ere"' izhaja  vsaki i, datirali z dnevom [aslecinje nedelje.
nina velja za Av-i za celo leto ne, za   Ogrsko
i 50 vin. za cel* i Nemčijo Mane i leto 6 kron, za
siko pa 8 kron; go iaor.emstvo se
Iti naročnine z ozi-visokost pošt-Naročnino je pla-prej. Posamezne eprodajajopo 10 v
liStvo in uprav-se nahajata v i gledališko po-topje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
U
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseraiov) je za celo stran K 80 — za Vi   strani  K 40 —
strani K 20 —
strani K   10'—
strani K
strani K
strani K
Pri večkratnem oznanila
se cena primerno zniža.
za
za  '/«
za  'A
za  '/»
za  V.
5 — 250 1.—
key. 49«
Ptuju t nedeljo dne 3. decembra 1916.
XYII Jetnik.
potrtega srca gledajo še vedno vsi avstro-narodi in z njimi tudi celi ostali svet omilo  ljubljenega cesarja Franca Jožefa, ega nam je kruta usoda ravno zdaj vaela, po očeta najbolj  potrebovali. Res — ne j cesar in vladar, ne samo najvišji predaj   habsburške   monarhije, ne samo re-atant   te   velečastne   monarhije,   —  ne to, marveč pravi   oče v najzvišenejšem |u to lepe besede, nam je bil Franc Jožef. je bi) v naši monarhiji, ko mi še veda  za   svet nismo   vedeli,   ko nas še ni Ji pa  ko smo   kot   nedolžna   deca po klopeh  svoj  iskreni   „Bog ohrani.   Bog pevali.   Cesarje bil.Franc   Jožef, bo kot   mladeniči v Času   zlatega   miru kli   vojaško   suknjo  in se v resnem delu ivljali na težke čase nasprotniškega na-In oče, pravični, odkritosrčni oče z lju-i srcem pravega človeka nam je bil Franc kadar   smo   državljani   zahtevah svoje j^ice, kadar smo kot narodi in posamezniki ajali k njemu,   kadar  smo   hrepeneli po aemu   izboljšanju   svojega   stanja. Oče [je bil vedno in povsod, — naše veselje »a veselilo,   naša  žalost je njega žalo-Dim srčnejše se je razvijalo naše gospo-ko stanje, tembolj je bila   njegova   duša —   čimbolj    smo   mi   trpeli,    tembolj Ikrvavelo    njegovo    zlato    srce . . .     Oče je umrl! Zato jokajo   avstrijski   narodi, [se solzijo in krvavijo njih nezastrupljena oče je odšel   od  njih,   katerega so Bali, spoštovali in ljubih z neskončno lju-[ijo od   nežne   mladosti  pa do  sivih let sti... Ta ljubezen do pokojnega Franca [fa, ki je bil te dni izročen usmiljeni ma-, zemlji,   pa je tako  velika  in  globoka, presega tudi grob in da je nesmrtna. Ne ponosni,   mladi naš sedanji cesar Kari, mi   avstro-ogrski   narodi   prevzamemo z Rušenjem dedščino po očetu Franc Jožefu. injegovem grobu prisegamo,  da ostanemo jti njegovi zastavi do zadnjega vzdihljaja; jti po poštenizvestobi do domovine bode smrt lahka  in   lepa, kakor je bila mirna in na našemu očetu . . . Sovražniki so morda pili.   da se bode s mrtjo   cesarja   Franca vso krasno   poslopje   te   nerazrušljive jirhijo    razrušilo.   Mislili   so,    da drži to iarhijo le prevzvišeni starček Franc Jožef [oseba   skupaj.   Pa   so se hudo   zmotili. P r a n o a Jožefa  je nesmrten Ireko njegovega  groba   ostala bode zrna-Avstrija velika,   mogočna,   nepremag-Truplo   Franca Jožefa  so   pokopali v kili solz in vzdihov, ali njegova duša živi med nami, med zvestimi narodi, med Bežnim   ljudstvom,   v   srcih   nas   vseh, ki Eno  to prekrasno    avstrijsko    domovino. ■ne Jožef je umrl in   ni umrl. Le starček, Ije skozi  68 let vodil   usodo te monarhije,
se je presolil od nas v boljše življenje k počitku; cesar Franc                oliki cesar, mo-
gočni cesar, ljubeči naš oce pa ni odšel od nas. On živi naprej za vso i$čne čase, za vso bodočnost. Kajti bil jo naš oče, naš resnični, pravični oče . . .
Sožalje nemške cesarice.
K.-B. Berlin,   24,   novembra.   ,.Nord-I deutsche Allg. Zeitung^l piše:
Njeno   Veličanstvo Tiemška   cesarica   je poslala cesarici in kraljfci C i t i sledeči telegram:  „V tej usodcpolr* uri   sem   prisiljena, da izrazim svoje sočutje na bolesti in žalosti Vašega Veličanstva in narodov Avstrije vsled izgube Vašega prezvišonega strica, Njegovega Veličanstva cesarja in kralja Franca Jožefa. Iskreno prijateljstvo   me   je  vezalo z njim v življenju, zvesto spoštovanje   ohranim pokoj-: uiku.  Vaše Velu^iUMvu pa čakajo težko dolž-; nosti, katerih izpolnitev   bo   stavila   Vašemu j Veličanstvu   v tem   resnem   vojnem Času vi-' soke   zahteve. Naj  stoji   Vsemogočni pri tem i ob strani   Vašega   Veličanstva  in   naj   Vam ! podeli bogati   blagoslov.   Avgusta   V i k-j torija". — Njeno   Veličanstvo  cesarica in ! kraljica   Cita je   odgovorila   nato:   „Iskreno i ginjena vsled toplega sočutja, ki je blagovo-
■  hlo izraziti Vaše Veličanstvo povodom smrti i mojega iskreno ljubljenega strica, cesarja in : kralja Franca Jožefa, se Vašemu Veličanstvu ) iz vsega srca zahvaljujem. Prosim Vas v tej I usodepolni uri, da ohranite prijateljstvo, ki j sta ga gojili do mojega v Bogu spečega strica, ; tudi meni in moji rodbini. Bog naj nam po-; maga v tem težkem času!  — Cita".
i
Priprave za pogreb.
Cesarjev pogreb je bil v četrtek popoldne ob 3. uri.   Na ukaz cesarja Karla je bil pogreb kar najbolj slovesen, da kaj podobnega Dunaj še ni videl.  Prirejeno  je bilo vse po : dvornem ceremonijelu. Ulice, po katerih se je
■  pomikal sprevod, bile so vse dekorirane, sve-: tilke vse ovite s Črnino, tudi cerkev sv. Ste-' fana vsa v žalnih barvah.
! ■       Cesarjev pogreb se je vršil po predpisih španskega   ceremonijela.   V zmislu teh predpisov se   prepelje   truplo   iz   Schonbrunna v cesarski grad ponoči, in sicer v pondeljek ; ob 10. zvečer. Ta ponočni kondukt učinkuje i s svojim enostavnim mračnim pompom morda j bolj kakor  sijaj   pri   belem  dnevu vršeče se pogrebne slovesnosti. Sprevod otvori črni jez-I dec na črnem konju, takozvani Hoieiiispanier, kateremu sledi oddelek konjenice. Za vojaštvom jezdijo v črno odeti  dvorjaniki s svetilkami, za njimi dvorni  funkcijonar kot voditelj pogreba. V šestvprežnem črnem zaprtem
■  vozu (furgonu), ob katerega straneh gorijo svetilke, se nahaja krsta z mrličem, pogrnjena s črnimi preprogami. Za furgonom spremljajo uradniki in sluge, ki so služili cesarju kot osebi, torej takorekoč njegova družina, svojega gospoda v zaprtih kočijah iz domače hiše. Za njimi jezdi zopet oddelek konjenice.
V ulicah, koder se pomika sprevod, je ustavljen ves promet, zamolklo odmeva v nočni tišini peketanje konjskih kopit in kakor po-Sastna senca gre sprevod proti cesarskemu gradu. Ko pripelje furgon skozi velika glavna vrata cesarskega gradu, zaropotajo bobni vojaških straž — mrtvemu vladarju v pozdrav. Pred vrati dvome cerkve čaka duhovščina, da blagoslovi mrliča. Dvorjaniki položijo krsto na pripravljeni katafalk.
Pogrebni sprevod v četrtek se vrši z vsem sijajem španskega pompa. Cesarski gala-mrt-vaški voz napravlja že sam zase impozanten vtis. Njegove dimenzije so ogromne. Dolg je 8 m, širok 3 m, visok 5 m. Izdelan je iz črno lakiranega hrastovega lesa, v katerega so vdolbene umetniške skulpture. Streho voza tvori kupola s cesarsko krono, okrog in okrog obdana od cesarskih orlov. Pod baldakinom iz črnega baižuna leži krsta popolnoma prosta na ozkem podstavku, r.l, straneh in takozva-nom kozlu so bogate draperije iz črnegasukna. Ta cesarski mrtvaški voz bo vozil tokrat tretjič. Prvič so v njem peljali truplo cesarjeviča Rudolfa, druga krsta, ki je počivala pod njegovim baldakinom, je bila krsta cesarice Elizabete, tretja bo cesarjeva. V voz bo vpre-ženih osem španskih visokih črnih žrebcev s prekrasno žalno opremo. Za mrtvaškim vozom bo vozilo 40 zaprtih pogrebnih kočij, prvih deset posebno razkošno opremljenih za člane cesarske hiše. Spored sprevoda je v naprej natančno določen in v petek je mrtvaški voz že napravil poskusno vožnjo po dunajskem  Ringu.
Mrtvaški oder je bil okinčan z avstrijsko cesai'sko in ogrsko krono sv. Štefana, nadvoj-vodskim klobukom, insignijami Zlatega runa, velikimi križi inozemskih redov. Pred odrom na črno-zlatih baržunskih blazinah so položeni cesarjeva sablja, maršalska palica, klobuk in rokavice.
Na vseh altarjih dvorne  župne cerkve so
se služile od 8. do   12.   ure   maše-zadušnice,
od 9. do 10. in od 12. do    1. ure so zvonili dunajski zvonovi.
V četrtek ob Vi 2. bodo komorniki prenesli krsto na mrtvaški voz. V tem trenotku bodo zapeli zvonovi vseh dunajskih cerkva, in sprevod se bo pomikal čez Ring v cerkev sv. Štefana. Tam se zberejo medtem cesar in cesarica, tuji vladarji, nadvojvode in nadvoj-vodinje, špecijalni odposlaniki, diplomati, tajni svetniki, komorniki, ministri, generali, poslaniki in deputacije. Ogromni cerkveni prostor je zavit v črnino. Duhovščina z nadškofom Pjffilom na čelu pričaka mrliča pri vratih ter ga sprejme v cerkev, kjer se izvrši cerkveni obred. Po opravljenih molitvah krene sprevod proti kapucinski cerkvi. Mrtvaškemu vozu sledijo : cesar Kari s cesarico Cito, tuji vladarji, nadvojvode, tuje najvišje dame in nad-vojvodinje, inozemski špecijelni odposlaniki, tuje oficirske deputacije, odposlanstva domačih polkov, ki so nosili cesarjevo ime. Špalir bodo tvorili oddelki avstro-ogrskih polkov, poslani naravnost iz bojišč.
2    —
STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave povzroči
moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu
neobhodno potrebna
Zato jo  je   priporočati zlasti za turiste, vojake, romarje itd.
Nemški cesar na Dunaju.
Dunaj, 28. novembra. Cesar V i 1 j e m je bil danes z malim spremstvom za kratki čas na Dunaju, da se poslovi od mrliča, svojega zvestega prijatelja in zaveznika. Došel je ob 11. uri na severni kolodvor in je bil pričakovan na kolodvoru od cesarja Karla, nemškega poslanika grofa Wedol in vsega osobja nemškega poslaništva na najprisrčnejši način. Pozdrav med cesarjema na kolodvoru je bil izredno prisrčen. Cesar je s cesarjem Karlom dalje časa živahno govoril. Po sprejemu sta se cesarja peljala v automobilu v dvor; prebivalstvo ju je pozdravljalo z velikim veseljem. Na dvoru obiskal je cesar Viljem cesarico Cito v njenih dvoranah in se je podal potem v spremstvu cesarja Karla v dvorno župno cerkev, kjer je cesar Viljem ob krsti Franca Jožefa molil ter tam krasni venec iz belih orhidej z belim trakom s črkami ,,W. V." položil. Ob 9. uri zapustil je cesar Viljem Dunaj, zopet spremljan od cesarja Karla do kolodvora, kjer sta se vladarja prisrčno poslovila.
Bolgarski kralj na Dunaju.
K.-B. Dunaj, 28. novembra. (P. K.) Bolgarski kralj biva s prestolonaslednikom in princom Cirilom na Dunaju, da se udeleži pogreba. Kralj se je podal takoj po svojem prihodu v Schonbrunn, kjer je ob krsti pokojnega cesarja dalje časa molil. Kralj je obiskal potem cesarsko dvojico. Venec bolgarskega kralja je iz rož, ki jih je sam kralj v dvomih vrtih v Sofiji porezal, izbral je naj-redkejše cvete. Trak venca nosi napis: „V zvestobi in hvaležnosti".
Zadnja pot cesarja Franca Jožefa iz Schonbrunna na Dunaj.
11 ii n a j, 27. novembra. Danes ponoči se je pripeljalo truplo pokojnega cesarja Franca Jožefa iz Schonbrunna v dvorni grad na Dunaju. Zadnjikrat so pozdravljale ulice, po katerih je nekdaj vsak dan v lahnem diru vozila vsem Dunajčanom znana cesarska kočija, ljubljenega vladarja, ki se je vračal v grad svojih dedov k večnemu počitku.
Noč je bila mirna in tiha. Dež, kije ves dan škropil, je ponehal in ogromne množice so se zbirale, da pozdravijo pokojnega cesarja. Ulice, po katerih se je pomikal sprevod, so bile odeto, v bogat žalni kinč, zlasti dolga Mariahilferica se je odela v žalno obleko. Z vsake hiše plapolajo ogromno črne zastave, okna in balkoni so okinčani s črnimi preprogami, mnogi portali imajo črne zavese, v izložbah so izstavljene cesarjeve podobe, obdane od zelenja in črno okrašene. Tz odprlih uličnih svetilk gorijo motni plameni. Zunanja vrata dvornega grada so zastrta z mogočno črno portijero, pred njimi so postavljeni visoki črni obeliski, iz katerih se dvigajo visoki plameni.
