MP 02 Lenart–Cogetinci Cogetinci pri Lenartu . . Milena Horvat Cogetinci pri Lenartu Bojan Djurić, Sabina Kramar, Dimitrij Mlekuž, Vanja Celin, Ildiko Pintér . Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 37 Cogetinci pri Lenartu Uredniški odbor Avtorica Sodelavci Recenzent Bojan Djurić, glavni in odgovorni urednik Milena Horvat Bojan Djurić dr. Tina Žerjal Vanja Celin, tehnična urednica Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Zavod za varstvo kulturne dediščine Robert Žvokelj, likovni urednik Univerza v Ljubljani Univerza v Ljubljani Center za preventivno arheologijo Boris Vičič, član Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Biserka Ribnikar, članica milena.horvat@ff.uni-lj.si bojan.djuric@ff-uni-lj.si Lektor Izdajatelj Sabina Kramar Martina Rotar Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Zavod za gradbeništvo Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana Oddelek za cemente, malte in keramiko Tehnična priprava publikacije Dimičeva 12, SI-1000 Ljubljana Vanja Celin, Nives Spudić Zanj in Jelka Pirkovič, generalna direktorica Oddelek za geologijo, Računalniška obdelava in priprava slik Naravoslovnotehniška fakulteta Vanja Celin, Milena Horvat, Dimitrij Mlekuž, Univerza v Ljubljani Sabina Kramar Aškerčeva 12, SI-1000 Ljubljana sabina.kramar@rescen.si Geodetske izmere in načrt najdišča Vizura – Vitez, d.o.o., Vanja Celin Dimitrij Mlekuž Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Fotografije terenskih posnetkov Univerza v Ljubljani Rafko Urankar, Marija Korošec Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana dimitrij.mlekuz@cpa-rs.si Načrt najdišča Vanja Celin Vanja Celin Zavod za varstvo kulturne dediščine Vektorizacija terenskih risb Center za preventivno arheologijo Vanja Celin Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Risbe gradiva Ildiko Pintér Natalija Grum Zavod za varstvo kulturne dediščine Center za preventivno arheologijo Tehnična obdelava risb predmetov in tabel Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Natalija Grum, Milena Horvat Tisk DesignStudio, d.o.o., Maribor Naklada 50 izvodov Ljubljana, avgust 2013 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/saas Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903/904(497.4Cogetinci) HORVAT, Milena, 1948- Cogetinci pri Lenartu [Elektronski vir] / Milena Horvat ; [sodelavci] Bojan Djurić, Sabina Kramar, Dimitrij Mlekuž, Vanja Celin, Ildiko Pintér ; [fotografije terenskih posnetkov Rafko Urankar, Marija Korošec ; načrt najdišča Vanja Celin ; risbe gradiva Natalija Grum]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2013. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 37) ISBN 978-961-6902-34-2 268173056 . Kazalo Uvod 5 Katalog gradiva 89 Izkopavanja 89 Gradivo s površinskega pregleda Bojan Djurić 214 Geografski in geomorfološki podatki 6 Analize 218 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić, Vanja Celin, Multivariantne analize tehnologije lončenine Dimitrij Ildiko Pintér 8 Mlekuž 218 Opisi receptov in interpretacija 222 Mineraloško-petrografska in kemična sestava lončenine in Stratigrafija 11 gline iz lončarskih peči Sabina Kramar 225 Radiokarbonske analize 232 Potek in izsledki terenskih raziskav 13 Objekt 1a 15 Literatura 233 Objekt 1 15 Objekt 2 17 Objekt 3 24 Objekt 4 29 Interpretacija terenskih raziskav 29 Gradivo 37 Tipologija grobe hišne lončenine 37 Tehnologija keramičnih izdelkov 81 Tehnologija okrasa in motivika 85 Povzetek tipološko/tehnoloških analiz keramičnega zbira 87 . . Uvod Edina opora pri izbiri strategije zavarovalnih izkopavanj v Coge- tincih na trasi AC MP 02 Lenart–Cogetinci (pododsek Sp. Senar- ska–Cogetinci) so bili podatki, pridobljeni z intenzivnim teren- skim pregledom, izvedenim leta 2006 (Djurić 2006; Djurić/Celin/ Pintér 2006). Na območju parcel št. 1077/1,2, 1080 in 1081 k. o. Co- getinci med cestnima profiloma 472 in 475 je bilo odkrito rimsko- dobno najdišče (sl. 3). V skladu s sklepi SAAS je bilo treba izpeljati arheološke zaščitne raziskave na površini 2.271 m2 (Horvat 2007). Za arheološke raziskave na omenjenem najdišču je bila v drugi fazi javnega naročila izbrana Univerza v Ljubljani, Filozofska fa- kulteta, Ljubljana (pogodba Dars, d.d. št. 877/06; ZVKDS št. 1435- 06/SAAS z dne 15. 