Poslovanje organizacij združenega dela občine Grosuplje v obdobju januar-marec 1986 Gospodarstvo Informacija o poslovanju organizacij združenega dela v občini Gro-suplje je izdelana na podlagi podatkov iz periodičnih obračunov za prvo tromescčje leta 1986 in drugih statističnih virov. Zaradi sezonskih in drugih vplivov finačni rezultati v prvem tromesečju niso dobra podlaga za ugotavljanje uresničevanja planiranega gospodarskega razvoja za celo leto, vendar lahko služijo kot osnova za sprejemanje potrebnih . ukrcpov za izboljšanje poslovanja in doseganje planiranih ciljev. Tako kot v preteklih letih so tudi v letu 1986 prisotni neugodni pogoji gospodarjenja, ki se kažejo predvsem v visoki inflaciji, likvidnostnih težavah, slabši oskrbljenosti z domačimi in uvoženimi surovinami in repromaterialom ter upadanjem naročil za domači trg. Tudi uveljavitev novih predpisov s področja ekonomskih odnosov s tujino prinaša vrsto težav pri poslovanju, poslabšalasejetudimotiviranostgospodarstvaza povečanjc izvoza. Rast ccn že vzačetkupresega vsapredvidevanja. PopodatkihZavoda za statistiko SR Slovenije so bile cene industrijskih izdelkov pri proizva-jalcih v obdobju januar—marec 1986 glede na enako obdobje pretekle-ga leta višje za 89,4% (III-86/XlI-85 za 21%), cene na drobno za 81,1% (20,1%, življenjski stroSki pa so bilt višji za 83% (23,6%). Iivoi in uvaz blagi in reprodulcci jskega ftiterial« v obdobju januir - ¦artc "8t! - . t,»t d,n - 11=264,53 mn Regional.strukt.v X 1-111/85 I-IUi'» IND I-I1I/85 I-III/86 livoz Ikupaj 459.303 769.606 168 100 100 - m konvtrt.trfl 445.966 597.180 134 97 78 - n< Hinnlki trj 13.337 172.416 - 3 22 Uvoz skupaj 465.785 644.384 143 100 100 - it konvtrl.trga 343.413 595.005 173 74 »0 - ii klirin. trga 122.372 69.379 37 26 10 Na področju blagovne menjave s tujino so organizacije združenega dela dosegle predvsem po rasti izvoza blaga in storitcv tako na konverti-bilno in klirinško področje razmeroma ugodne rezultate. Vendar pripo-minjamo, da je bil skupni izvoz v I. tromesečju 1985 leta kar za 23% nižji od doseženega v enakem obdobju leta 1984. V letošnjem letu se je močno povečal uvoz reprodukcijskega materiala in surovin. Tako znala v prvih treh mesecih pokritjc uvoza z izvozom le 116%, na konverti-bilnem področju pa vrednost izvoženega blaga in storitev komaj pokri-va vrednost uvoza. V letih od 1982 do 1985 je bilo pokritje uvoza z izv-ozom precej višje in je znašalo okoli 150%. Od večjih izvoznikovso naj-več povečali izvoz in krati izboljšali pokritje uvoza z izvozom v TOZD Livarna sive in nodularne litine, predvsem zaradi izvoza na klirinško področje in v TOZD Stikalnih in zaščitnih elementov Dobrepolje. TftBELfit Finantru resultat gospodarstva občine Grosuplje v obdabju januar-marec 1986 - v tisot din Eleienti in kazalci I-lIi/85 I-HI/86 IND Celotni prihodek 4,338,377 11,944,419 188 Porabijena sredstva 4,748,0J9 9,l!8,ei6 192 Doseieni dohodek 1,590,847 2,837,661 178 Raiporeditev siupnega dohodka 43,650 20,481 47 Del dohodka za skupne potrebe 172,333 425,708 247 Del dohadka za splošne potrebe 16,370 38,597 236 Del dohodka :a druge potrebe 240,114 458,149 191 Cisti dohodel 1,125,831 1,906,559 170 Razporedltev sredstev :a bruto 0D 794,474 1,717,319 214 Skupna poraba v TOZD 58,118 126,337 217 Aku.ulacija . 380,929 424,343 111 Izguba 113,161 3BS,338 333 Dohodel ni delavcj Iv din) 237,294 468,493 182 Dohodek v primerjavi s poprefno uporabl j«nii»i poslovfiiai sredstn (v7.) 9.8 9.4 96 Alunu].'v pnmerj.s popr . uporab. posl av. srsditvi tv XI - akuuulacij.stopnja 2.3 1.4 60 5redst.2a reprod.v pnmer.s popr.upor. posl.sred. 'v X) - reproduk. stopnja 3.7 2.8 75 Delei pnhod.ustv.na tujen trgu v celotne« pnhodlii Iv %) 7,8 11.2 144 Delež sredstev :a DD in skupno porabo v Ifiste« dDhodku (v Z) . 