka tegor i j a osnovnih površ in 0,4757, 4. n j ivske površ ine 0,4706, 5. n j iv sko t ravn i ške površ ine 0,4020, 6. t r avn i ške površ ine 0,2865, 7. posel jene površ ine 0,2603, 12* 179 Tabela 61 : Pearsonovi korelacijski koeficienti po ekokompleksih. Table 61 : Pearson's correlation coefficients for ecocomplexes. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1. delež nj iv — 2374 2244 — 4354 — 3691 — 3049 6234 7787 8103 7565 — 5675 — 3555 2. delež nj iv in t ravnikov 1168 —3702 — 1733 — 3569 6063 0199 — 2848 3589 — 3020 — 4345 3. delež t ravnikov — 6437 0108 — 4999 2574 5241 3123 3341 — 4322 — 3828 4. delež pašnikov — 2724 9491 — 6609 — 4776 — 3827 — 5949 7526 5522 5. delež gozda — 4878 — 4153 — 4294 — 6043 — 4168 8824 7947 6. delež neproduktivnega — 5509 — 3510 — 5272 — 5112 8707 7301 7. delež poseljenega 6634 4719 9076 — 7802 — 7225 8. gostota prebivalstva leta 1981 8661 8612 — 7811 — 7644 9. indeks rasti prebivalstva 1981/1971 8065 — 7265 — 6256 10. gostota kmečkega prebivalstva leta 1981 — 8291 — 7999 11. delež kmečkega prebivalstva leta 1981 — 9347 12. indeks rasti kmečkega prebivalstva 1981/1971 Korelacijski koeficienti so v desettisočinkah 8. obdelovalne površine 0,2267, 9. gozdne površine 0,2155, 10. kmet i jske površine 0,1781, 11. rodovitne površine 0,1065 in 12. produkt ivne površine 0,1095. Druga lestvica pr ikazuje vrstni red kategori j glede na povprečen korela- cijski koeficient v okviru vseh spremenl j ivk: 1. neprodukt ivne površine 0,8848, 2. nj ivske površine 0,6654, 3. pašniške površine 0,6347, 4. poseljene površine 0,5176, 5. n j ivskotravniške površine 0,5158, 6. kategori ja osnovnih površin 0,4742, 7. obdelovalne površine 0,4264, 8. t ravniške površine 0,4205, 9. kmet i jske površine 0,3260, 10. gozdne površine 0,2722, 11. rodovitne površine 0,1571 in 12. produkt ivne površine 0,1323. Obe lestvici sta si podobni in po t r ju je ta , da so izrazito povezane kategori je n j ivske in pašniške površine (prve nakazu je jo ugodne, druge pa neugodne po- goje za kmeti jsko rabo tal) in poseljene (na vsestransko ugodnih) in neproduk- t ivne površine (na izrazito neugodnih delih pokraj ine) . Bolj je neka kategori ja povezana s spremenlj ivkami, bolj mora človek po- znati to povezanost, da lahko rabi zemljo brez s t rahu pred degradacijo. 3.11 MEDSEBOJNA POVEZANOST KATEGORIJ RABE TAL Dve kategori j i sta v našem pr imeru povezani takrat , kadar imata podobne korelacijske koeficiente in range. Zelo so povezane t ravniške in gozdne površine, pa tudi pašniške in nepro- dukt ivne površine. Njivskotravniške površine so glede na povezanost z vsemi spremenl j ivkami bolj podobne t ravniškim kot nj ivskim, ker je med nj ivsko- t ravniškimi površinami le več t ravnikov kot nj iv. Vse sestavljene kategori je so sorazmerno močno povezane z osnovnimi kategor i jami te sestavljene katego- rije. Tako so na p r imer obdelovalne površine na jbo l j povezane z njivskimi, n j ivskotravniškimi in t ravniškimi površinami. Še posebno močno je vsaka sestavl jena kategori ja povezana s tisto osnovno kategorijo, ki zavzema n jen na jveč j i delež. Najbol j specifična je kategori ja poseljenih površin, ki je še na jbo l j pozi- t ivno povezana z njivskimi, negativno pa z neprodukt ivnimi površinami. Na splošno je povezanost med kategor i jami rabe tal manjša , kot je med obravnavanimi spremenl j ivkami. To je razumljivo, sa j kategori je preds tav l ja jo precej bolj samostojne sisteme, kot so samostojni subsistemi in prv ine pokra- jine, ki jih preds tav l ja jo spremenlj ivke. 4 ZAKLJUČKI V razprav i p r i kazu j emo povezanost med pokra j in sk imi p r v i n a m i in rabo tal v P o k o k r j u . Osredotočili smo se na kmet i j s tvo , gozdarstvo, b i v a n j e in re - kreaci jo . Raba tal je pomembno povezana z večino na ravn ih p rv in (podsistemov) po- kra j ine . Da je povezava med pokra j i no in rabo tal zares pomembna , dokazu je jo stat is t ično pomembn i korelaci jski koeficienti . Večina vrednos t i p rece j presega m e j n e vrednos t i s tat is t ične pomembnos t i kore lac i j sk ih koeficientov. Zato lahko sklepamo, da pros torsko sovpadan je neke p rv ine in ka tegor i j e ni s lučajno. K a - da r je p rv ina sorazmerno neodvisna (nadmorska višina, naklon, morfokompleks i , l i tokompleksi) , t a k r a t raz lagamo povezanost tud i z odvisnost jo ka tegor i j e ali 1 2 3 4 5 6 RRZREDI V M CLASSES IN M Diagram 1: Raba tal po razredih nadmorske višine Diagram 1: Land use in the classes of altitude A NJIVE ARABLE 1 399 IN POD (AND UNDER) B NJIVE-TRAVNIKI ARABLE-MEADOW 2 400-- 499 C TRAVNIKI MEADOW 3 500-- 599 D PAŠNIKI PASTURE 4 600-- 799 E GOZDOVI FOREST 5 800--1199 F NEPRODUKTIVNO UNPRODUCTIVE 6 1200--1599 G POSELJENO POPULATED 7 1600 IN NAD (AND OVER) vpl ivom prv ine in lahko govorimo tudi o genetski povezonsti . Če pa je p rv ina precej odvisna, po tem gre sko ra j v celoti le za povezanost in pros torsko sovpa- dan je . Tako prece j šen del kore lac i j skega koef ic ienta npr . n a d m o r s k e višine po- men i n j e n neposreden vpliv na rabo tal, npr . demokompleks i pa niso le rezul ta t d ružbenih , a m p a k tudi n a r a v n i h de javn ikov (tako kot r aba tal) in je le m a n j š i del kore lac i j skega koef ic ienta neposreden vpl iv demokompleksov, ostalo pa je posreden vpl iv naklona , nadmorske višine itd. Tako ima jo v splošnem druž- bene sp remen l j ivke previsoke koeficiente. Na jveč povedo korelac i jski koef i - cienti p r i nadmorsk i višini, naklonu, mor fokompleks ih in l i tokompleksih, m a n j pr i ostal ih na ravn ih , še n a j m a n j pa pr i d ružben ih p rv inah . Metoda kont ingenčnih tabel omogoča r a č u n a n j e povezanost i tud i med ne- števi lčnimi sp remen l j ivkami , ka r je za geograf i jo zelo pomembno. P r i soraz- 1 2 3 4 5 6 RRZREDI NRKLONR V l INCLI NE CLRSSES IN l Diagram 2: Raba tal po razredih naklona Diagram 2: Land use in the classes of incline A NJIVE ARABLE 1 9 IN POD (AND UNDER) B NJIVE-TRAVNIKI ARABLE-MEADOW 2 10—19 C TRAVNIKI MEADOW 3 20—39 D PAŠNIKI PASTURE 4 40—59 E GOZDOVI FOREST 5 60—99 F NEPRODUKTIVNO UNPRODUCTIVE 6 100 IN NAD (AND OVER) G POSELJENO POPULATED MORFOKOMPLEKSI MORPHOCOMPLEXE Diagram 3: Raba tal po morfokompleksih Diagram 3: Land use in morphocomplexes A NJIVE B NJI VE-TR AVNIKI C TRAVNIKI D PAŠNIKI E GOZDOVI F NEPRODUKTIVNO G POSELJENO ARABLE ARABLE-MEADOW MEADOW PASTURE FOREST UNPRODUCTIVE POPULATED 1 RAVNINSKO-KOTLINSKI 2 GRICEVNATO-PRIGORSKI 3 HRIBOVSKO-GORSKI FLAT-BASIN HILLS MOUNTAINS 1 2 3 4 5 6 7 8 LITOKOMPLEKSI LITOCOMPLEXES Diagram 4: Raba tal po litokompleksih Diagram 4: Land use in litocomplexes A NJIVE ARABLE 1 MAGMATSKIH KAMNIN MAGMATIC ROCKS B NJIVE-TRAVNIKI ARABLE-MEADOW 2 SKRILAVCA SLATE C TRAVNIKI MEADOW 3 APNENCA IN DOLOMITA LIMESTONE AND DOLOMITE D PAŠNIKI PASTURE 4 LAPORJA MARL E GOZDOVI FOREST 5 MOREN MORAINE F NEPRODUKTIVNO UNPRODUCTIVE 6 GRUSCA SCREE G POSELJENO POPULATED 7 KONGLOMERATA CONGLOMERATE 8 PRODA GRAVEL B R N I K 373 m n . v . G O L N I K 500 m n . v . I - XII 9 . 2 ° C 1590 m m IV— IX 1 5 . 2 ° C 885 m m o p mm L p r a g 19.3. 15.11. 242 dn i 21 .4. 14.10. 177 28.5. 12.9 . 108 K O K R A 560 m n.v . J E Z E R S K O 890 m n. v . / - I X 8 . 0 14.3 1406 m m 777 m m p r a g 5°C 2 8 . 3 . 6 . 1 1 . 2 2 4 dn i 10 27.4. 4.10 1 61 15 4.6. 3 . 9 92 I - X I I 7.5° C 1521 m m p r a g 5°C 30.3. 