Že v prvih večernih urah je napravilo vojaštvo od Schonbrunna do dvornega grada
Slike iz življenja cesarja Franca Jožefa.
Kot cesar je bil nepozabljivi naš Franc Jožef nedosežen; pa tudi kot človek je združeval v svoji osebi vse one krasne lastnosti, ki jih tako redkokdaj v današnjih časih najdemo pri ljudeh tega ali onega stanu. Kdo bi vedel kaj slabega, kaj neprijetnega v človeški naturi tega vzornega moža, ki je nosil na svoji glavi eno najmogočnejših kron sveta? V sledečem hočemo podati nekaj zanimivih, resnih in šaljivih črtic iz cesarjevega življenja.
I. Življenske navade.
Redkokdaj je bilo eno življenje tako nošeno od zvestega izpolnjevanja dolžnosti in veselja do dela, kakor življenje cesarja Franca Jožefa. Do  smrti je   tako rekoč  ostal ob pi-
špalir, za katerim se je zbirala nepregledna množica. Na tisoče ljudi je pohitelo zlasti pred schonbrunski grad, za katerega zidovjem so se člani cesarske hiše poslavljali od svojega ljubljenega senijorja.
V  lesku neštevilnih sveč in žarnic počiva cesarjevo truplo na mrtvaškem odru. Notranja krsta iz črnega baržuna, obrobljena z zlatimi bordurami, je položena v pompozno kovinsko rakev. Proti 10. uri se zberejo cesar in cesarica, člani cesarske hiše ter najvišji dvorni funkcijonarji, ki bodo.spremili cesarja v dvorni grad, pred mrtvaškim odrom, dvorna duhovščina pa pristopi in blagoslovi mrliča.
I )vorni kanoniki in telesni sluge dvignejo krsto. Globoko Hitenje navzočnih spremlja pokojnega cesarja, ko ga ponesejo ven iz sob, v katerih je preživel toliko desetletij v neumornem delu za blagor svoje države, iz grada, ki mu je bil domovje v srečnih in žalostnih dneh.
Najprej duhovščina s križem, za njo telesni sluge s krsto, ki jo obdaje osem mladih plemičev s svetilkami, za krsto najvišji dvor-janik knez Montenuovo, oba generalna adju-tanta grof Paar in Baron Bolfras, krilni po-bočniki in drugi funkcijonarji iz cesarjeve družine.
Pred portaloiu čaka mrtvaški voz. Kavno bije ura na grajskem stolpiču deset, ista ura, katere glas je naznanjal pred dolgimi desetletji malemu fanteku Franc Jožefu, da je treba opustiti igro v vrtu in se vrniti k učenju, ko zapušča sprevod schonbrunnski grad.
Na čelu jezdita dva dvorna hlevarja s svetilkami, njima sledi eškadron kavaljerije. Za vojaštvom vozi kočija z dvornimi slugi. nato dvorni komisar na črno odetem konju, zopet dva cesarska hlevarja s svetilkami, katerima sledijo 4 šosterovprežne dvorne žalne gala-kočjje.
V  prvi se vozijo krilni pobočniki. v drugi oba generalna adjutanta, v tretji oba najvišja cesarska komornika, v četrti najvišji dvorjanik knez Montenuovo. Tem kočijam sledi mrtvaški voz, pred katerim jezdita dva v črno odeta dvorjanika.
Mrtvaški voz je popolnoma zavit v črnino, ob straneh gorijo svetilke. Vanj je vpre-ženih osem velikih vrancev. Na desni strani voza koraka osem gardistov trabantske telesne straže, 8 gardnih jezdecev in 6 telesnih lakajev s svetilkami, na levi strani osem kr. ogrskih telesnih gardistov, 8 gardnih jezdecev in 6 lakajev s svetilkami. Za mrtvaškim vozom jezdi 6 arsijernih gardistov in 6 ogrskih telesnih gardistov na črnih konjih. V dveh kočijah sledijo truplu svojega cesarskega gospoda njegovi telesni sluge. Sprevod zaključuje eškadron konjenice.
V  globoki ginjenosti pozdravlja množica ljubljenega cesarja na zadnji poti. Mračno odmeva v nočni tišini peket konjskih kopit... Čez Mariahilferico in Ring se pomika sprevod.
Proti 11. uri zaropotajo odsekano in zamolklo   vojaški bobni v  cesarskem  gradu in
salni mizi in izpolnjeval vladarske svoje dolžnosti. V svojem življenju je bil izredno edno-staven in natančen. Tako si jo tudi utrdil svoje truplo in dosegel vkljub napadom vseh mogočih bolezni patrialhalično starost. Kolikokrat so se skrbni Dunajčani čudih, da se je cesar vkljub najhujšem mrazu v odprti kočiji od Schonbrunna v svojo dunajsko palačo vozil. Vprašali so večkrat, ali ni nikogar v najbližji cesarjevi okolici, ki bi vladarja svaril pred tako neprevidnostjo; do 70. leta njegove starosti bi se tudi nikdo ne upal tega storiti; kajti cesar je bil izredno utrjen. Šele v zadnjih petih letih je postal cesar previdnejši, to pa zlasti na prošnjo svojih zdravnikov. Krasni dokaz svoje utrjenosti je podal cesar na svojem potovanju v Bosno 1. 1910. Velike težave tega potovanja pri njemu niso pustile skoraj nobenega sledu. Še po svojem prvem obisku ranjencev v Augartenu dne 19. septembra 1914 šel je v mrzlem deževju skozi
skozi velika   zunanja   vrata   se približa i vaški voz takozvanemu veleposlaniškemu | nišču.   Najvišji   dvorni  funkcijonarji, kapitani,   ogrski   dvorni maršal,  cesarski | , morniki in duhovščina pričakujejo tu i gospoda  ter  ga  spremijo v   črno drapira dvorno cerkev.
Nepopisno   turobna   milina ,.Miseral\ I so ga zapeli dvorni pevci, je spremila: j v cerkev.
Tam so dvignili lakaji ki-sto na mrtvi I oder, duhovščina jo je še enkrat blagoslofl i in   spremstvo   je   zapustilo   cerkev   in | Proti pol 12. uri so se cerkvena vrata za j v nočni tišini odmevajo koraki vojaških stri Tako je bil naš ljubljeni Franc Jožej Dunaju pokopan.   Po g r e b   sam se je' v četrtek 30. junija; o njem bodemoi v prihodnji številki poročali.
| Cesar Kari L
Po tako nepričakovani smrti ljubljene« našega očeta in vladarja Franca Jože&i prevzel je dosedanji nadvojvoda Kari Jožef avstro-ogrski prestol kot cesar Mladi naš vladar je od vseh narodov te| narhije z velikim navdušenjem pozdrafl in vse mu hoče s prav avstrijsko udandj dokazati, da ve ceniti veliko, težavno vo nalogo. Kari I. je prevzel dedščino i rosti vseh vladarjev velikega pokojnika J Jožefa. Prevzel je to dedščino sredi v vo] kakor jo svet   doslej ni videl   in ni razaŠH

111
M
KaiserKari von Ossterfeicli
In izvršil bode to dedščino z eneržijo : ki je postala v tej   vojni  jeklena  in k zmagovito   navdušenje   ne   more  niče
! park in le nevoljno je dovolil, da so mu og j nili plašč. Bil je mož-vojak!
II. En dan iz cesarjevega življenj a.
Cesar je vstajal jako   rano.   Dan je čel zanj že ob 4. mi zjutraj, pozimi pol v zadnjih letih pa eno uro pozneje. Polj potem, ko je cesar vstal, vzel je prvi za, ki je obstal iz čase  kave in   „kifelceva je pričela  vojska,   imel je namesto  teg civa beli, za starega vladarja posebno [ kruh. Potem je bival cesar okoli ene ure i ob pisalni mizi. Točno ob V«7. uri zju nastopil  svoj  jutranji  izprehod. Ob '/<! bil je cesar zopet v svoji delavni sobi. tem je že prišla pošta, ki je cesar večinoma sam odprl in pričel delati. Ob .0. uri je drugi zajutrk, ki je obstojal   iz čase ju nekaj   mesa.   Ako  niso   bile avdijence, je cesar potem do kosila v svoji delav
— 3 —
ovce, »i
Mi vsi, ki čutimo iz vsega srca s to veno, nerazrušljivo  in nepremagljivo Av-), želimo Božji blagoslov novemu našemu |rju,   ki ima  tako težka in vendar tako ja dela bodočnosti pred seboj. Bog ohrani cesarja  Karla  I.!   Mi   mu  bodemo pili poSteno avstrijsko zvestobo in bodo-svojim   srcem,   pa   tudi   s   svojo  krvjo lili veličastni   njegov prestol.   Z isto lju-fto, kakor smo stali okoli pokojnega kro-tega  starčka,   ki   nas  je  moral zapustiti, da bi videl tako vroče zaželjenega miru, to ljubeznijo stali bodemo vedno  za svo-Jnovim   cesarjem.   Bog   ohrani   in obvari rla I.!
Iz najvišje dvorne službe.
| Cesar je imenoval kneza Mnntcimovo, ga dvorjanika cesarja Franca Jožefa, [svojega prvega najvišjega dvorjanika ter ije s posebnim lastnoročnim pismom polil v priznanje njegovih dosedanjih zaslug pijante k velikemu križu reda sv. Štefana ; Idniecga najvišjega dvorjanika je imenoval U«r bivšega zunanjega ministra grofa B e r child a, za najvišjega komornika grofa Br-■ie- Lanckoronskega, za najvišje-Kornega maršala grofa Zichvja, za ■višjega konjarja kneza P a 1 f y j a a b E r-8 d, za ogrskega dvornega maršala grofa f'a | te c z e n a, za najvišjega lovca grofa T h u n-ranjj ohensteina in za najvišjega ceremo-rl I iNa grofa C h o lo niewskega-Miszko. moj Dunajski listi poročajo, da je cesar po-died ^ v službi dosedanjega ravnatelja kabinet-istjo (pisarne barona Schiessla. Cesar je na-QgM $je potrdil v dosedanjih službah tudi oba -neralna pobočnika pokojnega vladarja, grofa mca aa r a m barona B o 1 f r a s a, imenoval pa , j,, j, j, kakor se zatrjuje, dosedanjega predstojnika mpl i  me komore  princa Zdenka  L ob kovica
V51
ist
ter
za
are ure trk, ka pe-;eni
5ta »bi.
itrerega generalnega pobočnika.
Visoka vojaška odlikovanja.
L-B.. Dun a j, 27. novembra. Iz vojnega evalnega stana, poročajo: Armadni vni poveljnik feldrnaršal nadvojvoda irich je izdal to-le vrhovno armadno elje:
Vojakih
Njegovoc in. kr. apostolsko Veličanstvo mi ! podelil velik križ reda Marije Terezije ter
noval    mojega   preizkušenega    sodelavca
ralobersta barona Conrada za feldmaršala.
Ta izraz najvišje milosti velja Vam vsem, ilja Vaši junaški vztrajnosti, Vašim hrabrim vam v težkem boju za moč in obstoj naše
ge domovine, je najvišje priznanje dose-injih   sijajnih   činov   armade   in   brodovja.
žimo     se     vredne     najvišjega    zaupanja,
ajajmo in storimo svojo dolžnost tako go, da bo izvojevan zmagoviti mir. Bog [bil /. nami, ostal bo z nami!
Feldrnaršal nadvojvoda Friedrich K.-B. Dunaj, 27. novembra. Cesar Kari
Isclilu je bilo kosilo po navadi na verandi upuo z družino; udeležile so se namreč ko-cesarjeve hčerke princesinja G-isela in ivojvodinja Valerija, nadvojvodinja Ella ostali člani cesarske družine, službeni ofi-rji ir. dame. Pozimi je bilo kosilo šele ob uri popoldne. Pri kosilu je jedel cesar štiri
pet jedi z dobrim tekom. Prav rad je pil kaj   bavarskega piva ali   čašo   bordo-vina.
kosilu je cesar zopet delal. Predno je šel at, jedel je cesar še kos kruha z mesom kislo mleko.
I.  Najljubša jed   cesarja.   — Cesar   kot  kadilec.
Najraje je jedel cesar dunajske močnate ii, karote, ostrige -in kavijar ter „Frank-ter-klobasice, po katere je v neko staro aajsko gostilno pošiljal. Paradižnikov ni aral. Prav rad je cesar kadil. Ljubljeno ržiuko" je moral  sicer  že pred  leti  opu-
je poslal nadvojvodi Kvgenu  sledeče  lastnoročno pismo :
Ljubi gospod stričnik navojvoda Evgen!
V najpopolnejšem hvaležnem priznanju Vaših kot voditelj armadne fronte pred sovražnikom Mi izkazanih odličnih služb, Vas ljubega imenujem za feldmaršala.
Dunaj, 13. novembra 1916.
Kari.
Umrlega cesarja generalna adjutanta generalna polkovnika grof Paar in baron Bolfras sta dobila vojaški zaslužni križec I. razreda z vojno dekoracijo ; vojni minister generalni polkovnik baron Krobatin je dobil veliki križec reda sv. Štefana; domobranska ministra generalna polkovnika baron Georgi in baron Hazai sta dobila znak posebnega cesarjevega pohvalnega priznanja. Veliki admiral Anton Haus je dobil veliki križec Leo-poldovega reda z vojno dekoracijo.
Tschirsehky f.
V zadnji številki že smo poročali, da je na Dunaju umrl nagle smrti velezaslužni nemški poslanik Heinrich von Tschirsehky und Btfgendorff. Pokojnemu državniku je v veliki meri zahvaliti prijateljsko razmerje med našo monarhijo in Nemčijo, katero je ravno v tej grozoviti vojni rodilo tako lepe uspehe.
.Helnrictiv.TtthiMchKv v.&oqtn&o'ff
Tschirsehky bil je rojen leta 1855. Leta 1883 je kot aspirant stopil v diplomatsko službo. Od leta 1884 je deloval kot ataše v Konstan-tinoplu in Atenah. Pozneje je postal legacij-ski tajnik v Teheranu in še v jeseni istega leta poslaniški tajnik na Dunaju. Leta 190O je bil imenovan za cesarskega poslanika v Luxemburgu, leta 1906 pa za državnega tajnika v zunanji službi. Konečno postal je nemški cesarski poslanik na Dunaju, kjer ga je sedaj smrt iztrgala njegovemu plodonosnemu delu. Spomin na tega vrlega, poštenega, zvestega nemškega  državnika  ostane nevenljiv.