75.7 94.6 128 DelBf sredstev :a akuaul. v CO Iv 7) 3*.8 22.5 66 Poprefm aesefni abrafunam čisti OD m delavcs (v dini 31,67: 70,708 223 PopreCno Stevilo zaposlenih na podlagi stanja konec me&eca • 6,103 6,034 99 Po podatkih iz periodičnih obračunov je gospodarstvo občine v I. tromesečju 1986 doseglo slabše finančne rezultate kot v letu 1985 tako v rasti posameznih pokazateljev poslovnega uspeha, predvsem pa v de-litvenih razmerjih dohodka. V prvih treh mesecih leta 1986 so organiza-cije združenega dela dosegle 11,944,419 tisoč din celotnega prihodka ali 88% več kot v enakem obdobju lani. Povečanje celotnega prihodka je nekoliko nižje od rasti cen industrijskih izdelkovpriproizvajalcih. Nižja rast celotncga prihodka od poprečja gospodarstva je dosežena na podr-očju kmetijstva (77%), prometa in zvez (73%) in trgovine(84%). Večina celotnega prihodka so organizacije dosegle s prodajo izdelkov in sto-ritev na domačem trgu. V strukturi celotnega prihodka pa je precej višji delež od prihodkov od prodaje na tujetn trgu in znaša 11,2%, v industriji 21,5%. Organizacije združenega dela so obračunale 9,118,816 tisoč din po-rabljenih sredstev (92%). Hitrejša rast porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka slabša ekonomičnost poslovanja. V I. trimesečju 1986 je gospodarsivo na 100 din porabljenih sredstev doseglo 131 din celotnega prihodka, v preteklem letu pa 133,5 din. Po obračunu porabljenih sredstev je organizacijam združenega dela ostalo 2,837,663 tisoč din dohodka ali 78% več kot v primerjalnem obdobju. Rast dohodka je bila v posameznih organizacijah dokaj razli-čna, od 0 v TOZD Sinolt?s Ivančna Gorica, kjer niso dosegli nikakršnega dohodka do 264% v DO Partner Grosuplje in 215% v TOZD Livarna sive in nodularne litine(izločenesoOZD, ki so 1. tromesečje 1985 poslo-vale z izgubo ali so bile na novo ustanovljene). Med posameznimi podr-očji je bila dosežena najvišja rast na področju kmetijstva (164%) in stanovanjsko komunalnc dejavnosti (134%), najnižja pa na področju in-dustrije (62%), ki je dosegla 55% dohodka v celotnem gospodarstvu občine. Glede na to, da je število zaposlenih na podlagi delovnih ur nižje za 2%, je rast dohodka na delavca (82%) nekoliko višja od rasti dohodka. Poprečni dohodek na delavca je v gospodarstvu znašal 468.493 din, višji od poprečja pa je bil dosežen v 30-tih organizacijah združenega dela. V razporeditvi dohodka se delitvena razmerja slabšajo. Povečuje se delež dohodka za potrebe zunaj organizacij združencga dela, v delu dohodka, ki ostane za delitev v organizacijah pa je močno padel delež sredstev za akumulacijo. Razporejeni dohodekje vtšji oddoseženega za znesek izgub v višini 385.358 tisoč din. V I. tromesečju so poslovali z izgubo v treh organizacijah združenega dela: DO Stolarna Dobrepolje (36.100 tisoč din), TOZD Sinolcs Ivan-čna gorica (46.667 tisoč din) in GPG TOZD Splošne gradnje (302.591 lisoč din). V TOZD Splošne gradnje doseženi ^isti dohodek ni zadoščal za izplačila akontacij osebnih dohodkov v višini zneska izgube. V DO Stolarna Dobrepolje so za izplačila akontacij osebnih dohodkov, ki niso bila krita iz čistega dohodka porabili 32.164 tisoč din. iz dohodka pa niso pokrili za 3.936 tisoč din obveznosti. V TOZD Sinoles Ivančna go-rica pa niso oblikovali niti dohodka, tako da znašajo nekrite obveznosti za akontacije osebnih dohodkov iz čistega dohodka 24.690 tisoč din, iz dohodka 9,912 tisoč din in za porabljena sredstva, ki niso nadomeščcna iz celotnega prihodka 12.064 tisoč din. Struktura raiporeditve dDhodta (dohodek poveian :i znesek i:gub) Dose - r - d - d - d - r Strul- tur a 1-IM/B5 I -111/86 100,0 100,0 .,5 0,6 10,1 13,3 1.0 1,2 14.1 1«, T-46,6 5J,5 1.6 !,B 1,B 2,1 19.2 10,2 3.1 J,0 eni dohodek porejeni skupm dohodek dobodka za sl-upne potrebe dohodka za splošne patrebe dohodka :a druge potrebe porejena sredstva za bruto 0D stanovanjske potrpbe skupne parabe druge potrebe skupne porjbe poslovm