6.11. 2 2 2 d m 10 11.5. 2.10. 145 15 1 9 . 6 . 2 4 . 8 67 I - X I I 5 . 9 0 C 1962 m m IV- IX 1 1 . 3 ' C 1085 m m p r a g 5°C 15.4. 23.10. 192 dn/ 10 16.5 19.9. 127 15 0 Diagram 5: Klim,adiagrami Diagram 5: Climadiagrams 1 2 3 4 5 KL IMRKOMPLEKS! CL IMRCOMPLEXES Diagram 6: Raba tal po klimakompleksih Diagram 6: Land use in climacomplexes A NJIVE ARABLE I KOTLINSKO-RAVNINSKI BASIN-FLAT B NJIVE-TRAVNIKI ARABLE-MEADOW 2 TOPLEGA PASU THERMAL ZONE C TRAVNIKI MEADOW 3 HRIBOVJA IN SREDOGORJA MEDIUM MOUNTAINS D PASNIKI PASTURE 4 GORSKE KOTLINICE MOUNTAIN BASIN E GOZDOVI FOREST 5 VISOKOGORSKI HIGH MOUNTAINS F NEPRODUKTIVNO UNPRODUCTIVE G POSELJENO POPULATED 1 2 3 PEDOKOMPLEKSI Diagram 7: Raba tal po pedokomplcksih Diagram 7: Land use in pedocomplexes A NJIVE ARABLE B NJIVE-TRAVNIKI ARABLE-MEADOW C TRAVNIKI MEADOW D PAŠNIKI PASTURE E GOZDOVI FOREST F NEPRODUKTIVNO UNPRODUCTIVE G POSELJENO POPULATED 4 5 6 PEDOCOMPLEXES 1 LITOSOLA 2 RENDZINE 3 RANKERJA 4 OBRECNIH PRSTI 5 RJAVE RENDZINE 6 KISLIH RJAVIC LITOSOIL RENDZINA RANKER NEAR RIVER SOILS BROWN RENDZINA ACID BROWN SOILS 1 2 3 4 5 6 7 FITOKOMPLEKSI FITOCOMPLEXES Diagram 8: Raba tal po fitokompleksih Diagram 8: Land use in fitocomplexes A NJIVE ARABLE B NJIVE-TRAVNIKI ARABLE-MEADOW C TRAVNIKI MEADOW D PAŠNIKI PASTURE E GOZDOVI FOREST F NEPRODUKTIVNO UNPRODUCTIVE G POSELJENO POPULATED 1 VISOKOGORSKI 2 KISLOLJUBNE BUKVE 3 BAZOLJUBNE BUKVE 4 BUKVE IN JELKE 5 KISLOLJUBNEGA BORA 6 GRADNA IN BELEGA GABRA 7 JELŠE IN VRBE ALPINE VEGETATION FAGETUM ON ACID ROCK FAGETUM ON CARBONATE ROCK ABIETI-FAGETUM MIRTILLO-PINETUM QUERCO-CARPINETUM SALICETO-ALNETUM 100 90 80 70 60 ^ 50 40 30 20 10 0 1 2 3 4 EK0K0MPLEKSI Diagram 9: Raba tal po ekokompleksih Diagram 9: Land use in ecocomplexes 5 6 7 8 ECOCOMPLEXES A NJIVE ARABLE 1 MLADIH PRODNIH TERAS YOUNG GRAVEL TERRACES B NJIVE-TRAVNIKI ARABLE-MEADOW 2 STARIH PRODNIH TERAS OLD GRAVEL TERRACES C TRAVNIKI MEADOW 3 KONGLOMERATNIH TERAS CONGLOMERATE TERRACES D PASNIKI PASTURE 4 TERCIARNEGA GRIČEVJA TERTIARY HILLS E GOZDOVI FOREST 5 TOPLEGA PASU THERMAL ZONE F NEPRODUKTIVNO UNPRODUCTIVE 6 HRIBOVJA IN SREDOGORJA MOUNTAINS G POSELJENO POPULATED 7 GORSKE KOTLINICE MOUNTAIN BASIN 8 VISOKOGORSKI HIGH MOUNTAINS merno neodvisnih s p r e m e n l j i v k a h so rezul ta t i dobri, pr i bolj odvisnih pa bodo boljši, če bomo metodo združil i z mul t ip lo in parc ia lno korelacijo. Te in po- dobne metode omogočajo, da določene povezave v pokra j in i tud i izmerimo in p r i m e r j a m o med seboj. Tako ugotovimo n a j v p l i v n e j š e prvine, na ka t e r e mo- ramo biti pr i p o k r a j i n s k e m n a č r t o v a n j u še posebej pozorni. Na jož je povezave z rabo tal ima biosubsistem, na to pa m u sledijo: pedo- subsistem, k l imasubsis tem in l i tomorfosubsis tem. Toda tudi pr i l i tosubsis temu, ki je re la t ivno n a j m a n j pomemben, so sko ra j vsi kore lac i jski koeficient i s ta - t ist ično pomembni , ka r pomeni, da je tud i re la t ivno n a j m a n j pomemben sub- sistem še vedno zelo pomemben, ali d rugače : pr i n a č r t o v a n j u rabe p o k r a j i n e m o r a m o upoštevat i p r a v vse pok ra j i n ske subs is teme in p o k r a j i n o kot celoto. 