9. 2006; ponudba izvajalca št. 001/2006 z dne 21. 7. 2006). Zaščitne raziskave je prevzel Oddelek za arheologijo. Dela so potekala od 21. 9. 2006 do 20. 10. 2006 (25 delovnih dni). Delovno skupino so poleg vodje raziskav Milene Horvat, univ. dipl. arheol., sestavljali še: dva tehnika, šest fizičnih delavcev in vodja strokovnega nadzora s strani ZVKDS OE Maribor Ivan Tušek, univ. dipl. arheol., konservator. Pred strojno odstranitvijo orni- ce je bila na vsej površini, predvideni za arheološki izkop, izpe- ljana zakoličba I. reda na sektorje 20 × 20 m (12 sektorjev: I–XII). Po odstranitvi ornice pa še na kvadrante 5 × 5 m (122 kvadran- tov; sl. 14). Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 5 Geografski in geomorfološki podatki Najdišče leži na blago nagnjenem pobočju dolinskega dna pod hri- cesta iz Cerkvenjaka proti Vidmu. Po ozki dolini teče Cogetinski bom Ivanjski vrh (sl. 1, 2). Na severu ga zamejuje brengovska lokalna potok, ki se pri Okoslavcih izliva v Ščavnico (Savnik 1980, 70, 71). cesta Lenart–Sp. Ivanjci, na jugu pa Cogetinski potok (sl. 3–5). Slovenske gorice zavzemajo osrednji del subpanonske seve- Cogetinci so zelo razloženo naselje v osrčju Slovenskih goric, se- rovzhodne Slovenije (površina 1017 m2). Regionalizacija deli Slo- verovzhodno od Cerkvenjaka. Ležijo deloma ob Cogetinskem po- venske gorice na: Zahodne, Srednje in Vzhodne ali Ljutomersko- toku, desnem pritoku reke Ščavnice, deloma na slemenu, ki teče Ormoške gorice. Srednje Slovenske gorice so razdeljene še na tri vzporedno z dolino potoka (Orožen Adamič/Perko/Kladnik 1996, mikroregije: Ptujske gorice, Osrednje Slovenske gorice (z najdi- 75). Na zahodu meji vas na Cenkovo, Komarnico in Kronovo, na ščem Cogetinci) in Radgonsko-Kapelske gorice. V okvir Podravja severu na Ivanjski Vrh in Spodnje Ivanjce, na vzhodu pa na Gra- sodijo le Ptujske gorice in zahodni del Osrednjih Slovenskih goric. bonoški Vrh in Kralovce. Kraj se prvič omenja leta 1321 v urbarju Radgonsko-Kapelske gorice v celoti ležijo v porečju Mure (Žiberna salzburške nadškofije. Od vzpetine, po kateri pelje cenkovska ce- 2000, 27, 28). sta, se spuščajo proti severovzhodu v dolino trije izrastki, med- Osrednje slovenske gorice (v katerih ležijo Cogetinci) predsta- tem ko se najdaljši, četrti izrastek, odcepi od ceste; po njem pelje vljajo jedrni del Srednjih Slovenskih goric. Njihov obseg je del- 1 Geografski položaj najdišča Cogetinci na DMR 100; ©GURS. 3 Položaj najdišča na trasi AC odseka Lenart–Cogetinci, M 1:10 000; podlaga TTN5, listi J284300, J284400, J270300, J270400 ter idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. 2 Položaj najdišča na geografski karti znotraj AC trase, M 1:100 000; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. 4 Pogled na najdišče z zahoda. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 6 no naslonjen na naravne meje, delno na meje nekdanjih občin. Proti zahodu zvezno prehajajo v Zahodne Slovenske gorice, zato je tu postavljena meja na mejo nekdanjih občin Lenart in Pesni- ca oz. Maribor. Na severu mejijo na reko Muro in Apaško polje, na zahodu Ščavniško dolino, na jugu pa Pesniško dolino (Žiberna 2000, 28). Grajene so iz mladoterciarnih kamnin, odloženih v Pa- nonskem bazenu. Miocenske in pliocenske sedimentne kamnine hitro preperevajo in so močno podvržene denudaciji in eroziji. Vzhodno obrobje spremljajo ilovnate pleistocenske terase, do- linska dna pa so prekrita s holocenskimi peščenimi in ilovnatimi nanosi (Javornik 1998, 12, 16). 