sklad m izboljianje erialne osnove dela - z* rezervni sklad Iz strukture razporeditve dohodka je razvidno, da seje razmerje v de-litvi dohodka precej poslabšalo, saj so vse oblike porabe rasie znatno hitreje od rasti dohodka. Največ se je povečal delež sredstev za osebne dohodke in del dohodka za skupne potrebe, medtem ko se je delež sredstev za akumulacijo znižal za 22,3% lani na 13,2% v I. trimesečju letos. Temeljna naloga v usmeritvah resolucije o politiki izvajanja družbenega plana za leto 1986 je na področju politike delitve dohodka ohranitev deleža akumulacije v dohodku, zaostajanje skupne in splošne potKoe ter usklajena rast sredstev za osebne dohodke z rastjo dohodka. Iz podatkov iz periodičnih obračunov je razvidno, da je več kot polo-vica org. nizacij združenega dela zmanjšalo deležakumulacije vdohod-ku, v 18-til organizacijah pa je bila rast sredstev za osebne dohodke vi-šja od rast dohodka. Glede na takšno razporeditev dohodka se je v prvih treh mesecih poslabšala akurr.ulacijska in reprodukcijska sposobnost gospodarstva. Poleg organizacij, ki so poslovale z izgubo niso za poslovni sklad razporedili nobenih sredstev še v: DO Instalacije Grosuplje, DO Avtoprevoz Ivančna gorica, Komunalno podjetje Gro-suplje in v TOZD Albin Grajzar Ivančna gorica le v višini 40 tisoč din. V I. tromesečju 1986 je bilo v gospodarstvu zaposlenih 6.034 de-lavcev. Zaposlenost se je najbolj zmanjšala na področju gradbeništva. Poprečni mesečni obračunani čisti osebni dohodek je v gospodarstvu občine znašal 70.708 din in je bil v primerjavi s I. trimesečjem 1985 višji za 123%. Glede na nižjo rast življenjskih potrebščin so se tudi realni osebni dohodki v večina organizacij združenega dela precej povečali. Med posameznimi organizacijami združenega dela se kaže velika razli-ka v gibanju osebnih dohodkov, tako po rasti kot po višini. Najvišje osebne dohodkc so obračunali v Obrtni zadrugi Magro Grosuplje, naj-nižje pa v TOZD Sinoles Ivančna gorica in GPG TOZD Splošne gradnje. 15 organizacij združenega dela je obračunalo poprečne osebne dohodke od 70 do 80 tisoč din, 8 od 60 do 70 tisoč, 6 od 90 do 100 tisoč din, 5 od 80 do 90 ti&oč din, 2 od 50 do 60 tisoč din in 2 nad 100 tisočdin. Negospodarstvo Na področju negospodarstva posluje v občini Grosuplje 14organiza-cij združenega dela družbenih dejavnosti in 4 delovne skupnosti DPS in SIS, v katerih združuje delo 949 delavcev. V družbenih dejavnostih je celotni prihodek glede na enako obdobje lani višji za 137%, dohodek za 168% in čisti dohodek za 167%. Večjidel dohodka so organizacije združenega dela razporedile za osebne dohodke. Poprečni obračunani čisti osebni dohodek na delavca je v družbenih dejavnostih znašal 80,739 din ali 133% več kot pred letom, v delovnih skupnostih SIS in DPS pa 94,833 din (179%). Tako visok po-rast je posledica mesečnega usklajevanja rasti osebnih dohodkov de-lavcev v negospodarstvu z rastjo v gospodarstvu, medtem ko je bilo v preteklem letu to usklajevanje opravljeno po tromesečjih, ko so bili zna-ni podatki iz periodičnih obračunov. V skladu z usmeritvami resulucije za leto 1986 bi morali letos nadaljevati z izvajanjem programov za us-kladitev ravni osebnih dohodkov delavcev v negospodarskih organiza-cijah z ravnijo osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu. V letu 1985 je bil še vedno prisoten velik razkorak v ravni osebnih dohodkov glede na stopnjo zahtevnosti del in nalog. Ocenjujemo, da bo to zaostajanje težko nadoknaditi že v letu 1986, vendar bi morali vsaj delno zmanjšati ta razkorak. V I. trimesečju 1986 je bil v negospodarstvu nivo poprečno mesečnih osebnih dohodkov naslednji: 2 organizaciji združenega dela od 60do 70 tisoč din, 3 od 70 do 80 tisoč din, 7 od 80 do 90 tisoč din, 3 od 90 do 100 tisoč din in 3 nad 100 tisoč din. KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN GOSPODARSTVO