1 2 3 4 ÛDDRLJENOST OD NASELIJ V M DISTANCE FROH SETTLEMENTS IN M Diagram 10: Raba tal po razredih oddaljenosti od naselij Diagram 10: Land use in the classes of the distance from the settlements A NJIVE ARABLE 1 999 IN POD (AND UNDER) B NJIVE-TRAVNIKI ARABLE-MEADOW 2 1000--1999 C TRAVNIKI MEADOW 3 2000--2999 D PAŠNIKI PASTURE 4 3000 IN NAD (AND OVER) E GOZDOVI FOREST F NEPRODUKTIVNO UNPRODUCTIVE G POSELJENO POPULATED V razmest i tv i posameznih osnovnih ka tegor i j lahko opazimo n e k a j zna- čilnosti: — n j ive ležijo p redvsem na s ta r ih p rodn ih terasah, d r u g j e pa običajno le na m a j h n i h naklonih , ne prekis l ih p rs teh in v bližini naseli j , — t r avn ik i so p redvsem na mlad ih p rodn ih terasah, d r u g j e pa na zmerno kislih p rs teh in ne predaleč od naseli j , — pašnik i so značilni p redvsem za sredogorski svet, k j e r je podlaga dolo- mit ali dolomit z apnencem, — gozd je ostal na kong lomera tn ih t e r a sah in v h r ibov ju in s redogor ju s podlago iz apnenca, d r u g j e pa p redvsem na zelo kisli prsti , A NJIVE B NJIVE-TRAVNIKI C TRAVNIKI D PAŠNIKI E GOZDOVI F NEPRODUKTIVNO G POSELJENO ARABLE 1 ARABLE-MEADOW 2 MEADOW 3 PASTURE 4 FOREST UNPRODUCTIVE POPULATED 9 IN POD (AND UNDER) 10—19 20 29 30 IN NAD (AND OVER) 1 2 3 4 ODDALJENOST OD KRANJA V MIN DISTANCE FROM KRANJ I Diagram 11: Raba tal po razredih oddaljenosti od Kranja Diagram 11: Land use in the classes of the distance from Kranj CO CO 1 2 3 DEMOKOMPLEKSI 4 5 6 DEMOCOMPLEXES Diagram 12: Raba tal po demokompleksih Diagram 12: Land use in democomplexes A NJIVE B NJIVE-TRAVNIKI C TRAVNIKI D PAŠNIKI E GOZDOVI F NEPRODUKTIVNO G POSELJENO ARABLE ARABLE-MEADOW MEADOW PASTURE FOREST UNPRODUCTIVE POPULATED 1 URBANI 2 VISOKO URBANIZIRANI RURALNI 3 SREDNJE URBANIZIRANI RURALNI 4 NIZKO URBANIZIRANI RURALNI 5 RURALNO-NARAVNI 6 NARAVNI URBAN HIGH URBANIZED RURAL MIDDLE URBANIZED RURAL LOW URBANIZED RURAL RURAL-NATURAL NATURAL — posel jene površ ine so (podobno kot n j ive) p redvsem na s ta r ih p rodn ih terasah, — nep roduk t ivne površ ine so znači lne za visokogorski pas in eks t r emne naklone. Ugotovili smo še: — kategor i j i , ki zavzemata n a j v e č j i in n a j m a n j š i delež porečja , sta gozd (61,9 %>) in pašnik i (3,6 %>), 5 6 PRVINE IN KOPLEKSI 7 8 9 10 ELEMENTS » C COMPLEXES Diagram 13: Povprečna povezanost spremenljivk Diagram 13: Average correlation of variables 1 MAKSIMUM 2 NADMORSKA VIŠINA 3 NAKLON 4 MORFOKOMPLEKSI 5 LITOKOMPLEKSI 6 KLIMAKOMPLEKSI 7 PEDOKOMPLEKSI 8 FITOKOMPLEKSI 9 EKOKOMPLEKSI 10 ODDALJENOST OD NASELIJ 11 ODDALJENOST OD KRANJA 12 DEMOKOMPLEKSI 13 POVPREČJE MAXIMUM ALTITUDE INCLINE MORPHOCOMPLEXES LITOCOMPLEXES CLIMACOMPLEXES PEDOCOMPLEXES FITOCOMPLEXES ECOCOMPLEXES DISTANCE FROM SETTLEMENTS DISTANCE FROM KRANJ DEMOCOMPLEXES AVERAGE — z odda l jenos t jo od nase l i j pada delež in tenzivnih in rase delež eks ten- zivnih kategori j , podobno tudi s s labšan jem n a r a v n i h pogojev, — med p a d a n j e m deleža in tenzivnih ka tegor i j in p a d a n j e m gostote p r e - bivals tva je p o m e m b n a povezava, — s s l abšan jem n a r a v n i h razmer se s labša jo tudi d ružbene razmere , — na jv i š j e kore lac i j ske koef ic iente ima jo f i tokompleks i (rastiščni pogoji), — n a j m a n j pomembn i so l i tokompleksi in mor fokompleks i (d iagram 13), 6 7 KATEGORIJE CATEGORIES Diagram 14: Povprečna povezanost osnovnih kategorij Diagram 14: Average correlatione of elementary catégories 1 MAKSIMUM 2 NJIVE 3 NJIVE-TRAVNIKI 4 TRAVNIKI 5 PAŠNIKI 6 GOZDOVI 7 POSELJENO 8 NEPRODUKTIVNO 9 OBDELOVALNO 10 KMETIJSKO 11 RODOVITNO 12 PRODUKTIVNO 13 POVPREČJE MAXIMUM ARABLE ARABLE-MEADOW MEADOW PASTURE FOREST POPULATED UNPRODUCTIVE CULTIVATED AGRICULTURAL FERTILE PRODUCTIVE AVERAGE 13' 195 Risba 1: Pokokrje z ekokompleksi, morfokompleksi in klimakompleksi Figure 1: Kokra basin with ecocomplexes, morphocomplexes and climacomplexes EKOKOMPLEKS MORFOKOMPLEKS KLIMAKOMPLEKS 1 MLADIH PRODNIH TERAS RAVNINSKO-KOTLINSKI KOTLINSKO-RAVNINSKI 2 STARIH PRODNIH TERAS RAVNINSKO-KOTLINSKI KOTLINSKO-RAVNINSKI 3 KONGLOMERATNIH TERAS RAVNINSKO-KOTLINSKI