Svetovna vojska.
Avstrijsko uradna poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 24. novembra. Uradno se
Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode Jožefa. Vzhodno od O r s o v e bil je g^~                _                 .                                  '                                  i
stiti. Ali po drugem zajntrku je kadil vedno še rad eno lahko havana-cigaro, po kosilu pa eno ali dve močnejši cigari.
IV. Cesar kot stari oče.
Kadar je cesar svoje delo izvršil, se je zabaval na lovu ali pa pri svojih vnukih. Znano je, s kako ljubeznijo so bili otroci nad-vojvodinje Valerije svojemu cesarskemu staremu očetu vdani. Prišli so v SchOnbrunn mnogokrat v njegovo deiavno sobo, ko je še delal. Cesar je dal otrokom potem papir in svinčnike, da so se sami zabavali, dokler ni bil s svojim delom gotov. Otročički so se vsedli na tepih in so pisarili ter slikali, da bi starega očeta ne motili. Kadar je imel cesar časa, se je z deco zabaval in smejal, pustil se je z njo tudi fotografirati. Ena teh fotografij je svetovno znana. Posebno veselje je imel cesar, kadar je božični večer v krogu svoje družine preživel.
sovražnik vržen. Tudi Tur n-S e v e r i n je v naših rokah. Preko C r a i o v e prodirajoče čete so dosegle reko Alt. V pokrajini Rimnik-V a 1 c e a se nasprotnik še vedno ljuto upira. — Fronta princa Leopolda. Naš letalni lajtnant P o p e 1 a k bil je pri nekem poizvedovalnem poletu severno od B r o d y od treh ruskih bojnih letalcev napaden. Pognal jih je v beg in jih prisilil, da so se morali za njih črtami dol spustiti.
Italijansko bojišče. Po izboljšanju skrajno neugodnega vremena zadnjega tedna se je artiljerijski boj v večih oddelkih, zlasti na kraški visoki planoti zopet pričel, brez da bi se doslej do  večje  ljutosti razvil.
Južno-vzhodno bojišče. V oko-lišču c. in k. čet nespremenjeno.
Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fml.
Orsova in Turn-Severin zavzeta.
Nemško uradno poročilo od petka.
K.-B. Berlin, 24. novembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Severno od reke Ancre je zapričel popoldne močni ogenj, ki je segal tudi na južni breg. Več napadov Angležev ni nikjer naših postojank doseglo : večinoma so se z izgubami že v našem za-tvornem ognju razbili.
Vzhodno bojišče. Na zapadni strani Rumunskejeodpor zlomljen.Zavzeli smo Orsovo in Turn-Severin.
Balkansko bojišče. Armada pl. Mackensen. Na desnem krilu Dobrudša-fronta bile so ruske sile s sunkom bolgarskih čet iz prednjega ozemlja naših postojank nazaj vržene. Ob Donavi boji. — Makedonska fronta. Med jezerom P r e s p a in C e r n o močni artiljerijski ogenj. Delni sunki sovražnika severno-zapadno od M o n a s t i r-j a in pri M a k o v i so se izjalovili.
. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f.
Več rumunskih bataljonov odrezanih.
Avstrijsko uradno poročilo od sobote.
K.-B. Dunaj, 25. novembra. Uradno se danes razglaša:
Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode Jožefa. Severno-vzhodno od Turn-Sever in a se tam odrezani rumunski bataljoni še ljuto branijo. Na spodnjem Altu dosegle so nemške čete vzhodno obrežje. Severno od R i m n i k - V a 1 c e a je napad naših in nomških čot zopet napredoval. V j o 1 i smo 3 Oficirje in 800 mož. Neki sovražni napad v pokrajini od B e k a s a je ostal brezuspešen.
Italijansko bojišče. Neko močno letalno brodovje metalo je na kolodvor in sovražna taborišča od P r i m o 1 a n a veliko število bomb z dobrim   učinkom.   Vsa letala
V. Cesar prijatelj otrok.
Tudi druge, tuje otroke je cesar prav iz srca ljubil. Nič ga ni bolj ganilo, kakor otroški klici: „Der Kaiser kommt!", ki ao se začuli, kadar ga je dunajska mladina v njegovi kočiji na cesti opazila. Nikdar ni bil truden, zahvaljevati so deci za njene pozdrave. V pokrajini Redtenbacha, katero si je cesar enkrat ogledal, padel je neki 4-letni deček v globočino. Cesar je šel preko 5 metrov široko skalo in prijel otroka, ki je visel na neki korenini nad prepadom. Mati otroka, neka delavčeva žena, je bila vesela, ko je cula, da je sam cesar njenemu sinčku življenje rešil. VI. Cesar lovec.
Največje veselje je imel pokojni cesar z lovom. Bil je lovec v pravem zmisiu besede, ne pa mesar. Zato je streljal najraje jelena ali pa divje koze. Oblečen je bil v zgomjo-štajerski noši z ..irhastiini- hlačami i:i potla-
_   4   —
so se vkljub ljutem   odpornem  ognju in težkem viharju nepoškodovana vrnila.
Južno-vzhodno bojišče. Ni6 novega.
Namestnik generalštabnega šefa pl. H o f o r, fml.
Nemško uradno poročilo od sobote.
K.-B. Berlin, 25. novembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Nobeni posebni dogodki.
Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Južno-zapadno od R i g e povišalo se je delema artilerijsko delovanje. — Fronta nadvojvode Jožefa. V gorovju Gyergyo se je neki sovražni napad ob Batei N e a g r i krvavo odbil. Južno predora pri Altu skozi transilvanske alpe odvzele so vkljub trdovratnemu odporu nemške in avstro-ogrske čete Rumunom več vasi. Vjeli smo pri temu zopet 3 oficirje in 800 mož. Odpor sovražnika ob spodnjem Altu bil je zlomljen. Prekoračili smo reko. Ob za-padni moji Bumunskc od njih glavne armade odrezani romunski bataljoni se branijo še ljuto v gozdnem gorovju severno-vzhodno od Turn-Sever in a.
Balkansko bojišče. Armada v. Mackensen. V Dobrudši obojestranski artiljerijski ogenj. Po prekoračenju Donave od juga sem so se moči zvezanih osrednjih sil na rumunski zemlji utrdile. Pri R a e o v i t a so se zopet prebivalci boja zoper naše čete udeležili. — Makedonska fronta. Razver. brezuspešnih sunkov Italijanov severno-zapad-no od Mo nas tir j a, Srbov pa severno od G r u n i s t a ni ničesar poročati.
Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f.
Proti Bukarešti.
Avstrijsko uradno poročilo od nedelje.
K.-B. Dun aj, 26. novembra. Uradno se danes razglaša:
Vzhodno bojišče. Armada pl. Mackensen. Donavska armada je dosegla pokrajino pri Aleksandri ji. Pri izvršitvi izmenjave brega, ki je bila vsled povodnji posebno težka, imela je c. in kr. donavska flotilja pod poveljstvom pomorskega linijskega kapitana L u c i c h in avstro-ogrski pijonirski oddelki generalmajorja Gangla odlični delež. Pri Umluctu severno od S i s t o v e bil je od naših letalcev en sovražni ..Farman" sestreljen. — Fronta nadvojvode Jožefa. Nemška kavaljerija pod vodstvom generallajtnanta grofa Schmettowa vrgla je vzhodno spodnjega Alta eno sovražno kavaljerijsko divizijo nazaj. Zavzeli smo R i m n i k, Vol-: c e o v spodnji dolini Alta ; bolj vzhodno, kjer se sovražnik še ljuto brani, bližajo se naše \ čete Curtea des Argesu. En zopetni napad ruskih kompanij v pokrajini južno-za- ; padno od B e k a s a ostal je zopet brezuspe- : šen.   —   Fronta princa  Leopolda. Ruski I
cenim klobukom. In štajerski lovci ter kmetje ; so ga ljubili iz vsega srca. Tikali so se z j njim in nikdar jim ni zameril kakšno pri- | prosto kmetsko besedo.
VII. Neverjetni kmet.
Cesar, saški kralj in princ Leopold bavarski so šli enkrat v najboljšem razpoloženju raz gorovja pri Miirzstegu na Zgornjem Štajerskem, kjer so imeli lepi lov, v dolino, da bi se potem v svoj lovski grad peljali. Vsled neke pomote pa njih vozovi niso prišli. Visoki gospodje so čakali, ko pripelje neki kmetic svoj lojterski voz po gozdnem potu. Kratko odlcčen je cesar kmetica vprašal, jeli se sme s svojimi gosti na lojterskem vozu peljati. Kmet gospode seveda ni poznal; položil je desko preko voza in jim dovolil, da se vse-dejo. Tako so se veselo peljali. Kar nakrat pa se kmetic, ki je sedel spredaj, obrne in vpraša:   „Kdo pa si ti? — „Jaz   sem   princ
oddelki, ki so šli pri Ooierki na zgornjem Sty in naprej, bili so z našim ognjem prepo-deni.
Italijansko bojišče. Na kras-k i visoki planoti je topovski boj mestoma nekaj živahnejši. V koroškem obmejnem gorovju obstreljevala je sovražna artiljerija posamezne vasi. Eno naših letalnih brodovij metalo je na barake in železniške naprave od T o 1 m e z z a bombe.
Južno-vzhodno bojišče. Nespremenjeno.
Namestnik generalštabnega šefa pl. Ho f er, fml.
Združenje armad Falkenhayn in Mackensen.
Nemško uradno poročilo od nedeljo.
K.-B. Berlin, 26. novembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča :
Zapadno bojišče. Fronta prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Pri megli in dežju nobeni večji boji. Patruljska podjetja so prinesla iz angleških jarkov 20 vjetih. Se-verno-vzhodno B e a u m o n t a smo pripeljali iz sovražnih postojank 4 oficirje in 157 Angležev ter eno strojno puško. — Armada nemškega prestolonaslednika. V gozdu A p -remont vzhodno od Saint Mihiela napadla je francoska infanterija po močni artiljerijski pripravi; bila je zavrnjena.
Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Blizu obrežja Vzhodnega morja, severno od Smo rgona ter na fronti Senveča in Ščare se je sovražni artiljerijski ogenj povečal. Ruski oddelki, ki so šli naprej tesno ob morju v pokrajini Krašina in pri Ocierki, bili so prepodeni. — Fronta nadvojvode Jožefa. Zopet so napadle pri Baza-Neagri ruske kom-panije brez vsacega uspeha naše postojanke. V dolini Alta smo zavzeli Rimnik-Bal-c e a. Na visočinah od Curtea des Arges se Rumun še trdovratno upira. V pokrajini vzhodno spodnjega Alta jo nemška kavaljerija eno rumunsko kavaljerijsko divizijo vrgla in se nahaja v zmagovitem prodiranju. Od Alta proti vzhodu vodeče ceste so napolnjene od bežečih kolon vozov, ki kažejo svojo pot z i gorečimi vasmi. Stopili smo v stiko z čez Do- f navo došlimi silami.                                                j
Balkansko bojišče. Armada pl. ! Mackensen. Eden z ognjem od morja podpirani sunek sovražnih strelcev na desnem krilu Dobrudša-armade se je izjalovil. Pod očmi generalfeldmaršala pl. Mackensen se je izvršila izmenjava bregov za nadaijne operacije v zapadni Rumuniji določene donavske armade po načrtu. Stojimo pred Aleksandrijo. Pri prekoračenju vsled vremena visoko narastle reke od bojnih čet delovali so na odlični način poleg naših hrabrih pijonirjev tudi deli cesarskega kora motornih čolnov c. in kr. donavske flotilje pod poveljstvom pomorskega linijskega kapitana L u c i c h a ter avstro-ogrski pijonirski oddelki generalmajorja G an-gla. — Makedonska fronta. Nobeni posebni dogodki.
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Leopold", odgovoril je dotičnik s smehljajem. -*- „Iri ti?" Mož je pokazal prav   dvomljivo z bičem  na  druzega  gospoda. —  „Jaz sem saški kralj". — Kmet se je jezil,   ker je mislil, da se gospodje iz njega norčujejo. Obrnil seje do tretjega in razburjeno vprašal: „No, kdo si pa potem   ti?" — „Jaz   sem   pa  avstrijski   cesar". — Zdaj   se je  kmet  obrnil, brez da bi kaj odgovoril. Potem pa je udaril I po konjih   in je  z rdečim   obrazom   zavpil: j „Veste kaj, vi tepci, jaz sem  pa kitajski ce-j sar!" — Vladarji so se izbomo zabavali nad kmetovo   zmoto.   Kmalu   je  pripeljal  voz v Miirzsteg. Zdaj je postalo kmetu toplo, kajti kmalu je opazil, da so njegovi gostje res vladarji. Pričel seje oproščevati, ali cesar gaje j s smehom prav lepo plačal.
Vili. Divji  petelini.
Enkrat je šel  cesar z   večimi  gosti   na lov na  divjega   petelina.   Lovci so bili malo
Veliki plen v borbi proti Rumunom.
Avstrijsko uradno poročilooj pondoljka.
K.-B. Dunaj, 27. novembra. Uradno* danes razglaša:
Vzhodno bojišče. Fronta nad de J o ž e f a. Pri Turn-Sever in u gani   sovražnik   je   v   južno-vzhodni s nazadovanju in se zasleduje od avstro-o ter nemških čet. Naš p 1 e n iz teh bojev! ša na vjetih   28 oficirjev,  1200 mož, 31 none, 27 polnih municijskih vozov in 800 Ženin VOZOV. Tudi v donavskih pristanih f je bogati plen v naše roke. Vzhodno] spodnjega Alta je dosežen oddelek Vef severno in južno od Aleksandrije.   Ob z njem Altu bil je sovražnik za oddelek Tj1 pologu   vržen;   vzhodno od  Tig v bila je sovražna postojanka predrta; pri je izgubil sovražnik na vjetih   10 oficirj 400 mož ter pet strojnih pušk. Neki ruski] pad večih bataljonov   v severno doline N? grisora   proti   našim   četam ostal je 1 uspešen.   Sovražni   poizvedovalni  oddelkO pokrajini   L u d o v e    bili   so   zavrnjeni. -Fronta  princa Leopolda.   Položaj je spremenjen.
Italijansko i n j u ž n o - v z h o dno] bojišče. Nobeni dogodki.
Namestnik generalštabnega Sefl pl. H o f e r, fml.