5 Pogled na izkopno polje in odkrite arheološke strukture. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 7 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić, Vanja Celin, Ildiko Pintér Intenzivni površinski pregled je opravila ekipa pod vodstvom zatravnjenim pasom na blago nagnjenem pobočju dolinskega Vanje Celin, Ildiko Pintér in Bojana Djurića (Djurić/Celin/Pintér dna, ki se na severu dviguje proti Ivanjskemu vrhu, na južni stra- 2006). Opravljen je bil v mreži 10 × 10 m na potencialnem arhe- ni pa jo omejuje meandrast Cogetinski potok. Parcele ležijo v do- ološkem najdišču, ugotovljenem v aprilu in novembru 2005 ter lini Cogetinci južno od lokalne ceste Lenart–Sp. Ivanjci. aprilu 2006 (Djurić 2006) na parcelah št. 1077/1, 2, 1080, 1081 in Na pregledani površini je bilo pobranih 1014 artefaktov, 7 kosti 1083, k.o. Cogetinci. (sl. 6, 7). Gre za njivsko površino z vmesnim in 1 živalski zob (sl. 8–13). Med artefakti prevladujejo fragmen- ti (predvsem novoveške in moderne) keramike (skupaj 466 ko- 6 Območje intenzivnega pregleda na Franciscejskem katastru; sov oz. 45,96 %; prevladujejo odlomki loncev, vrčev in glaziranih M 1:10 000, listi AS177 M795A01, M795A02 in M795A03, ©Arhiv skled različnih velikosti) in gradbenega materiala, predvsem ope- Slovenije; georeferenciran. ke (skupaj 481 kosov oz. 47,44 % vseh artefaktov), tem pa sledijo v večjem številu predvsem kosi stekla (44 kosov oz. 4,34 %), kosi železa (20 kosov oz. 1,97 %) in prav nič plastike, gume ali drugih kovin, kar kaže na zelo čiste njivske površine (skupno le 6,31 % modernih nekeramičnih artefaktov). Med fragmenti keramike je bilo odkritih 31 kosov arheološko povednih fragmentov keramike (6,65 % vse keramike) rimskodobne starosti. Določitev keramike so opravili avtorji. Na pregledanem območju so bili izkopani trije (3) testni jarki (TJ), veliki 1 × 1 m. Distribucija rimskodobnih artefaktov ter njihova količina, kakor tudi v testnih jarkih odkrita močno ožgana plast ilovice, vse to je na pregledani površini potrdilo obstoj arheolo- škega najdišča, katerega površina je bila z oranjem poškodovana do globine 30 cm, pod cesto pa le do globine 20 cm. Testni jarki so ugotovitve površinskega pregleda potrdili. 7 Območje intenzivnega pregleda na digitalnem ortofoto posnetku; 8 Diagram površinskih najdb keramike v odstotkih. M 1:10 000, listi J270362C, J270462C, J284362C in J284462; ©GURS. antična keramika (6,65 %) novoveška keramika (93,35 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 8 9 Pregledana površina najdišča in lokacija testnih jarkov; M 1:2000. 10 Razprostranjenost antične in srednjeveške keramike; M 1:2000. antična keramika novoveška keramika 1–2 1–5 2,1–4 6–10 4,1–6 11–15 6,1–8 16–20 8,1 in več 21 in več TJ 1 TJ 2 TJ 3 2 2 32 3 +3 + 6 6 56 5 0 0 2 . 2 . 3 0 3 3 0 + 0 + + 0 6 6 0 0 0 0 .0 .0 0 0 4 4 7 7 4 4 10m 10m 4 4 7 7 3 3 11 Razprostranjenost novoveškega gradbenega materiala; M 1:2000. 12 Razprostranjenost stekla in železa; M 1:2000. 1–10 steklo 11–20 železo 21–30 31–40 41 in več 2 3 2 + 3 6 + 5 65 0 2 . 0 3 0 2 .0 + 0 3 0 6 + 0 6 0 0 . 0 0 . 0 00 47 4 4 74 10m 10m 47 4 3 73 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Zob . št. 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Kost . št. 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 2 0 0 0 0 1 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Železo . št. 2 0 0 0 1 1 2 0 1 2 1 1 3 0 0 0 0 0 0 2 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 20 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Steklo 4 . št. 2 2 0 0 1 5 1 0 0 1 3 3 0 1 1 4 4 1 1 1 0 2 1 2 1 2 0 1 2 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 d 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. ica Pečn . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 d 8 0 8 at. 0 . 30 10 25 7,5 10 25 2,5 5 2,5 2,5 2,5 2,5 d i. št. 17,5 31,25 32,5 13,75 32,5 26,25 11,25 27,5 56,25 11,25 17,5 37,5 16,25 11,25 12,5 16,25 33,75 8,75 11,25 3,75 3,75 12,5 1,25 1,25 1,25 3,75 6,25 6,25 3,75 4,6 6,25 i menb laj. ob rad m G . št. 14 25 26 24 11 26 21 9 22 8 45 20 9 6 14 30 13 9 27 7 9 3 8 20 2 4 3 10 1 2 0 0 1 2 1 3 5 5 2 2 3 3 3 81 d 10 13 4 0 0 83 . 30 8,75 20 6 5 10 5 0 2,5 5 2,5 7,5 2,5 0 0 2,5 2,5 d i. št. 32,5 8,75 3,75 22,5 27,5 17,5 12,5 12,5 3 26,25 21,25 23,75 16,25 12,5 21,25 11,25 37,5 3,75 18,75 1,25 1,25 3,75 1,25 3,75 1,25 3,75 3,125 2,0 laj. obm 8 . št. 24 7 3 18 22 14 10 10 31 21 17 16 19 4 13 10 17 9 3 4 8 4 15 0 2 4 2 6 2 0 0 1 1 3 1 3 1 0 2 3 2 2 1 d 26 30 435 ika Keram . 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d i. št. 15 21,25 2,5 ko ob rims . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 12 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 31 d a. r o t k a F 83 regled 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,563 2,0 o število d r a d n a t S n skega p 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 ršin m v sko število retira ov a n i ž l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 8 6 ejan terp d in ltat p t s o v i j l d i V 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Rezu a t o n e A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E ajp . št. i. št. a n l a r i b Z d Sku 13 210 211 212 213 214 215 216 217 218 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 10 Stratigrafija Pred arheološkim izkopom je površino, namenjeno izkopu, po- na skrajnem severozahodnem delu do 0,40 m na skrajnem jugu. krivala njivska površina s posevki pšenice in koruze. Parceli, po- Najdbe, izključno novoveške, so bile redke. sejani s poljščinami, je ločevala pot, široka ca 1,5 m, porasla s SE 2 – svetlo rumeno rjava (drobljiva) meljasta ilovnata plast travo. Zaradi intenzivne obdelave površin je bila ohranjenost ar- (10 YR 6/4) se je pojavljala le na jugozahodnem in južnem prede- heoloških struktur precej slaba. Najbolje so se ohranile strukture lu raziskane površine (že na vznožju pobočja). Predstavljala je že in kulturne plasti pod potjo in na skrajnem južnem predelu izko- osnovo, v katero je še posegla kmetijska obdelava. Najdb ni bilo. pnega polja. SE 129 = SE 232 – antična kulturna plast črne barve (7,5 YR N2/), Arhitekturne ostaline so bile sklenjeno ohranjene le na področju močno prepojena z žganino, je prekrivala predvsem področje, sektorjev X, XI, XII, V in delno VI, XII (sl. 14). Zaradi padajočega te- kjer se je nahajal delovni prostor kurjača (pred objektom 2), zla- rena je bila stratifikacija precej neenotna. sti južno od peči SE 38 in SE 131 (južni del kv. 15, kv. 16 in 25 v celoti Stratigrafska situacija je bila naslednja (sl. 15, 16): ter severozahodni del kv. 26). To je plast, v kateri sta se »znašla« SE 1 – ornica (10 YR 5/3) rjave barve. Odstranjena je bila strojno. vsa škart roba, ki je nastala pri proizvodnji lončenine v pečeh, Zaradi intenzivne obdelave polja in relativno strmega padca po- zgrajenih v objektu 2, in ves neizgorjeni material, ki je ostal ob bočja, na katerem je bilo odkrito najdišče, v smeri sever-jug, se čiščenju kurišča. je tudi debelina ornice spreminjala, in sicer od skromnih 0,14 m 14 Sektorska razdelitev najdišča in lokacija preseka; M 1:750. raziskano območje presek 1 100 101 102 103 109 108 107 106 105 104 110 111 112 113 114 115 1 120 119 118 117 116 2 3 4 5 121 122 11 10 9 8 7 6 12 13 14 15 16 17 18 19 30 29 28 27 26 25 24 23 22 21 20 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 