KOTLINSKO-RAVNINSKI 4 TERCIARNEGA GRIČEVJA GRlCEVNATO-PRIGORSKI TOPLEGA PASU 5 TOPLEGA PASU GRlCEVNATO-PRIGORSKI TOPLEGA PASU 6 HRIBOVSKO-SREDOGORSKI HRIBOVSKO-GORSKI HRIBOVSKO-SREDOGORSKEGA PASU 7 GORSKE KOTLINICE HRIBOVSKO-GORSKI GORSKE KOTLINICE 8 VISOKOGORSKI HRIBOVSKO-GORSKI VISOKOGORSKEGA PASU ECOCOMPLEX MORPHOCOMPLEX CLIMACOMPLEX 1 YOUNG GRAVEL TERRACES FLAT-BASIN 2 OLD GRAVEL TERRACES FLAT-BASIN 3 CONGLOMERATE TERRACES FLAT-BASIN 4 TERTIARY HILLS HILLS 5 THERMAL ZONE HILLS 6 MIDDLE HIGH MOUNTAINS MOUNTAINS 7 MOUNTAIN BASIN MOUNTAINS MOUNTAINS 8 HIGH MOUNTAINS BASIN-FLAT BASIN-FLAT BASIN-FLAT THERMAL ZONE THERMAL ZONE MEDIUM MOUNTAIN ZONE MOUNTAIN BASIN HIGH MOUNTAIN ZONE — pogosto je neka pokra j in ska p rv ina pomembne j ša kot subsistem, ka te - rega sestavni del je, — s s p r e m e n l j i v k a m i n a j b o l j povezani osnovni ka tegor i j i r abe tal sta ka tegor i j nep roduk t ivn ih in n j ivsk ih površ in (d iagram 14), — s s p r e m e n l j i v k a m i na jbo l j povezani ses tavl jeni ka tegor i j i sta ka tegor i j i obdelovalnih in kmet i j sk ih površin, — s s p r e m e n l j i v k a m i n a j m a n j povezani osnovni ka tegor i j i sta ka tegor i j i gozdnih in t r avn i šk ih površin, — s s p r e m e n l j i v k a m i n a j m a n j povezani ses tavl jeni ka tegor i j i sta kategor i j i p roduk t ivn ih in rodovi tn ih površin, — raba ta l je s tat is t ično pomembno povezana z vsemi n a r a v n i m i spre- men l j ivkami . Pos tav l j a se vp rašan je , koliko od teh značilnosti in zakonitost i lahko p re - nesemo na d ruge pokra j ine . Bolj ko je neka pok ra j ina geografsko podobna P o k o k r j u , več značilnost i in zakonitost i P o k o k r j a ve l ja v e r j e t n o tud i zanjo. Zanimivo bi bilo vedet i p redvsem to, ali so ugotovl jene povezave (vrednost i kore lac i j sk ih koeficientov) med pok ra j i n sk imi e lement i in rabo ta l splošne, ali pa ima vsaka p o k r a j i n a svoje. To bi l ahko ugotovili šele z raziskavo d r u - gačnih pokra j in , seveda s podobnimi metodami . Vpra šan j e je tudi, ali je r aba tal v P o k o k r j u dovolj smot rna oz. vsk la jena z n a r a v n i m i možnostmi, ki so v p rece j šn j i mer i stalnica. P r i povezanost i eko- kompleksov z rabo tal znaša kore lac i jski koef ic ient samo 0,4757. Zato je še prece j možnost i za bol j smot rno rabo tal. Pred lagamo, da Pokokrčan i namen i jo mlade p rodne te rase še bol j za t ravn ike , gozd in rekreaci jo , s t a re p rodne te rase pa ka r se da v n a j v e č j i mer i za n j ive . Kong lomera tne te rase n a j bodo še bolj n a m e n j e n e poseli tvi in de javnos t im, ki se vežejo na poseli tev, t e rc ia rno gr i - čevje s topl im pasom pa poselitvi, s a d j a r s t v u in živinoreji , t u r i zmu in rekreaci j i . Hr ibovski in s redogorski pas n a j os tane gozdars tvu, ž iv inorej i in rekreaci j i , del pa bi ga s k u p a j z visokogorskim pasom mora l i obdržat i č imbol j na ravnega za rekreaci jo . Del teh tez vsebu je jo tud i p lani občine K r a n j , toda v praks i se n a d a l j u j e koncen t rac i j a š tevi lnih e lementov družbenega subsis tema na rodo- vi tn ih s ta r ih p rodn ih terasah, na d rug i s t r an i pa v bol j odda l jen ih in hk ra t i ekološko m a n j ugodnih delih p o k r a j i n e odmira k u l t u r n a pok ra j i na . Ti procesi pa žal n a č e n j a j o pok ra j i n sko ravnotež je . LITERATURA IN VIRI B a x t e r , S. R., 1976, Computer and Statistical Techniques for Planners, London. B e r n o t , F., 1981, Klima Gorenjske, Zbornik zborovanja geografov na Gorenjskem, Ljubljana. B 1 e j e c , M., 1976, Statistične metode za