Nemško uradno poročilo od pondeljka.
K.-B.   Berlin, 27. novembra (W.-velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče.   Armada p" naslednika    R u p p r e c h t a.    V   po S o man e le neznatni ogenj. Brez artilj priprave poskusili so Francozi zvečer v j del gozda Saint Pierre-V aastv^* Ogenj strojnih pušk   posadke jarkov in hi zapričeti   zatvorni   ogenj   artiljorije   pre jih je nazaj. —   Armada   nemškega stolonaslednika.  Vzhodno od   St.  Mihi. i ponesrečil se je en francoski napad proti eni naših straž.
Vzhodno bojišče. Fronta nad" vode Jožefa. V Karpatih so bili poizvedovalni oddelki v pokrajini Ludo več bataljonov pa severno od doline grisora zavrnjeni. Na obeh straneh od severa prodirajoče nemške in avstro-o čete generallajtnanta K raff t v. D elm" s i n g e n vrgle so sovražnika za od^ T o p o 1 u g a. Vzhodno od T i g v e n i p., drle so nemške čete sovražne črte in nasprotniku na vjetih 10 oficirjev. 400 mož, na plenu pa 7 strojnih pušk. Oddelek V e d e a je zgoraj in spodaj Aleksandrije dosežen in tudi to mesto je zavzeto. Od Turn-Severina sem potisnile so naš« črte ostanek rumunske skupine od O r s o v e protij južnemu vzhodu. Tam so založile sovražniku druge čete pot. Premagani sovražnik je pustil tukaj razven krvavih izgub 28 oficirjev, 1200 mož, 3 kanone, 27 polnih municijskih vozov in 800 naloženih vozov. Iz donavskih pri-
prerano vstali in so morali v gorovju Medtem sta prišla dva gozdna delavca p-poti. Videla sta lovce, brez da bi jih v j tranjem mraku opazila, daje to cesar s sv~ spremstvom. Eden delavcev je stopil k c* in vprašal: Lovec, ali imaš kaj ognja ? C je prižgal gobo in mu jo dal. Ko si je delav pipo vžgal, je vprašal: „Ali greste na lov?""! —„Ja" „Na petelina, kaj-ne?" — „Ja; zakaj pa vprašaš? „ —" No, zato vprašam, ker vam bode petelin kaj požvižgal, ako boste tako glasno klepetali". Spremljevalec, je sunil šaljivega delavca v stran in mu dejal, da je to cesar. Ali ta je vzel pipo iz ust in rekel: Brez zamere, gospod cesar, mislil sem dobro !„ in šel je svojo pot naprej. Cesar pa se je prisrčno smejal.
IX. Cesar   in   vojak.
Leta 1885 vršil se je v RokoJi  pri Budimpešti veliki lov na lisice, katerega se je
—    6   —
isc smo se  polastili   doslej 6 parnikov in ladij, večinoma  polnih  z vrednim blagom. (Balkansko   bojišče.   Armada pl. Ickensen.    V Dobrudši izjalovilo se je jod ruske kavaljerije in infanterije izvi-še-| napadov. En sunek bolgarskih bataljonov —igel je sovražnik iz   prednjega   polja   naših ;.eniaJM!stojank vzhodno od E r c h e s e o a. Donav-,;      jia armada   premaguje  odpor   Rumunov in jra naprej   — Makedonska   fronta. jezerom Prespa   in C e r n o ljuti arterijski    boj.     Močni   napadi    na   visočine jodno   od   P a r a 1 o v o so   se   razvili na nem izdržanju nemških lovskih bataljonov. hodno od Vardarja obložili so Angleži ■Hiške   postojanke   z močnim   ognjem.   En izvršeni   sunek   bil   je   zavrnjen. Ob ^Knmi boji poizvedovalnih oddelkov.
Prvi gen er al k var tirni oj ster L u d e n d o r f f.
n s
.oni
: ii.-i-
\v.
sojini
žni eti.
tro
Zmagovito prodiranje v Valahiji.
• Avstrijsko uradno poročilo od torka.
K.-B. Dunaj, 28. novembra. Uradno se les razglaša:
Vzhodno bojišče. Fronta nad-jvode Jožefa. Prekoračili smo reko Alt. dolini Argesu je Curtea des Ar gos naši lasti. Ob siebenbiirški vzhodni fronti [vrnile so naše straže močne ruske poizve-ivalne oddelke.
Italijansko in j u ž no - vzhodno [oj i 5 č e. Nespremenjeno.
Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fini.
Nemško uradno poročilo od torka.
K.-B. B e r 1 i n, 28. novembra (W.-B.). Iz Jlikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Nobeni večji boji. Vzhodno bojišče. Fronta princa idiL Uopolda. Južno-zapadno "'i Diinaburga ro- -i soje mestoma ogenj ruske artiljerije; i ,i rogače med morjem in Dnjestrom nobeni ^H    reebr.i     dogodki.            Fronta    nadvojvode
i a r 1 a. Na siebenbiirški vzhodni fronti me-ioma živahnejši ogenj.  Ruski   poizvedovalni udelki zavrnjeni. Alt je prekoračen. Pričeta e,      »nadaljno operacije z dobrimi bojnimi uspehi Bias. Curtea de Argesjev naši roki. Balkansko   bojišče.  Armada  pl. Hackenson. V Dobrudši neznatno bojevno Kovanje. Donavska   armada je pridobila na Ecmlju. Včeraj smo  zavzeli   Giurgiu. — Makedonska fronta. Ljuti ogenj   med zerom Prespa in   Cerno   je   bil   začetek ločnih napadov, ki so jih peljali med Trnovi   s.verno-zapadno od llonastirja)   in M a-v o ter  pri   G r u n i s t u  Rusi,   Italijani, »ranecai   in   Srbi   proti   nemško   bolgarskim trtam. Veliki   skupni   napad   nasprotniških   čet K je popolnoma izjalovil. Pod uničljivim učin-im mtšega artiljerijskega in  infanterijskega pgnja imel  je  sovražnik   težke  krvave izgube brez da  bi  dosegel  le  najmanjši
a-
ti :u
.1-v.
D-
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
idi cesar udeležil. Ob koncu lova se je |ospoda zopet pred GOdolo zbirala. Da bi pot skrajšal, jahal je cesar proti bližnjemu Kaškemu skladišču. Ko je prišel do duri, je na straži stoječi vojak z bajonetom roti njemu in je dejal: ,,Nazaj!" „ —" Jaz očem skozi jezditi!" rekel je cesar, ki je akoj vedel, da ga infanterist v svoji lovski bleki ne izpozna. „Tu notri ne sme noben ivilisf, dejal je vojak. Cesar se je moral ibrniti in na mnogo daljši poti do svojega remstva jezditi. Drugi dan jo naznanil •st presenečemu vojaku celo zadevo in mu I: Od danes naprej si korporal in ne deš več na straži stal. Da pa bodeš tudi, :or je vsakega vojaka dolžnost, svojega arja odslej poznal, pošlje ti cesar svojo bro zadeto sliko in sicer kar v desetih iz-ih". S tem je izročil oberst vojaku deset itih tolarjev.
Pred bitko pri Bukarešti.
Avstrijsko uradno  poročilo od srede.
K.-B. Dun a j, 29. novembra. Uradno se danes razglaša:
Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode Jožefa. Armada generala v. Fal-k en hay nje v Valahiji v zmagovitem prodiranju. Močni ruski napadi v gozdnih Karpatih in ob siebenbiirški vzhodni fronti izjalovili so se ob trdni vztrajnosti avstro-ogrskih in nemških čet. Naše postojanke so obdržane; za posamezne kose jarkov se še borimo.
Italijansko in južno-vzhodno bojišče. Nobeni posebni dogodki.
Namestnis generalštabnega šefa
pl. H o f e r, fml.
Nemško uradno poročilo od srede.
K.-B. Berlin, 29. novembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča :
Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Pri Givenchv izjalovil se je ponočni sunek neke angleške kompanije. V pokrajini Somme se je v večernih urah sovražni ogenj severno od Ancre in gozda St. Pierre-Vaast povečal.
Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Ničesar bistvenega. — Fronta nadvojvode Jožefa. V gozdnih Karpatih in ob siebenbiirški vzhodni fronti peljal je Rus včeraj na mnogih točkah napade. Doživel je poraz; male krajevne uspehe dosegel je s krvavimi žrtvami. Armada v. Falken-h a v n je na celi valaški fronti v zmagovitem prodiranju. Pred njo beži p r e m a g a n i sovražnik v neredu proti vzhodu.
Balkansko bojišče. Armada pl. Mackensen. Gibanje donavske armade stoji v sporazumu z bolj severno nastopivšimi četami. V Dobrudši le neznatno bojevno delovanje. — Makedonska fronta. Po iz-jalovljenju razbremenilne ofenzive zveze od juga sem peljal je sovražnik včeraj le delne sunke severno-zapadno od Monastirja in pri Grunisfce. Tudi tu ni mogel doseči nobenih uspehov.
Prvi generalkvartirmojster L u d en d or f f.
Navod gospodinjam, kako naj shranjujejo krompir.
Ako hočeš obvarovati krompir v zimskem času pred gnitjem in pomoči, da se čim najmanj pokvari krompirja, ki je za te in splošnost važno dragoceno živilo, pametuj ta-le navodila :
1. Pomisli, da je gomolj živ rastlinski del, kojega življenski proces se ne sme med   zimo   ustaviti,   ampak
le zadržati. Shrani toraj krompir tako, da se ne ustavi popolnoma gomoljev življenski proces, pa tudi preveč ne povspešuje. Spravi krompir le za najhujše zimske mesece, nabavi si ga meseca oktobra a1 i novembra, ker so gomolji v tem času sveži, trdi in odporni.
2.  Krompir naj ne zmrzne I Zmrzne pa pri 3 stopinjah pod ničlo po Celziju. Zabrani izcimljenje gomoljev. Izcimljenje povspešuješ 2 višjimi stopinjami loplote(nad 8%» zlasti proti pomladi. Ne puščaj krompirja gniti! Zlasti v letošnjem neugodnem letu prav rad gnije. Gnitje se pojavi, če imajo mala bitja, ki se drže zunaj krompirja, se nahajajo v njega znotranjščini ali v shrambi za krompir ter povzročajo gnitje, ugodne življenske pogoje, kakor mokrotno toploto in zaduhel zrak. Vsled gnitja lahko zgubiš na teden 05—25 odstotkov vsega krompirja.
3.   Shramba naj bo hladna klet, kjer pa krompir ne zmrzuje ; toda preblizu pečij ne sme biti ta shramba. Klet naj bo suha in se mora dati lahko prezraJevati. Zrak ne sme biti mrzel pod 4 Celzijeve stopinje in na noben način stopiti pod ledišče. Ko imamo krompir že shranjen v kleti, pa ne sme imeti njega toplota nadS—9 Celzijevih stopinj toplote. Krompir trpi že pri 2—3 Stopinjah čez ledišče, pri 1 stopinji mrzlote se lahko poškoduje, toda si lahko še opomore. Pri 2—3 stopinjah mrzlote pa postane neporaben. Po zimi je prostor lahko svetel toda neposredno ga naj ne obsije sclnce. Ako krompir začne poganjati cime, se prostor naj zatemni.
4.  Ako si imel v kleti že prej krompir in se morebiti nahajajo tamkaj kali boleznij, odstrani in pokončaj jih temeljito I Pred vsem zmeti dobro klet in poškropi tla in stene do 70 cm visoko z apnenim beležen. Zažgi v ponvi žvepla, zapri prostor in ga prezrači šele prihodnji dan. A»o uporabljaš večji prostor le za shrambo krompirja, pobeli ga iznova z apnenim beležem, kteremu si primeža! galuna.
5.  Predno krompir spraviš v klet, preberi ga dobrol Odstrani ves gnil, ranjen obtolčer. ali kako drugače bolan ali sumljiv krompir in vse druge tuje- rastlinske dele. Ne očiščaj pa tudi gomoljev na pretiran način s pranjem in brisanjem, ampak pusti na njih suho zemjo. Ce je krompir gladek, se ga ne drži zemlja, potem njega posamezne plasti popraši s koksovim premogom ('/3 kg na 100 kg krompirja) ali pepelom, da se sprejme obhajajoča mokrota. Ne odtrgaj cim, ker je to nenaravno; zmanjša se trpežnost in uporabnost krompirja.
6.  Krompir spravi na suho podlago, ki sicer pušča skozi mokroto, toda je ne posesa ; tako ne namoči izpuhtela mokrota spodnjih krompirjevih plastij, da bi začele gniti. Ne nasipaj toraj krompirja na slamo, stare vreče i. t. d., ampak na preklje, ki ne ležijo na zemlji. ali deske na plast koksa, pepela ali debelega peska. V večjih kleteh nabij na stene late, da lahko odhaja mokrota.
7.  Odvisna voda gomoljev naj izpuhti ; zato pa nasipaj krompirja le polagoma v klet plast za plastjo ; ne nasipaj plast krompirja prej na drugo plast, dokler ni vsakokratna gornja plast suha. Ne nasipaj krompirja bolj visoko nego 80 cm, ker se sicer kiompir segreje in se začne potiti ter se zlasti krompir s tankim olupom rani s pritiskom, na kar zaine gniti. Ko vsipavaš v klet krompir, ne meči in ne butaj ga. Proti spomladi naj bo plast krompirja le še 50 cm visoka.
8.  Prezračuj redno shrambo, ako je toplota zunanjega zraka nižja nego v kleti, toda se ledišče še ni doseglo. Ako pa stoji toplomer že pod lediščem, zapri popolnoma klet ; ravnotako zapri vse odprtine, če je zunaj bolj toplo kakor 2rak v kleti.
9.  Oglej in preberi tuintam krompir! Ako ga imaš več metersklh stotov, premeči ga čestokrat, zlasti proti spomladi. Rabi pri tem vile, kojih klini spredaj niso ostri, ampak imajo kroglje. Gomolje, kteri se ti zdijo gniti, odbeii, porabi jih ali zavrzi. Vpadla in mddro-violičasta mesta so prvi znaki bolezni. Ako se pokaže mnogo mokrote,   razprostri   krompir  ob   suhem   dnevu,
Nemški cesar ob Sommi.
