Politični pregled.
Parlamentarna zborovanja. — Deželni zbori so se te dni odložili, zaključili se pa niso. Po Novem letu se pa snidejo zopet, da nadaljujejo svoje delo. Ogerski državni zbor se je sešel za nekaj dnij in je volil delegate.  Dne 3. oktobra
začneta zborovati delegaciji in bodeta zborovali kake tri ali štiri tedne. Za delegacijami se pa snide državni zbor, ki bode zboroval do Božiča
Mladočehi. —• Proti dežehernu poslancu dr. Podlipneinu in tovarišem se je začela preiskava zaradi veleizdaje. Podiipnv je starosta praškemu „Sokolu" in je vodil češke sokole k slavnostim v Nancy in tam marsikaj govoril, o čemer državno pravdništvo misli, da se ne vjema z avstrijskim patrijotizmom. Pa tudi nekaj druzih oseb je zamotanih v to preiskavo.
v
Češka adresa. — Mladočehi so v deželnem zboru predlagali adreso do vladarja, da bi obnovil češko državno pravo. Da bi bili za adreso dobili v deželnem, zboru večino, so se pogajali s Staročehi in veleposestniki. Ta pogajanja pa niso imela nobenega vspeha Veleposestniki so se izrekli, da se mora najprej sprava dovršiti, da se Nemci pridobe za državno pravo. Po njih mislih se brez sodelovanja Nemcev ne bode dalo v tem ozira ničesa doseči. Mladočehi se pa v tem niso vjemali  z veleposestniki in prenehali pogajanja.
Moravsko. — Kakor pri nas, tako se tudi na Mo-ravskem pripravlja neka stranka, katera hoče biti j edino katoliška, narodnost jej je bolj postranska stvar. Ta stranka skuša poleg Mladočehov popolnoma ugonobiti Staročehe. Že dalje časa se snujejo po Moravskem politična društva po načelih nove stranke. Čuda je pa, da se snujejo le bolj v slovanskem delu dežele, dočim bi bilo za katoličanstvo pač v prvi vrsti treba delati v nemških krajih, kjer ima liberalizem zare9 svojo domeno. Sredi oktobra imajo pristaši neve stranke neki shod. Kaj je pričakovati od tega shoda, najbolje kaže to, da ga praška „Politik14, ki je bila vedno katoliška in Slovanom prijazna, omenja z nekako nezaupljivostjo.
v
Slezija — Umrl je deželnega glavarja namestnik dr. Demel. Pokojnik je bil pristaš nemško-liberalne stranke, jako marljiv in izveden v vseh političnih vprašanjih. Nad trideset let je bil deželni in državni poslanec, od 1868. leta tudi vedno v delegaciji. Posebno zagrizen nasprotnik Slovanov pa ni bil, in je baš zaradi tega zadnji čas zgubil pri Nemcih mnogo popularnosti. — Deželni zbor je zavrgel predlog slovanskih poslancev, da se za slovansko prebivalstvo osnujejo slovanske šole in se ustanovita poljsko in češko učiteljišče.
• Bukovina. — Deželni zbor ni mogel dolgo zborovati, ker so levičarji štrajkali. Slučajno imeli so namreč večino in so hoteli to veČino v to izkoristiti, da spravijo svoje privržence v deželni odbor in ovržejo volitve nekaterih rumunskih poslancev. Ker deželni glavar v to ni privolil, se pa sej niso hoteli udeleževati in zbor ni bil sklepčen. Njih kujanje ni nič pomagalo, ker Rumuni so kmalu dobili večino. Jeden njih pristaš je ozdravil, drugi je voljen pri dopolnilni volitvi. Hkratu nastopi nov vseučiliščni rektor, ki je tudi Rumun, in s tem Nemci zgube jeden glas, Rumuni ga pa pridobe.
Nemčija. — Cesarica porodila je pred kratkim hčerko. Govori se, da bodo prosili našega presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I. za botra in kraljico virtemberško za botro. Krst novorojenke se bode vršil baje dne 22. oktobra kot rojstni dan cesarice. — Nemški cesar Viljem II obišče našega pre-svitlega cesarja baje okrog desetega oktobra t. 1.
Francija. — Dan 22. septembra, kot dan stoletnice, odkar se je proglasila prva francoska republika, praznoval se je po vsej Franciji jako veličastno. Navdušenost in udeležba pri vseh slavnostih, ki so se vršile, bila je velika. Pokazalo se je, da je francoski narod odločno za republiko. — Grof Hausonville se je v imenu grofa de Pariš izjavil na nekem banketu kraljevcev, da so ti v verskih in nravskih rečeh papežu brezpogojno pokorni, ukazu pa, naj se oklenejo republike in odpovedo nadi oživiti monarhijo, da se bodo z vso odločnostjo upirali.
224
325
Rusija. — Noverau finančnemu ministru Witteju, dodeljena sta na izrecno željo carjevo, dva pomočnika, Ivaščenko in Jermolov. Oba sta menda jako spretna vtščaka na finančnem in gospodarstvenem polju. — Nekateri ruski listi pravijo, da je sedanji novi finančni minister našel nepovoljneji financijelni položaj, nego prejšnji finančni minister Višnjegradski 1.  1887.
Turčija in Rusija. — Ruski veleposlanik v Carigradu izročil je turški vladi noto. v kateri se pritožuje, da je sultan v avdijenci vsprejei bolgarskega predsednika Stambulova in na bolgarsko razstavo v Plovdiv poslal posebnega komisarja. V noti se Turčiji preti, da bo Eusija od nje zahtevala vso še dolžno ji vojno odškodnino, Če bode ta še nadalje gojila prijateljstvo z Bolgarijo. — V turških vladnih krogih vse molči o tej noti, drugi diplomatiški krogi pa menijo, da je glavni namen noti ta, da Rusija zapreči vspvejem bolgarskega kneza Ferdinanda pri sultanu. Bolgarski ministerski predsednik Stam-bulov je namreč pri svojem zadnjem bivanju v Carigradu veliko delal na to, da sultan vsprejme kneza, kar se mu je baje tudi obetalo, da se zgodi.
Turčija. — Carigrajska policija odpravila je šiloma iz Carigrada 2000 vseučiliščnikov, češ, preveč se jih je zbralo in nevarnost radi kolere je velika, skušenj pa še ne bode precej. Grlavni uzrok pa, da je vlada odpravila dijake je ta, ker se boji izgredov in nemirov   in   to v škodo sedanji vladi.
Egipet. — Na že večkrat razmotravano vprašanje, ali naj Angleži zapuste Egipet in prepuste upravo domačinom, poročal je sodnik Scot, pravosodni svetovalec egiptske vlade, Roseberjju, angleškemu vnanjemu ministru, sledeče o egiptskih razmerah: L. 1882 bilo je v Egiptu vse narobe. Vojske in policije ni bilo, dolga v obilici, uradništvo sprideno in pravosodje le navidezno. Sedaj se je vse zboljšalo, vse je v najlepšem redu in tudi financijelne razmere so dobre. Ako pa Angleži zapuste Egipet, prišlo bo vse na staro, kajti domačini niso zmožni redu vzdržavati.
Grška. — Minister za vnanje reči poslal je vsem grškim zastopnikom v inozemstvu noto, v kateri protestuje zoper naredbo bolgarske vlade, ki je zaprla vse grške šole v Bolgariji in pravi, da je to kršitev berolinskega dogovora, ter naroča zastopnikom, da pri velevlastih prosijo pomoči glede te zadeve.