ekonomiste, Ljubljana. F u r l a n , D., 1965, Temperature v Sloveniji, Dela 7 Inštituta za geografijo SAZU, Ljubljana. G a m s , I., 1975, Problemi geografskega raziskovanja ekotopov in pokrajinske ekolo- gije Slovenije, Geografski vestnik, Ljubljana. G a m s , I., 1981, Pokrajinsko-ekološka sestava Gorenjske, Zbornik zborovanja geo- grafov na Gorenjskem, Ljubljana. Geodetska uprava občine K r a n j (podatki, karte). Geološka karta, 1 : 100 000, listi Celovec, Ravne, Kran j in Ljubljana, Geološki zavod SRS, Ljubl jana. Komite za družbeno planiranje občine Kran j (podatki, karte). L o v r e n č a k , F., 1976, Zgornja gozdna meja v Kamniških Alpah v geografski luči, Geografski zbornik, Ljubl jana. L o v r e n č a k , F., 1981, Pedo in vegetacijsko-geografske značilnosti Gorenjske, Zbornik zborovanja geografov na Gorenjskem, Ljubl jana. M e z e , D., 1981, Hribovske kmeti je ob Kokri in v Krvavškem predgorju, Geografski zbornik, Ljubl jana. M e z e , D., 1974, Porečje Kokre v pleistocenu, Geografski zbornik, Ljubl jana. Osnutek dolgoročnega plana občine Kran j za obdobje 1985—2000, Kranjčan 1985/7, Kranj . P e r k o , D., 1985, Kulturna pokrajina v porečju Kokre, tipkopis, Oddelek za geogra- fi jo Filozofske fakultete, Ljubl jana. P e r k o , D., 1987, Povezanost prebivalstva z nadmorsko višino in naklonom v Po- kokrju, Geografski vestnik, Ljubljana. P l u t , D., 1980, Raziskovalne in delovne metode pokrajinske ekologije, Geografski vestnik, Ljubl jana. P o l a j n a r , S., 1957, Dolina Kokre, Geografski vestnik, Ljubl jana. Popis prebivalstva. Predlog urbanističnega programa občine Kranj , 1974, Urbanistični inštitut SRS, Ljubl jana. Pregledna karta občin Kran j in Tržič 1 : 50 000, 1984, Geodetski zavod SRS, Ljubl jana. S t r i t a r , A., 1971, Izraba tal v spodnjem delu Gorenjskih ravnin, Geografski vest- nik, Ljubl jana. S i f r e r , M., 1969, Kvartarni razvoj dobrav na Gorenjskem, Geografski zbornik, Ljubl jana. Topografske karte 1 : 50 000, listi Kranj , Jesenice, Mozirje in Ljubl jana, Geodetski zavod SRS, Ljubl jana. Urbanistični načrt Kranja , 1975, Urbanistični inštitut SRS, Ljubl jana. W r a b e r , M., 1961, Tipi gozdne vegetacije na Kranjskem polju, Ljubl jana. W r i g 1 e y , N., 1985, Categorical data analysis for geographers and environmental scientists, New York. Z o n t a r , J., 1939, Zgodovina mesta Kranja , Ljubl jana. REGION AND LAND USE OF KOKRA BASIN (A COMPUTER E S T A B L I S H I N G E X A M P L E O F REGION ELEMENTS INTERRELATIONS) S u m m a r y The abstract deals with linkage between the region and land use in the Kokra basin. The Kokra is the left affluent of the Sava river at Kranj, north-west from Ljubljana. The region spreads on 22 330 ha, extending from high-mountain to flat area. The region is to be understood as the system of six subsystems: litomorphosub- system, hydrosubsystem, aerosubsystem, pedosubsystem, biosubsystem and sociosub- system. Each subsystem is composed of region elements. On the basis of individual subsystems and region elements, individual tops were defined, meaning the smallest homogeneous region units. These tops being too small in surface for our needs, so we have united similar tops in topic complexes or shorter complexes. We have selected 11 variables, namely: from litomorphosubsystem altitude (7 classes), incline (6 classes), litocomplexes (8 complexes) and morphocomplexes (3 com- plexes) ; f rom aerosubsystem climacomplexes (5 complexes); from pedosubsystem (6 complexes); f rom biosubsystem (7 complexes); from ecosubsystem, meaning linkage of natural subsystems, ecosystems (8 complexes); from sociosubsystem distance from settlements (4 