Največji in najkr-vavejši boji na zapadu se visijo ob reki Somme. Tukaj poskušajo združeni Angleži in Francozi z največjim naporom in s porabo največjih sil ter brez ozira na ogromne svoje krvave žrtve jekleno nemško fronto prodreti ter' s tem splošno umikanje nemške armade povzročiti. Doslej se jim to seveda ni posrečilo ; vkljub velikanskim svojim žrtvam dosegli so k večjem to, da se je semintja kakšni nemški jarek izpraznil in zavzelo par
metrov zadaj drugo pripravljeno postojanko. V ostalem pa je ostala nemška fronta neomahljiva ter nerazrušljiva. Nemški cesar, ki je od začetka vojne vedno v dotiki s hrabrimi svojimi armadami,  je  tudi junake ob Sommi opeto-
CsrKsfecrar
vano obiskal. Naša slika predstavlja enega teh posetov. Nemški cesar stoji s svojim spremstvom, medtem ko defilirajo mimo njega boreče se čete.
6   —
ko ni mraza, na suhi podlagi na prostem v tankih plasteh. .Mokroto tudi zmanjšaš, če postaviš v klet posode, ki so napoljene do '/s nj'h visokosti z neugašenim apnom. Okrog te po;ode nasipaj mokrotnega krompirja.
Ako imaš mani krompirja, oglej si ga vsakih 8 dni in odberi z roko vse bolane in sumljive gomolje.
10. Ako imaš le 1 do 2 meterska stota krompirja, shranjuj ga v zabojih, ki slonijo na opeki. Deske zabojev se ne smejo stisniti, ampak naj imajo špranje. Prav pripraven je 2 metra visok zaboj, ki je tako urejen, da leži krompir na položni podlagi. Za odvzemanje krompirja se nahaja nad dnom zaboja odprtina, ktero zapiramo z zopahom. Ker vsak dan jemljemo krompir, gane se dan za dnevom ves krompir, se redno prezrači in porabimo starejše plasti   krompirja prej nego svežeje.
Izkaz
K 2000-— K 1000-—
doslej došlih daril za uresničenje spomenika padlim vojakom v Ptuju:
Okrajni odbor ptujski.....
Graščak Qnido v. Pongratz   .    . župnijski urad v Sv.  Marjeti    .
:,              „     v Zavrču   .   .    .
3             „    Sv. Andrej  si. g. Šolsko vodstvo Sv. Barbara v H. ,,            „        Sv. Lovrenc dr. p Občina   Pacinje.....
Skupna svota darO~^02'27 V zmislu plemenitega  namena   in dolžnosti hvaležnosti napram našim junakom se prosi na-daljna darila!
K K K K K K
5-— 20- — 20-— 22-14
5-13 30-
Dr. Zimmermann.
Ur.Zirnmermann     *
Za naslednika državnega tajnika v zunanji službi na Nemškem Jagowa bil je imenovan dosedanji podtajnik  dr. Zimmermann.
Jagow.
6. vJ3gow
Nemški državni tajnik v zunanji službi Gottlieb von Jagow je glasom časniških poročil odstopil. Prinašamo sliko tega veleza-služenega uradnika.
Razno.
Priloga. Današnji številki „Štajerca" smo dodali 4 strani priloge, tako da Šteje skupno 12 strani. Vkljub temu smo morali še mnogo važnega gradiva izpustiti; objavi ga bodemo, kolikor mogoče, v prihodnjih številkah.
Kranjski infanterijski regiment št 17 je doživel visoko odlikovanje. Cesar je namreč izdal sledeče povelje na armado in mornarico: — „Zelim, da pripada Moj Mi po milosti božji dani prvorojeni sin odslej Moji vrli junaški vojni sili in ga imenujem za obersta — imejitelja Mojega regimenta št. 17, ki se mora odslej imenovati ,.regiment Kronprinz". Dunaj, 24. novembra 1916. Kari 1. r. — Čestitamo vrlim kranjskim „.Tanezem", ki so bili vedno hrabri vojaki, prav prisrčno k temu visokemu odlikovanju!
Umrl je nepričakovane hitre smrti gosp. Blaž K o s e 1, gostilničar in hišni posestnik v Mariboru. Pokojnik je bil preje hišni posestnik in krčrnar v Ptuju, Allerheiligengasse. Spadal je med najboljše ptujske meščane in bil pri mestnem ter kmetskem prebivalstvu splošno spoštovan. Izborni gospodar, mož-značaj, kakor so v današnjih časih prav redki, bil je pokojni Kosel. Kdor ga je poznal, je moral tega resničnega in skozinskoz poštenega moža rad imeti. Pridno je pokojnik deloval tudi pri prostovoljnih gasilcih; nikdar se ni vstrašil dela, kadar je bilo treba bližnjemu pomagati. V političnem oziru je bil tudi vedno zvest naš somišljenik in prijatelj. Zanimivo je, da je bil pred več kot 15 leti v njegovi ptujski gostilni naš list „Štajerc" ustanovljen. Pokojnika so prepeljali v Ptuj, kjer je bil poleg svoje žene v lastnem grobu pokopan. Odkrito žalujemo za tem vrlini možem in izražamo težko prizadeti družini svoje prisrčno sožalje. Lahka mu bodi žemljica!
Umrl je v Ljutomeru v najlepši starosti po daljši bolezni splošno priljubljeni trgovec gospod Maks H 0 n i g m a n n. Pokojnik je pripadal splošno spoštovani meščanski družini. Bil je mnogo let član občinskega zastopa in županov namestnik, v kateri častni službi je nesebično in vzorno deloval. Bil je zvesto naprednega mišljenja in zato se ga bodemo vedno radi spominjali. Lahka mu . žemljica!
Dunajska občina je,,ob,priliki spremembe. na našem prestolu ednoglasno sklenila: 1. da pusti izdelati vdariostno medajlo s sliko cesarja Karla in cesarice Cite; 2. da pusti izdelovati relief ali sliko, ki bode kazala po-klonitev dunajskega občinskega zastopa pred cesarjem Karlom X.; 3. da podeli 200.000 K za vsled vojne v bedo prišle obrtnike, njih vdove in sirote; 4. da podeli 1,000.000 kron za uresničenje bolnišnice proti jetiki; 5. da izda spominsko knjižico na cesarja Franca Jožefa I. za šolsko mladino; G. da imenuje vojni dom („Kriegerheimstatte") št. I. odslej „Kaiser-Karl-Kriegerheimstatte Aspern". Ko-nečno se je še dunajskemu županu naročilo, da naj stopi zaradi stavbe spomenika za pokojnega cesarja v zvezo z avstrijsko vlado. V Szegedinu so sklenili mestni zastopniki, da zgradijo pokojnemu cesarju spomenik.
Najstarejši vladar v Evropi je bil doslej pokojni naš cesar Franc Jožef I. Zdaj zavzema mesto najstarejšega vladarja 1. 1840 rojeni knez Lichtenstein. Drugi najstarejši vladar je 1. 1841 rojeni črnogorski kralj Ni-kita, katerega krona pa visi zdaj nekje v oblakih. Tretji najstarejši vladar je 1. 1844 rojeni srbski kralj Peter, ki se mu ednako godi kakor njegovemu prijatelju Nikiti. Četrti izmed najstarejšimi vladarji pa je leta 1844 rojeni turški sultan Mehmed.
Goska za 210 kron. V Berlinu so te dni za 12'/s kilograma težko gos izkupili za 210 kron našega denarja. Pač dragocena pečenka !
Izumitelj strojne puške, tega grozovitega morilnega orožja, ki je ravno v sedanji vojni vao svojo grozovitost izkazalo, angleški inženir sir Hiram Masi m, je dne 24. novembra umrl. Postal je 76 let star. Koliko mladih bitij pa je našlo prerano smrt vsled njegove iznajdbe!
Tatvina. Služkinji Ana in Lucija Hafner iz Libelič iia Koroškem ste svojemu gospodarju trgovcu Dreyhorstu v Trbižu iz skladišča mnogo blaga pokradli; tudi ste našuntali nekega učenca k tatvini. Ukradeno blago, obstoječe iz sira, sveč, moke, mila itd., ste deloma v Libeliče pošiljali, deloma pa za
poznejše čase shranjevali. Ana Hafner imela ljubčeka v vojni. Temu je nmog( denega blaga pošiljala. Ker pa je bila vUl ga vojaka tudi neka druga dekla zaljubljeni je ta iz ljubosumnosti Ano Hafner zaradi) tatvine naznanila. Tako so prišli njej in nje« sestri na sled  ter so ji   izročili sodniji.
Velika tatvina. V vclegostilni Mosscrl Beljaku je bilo v zadnjem času potnikom aj 421 kron obleke in perila pokradeno. sled so zasačili tata v osebi 27-letnega Prana) K a i t iz Spittala. Nekaj ukradenih stvari so[ še pri njemu našli.
V Pragi razmišljujejo mestni očetje o tens da bi prekrstili enega mestnih trgov na ime pokojnega   cesarja  Franca  Jožefa.   Raje si bode določilo zato trg sv. Vaclava, ki,i najlepših trgov na svetu in ki je bil tudi p zorišče vseh češko-narodnih priredb.
Zaplemba premoženja veleizdajalcev na Kranjskem. Uradni list v Gradcu poroča: C." k. deželna kot kazenska sodnija v Grade«; dovoljuje na predlog c. k. državnega pra' ništva zaplembo v Avstriji se nahajajočegj] premakljivega premoženja obdolžencev zločina! proti vojni sili države po § 327 v. k. z. in) zločina veleizdaje po § 58 e. d. z.: 1, Viktorja Dei singer, rojenega 1883. leta v] Škofji Loki, bivšega bančnega uradnika v| Ljubljani; 2. Franca Goreč, rojenega ,189« leta v Veliki Loki, bivšega trgovskega učenca] v Ljubljani; 3. Avgusta J e n k o, rojenega-) 1894. leta v Ljubljani, bivšega visokošolca n Ljubljani; 4. b'ranca Radešček, rojenega 1880. leta v Šent Petru pri Novem mestu, bivšega zavarovalnega uradnika V Ljubljani.)
Vlomi. Doslej neznani tatovi so vlomili n ptujsko proštijo in pokradli precejšnj" Žino koruze. — V nabiralnik mestno farne) cerkve v Ptuju je bilo v zadnjem časti štirikrat vlomljeno in pri temu precej denarji) pokradeno.
Prodaja življenskih sredstev v Ptuju. Da s« nastavljanje kupcev pri prodajalnah in z njim: zvezano potratenje Časa prepreči, skli merodajni činitelji sledeče: Za prebivalstvo po deželi v ptujskem okraju se bode živila v! prodajalnah v Ptuju oddajalo le vsako s r e-| d o, vsak petek in vsako nedeljo, torej na dnevih, na katerih pridejo deželam itak v mesto. Ostali dnevi so določeni za mestno prebivalstvo. Oddati se bode zamoglo sevedaj vedno le toliko blaga, kolikor ga je ravno na razpolago. Kakor rečeno, velja ta določ' le za ptujski sodnijski okraj. Upamo, dab s tem neprijetno drenanje ob prodajalnah ponehalo. Ljudje naj se navadijo reda in naj ne bodejo tako razburjeni. Kar je mogoč se itak stori, da se potrebščine na živo preskrbi!
Okrajni zastop ptujski.
V   zmislu naročila deželnega odbora štajerskega in sporazumno s c. k. okrajnim glavarstvom v Ptuju se hoče tudi naš okraj z vsemi sredstvi in vsem domoljubjem udeležiti velikega dela za
5« vojno posojilo.
V  ta namen sklicuje podpisani za torek dne 5. decembra ob 9. uri dopoldne
sejo občinskih predstojnikov,
na kateri se bode razgovarjalo stvarno o { trebi, namenu in izvršitbi vojnega posoji Na to sejo so povabljeni gg. občinski [ stojniki, o katerih se zanesljivo pričakuj«. pridejo. Obenem pa naj pripeljejo seboj upnike, zlasti gg. župnike, odbornike, tajnike itd.
Ob 11. uri   istega  dne  p£ potem plenarno zborovanje okrajnega za na katerega se vse člane okrajnega  zast uljudno vabi.
V  Ptuju, 30. novembra 1916.
Za okrajii oilbor:
Jos. Ornig 1.
načdivk.
^■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
\l
na
o  -
28. č-r
c jak aut V
nik z .1
blf
d v
Hi-P'!
Vi i Sli
.1!.'
Soj!
p k „ Štajercu' št. 49 z dne 3. dec. 1916.
logradništvo v Halozah.
je začela  v svojem   učinku   tudi
injati vinogradništvo. V prvi dobi vojske
vinogradarji imeli občutek, kakor da smo
. Kaj je vinogradništvo? Postranski cvet,
:ijo2na kultura.   Vsaka reč se je podra-
je vino je imelo dolgo časa   svojo   nor-
ceno. Sedaj  pa ponuja kupec za kup-
&išjo   ce.no, tako,   da je   poskočila   cena
emu   moštu   in vinu v najkrajšem   času
K 20 vin. do 3 K za liter.
ako jasno se je zopet enkrat pokazalo,
določa   cen   pridelovalce,   ampak so
i kupci oni element, ki dela cone.
taktično   dobre   posledice   tega   pa so
da morejo   sedaj   oni   vinogradarji, ki
li že HO do 40 let zadolženi in so cesto
zmogli  obresti,   odplačali bodisi   del,
vs; vknjižene dolgove — seveda če so
tudi imeli le količkaj brati.
.akor je znano, se letos ni posebno dosti
■alo.
idij (plesen) v suhem   mesecu   avgustu
ev o v drugi polovici meseca septembra
[končal v mnogih vinogradih tri četrtine
ka. Dobro   oskrbovani  in   celo  zdravi,
vinogradi so dali le   polovico   navadne
[e. Bilo je innogo lupin  ali   malo mošta.
akovost vinskega mošta je v splošnem
v nekaterih  mestih   celo   prav dobra.
li smo celo vinski   mošt  tramina in riz-
z 29 do 37% sladkorja po   klosterneu-
tehtnici. Žalibože   se  je   pridelalo ta-
mošta le nekaj   polovnjakov,   kajti na-
dež meseca   oktobra  je   zopet   izpral
e, tako, da je imel konečno čisti rizling
17 d(i 18 stopinj.  Izginila   ni   konečno
ožina, vinski mošt jo bil oškodovan tudi
oji kakovosti.