59 58 57 56 55 54 53 52 51 50 49 48 47 46 45 44 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 91 90 89 88 87 86 85 84 83 82 81 80 79 78 77 76 92 93 94 95 96 97 98 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 11 SE 7 – antična rumeno rjava (10 YR 5/3) meljasto ilovnata kultur- na plast je bila ohranjena predvsem v sektorjih VI, V, IV, XI in XII. V sektorjih II in III na skrajnem vzhodnem ter IX in X na zahodnem delu izkopišča antična kulturna plast ni bila ohranjena. Na vseh teh predelih je ornica (SE 1) ležala neposredno na kulturno steril- ni plasti SE 231. SE 231 – kulturno sterilna rumena (10 YR 7/6) meljasto ilovna- ta geološka osnova, v katero so bile vkopane jame za stojke vseh stavbnih objektov, odpadne jame in jame kurišnih komor razi- skanih peči. 15 Južni del preseka 1; M 1:50. SE 1 - ornica rjave barve SE 1 - ornica rjave barve SE 2 - svetlo rumeno rjava ilovnata plast SE 2 - svetlo rumeno rjava ilovnata plast SE 7 - rumeno rjava ilovnata kulturna plast SE 7 - rumeno rjava ilovnata kulturna plast Sek. IV, kv. 20 z = 225,96 16 Plasti, vidne na preseku 1. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 12 Potek in izsledki terenskih raziskav Lončarski obrat iz pozne antike je ležal na južnem pobočju hriba Ivanjski vrh. Sestavljali so ga trije gospodarski in en stanovanj- sko-gospodarski objekt, šest lončarskih peči, manipulativni pro- stor pred lončarskimi pečmi, odpadne jame itd. (sl. 17, 18) 17 Del najdišča z raziskanimi strukturami (pogled proti zahodu). Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 13 18 Kompozitni načrt najdišča; M 1:500. 100 101 102 103 raziskano območje antika 109 108 107 106 105 104 110 111 112 113 114 115 1 120 119 118 117 116 2 3 4 5 121 122 11 10 9 8 7 6 12 13 14 15 16 17 18 19 30 29 28 27 26 25 24 23 22 21 20 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 59 58 57 56 55 54 53 52 51 50 49 48 47 46 45 44 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 91 90 89 88 87 86 85 84 83 82 81 80 79 78 77 76 92 93 94 95 96 97 98 5m 110 111 19 Detajlni kompozitni načrt najdišča; M 1:250. raziskano območje antika 1 120 119 118 183 Peč Objekt 3 2 3 4 5 121 122 133 125 Peč 201 203 227 225 223 155 205 8 221 45 264 Peč 207 251 197 217 43 11 262 10 9 8 209 7 6 47 63 59 260 131 Peč 219 215 211 75 229 135 61 49 127 89 Objekt 2 73 266 213 63 51 150 71 246 137 53 193 Objekt 1a 79 103 69 77 258 38 Peč 55 139 128 252 65 91 12 13 14 15 2 1 7 6 7 17 67 18 81 19 256 254 141 83 95 195 Objekt 1 157 278 274 85 32 248 236 97 143 99 19 21 23 159 87 244 272 145 101 103 25 238 270 185 161 17 119 Peč Objekt 4 188 240 268 105 163 149 29 28 27 171 181 2 36 1 25 24 23 147 22 121 21 20 242 117 109 15 27 165 123 107 115 111 13 113 191 173 29 177 175 167 179 11 169 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 5m Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 14 54 53 52 51 50 49 48 47 46 45 44 Objekt 1a (sl. 18–22) 21 Tloris objektov 1a in 1. Objekt 1a se je nahajal na skrajnem severozahodnem delu razi- skane površine. Ohranjeni so bili le sledovi vzhodne stene v dol- žini 9,38 m in del severne stene v dolžini 2,40 m. Grajen je bil v tehniki gradnje s stojkami. Jame za stojke (SE 157, SE 159, SE 165, SE 167, SE 169, SE 254 in SE 256; sl. 22) so bile nepra- vilnih okroglih oblik in so bile vkopane v sterilno rumeno rjavo ilovico SE 231. Velike so bile od 0,30 do 0,42 m. Bile so izredno pli- tve (kulturna plast na tem področju je bila z oranjem popolno- ma uničena), saj se je največja ohranjena globina gibala od 0,07 do 0,13 m. Stene jam za stojke so imele obliko črke »U«, prehod v dno je zaobljen, dna večine stojk so bila rahlo stopničasta – sto- pnica je bila visoka ok. 0,04 m. Objekt je bil porušen v času izgra- dnje objekta 2. Objekt 