classes), distance from Kranj (4 classes) and sociocomplexes (6 com- plexes). Concerning land use we focus on primary land use which contains the use for man's primary activities (especially agriculture and forestry) and basic man's func- tions (especially for living and recreation). We have determined elementary categories of land use (arable areas, arable — meadow areas, meadow areas, pasture areas, forest areas, unproductive and populated areas), composite categories (cultivated areas, agricultural areas, fertile and pro- ductive areas) and complementary categories where belong all areas beyond the determined elementary or composite category. Thus, cultivated areas are example of composite category being composed of three elementary categories (arable, arable — meadow and meadow areas), its complementary are uncultivated areas, namely, all areas in the river basin which are not comprised within cultivated areas. The in- fluence of individual variables on land use categories, as well as dependence of cate- gories from variables, has been calculated by means of correlation, on the basis of contingency tables. The significance and influence of each variable have been treated separately, as well as dependence of each of categories. Variables and categories have been ranked according to the calculated spatial interrelationships. If the re- gional element (variable) is quite independent, correlation coefficients represent influence of element or dependence of land use category and genetic correlation, but, if element (as social elements) is dependent, correlation coefficients mean just spatial correlation. The land use categories, especially primary land use dealt with in the abstract, is significantly connected with all natural elements (subsystems) of region. The importance of the linkage between the region and land use is proven by correlation coefficients which values are in the majority of cases statistically important, or even more: the majori ty of values rather exceeds the limiting values of the correlation coefficients statistical importance (see tables 1—49). The most linkage subsystem of Kokra basin for the primary land use is biosub- system, followed stepwise by importance, by: pedosubsystem, climasubsystem and litomorphosubsystem. Even in litosubsystem, being relatively least important, almost all correlation coefficients are of statistic importance, which means, relatively least important subsystem is stil very important, or else: when planning the land use, all regional subsystems must be taken in consideration, as well as the region as a whole. After placing single elementary categories, the following features can be ob- served : — arables are mainly situated on old grevel terraces, while elsewhere usually on small inclines, not too sour soil and near settlements, — meadows are mainly situated on young gravel terraces, while elsewhere on moderately sour soil, not too far from settlements, — pastures are mainly typical for medium-hight mountains with dolomite as basis or dolomite with limestone, — forest remained on conglomerate terraces and in the hills and medium-hight mountains based on limestone, while elsewhere mainly on very sour soil, — populated areas are (similarly to arables) mainly on old gravel terraces, — unproductive areas are typical for highlands and extreme inclines. We have also selected the following features and laws about the land use in the Kokra basin: — category, occupying the largest part of the river basin (61,9 ®/o) are forest areas, — category, occupying the smallest part of the river basin (3,6 %>) are pastures, — according to the distance the part of intensive