Plesen je napravila letos, kar sem že prej 1, večjo škodo   kakor  strupena rosa ali ospora. Čim večja je bila vročina in suša, bolj se je pojavila plesen. Z uspehom  smo se je   ubranili  in sicer lovsod   tam,   kjer so   vinogradarji   pravo-io, to  se  pravi,  ko so se   malo  pokazali oidija, ali je plesen   napadla še komaj osamezne jagode,   takoj  vse grozdje na-■pili z apnenim   beležem.   Da se je belež iiel jagod,   in tekočina ni   odkapljala raz isdja, so vinogradarji primešali  beležu bo-\'I:~1°U dendrina (karbolinej za sadna dreta) ali ravnotoliko raztopljenega lima. Taka kocina   se   dobro oprime  jagodja,   izborno iraje grozdje   proti, nadaljnemu napadu po Bsnobi in ozdravi napadeno jagodje.
Isadaljno sredstvo proti plesni je p e r o-d z apnom kot 2%-na raztopina (zmerjena fceometrom). Dr. Bernardzky iz Budimpešta je izve-j perocidom sistematične poskuse, in ko-■ sem jih videl sam, s popolnim uspehom. tovo bo o tem spisal za javnost obširne prave. Kakor je videti, učinkuje tudi Bosna-pasta zvezi z apnom proti oidiju (P/o raztopina). 3 orale velik vinograd z nasadom maja rizlinga je vsako leto vkljub marljivemu _ anju napadla plesnoba — letos pa ne. j'smo lotos vtem nasadu 28 polov-jakov rizlinga z 19 do 21% sladkorja. ropili smo le z mesjo Bosna-paste in neko-0 apna.
; Menda je v prejšnjih deloma proti ples-bi nekoliko učinkovala zmes bakrene galice apna zlasti tam, kjer so škropili 6 do 8 krat, ko. da so vinogradi izgledali, kakor bi jih »lekel z belo-modro barvo. Pri tem pa ne nemo pozabiti, da je primešal viničar in nomada zmesi modre galice in apna vedno ekoliko več apna, kakor bi trebalo.
Moje prepričanje do danes pa je, da ne oremo tam, kjer se nahajajo nekaka speci-6na gnezda plesni, tudi z osemkratnim žve-mjom s pristnim Ventilato-žveplom oidija ireti popolnoma, ampak le deloma.
Bilo bi več kakor prijetno, če bi lahko prali plesen ob enem s strupeno roso le z io tekočino za škropljenje. Žveplanja se av rad izogne vsak delavec.
Za   leto    1917   trebamo   toraj   perocida,
:
Bosna-paste in če je le količkaj mogoče, tudi bakrene galice. Kdo bo nam nabavil teh sredstev za zalogo za leto 1917 ? Ah si jih je mogoče merodajna oblast že zagotovila! Sicer bi vinogradništvo v svoji sedajni kulti-virani obliki sčasoma izginilo.      Franc Rudi.
0 tistih, ki delajo v vojni dobiček.
Dunajska „Reich s p os t", ki nam v političnem oziru vsled svojega klerikalnega mišljenja gotovo ne stoji blizu, ki je pa na vsa< način najpomembnejše glasilo avstrijskih katoličanov, objavlja v svoji 540. številki zanimivi članek pod naslovom „D i e N u t z-nieBer des Krieges". Temu članku hočemo v poduk prebivalstva posneti sledeče točke:
Najmogočnejši gospodarski zavodi so banke. Dunajske velebanke razpolagale so začetkom vojne s skupnim premoženjem (akcijski kapital in rezervni skladi) nad 1200 milijonov kron; razpolagajo vsled svoje udeležbe na industrijskih in trgovinskih podjetjih in svojega odločilnega vpliva sploh s svoto okoli 7 milijard; indirektno zapovedujejo v gotovem ozira čez vso gospodarsko življenje Cislajtanije. Te banke niso nikdar boljših ,,kšeftov" delale, kakor od začetka vojne sem. oziroma si niso pustile svoje „k§effce" nikdar bolje plačati. V upravnem letu 1915 dosegla je po njih lastnih oficijelnih navedbah kreditni zavod pri 19-89 milijonih kron čistega dobička (brez prepisa) 10% dividendo, Union-banka pri 6-4 milijonih 7-5%, Prometna banka pri 4-42 milijonih 6'43%, Eskomptna družba 13-5 milijonih 11%; Bančno društvo pri 12-56 milijonih 7%, Zemljiško-kreditni zavod pri 14-8 milijonih 20%, ,.Merkur--družba pri 4-95 milijonih 7%, Splošna depozitna banka pri 4-82 milijonih 8-50%, Deželna banka pri 14-35 milijonih 0%, Anglo-avstrijska banka pri 15 milijonih čistega dobička 8%% dividendo. To so ofioijelni dobički bank v olici-jelnih, v pomirjenjo občinstva in v najboljše varstvo napram davčni oblasti umetno sestavljenih, v številkah dobička in dividend J kolikor mogoče nizko držanih bilancah. Res-I nični dobički so mnogo, mnogo višji. Ti ofi-cijelni dobički so ostali, ko se je popreje prav izredno, visokost let miru mnogo prisegajoča rezerviranje (dodatki k rezervnemu skladu, prevlečki za bodočnost, odpisi, izredno raču-i nanje stroškov in tatiem) izvršilo. Razven oficijelnih rezervnih skladov pa imajo banke še tihe, tajne dispozicijske sklade. Iz mnogo znakov je razvidno, da so ravno ti tajni skldi pri določitvi dobička prav posebno založeni. Ali pravi, glavni dobički bank ležijo, kje drugod. Ležijo namreč v dejstvu, da je veliki del efektnih papirjev, ki polnijo portefejl bank, da so akcijski deleži bank na v vojni jako „dobičkanosno" delujočih industrijskih in trgovinskih podjetjih v njih kurzni vrednosti mnogokrat za 50, 100, 150% narastli. To pomeni naraščanje bančnega premoženja (virtuelno) mnogokrat pa še več. Taka visoka konjunktura ima zopet učinek, da banke pri pomnožitvi svojega akcijskega kapitala, kakor jo danes denarni zavodi večinoma izvršijo, pri izdajanju novih akcij izredno agio-dobičke (dobiček iz razlike med nominalno in prodajalno vrednostjo) izsiliti. Kreditni zavod je n. p. povišal svoj akcijski kapital za 20 milijonov kron. Pridobil je vsled borznega kurza akcij 659 pri 320 kron nominalne vrednosti, gladko 15 milijonov, je dobil torej skupno namesto 20 milijonov 35 milijonov kron; lastniki starih akcij, predvsem hiša Rotschild, pridobili so s sprejetjem dela novih akcij po stavku od 575 kron brez truda, brez vsacega dela, okroglo 5 milijonov kron. Anglo-banka dosegla je pri svojem povišanju akcijskega kapitala za 30 milijonov kron okroglo 20 milijonov agio-dobička. Podobne so operacije in ribištvo pri drugih bančnih zavodih.
Še večji kakor dobički dunajskih so oni budimpeštovskih velikih bank. Zlasti vsled njih velike udeležbe, oz. njih obvladanja in izrab-
ljanja trgovine z življenskimi sredstvi. One so glavni zagovorniki in glavni izkoriščevalci gospodarske samostojnosti Ogrske v okvirju monarhije. Kot take pridobivajo orjaške dobičke — na troške splošnosti. Neki liberalni Ust je pisal o ogrskih velebankah ta^o-le: ..Od dneva, ko so ogrske velebanke od grofa Tisze dobile pravico za velenakup življenskih sredstev, datira velika draginja, vsi-ljenje dobičkalačnih prekupcev v snu drugače zaprto domeno in divergenco najvišjih cen od Dunaja v Budimpešto . . . Velike ogrske banke zadene polna mera težke krivde na podraženju življenskih sredstev .. . Ogrske velebanke predstavljajo novi fevdalizem na Ogrskem, fevdalizem denarja; pri njih orjaških zaslužkih jih ljudski zastopniki ne motijo . . . Kaj je morala ogrska kreditna banka, pri kateri se stekajo niti velike trgovine z življenskimi sredstvi in ki je obenem /velika za-ščitnica Manfreda Wei (3, najbogatejšega moža na Ogrskem, v vojni zaslužiti ? Vešči možje trdijo, da sega resnični dobiček od akcijskega dobička do 80 milijonov kron.'-
Izredno visoki so tudi vojni dobički največjih panog v svojem delovanju od bank odvisne veleindustrije. Češka petrolejska rafinerija dosegla je čistega dobička od 137 % skupnega akcijskega kapitala; porabila je pač veliki del za rezerve. Gališka karpatska petrolejska družba desegla je čistega dobička od 40 %% svojega, akcijskega kapitala od 18 milijonov kron; Nafta-družba ,. Galicija" razdelila je po velikih rezerviranjih za 1. 1916 lii 24% dividende. Glavni vodja te družbe, gospod pl. Ofenheim, jo s povišanjem akcij „Ga-licije" na borzi svoje premoženje za 15 do 20 milijonov kron povečal. Akcijska družba za petrolej David Ponto dosegla je pri akcijskem kapitalu 16 milijonov kron skoraj 73 % čistega dobička. — ,,Krasni" so vojni dobički v industriji usnja vsled draginje surovin ter vsled izrabe monopola usnjarskih fabrik. Gre se tukaj mnogokrat za zasebna podjetja, katerih bilance so javnosti skrite; ali številko redkih ,,javnih'; podjetij govore jasni jezik. Združene usnjarske fabrike Flesch, Gerlach, Moritz i. dr. razdelile so za I'M5 divideudo 30 % in so dosegle pri povečanju svojega akcijskega kapitala za 2*2 milijonov nominale okroglo 4 milijone agio-dobička. Ogrska usnjarska centrala dosegla je 920>Vno obrestovanje svojega akcijskega kapitala. Usnjarska fabrika Bergniann, sin & comp. dosegla je za 1915 čistega dobička 85 % od akcijskega kapitala. — Izredne dobičke zasigu-rila si je v vojni tudi velika tekstilna industrija. „Leto 1915 bilo je za tekstilno industrijo, za bombaž, volno, platno višek visoke konjunkture. Zlasti v prvi polovici leta bogato dosegljive zaloge na surovinah bile so hitro izdelane, izdelovanje povišano. Nekatere tekstilne firme so v svojih že naprej za vojaške potrebščine urejenih obratih le v tem letu mnogo milijonov zaslužile. Drugi fabri-kanti in trgovci so držali razprodajo dolgo nazaj in so znali najvišje cene polno izkori-ristiti, ki so se tekom časa pojavile1'; tako je pisalo pred kratkim dunajsko glavno glasilo borznega liberalizma : Isti list piše glede drugih industrijskih panog : ..Tudi take fabrike, ki prav nič za vojno ne delujejo, večinoma branše za luksus, industrija stekla in porcelana in mnogo drugih imajo mnogo večje dobičke in bistveno boljše izglede za proizvajanje kakor kdaj preje."             (Dai.e prihodnjič).
K$.$M
50
cenej a!
397
! Ameriška štedilna kava, lepo dišeča, izdatna in štedljiva, 5 kg vreča za poskušnjo s potrebnim sladkorjem vred le K 26' - . Po povzetju pošilja A. Schapira izvoz kave Galanta 490, Ogrsko.
Zuchtkalber
Jeden
Dienstag and Freitag
werden im stadtischen Schlachthause in Pettau ohne jeden Preisaufschlag
Zuchtkalber
(Stier- und Kuhkalfoer)
der Pinzgauer Rasse an bauerliche  Besitzer gegen Bezahlung abgegeben.
Bezirksausschufi Pettau
am 20. November 191G.
Der Obmann:
375        Jos. Ornig e. h.
Plemska teleta
Ysak
torek In petek
se v mestni klalnici v Ptuju brez vsacega povišanja cene
(bikeci in teleta)
pincgavskega plemena kmetskim posestnikom proti plačilu oddajajo.
Okrajni odbor ptujski
dne 20. novembra 191G.
Načelnik:
Jos. Ornig 1. r.
Ura na zapestnik z usnjatim jermenom, velika oblika K 6'—, radij K 10*—, mali format K 10*—, 12—, radij 15*—- 18'—. S precizijskim anker-kolesjem K 24-—. Znamka fjyma K SO*—, Omega 60—-, radij K 10'— ve6, z varstvom za steklo K 2*— vefi. — Vojna ura z dobrim anker-kolesjem K 6'—, la kakovost K 10"—, pravo srebro K 20'—. — /jepne ure-budilnice K 24'—, radij K S2—. — Primerni usnjati napestnik K 2'— posebej. Vojna budilnica, zaniklana, 20 cm visoka K 8*—. 3 U-t;t garancije. Raz, pozi (jate v le po vposlauju »vole z t K za zavoj in porto franko po vsej Avstro-Ogrsk« in na bojišča po
prvi?alo*i   Max    B5hnel
287
vojnih ur
Dunaj IV., Margaretenstrasse 27/51. Originalni fabrični cenik zastonj.    .
za i
pod Najvišjim  protektoratom  Njegovega ces. in kr. apostolskega Veličanstva stoječega
i b. avsti. voiašl
. m sffla za voove m
(oddelek za vojno zavarovanje) • v od c. k. namestnije  na  razpolago   danem uradnem lokalu                     472
Gradec, Franzensplatz 2
posreduje naznanilo k podpisovanju za
med podpisovateljem in po njegovi želji izbranim mestom za podpisovanje ter prosi trgovce, industrij ce, zasebnike in uradnike, advokate, notarje, jerobe, kuratorje, družbe, društva, zadruge, sklade itd., da se naj zaradi malega bančnega dobička v interesu naših domačih vdov in Sirot tega posredovanja prijazno udeležujejo.
100 litrov domače pijače
osvežujoče, slastne in žejo gaseče si lahko vsado sam napravi z majhnimi stroški. V zalogi so: ananas, jabolčnik, grenadinec, malinovec, mu-škatni hruševec, poprovi metovec, pomaran-čevec, prvenčevec, višnievec. Neuspeh izključen. Ta domača pijača ee lahko pije poleli hladna, pozimi tudi vroča namesto ruma ali 2gan,a. Sestavino z natančnim navodilom stanejo K 850 franko po povzetju. Za ekonomije, tvornice, večja gospodarstva, delavnice itd., neprecenljivo vrednosti, ker to delavca sveži in ne opijani in njegova delazmožnost nič ne trpi.                         433
Jan. Grolich, Etigel-Drogcrie Brno 636, Moravsko.