1 (sl. 18–22) Objekt manjših dimenzij (rekonstruirana velikost na podlagi ba- jugovzhodnem vogalu – med stojkama SE 29 in SE 27. V celoti je lonskega posnetka ca 6,0 × 6,0 m) je bil postavljen na ruševinah bila ohranjena le vzhodna stena objekta in sicer v dolžini 6,0 m. starejšega objekta (objekta 1a). Ohranjene arhitekturne ostali- Južno steno je bilo mogoče rekonstruirati v dolžini 4,35 m, sever- ne kažejo na to, da je šlo po vsej verjetnosti za objekt kvadra- no pa 2,53 m. tne oblike. Orientiran je bil v smeri zahod-vzhod, z vhodom na 20 Tloris objektov 1a in 1; M 1:100. raziskano območje antika 19 stratigrafska enota 1,0 višina 256 254 Kv. 12 Kv. 13 227,51 Kv. 14 227,70 227,42 227,22 227,34 157 227,89 227,15 227,64 227,31 227,24 227,97 23 21 227,43 159227,03 19 227,55 227,66 227,46 227,13 227,59 227,94 227,11 25 227,63 227,22 Objekt 1 17 226,97 226,85 227,53 227,39 227,03 227,62 171 226,80 227,10 181 Objekt 1a 227,27 226,64 Kv. 29 Kv. 28 Kv. 27 Kv. 26 227,73 227,13 226,66 226,61 27 165 15 226,92 226,53 227,28 226,88 227,21 227,04 173 226,33 227,56 226,68 227,30 13226,95 29 191 226,66 226,66 226,12 226,91 175 226,77 226,48 179 177 226,42 226,84 227,17 167 226,22 11 226,96 226,69 226,47 227,07 226,24 169 227,02 226,02 5Kv m . 34 Kv. 35 Kv. 36 226,08 Kv. 37 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 15 22a Posamezne strukture s preseki objektov 1a in 1; M 1:20. A A SE 11 A SE 19 SE 27 226,96 SE 175 227,68 227,10 A 226,65 B 227,66 226,92 227,07 226,48 227,64 227,05 B B 226,90 A B B A B A B A B 226,76 226,70 227,18 227,77 226,65 227,14 227,71 227,07 227,56 227,68 227,00 227,07 226,48 227,64 226,92 226,88 SE 177 A 226,78 226,77 SE 13 SE 21 A SE 29 A A 227,57 226,76 227,05 226,68 B 227,04 A B 227,55 226,66 226,95 226,90 226,85 B 227,54 226,66 226,77 B B A B A B A B 227,18 227,65 226,87 226,85 SE 179 227,12 227,62 A 227,04 227,55 226,87 226,95 227,53 226,66 226,84 226,65 226,85 B A B 227,00 SE 15 A SE 23 A A SE 171 226,97 227,32 227,46 227,14 226,84 227,43 227,28 227,10 227,45 SE 181 A 227,28 227,08 B B B 227,28 A B A B A B 227,40 227,24 227,27 227,55 227,54 227,33 227,16 227,45 227,10 227,26 227,28 227,43 B 227,07 A B 227,40 227,34 227,27 227,26 SE 25 A SE 17 A SE 173 A 227,26 SE 191 227,55 226,69 A 227,22 226,68 226,92 227,53 226,91 227,20 226,67 226,90 B 227,54 B B B A B A B A B A B 226,85 227,35 226,80 227,30 227,04 227,65 227,00 227,62 227,24 226,68 227,55 227,20 226,66 227,53 226,90 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 16 22b Posamezne strukture s preseki objektov 1a in 1; M 1:20. SE 157 SE 165 SE 169 A A A 227,16 226,54 226,04 226,02 227,15 226,53 226,01 227,14 226,51 B B B A B A B A B 227,29 226,69 226,15 227,24 226,63 226,09 227,16 226,02 226,53 227,14 226,51 226,01 SE 159 A SE 167 A SE 254 SE 256 226,23 227,06 227,55 227,43 227,03 226,22 227,39 227,50 227,04 226,20 B B A B A B 227,16 226,32 227,10 226,25 227,04 226,20 227,03 Grajen je bil v tehniki gradnje s stojkami. Jame stojk so bile ne- do 0,45 m, globoke od 0,05 do 0,17 m. Vrh vkopa v steno je bil po- pravilnih okroglih oblik, premera od 0,30 do 0,55 m. Globoke so stopen, stena je bila gladka, navpična, prehod v dno je bil po- bile od 0,07 do 0,22 m (sl. 22a, 22b). Zapolnjeval jih je rumeno rjav stopen, dno je bilo pri večini jam rahlo stopničasto (višina sto- meljasto ilovnat depozit. Vkopane so bile v sterilno ilovico SE 231. pnice ca 0,03 m). V jugovzhodnem delu objekta so imele tri jame Vhod v stavbo bi lahko rekonstruirali med stojkama SE 29 in SE 27 za stojke (SE 252, SE 229, SE 197) izrazito izoblikovano stopniča- (v jugovzhodnem vogalu). Glede na tloris se zdi, da je bila stre- sto dno (stopnica je bila visoka 7 cm). Strm padec terena (višin- ha dvokapna. Jami za stojke SE 15 in SE 17 (nekako v osrednjem ska razlika