categories is falling and the part of extensive categories is growing, the same happens with deterioration of na- tural conditions, — there is significant linkage between the decrease of intensive categories part and the decrease of the population density, — by deterioration of natural conditions, the social conditions also deteriorate, — the most connected variable are fitocomplexes (growth conditions), — the least connected are variables of litocomplexes and morphocomplexes (diagram 13), — often a defined regional element influences more than a single subsystem which component part this regional element is, — some variables have a more direct influence while others have rather indirect influence via other variables (e.g.: litocomplexes via pedocomplexes and fitocom- plexes), — some variables have a more general (regional) effect while some of them have more special and individual (local, concrete) effect, — the most dependent elementary categories of land use are unproductive and arable areas categories (diagram 14), — the most dependent composite categories are cultivated and agricultural areas categories, — the least dependent elementary categories are forest and meadow areas categories, — the least dependent composite categories are productive and fertile areas categories, — land use, on the whole, vitally depends on conditions within the region. An open question remains, how many of these features and laws can be transpor- ted to other regions. The more one region resembles the Kokra basin, the more fea- tures and laws are probably valid for it, as well. It wold be mainly interesting to know, whether, certain correlations (correlation coefficients values) between regional elements and land use, are constant (constantly approximately equally high), partly similar or are they unique, typical for individual region. Probably there are some of each correlations- how many of them there are, should be found out by research of different region types with similar methods, as they had been used in our research. For the time being, we plan such a research of the East Krka basin (SE Slovenia). Finally we must establish whether the land use in the Kokra basin in proper, bearing in mind natural possibilities, which are to a great extent a fixed item in the region. If we look at the linkages between ecotops as representatives of general natural conditions and primary regional use, we realize that there is the correlation coefficient only 0,4757. We can therefore by all means, state, that within the Kokra basin there are still many possibilities for a more appropriate land use. It is being suggested that the inhabitants of the Kokra basin destine young gravel terraces for meadows mainly, the forest and recreation, old gravel terraces to the largest possible extent for arables; conglomerate terraces for settlements and activi- ties baund to them; tertiary hills and thermal zone for settlements, fruit-growing and cattle-breeding, tourism and recreation; highlands and medium-hight mountains for forestry, cattle-breeding and recreation, and a part together with high-mountain- area should be kept utmostly natural and untouched for recreation. A part of this can be also found in the projects of the commune of Kranj , but in practice it is still obvious, that they continue with the processes f rom the past. This is especially concentration of numerous social subsystem elements on the fertile old gravel terraces on one hand and the dying of cultural region in more remote and ecologically less suitable regional parts, on the other hand. These processes, unfortunately already start to ruin the regional equilibration.