Neuničljivo
je kolesje'Suttncrjevih ur, kajti sestavljeno je le iz najboljtj materijala najskrbneje. Dobra Suttnerjeva ura traja pri ve:" ravnanju z njo dalje nego tri navidezno „cenca  bazarske uk]|
! Štev. 1316. Lepa ura na pendelj..........K
„    1325. Ura na pendelj, gre 14 dni.......„
„    1360. Lepa stenska ura..........n
1376. Fina ura kukavica............1"-
1203.  Dobra ura-budilnica.........
1204.  Ura-budilnica  s kazalcem za datum   . . 1216. Kina ura budilnica..........
410. Roskopf-žepW ura, nikel.......
513. Tula-nikel-ura, dvojni mantelj.....
1512. „Zenith"-nikel-ura, 15 rubisov .... 781. Srebrna Tula-ura, dvojni mantelj . . . 1516.  Usnjnti sjipeatnik s srebrno  uro ....
916. Srebrna verižica, masivna.......
939. Srebrni privesek, masiven.......
1022. Srebrni rožni venec    .   .   .   . •.....
114. Duble zlata vratna verižica......
463. Duble zlati križec...........,   M
212. Srebrni prstan z lepim kamenjem   .....   H
po povzetju ali naprej-pošiljatvi denarja. Za
ne dopade, denar nazaj.
TivflfO ure za gospode in dame, verižic,  prstanov,   predn
IliUlE za kinč iz zlata in srebra dobite v bogato   ilustriral
krasnem ceniku, ki se pošilja zastonj in franko, krščanske e
tovne razpoSiljalnlce
H. SuttnerT Ljubljani
Firma nima nobene lilijalke. — Lastna fabrika ur v ! Svetovno znana vsled dobave najnatanjnejših ur.
Pr:
Obstessig (sadni jesih]
0$F* kupimo *^mI
ponudbe pismeno ali ustmeno v naši trgovini
Bruder Sla witscii, Pettau
® pr ej ema
do preklica vsako nedeljo i praznik od 9. do 11. vloge.
Stole (Zimmersessel)
po 4-—, 5'—, 6'— kron se dobijo t
SLAWITSCH & HELLE trgovina « Ptuju.

06
83
C. kr. okrajna sodnija v Ptuju odd. V lobtožbi opravitelja državnega pravdništva ilitsch zoper Marjeto B e z j a k, 62 lot r. k. vdovljeno posestnico v Stojncih, o prestopka po § 18 ces. odredbe z dne rgasta. 1916, štev. 261, drž. zak. v navesti opravitelja državnega pravdništva in neprihoda obtoženke Marjete Bezjakpo dognani glavni razpravi po predlogu jožitelja razsodila tako : Obtožena Marjeta Bezjak je kriva, daje ječa oktobra 1916 v Stojncih izrabljaje po jem stanju povzročene izvanredne razmero evala za en par kokoši, torej za neobhodno bbne reči očividno pretirano ceno po 20 ; zagrešila se je s tem prestopek po § 18, i-odbe z dne' 21. avgusta 1916, St. 261 ž. zak. in se obsodi v kazen deset (10) dni pora in v denarno kazen dvesto (200) kron, lučaju noiztirljivosti na 14 dni zapora in K 389 k. p. r. v povračilo stroškov kazen-;ega postopanja in izvržbe.
V smislu § 23 cesarske   odredbe   z   dne lavgusta 1916, št. 261 drž. zak. je enkrat (javiti razsodbo v Ustih ,„Štajerc" in v „Slo-ikemgospodarju" na stroške MaijeteBezjak.
k. okrajna sodnija v Ptuju odd. 5.
dne 7. novembra 1916.
fanz m. p.
— 9
Brata Slawitsch
v Ptuju in Ungartorgassg
., priporoča izvrstne šivalne stroje (Nahmascbinen) po sledeči ceni: Singer A ročna mašina K 70'— Singer A "... . K 70— 80— Dilrkopp-Singer . K 90— 100 — Durkopp-Ringschiff za Siril e ......K 150-
Dilrkopp-Zentralbobbin
za Sivil e .       .   . K 160 — Durkopp-Ringschiu" za
krojače    .... K 180— l)Urr.app-/.cntralbobbin mit versenkbarem Oberteil.
Luxusausstattun g............... K 180 —
DUrlopp-Zylinder-Elastik za čevljarje.........K 160 —
Minerva A......................K 140 —
Minerva C za krojače in čevljar,«..........K 180 —
Hone C za kro.ače in čcvl#rjc............K 100"—
Deli (Bcstiindteile) z« vsakovrstne  stro.e. —  'i'aiine   cene so niftje
kakor povsod. — Prosimo, da se naj vsak  zaupno do nas obrne,
ker solidnost je Ic tistim znana, kateri Imajo raašine od n»s.
Cenik brezplačno.                                        -MS
|   Proti slepariji
j ki so si jo nekateri lifcranti celo pri vojaških dobavah dovolili, j so nastopile oblasti z vso strogostjo. Proti slepariji s slabim bla-f gom za zasebnike se zainore vsakdo zavarovati, ako kupuje pri j 47 let po le dobrem blagu svetovno znani firmi Miklauc. Nikjer se ne more bolje in ceneje kupiti'.
:
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnic* in piuiarsk« hiS« postavljena je parna žaga vsakomur
Vsakomur se l&u hlodi itd., ter po zahteri
tako] razžaga. Vsakdo pa sune tudi aun
oblati, vrtati, spahati i. t. d.
ILjudska kopelj mestnega
kopališča v Ptuju.
Dr. Mally m. p.
r Čas za kopanje: ob delavnikih od gun> <ic 2  »ire popoldne (blagajna j* od
12. do  1. ure   zaprta'); vb  nedeljah  ml praznikih od 11. do 12   ure   iopoidne "
Tkup«TJ   žvročirr.   7.rakom. oarc aH „Brausebada irjubc K — *70
Pišite Miklaucu, predno se pustite z navidezno nizkimi cenami zapeljati, kupiti drugod slabo in manjvredno blago.
Ilustrirani cenik brez stroškov.
Vse blago za varstvo zoper mraz po zimi.
Vremenski plašči (pelerine)
za gospode, dame in otroke iz najboljšega, za vodo nepre-dornega lodna najceneje.
Figaro-telovniki (Seelenwarmer)
za žene in dekleta, štrikani, iz ovčje voljne, jako topli, močni in ceni.
Telovniki z rokavi
za dečke in može, topli in močni.
Delavski plašči, jako močni
delavske hlače iz vražjega cajga. — Jako močne hlače nx dečke.
Vražji cajg, štofi za hlače
štofi za obleke, gotove obleke, platno, Sifon, oksford, gradel itJ.
Zimski plašči, damski plašči
zimski štofi, blago iz ovčje voljne, lodna itd., namizni in posteljni prti, tepihi.
Konjske odeje
vkjub splošni draginji voljne in delavskih stroškov računa i/.bonia Grma Miklauc pri velikemu Številu svojega blaga v reklamo
stare nizke cene.
Krščanska svetovna razpošiljalna hiša
R. Miklauc, Ljubljana št. 357.
Tudi   en-gros-r3zprodaja  trgovcem,   krošnjarjem   in  obiskovalcem sejmov, ki hočejo imeti dobro blago in je poceni dobiti.
,      27937
»■    2741     1916-
Štajerski deželni odbor je sklenil,   v namene temeljite   izobrazbe  viničarjev v amerikanski   trsni   kulturi in v obratu   sadno-drevesne  šole  ter   napravi   sadonosnikov in ravnanju ■/. njimi tudi leta  1917 prirediti po en stalni
viniearski tečaj
1.   na deželni viničarski šoli v Silborbergu pri Leibnitzu:
2.  na dožolni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru.
Ti tečaji pričenjajo s 15. februarjem in končajo s 1. decembrom 1917. Sprejelo se bode:
v Silberbergu......26 in
v Mariboru.......14
sinov posestnikov in viničarjev.
Ti dobijo na omenjenem zavodu prosto stanovanje, polno hrano in poleg tega mesečne plače 8 kron. Izobrazba v teh tečajih je v prvi vrsti praktična in le v toliko tudi  teoretična, v kolikor je to za predde-lavce in samostojno viničarje potrebno.
Po preteku tečaja se bode vsakemu udeležencu izročilo spričevalo o njegovi porabljivosti.
V  svrho sprejema v enega teh tečajev morajo  prosilci svoje   nekolekovane   prošnje do najkasneje 15. prosinca 1917 deželnemu odboru odposlati.
V  tej prošnji je izrecno opozarjati, v katerega omenjonih zavodov hoče prosilec vstopiti; prošnjam-^e dodati:
1.  dokazilo o dokončanem 15. letu starosti;
2.   nravnostno spričevalo, ki mora biti potrjeno od župnijskega ureda;
3.  zdravniško potrdilo, da prosilec nima kakšne nalezljive bolezni;
4.  odpustnica ene ljudske šole.   .
Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da bodejo od 15. februarja pa do 1. decembra 1917 nepretrgano v tečaju ostali in se vsem izobrazbe se tičočim odredbam deželnih strokovnih organov pokoriti.
Gradec, oktobra 1910.
Od štajerskega deželnega odbora:
Edmund grof Attems 1. r.

Die um Krkflsattleibe tragi After C°L J
Die Pettauer Sparkasse iibernimmt unentgeltlich Zeichnungen fur die neue Kriegsanleihe. Urn die immerhin unbequeme Manipulation der alle Halbjahr abzutrennenden Kupon dem Zeichner der Kriegsanleihe zn ersparen und urn auch fiir die Kriegsanleihe Zinseszinsen zu erlangen, ist die Sparkasse Pettau bereit, auf Wunsch die Obligationen in sichere Verwahrung zu nehmen und dem Besitzer der Kriegsanleihe dafiir ein Sparkassabuch auszufolgen.
Der Besitzer dieses Sparkassabuches, welches auf einen ganz belie-bigen Namen lauten kann, braucht sich um die Kriegsanleihe weiter nicht zu kiimmern, — da die Sparkasse die Kupons am Falligkeitster-min abtrennt — und den Erlos in das Sparkassabuch einlegt.
Fiir diese Miihewaltung werden fiir je 100 K Kriegsanleihe 10 h fiir Manipulation und Aufbewahrung verrechnet.
SparkassaDirektion Pettau
am 20. November 1916.
Der Obmann:  Jos. Ornig.
Die Direktoren: Adolf Schramke, Johann Steudte, Josef Kravagna, Hans Strohmayer, Johann Kasper.
Ptujska šparkasa prevzame brezplačno podpisovanje za novo vojno posojilo. Da se gotovo neprijetno manipulacijo s kuponi, ki se morajo vsacega pol leta odrezati, podpisovateljem vojnega posojila odvzame ter da se doseže i za vojno posojilo obresti za obresti, — je ptujska šparkasa pripravljena, da na željo obligacije varno shrani in da izroči lastniku vojnega posojila zato šparkasno knjižico.
Lastnik šparkasne knjižice — ki se zamore glasiti na poljubno ime — se ni treba za vojno posojilo nič več brigati, ker odreže kupone na dotičnem terminu šparkasa sama in vloži tudi svoto v šparkasno knjižico.
Za to delo se pri vsakih 100 K vojnega posojila 10 vinarjev za manipulacijo in shranjenje zaračuna.
Ravnateljstvo šparkase v Ptuju
dne 20. novembra 1916. Načelnik: Jos. Ornig.
Ra\natelji: Adolf Schramke, Johan Steudte, Jos. Kravagna, 474                                  Hans Stromayer, Johan Kasper.
rl
— h -
Be dobi t Taeh špecerijskih trgovinah. — Generalno zastopstvo za  ptujski okraj
Brata Slawitsch, Ptuj.
Zadnji telegrami.
(C. k. kor. in brz. urad.)
Nepregledni plen na Rumunskem.
Berlin, 29. novembra. „Tageblatt" po-ča:
Hitro prodiranje naših annadnih skupin a Rumunskem napravi nemogoče, da bi se oslej narejeni plen že sedaj pregledal. Od J. novembra sem se je zaplenilo velike rede živine ter znatne zaloge ž i t a in etroleja, ki so padle v roke naših vo-akov; poleg tega se je zaplenilo 6 sanitetnih utomobilov, 1970 vagonov in 10 lokomotiv. pristaniščih Donave se je zaplenilo 6 paritev in 79 ladij, od katerih jih je bilo 16 ječmenom in ovseni naloženih.
En ruski regiment utonil.
K.-B. Stockholm, 28. nov. ,,Alton-ladet" izve iz zanesljivega vira, da sta se ve veliki ruski transportni ladji, vozeči od elsingforsa v Reval, koncem oktobra poto-ili; na krovu je bil 428. regiment v polni ojni sili. Regiment je imel preje finsko stražno užbo. Nesreča se je zgodila bržkone vsled ~ke minske razstrelbe.
Gospodarske.
jmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi zaznamo--i z zrczdico (*) so živinski sejmi, scimi t dvema zvezdicama (*") pomenijo letno in živinske sejme.
Dno 2. decembra   v Brežicah (svinj-
Prileten mož
izobražen, sam, čvrst in delaven, vešč gozdarstva in poljedelstva, želi priti k sa-mostalni gospodinji kot podporna moč v
gospodarstvu brez plače.  — Dopisi pod .Vpokojenec' na uprav-ništvo tega lista,  tss
Noto!
Styria Rekord, strojni kopirni papir, posebno priporočljiv za urade, odvetniške in notarske pisarne :td Listi za pekušnje se dobe zastonj v z !o;n : C. kr. zaloga spec-jalitet v Mariboru, Burggassi
in učenec se takoj sprejmeta pri Franz Merz, kolarski mojster, Breg pri Ptuju.
Prodajalka
želi službo, vešča mešane stroke in obeh deželnih jezikov. Cenjene ponudbe na upravo tega lista. 491
Krepki učenec
z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme takoj    v   trgovini   z
mešanim blagom Josef Wagner, Šmarje pri jelšah.    *»
sejem).
Dne 3., dec em bra v Piirggu, okraj Trdning; v Goistthalu, okr. Voitsberg.
Dne 4. decembra   na Planini**, okr.
ožje; pri Sv. Tomažu**, okr. Ormož; v Ko-
jicah**; v  Wiesu**, okr.   Ivnica;   v Gasenu,
kr.  Birkield ; v Pischeldorfu**, okr. Gleisdorf;
v Wildalpenu, okr.   St. Gallon;   v Ormožu*:
ri   Sv.   Barbari   v Halozah**,   okr.   Ptuj; v
iVordernbergu, okr.    Leoben; v   Šmarju    pri j
Jelšah**.
Dne 5. d e c e m bra v Ormožu (svinjski sejem); v Radgoni*; v Celju*; v Gradcu (sejem s porabno živino); v Ptuju (konjski in go-; vej ski sejem ter z žrebeti).
s   Inacerati
■
v          v
j „Štajercu" j
■                                             ■
' J imajo vsled velike raz-  ■
■   Sirjenosti najboljši uspeh. ■
Sprejemajo se:
■        v Ptuju pri upravi lista; ,: v Celju pil gasp. Fritz Itauh;:
■    11 Uifihnm mi n   Duri   Clkcnr     !
Priporočljiva domača sredstva.
Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd; steklenica 2 K. Tekočina za prša in pljuče, stekl. 160 K, vel. stekl. 240 K proti kašlju, težki sapi itd. Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 »In. — Čaj proti gihtu 150 K. — Balzam za giht, ude m živce stekl. 1'50 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine — Bleiburški živinski prašek a 150 K. Prašek proti idvajanjn krvi v živalski vodi a K 1 60 — Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 150. Razpošiljatev L. Herbst, apotika Bleiburg na Koroškem.      49
Gospod
SlLFritllilllftlilSillitZllU!
v bližini posojilnice kupuje: svinjske kože, goveje kože, zajčje kože, lisičje kože, dihurje, kune, vidre, po najvišjih dnevnih cenah. Kdor kaj ima, naj prinese!     462
Nobenega zobobola
več, nobenih noči brez spanja. „Fides" odpravi bolečine pri votlih zobeh, kakor pri trdovratnem revmatičnemu zobobolu, kjer so odrekla vsa druga sredstva. Brez
uspeha denar nazaj I — Cena K 150.   3 tube   4 krone.
6 tub K 550. Nobenega   zobnega   kamna več. Sneino-
bele zobe dosežete po „Elta-Zahnfluid". Takojšni učinek.
Cena K 2'—, 3 steklenice K 5-—. Kemeny, Kaschaii I., poštni predal 12/Z 26. Ogrsko.                  447
•■■■■■■i 8 vinarjev ■■■■■■■■
(za dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki se Vam na zahtevo brezplačno dopošlje. Prva fabrika ur Hanns   Konrad,   C.   in kr.   dvorni liferant, Briix št. 1502 (Češko).   Niklaste ali jeklene anker-ure K 6, 7, 8. —   Vojne   spominske ure, nikel ali jeklo Kil, 12. — Ar-madne radij-ure, nikel ali jeklo K 12'—. Mas. srebr. Rosk.-anker-rem.-ura K 19, 20. 3 leta pismene garancije. Razpošiljanje po povz. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj
Kupim sir (Topfen
največje množine, skozi celo leto, tudi v mirnih časih. Iščem nakupovalce, plačam provizijo za posredovanje. Prosim oferte na podjetje s sirom Max Weise, Dunaj XII., Sehon-brunnerstrasse 19 G.                   484
500 kron
Vam plačam, I ako moj iz-trebnik kore-1 nin Rla-bal-8am Vaša kurj« ooesa, bradavice in t'do kr.žo ne odpravi v 3 dneh brez bolečin. Cena ene posodice t garancijskim pismom K 160, 3 posodice K i'—, 6 posodic K 650. Stotero zahvalnih pisem. Kemeny, K.<schau (Kassa)I. postni predal  12/27  (Ogrsko).
Avtomatični lovilec za podgane
K 5-50, za miši K 4--, vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha in se postavi sam. Past za ščurke „Rapid", lisoče ščurkov v eni noči a K 3-70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljalev po povzetju, pošlnina 80 vin. Exporl-haus Tintner, Wien, III., Neulinggasse Nr. 26/35.      467
Lepa jabolka in hruške
(namizno sadje) kupi
Josef Strobl v Stern-
thalu.           437
Ženitna ponudba!
Iz južnega bojnega polja fant 2G let star, slovenskega in nemškega jezika zmožen, i vsakega kmečkega dola in tudi gostilne navajen. Imel bom 1000 K denarja. To-raj želim po vojni ali pa še prej z dekletom ali mlado vdovo v zakon stopiti. Kateri bi bilo po volji, jo prosim za sliko, ki se pa takoj vrne. Naslov pod „Li-lija št. 23". Več pove upravn.    ..Štajerca".
kupuje po najboljših cenah   Alex.   Rosenberg, Gradec, Ahnen-strafie 22.      426
Zaradi vpoklica k vojakom
se proda pohištvo za spalno SObo, jako masivno graščinsko pohištvo z mramorjem in zrcalom. Prave matrace iz konjske dlake, en patent spalni in dekoracijski divan, ena pisalna miza in 4 usnjati stoli, vse kakor novo. Za obrtnika 10% ceneje. Spalna soba in jedilna soba odda se tudi posebej. Celje Tschret 37, pred gostilno Pischek desno.          469
Čaj
ki ne potrebuje sladkorja ako se pridene ko zavre čaj, ,.Sida-medenl prašek ' ali pa ,,Sida-llmonadni prašek', 2 do 3 kavne žlice Sida-praška na kozarec čaja. 1 zavojček „medeniH stane 36 vin. in ..limonami.' prašek pa 40 vin. Po pošti se pošilja najmanie 12 zavojčkov po povzetju. Za otroke jako priporočljivo. Neobhodno potrebno za vojake, izletnike in za domačo rabo. Razpošiljal-nica Jos. Berdajs Ljubljani. Zcljarska ulica 18. Za prekupce in trgovec pri večjem naročilu pdpust             429
Franz ScHieb
tovarna orožju in izdelovalnlci
finih pušk, Ferlaoh (Borov-
Ije) na Koroškem.
Direktni nakupni vir za moderne lovsV*? pu5k>\Rt;paralure, prenaredbe, širokovnjaško, zrasli nove cevi z nedoseženo sigurnostjo strela in nova kupila najermje. 455 Uugtrovani cenik brez stroškov.
priporočajo kot iz-
borno sredstvo
proti kašlju
I*
i
}Mm prsne karamele
s  ,3 smrekami"
rabijo proti
kašlju
hripavnsti. kaluru.za-slin cnju. krmi-mu in oslovskemu ka$lju,za- i to ho dobrodošle voa-kemu vojaku.
Clflfl not p011- sprU
III čeval zdravni-UIUU kov in   zasebnikov jamčijo za  sigurni uipeh.
Jako uspešni  i a dubrookUfni bonboni.
Cena 30 in oOvioarjev Doza 60 vinarjev. Se dobi pri: H. Molitor. apoteka v Ptuju, Ig. Bchibalk. apoteka v i Ptuju, Karl Herrmann Laski trg, A. Els-baeher. Laski trg, A. Plunger,apoieka,Pod-četrtek HansSchnider-»ckitsen, apoteka v Brežicah. 604/2
Ceno, izborno okusno hranilno sredstvo največje redilnr vrednosti je                        428
Sida-umetni med
za namazanje kruha. En poskus vas bode o temu prepričal. Priljubljen tudi kot priprava za močnatc jedi. Napravi tudi cene temne vrste moke lažje prebavljive. Prepreči ?.e-lodčeve težave itd. En zavojček stane 35 vinarjev. Se dobi pri razpošiljalnici Jos. Berdajs v Ljubljani, Zcl.arska ul. 18 in pošilja po poŠti 12 zavojčkov za 4 krone.         428
Viničar
482
ki se razume na ame-rikansko trsje, se takoj ali za 1. januarja 1917 proti dobrem plačilu sprejme pri g. Franz Karbeutz, Celje, Grazergasse 3.
Kundmachung.
Die Herrschaft Thurnisch hat von der Be-zirksvertretung Pettau
zwei Pinzgauer Zuchtstiere
zur Haltungiibernommen und sich verpflichtet, dieselben zum Decken lremder Kiihe zu ver-wenden.
Die Besitzer werden im eigenen Interesse aufmerksam gemacht, ihre Kiihe zum Decken zur Herrschaft Thurnisch zu bringen.
Bezirksausschuss Pettau
am o. Oktober 101 G. 485                    Der Obmanu: JOS. ORNIG m. p.
Razglas.
Graščina Turniše pri Ptuju je od ptujskega okrajnega zastopa dobila
dva pinegavska plemenska bika
v rejo in se je obvezala, da ju bode porabila v kritje tujih krav.
Posestnike se v njih lastnem interesu opozarja, da naj svoje krave v oplemenjenje h graščini Turniše pripeljejo.
Okrajni odbor ptujski
dne 5. oktobra 1916.
Načelnik: JOS. ORNIG 1. r.
18
79
118563
—  12  —
galanterijsko, igralno, kratko in tkano blago
po najnižjih dnevnih cenah
Naročila in vprašanja se takoj rešijo.
Natriumthiosulfat
se rabi   leta   sem   z najboljšim   uspehom   in
priporoča, od prvih avtoritet najbolje. Oddaja,
dokler je v zalogi Samuel Spitzer, Kismarfon
na Ogrskem.                         igj
•
Miha Vesjak iz KrČevine pri Vurmbergu št. .... 30 let star, slaboumen, je odšel od doma za četkom junija 1916; oblečen je bil v solda&j bluzo,   soldaške hlače,   klobuk,   bos; postj je srednjo veliko in ima svitlo-rujave Kdor  kaj   ve, naj se oglasi  pri  očetu j Vesjak, posestniku v Krčevini pri Vurmbe:
Kdor hoče svojcem na bojišču s posebno praktičnim
ljubavnim darilom
veliko veslja pripravili, la naj naroči mojo ceno
vojno garnituro
obstoječo iz sledečih, za vsacega vo;aka neobhodno potrebnih rab-
nih predmetov:
I armadna ura na napestnik z radij-oifernico, ki sveti ponoči, s 8-lelno garancijo;
1 vojaška žepna svetilka z baterijo, clel.tr. luč v žepu, najboljši fabrikat;
1 aparat za lastno raziranje v elegantni izpeljavi, z re.ervno _ klino;
1 vojni Žepni užlgalnik, takoj ogenj pri vetru in dežju, brez bencina;
1 pero (FDIIfeder), piše vijoletno brez črnila, brez svinčnika, se le v vodi namoči;
1 vojaški žepni nož, solinSko jeklo, 2 klinji in priprava za odpiranje steklenic:
I vojna denarnica iz iuhte-iinitaciie, se praktično in varno zapre. Ti predmeti bi posamezno kupljeni :to kron stali: zaradi velike zaloge oddajam kompletno vojno garnituro, vse goraj pop-sane
predmete za  le B*y~ 20 kron -*?P5 proti povzelju (pri  vojni
pošti denar naprej).
JAKOB KONIG, Dunaj III. 251, Lbwengasse Nr. 37a.
Les pravep kostanja
in gozd pravega kostanja se kupi.
Alex. Rosenberg, Gradec
AnnenstraSe 22.
Die Specharenmarkte in Pettau begannen mit Oktober.
Alle Specharen und Sohweine-ziichter koimeii ihre Schwaine zu Markte bringen. Das Fleisch wird an Ort und Stelle verkauft, ebenso der Speck, welcher natiirlich nur ge-gen die gesetzlichen Fettkarten ab-gegeben worden kann.
Jeder Vorkauf ist strengstens untersagt.
Die Specharenmarkte finden vvie iiblich jeden Freitag statt. ~^M
Stadtamt Pettau,
28. September 1916.
Der Bin-germeister JOS. ORNIG e. h.
Špeharski sejmi v Ptuju pričeli so z oktobrom.
Vsi (špeharji in svinjerejci zamo rejo svoje prašiče na sejem pripeljati. Meso se bode na lici mesta prodalo, istotako špeh, ki se pa oddaja seveda le proti postavnim kartam.
Vsaka predprodaja je najstrožje prepovedana.
&4F" špeharski sejmi se vršijo kakor običajno vsaki petek. -"&S8
Mestni urad Ptuj
dne 28. septembra 1916.
Župan: JOS. ORNIG I. r.
|S0   O'.
ktHii;
|nalu
d
l1'
Kriegsanleifoe-Kinlagehucliel
Um die funfto osterreichische Kriegsanleihe auch den Minderbemittelten zuganglich zu machen, hat die Gemeindesparkasse in Friedau beschlossen, Kriegsanlcihebiichel gegen eine Anfangseinlagc von 10 Kronen atiszugeben und diese Einlagen mit 5 '/« % zu verzinsen. Jedes solche Biichel berechtigt den Bositzer bis 1. Janner 1920, nach Erreichung einer Einlage von 92 Kronen, von der Sparkasse 100 Kronen ftinfte •V % osterreichische Kriegsanleihe zu beanspruchen. Xamentlieh fiir Schulkinder ist diese Einrichtung ganz besondors zwcckmiiBig, weil das. Kind auch nach Austritt aus der Schule weiter sparen kann und sich durch Ersparung klein^rer Betr&ge den einstigon Erwerb oines Stiickes Kriegsaitleiho sichert.
Die Sparkasse gestattet auch die Umwandlung bereits bei ihr bestehender Einlagen unter 100 Kronen
in 5 '/« % Kriegsanleihe-Einiagen bei Vorweisung des Btiehels.
Die Sparkasse txbernimmt aufierdem Zeichnungen   auf die bisher tibliehen Weise und zwar auch an Sonn- und Feiertagon.
funfte osterreichische Kriegsanleihe in der
.n.
Vložne knjižice za vojno posojilo.
Da se napravi peto avstrijsko voj»o posojilo tudi manj premožnim pristopno, jo občinska šparkasa v Ormožu sklenila, izdati knjižice za vojno posojilo proti začetni vlogi 10 kron in te vloge s 5 'A- 'U obrestovati. Vsaka taka knjižica daje lastniku do 1. januarja 1920 po dosegi vloge 92 kron pravico, zahtevati od šparkase 100 kron petega 5 'A %-nega avstrijskega vojnega posojila. Zlasti za šolsko deco je ta uredba prav posebno primerna, ker zamore otrok tudi po izstopu iz šole naprej štediti in ker si zasiguri s prihranjenjem manjših svot nekdanjo dosego enega deleža vojnega posojila. Šparkasa dovoli tudi izmenjavo že pri njej obstoječih vlog pod 100 kron v 5 V, %-ne vloge iaa vojno posojilo, ako se predloži knjižico.
Šparkasa prevzame poleg tega podpisovanje na peto avstrijsko vojno posojilo na doslej običajni način in sicer tudi ob nedeljah in praznikih.                                                                                                                      *86
lin, bni>
te k
v;i!
ta
I"
* ;i
vi
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart,
Tisk; W. Blanke v   1 '.i',».
75
97
4992