na razdalji 5,0 m na tem predelu je bila 1,01 m – zaho- delu stavbe) sta bili po vsej verjetnosti osrednja nosilca slemen- dna stena objekta) je zahteval tudi drugačno »sidranje« nosilcev ske konstrukcije. (stojk) za hišno konstrukcijo. Razmik med stojkami je bil zelo ne- enak, variiral je od 0,80 do 1,20 m in se je prilagajal razporeditvi Objekt 2 (sl. 18, 22, 23) peči in odpadnim jamam v notranjosti objekta. Jame je zapol- njeval meljasto ilovnat depozit. Streha je bila enokapna. Nad delovnim prostorom kurjača (SE 189 in SE 200) je bil zgrajen nadstrešek. Objekt 2 je zapiral osrednji dvoriščni prostor lončarskega obrata s Zahodni prostor objekta 2 (sl. 23, 26–28) severne strani. Nahajal se je v neposredni bližini objekta 1 (odda- ljen od 2,6 do 5,0 m) in objekta 3 (oddaljen od 1,0 do 3,20 m). Po V zahodnem prostoru objekta 2, velikem 5,00 × 6,90 × 4,70 × 4,85 m, velikosti je bil največji med vsemi objekti lončarskega obrata. Pri sta bili odkriti peč SE 31 in odpadna jama SE 33. Obe raziskani gradnji so se prilagajali konfiguraciji terena in tudi namembnosti strukturi sta se nahajali na skrajnem jugozahodnem delu pro- notranjih objektov, zato je bil tlorisno nepravilne oblike. Z južne stora v sektorju VI (kv. 26). Njuna ohranjenost je bila zelo slaba. strani objekta se je nahajal delovni prostor kurjača, ki je bil pre- krit z nadstreškom. Lončarska peč SE 31 (sl. 23, 26, 27) Objekt je bil orientiran jugozahod-severovzhod. Bil je nepravilne Ostanki peči kažejo na peči okrogle oblike. Notranji premer obo- (skoraj pravokotne) oblike. Zahodna stena je bila dolga 6,90 m, da je meril 1,08 m, zunanji pa 1,25 m. Premer debeline stene se je severna 13,60 m, vzhodna 5,10 m in južna 13,90 m. Bil je triprosto- gibal med 0,08 in 0,12 m. ren. V vsakem prostoru se je nahajala po ena lončarska peč z od- Peč je bila vkopana v rumeno meljasto ilovnato sterilno geološko padno jamo. Izjemo je predstavljal vzhodni prostor tega objekta, osnovo (SE 231). Ohranjeno je bilo le dno kuriščne komore v višini v katerem sta bili odkriti dve lončarski peči (SE 8 in SE 131). ca 0,16 m. Obod peči je bil rdeče rjavo prežgan (2,5 YR 5/4). Osta- 26 jam za stojke (sl. 25a, 25b) izpričuje tehniko gradnje s stojka- li deli peči niso bili ohranjeni. V polnilu kuriščne komore (SE 32) so mi. Jame stojk so bile nepravilnih okroglih oblik, premera od 0,35 bili odkriti fragmenti lončenine. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 17 23 Tloris objekta 2; M 1:150. raziskano območje antika Kv. 2 Kv. 3 kanal odpadna jama 227,10 peč 227 227,31 keramika 227,56 8 225 227,46 227,11 226,88 ožgana glina 264 227,27 227,48 197 227,52 19 stratigrafska enota 227,34 226,54 262 226,98 1,0 višina 131 Kv. 11 Kv. 2 1 2 0 7,32 Kv 2. 29 6,54 226,31 Kv. 8 227,46 227,38 260 227,31 227,08 227,43 22 2 9 26,59 226,26 226,21 226,75 226,70 227,13 227,12 226,55 266 150 227,38 226,89 226,78 226,26 226,09 227,27 127 226,19 246 193 226,98 227,21 226,80 226,66 226,49 277 226,17 226,04 225,95 227,20 38 226,84 252 226,95 258 226,96 227,32 227,21 226,67 225,95 226,99 226,91 225,86 226,72 226,51 226,34 226,25 227 1 , 9 2 5 128 3 226,13 256 226,76 227,12 22 2 5, 7 8 4 Kv. 12 Kv. 13 254 227,26 Kv. 14 Kv. 15 0 226,43 226,27 Kv. 1 2 6 25,96 225,82 Kv. 17 227,32 227,18 248 226,85 226,63 Manipulativni prostor 227,01 226,73 227,17 236 226,43 226,31 225,91 225,75 225,69 226,42 226,15 227,26 32 226,84 244 226,66 227,00 226,35 22 2 6, 7 0 8 8 226,14 272 225,91 225,66 227,13 226,90 226,05 238 226,32 226,21 270 226,78 226,84 226,59 226,49 225,86 161 22 3 6,1 89 226,06 226,97 226,73 240 226,54 268 163 226,77 226,08 225,95 226,75 226,61 226,80 226,54 242 Kv. 28 Kv. 27 Kv. 26 Kv. 25 Kv. 24 Kv. 23 Kv. 35 Kv. 36 Kv. 37 Kv. 38 Kv. 39 Kv. 40 5m 24 Tloris objekta 2 z lončarskimi pečmi in odpadnimi jamami ter delovnim prostorom pred pečmi. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 18 25a Tlorisi in preseki stojk v objektu 2; M 1:20. SE 161 SE 197 SE 238 SE 248 A A A 226,86 226,99 A 226,97 226,42 226,85 226,40 226,85 226,86 226,90 B 226,90 B 226,39 226,83 B 226,85 B A B A B A B A B 227,12 226,52 226,94 227,00 226,95 227,05 226,44 226,87 226,87 226,97 226,39 226,85 226,83 226,86 226,90 SE 227 A SE 240 A SE 250 A 227,36 226,49 227,27 A SE 163 226,70 227,35 226,49 227,26 227,26 226,71 227,33 226,48 B B B A B A B A B 226,69 227,42 B 227,37 227,38 226,60 226,54 227,31 A B 227,26 227,33 226,83 226,48 227,27 226,78 226,71 226,69 SE 229 A SE 242 A SE 252 226,45 226,45 A 226,35 226,42 B 226,45 226,38 SE 193 A 226,37 226,44 226,54 B 227,21 B A B A B A B 226,59 226,60 226,59 226,54 227,20 226,55 226,54 226,42 226,45 226,45 226,44 227,21 226,35 226,37 B A 227,34 SE 244 SE 258 A B 226,68 227,39 A SE 234 227,30 226,66 227,31 226,46 227,20 226,45 226,63 227,21 B 227,30 226,43 B A B A B SE 260 226,73 227,48 226,60 226,66 SE 195 226,52 226,68 A 226,63 226,46 227,46 227,08 226,43 A SE 246 227,07 226,79 227,41 226,78 227,05 SE 236 B 226,51 227,50 SE 262 226,77 B 226,45 A B A B 227,48 227,19 226,48 227,14 226,91 226,86 227,08 226,79 227,47 227,05 226,77 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 19 25b Tlorisi in preseki stojk v objektu 2; M 1:20. Odpadna jama SE 32 (sl. 13, 16, 18) 227,55 226,05 Ohranjeno je bilo le plitvo dno odpadne jame, veliko 1,80 × 1,08 m. SE 264 SE 270 Zapolnjeval jo je rumeno rjav depozit (SE 33), pomešan s fra- gmenti lončenine in drobci žganine. 227,50 225,98 28 Odpadna jama SE 32. 227,51 225,99 227,37 225,94 SE 272 SE 266 227,38 225,90 227,36 225,92 226,06 SE 268 SE274 225,80 226,00 225,78 Osrednji prostor objekta 2 (sl. 23, 29–34) 226,00 225,78 Prostor je bil nepravilne oblike, velik 4,79 × 4,85 × 4,05 × 5,00 m. Nekako v sredini prostora je bila zgrajena peč SE 38 in zahodno od nje izkopana odpadna jama SE 128. 26 Tloris lončarske peči SE 31/32; M 1:50. odpadna jama Lončarska peč SE 38 (sl. 23, 29, 30) 227,07 peč 32 Gre za preprosto obliko kroglaste peči. Od znanih konstrukcij- keramika 227,07 skih elementov peči je bil ohranjen le spodnji del kuriščne ko- 19 stratigrafska enota 226,94 more, ki se je v južnem delu nadaljeval v kurišče v obliki kana- 1,0 višina la. Na podlagi ohranjene kuriščne komore, ki je bila vkopana v 226,84 sterilno rumeno meljasto ilovico (SE 231), lahko sklepamo, da je 227,07 226,90 meril notranji premer oboda peči 1,30 m, zunanji pa 1,65 m. Pre- 226,88 mer debeline stene peči je bil med 0,12 in 0,16 m. Kuriščni ka- 226,80 nal je imel vhod obrnjen proti jugovzhodu, od koder je pihal veter. Njegova širina je bila 0,43 m ob izhodu iz kuriščne komo- 226,80 re (nadm. v. 226,72 m) oz. 0,48 m na robu manipulativnega pro- 226,89 stora kurjača (nadm. v. 226,67 m). Padec kuriščnega kanala proti 226,73 31 manipulativnemu prostoru je znašal torej 0,05 m. Pred kuriščnim 226,73 kanalom je bil poglobljen prostor (SE 189; sl. 29, 31), potreben 226,83 kurjaču za nalaganje in čiščenje peči. Ta je bil nižji od (spodnjega nivoja) kuriščnega kanala za 0,62 m (nadm. v. 226,05 m). Iz ma- 226,75 226,65 nipulativnega prostora je bil po dnu speljan plitev (0,04 m) kanal (SE 278), širok od 0,23 do 0,28 m. Sledili smo mu v dolžini 1,80 m in opazili, da zavije proti jugovzhodu. 27 Lončarska peč SE 31. Odpadna jama SE 128 (sl. 23, 32–34) Ležala je zahodno od lončarske peči. Bila je nepravilne oblike, velika 1,45 × 1,17 m, globoka komaj 0,08 m. Prehod stene v dno je bil postopen, dno je bilo rahlo valovito. Jamo je zapolnjeval ru- meno rjav meljast depozit (SE 34), pomešan s fragmenti kerami- ke, drobci žganine, kosi rdeče prežgane ilovice (ostenje peči). Vzhodni prostor objekta 2 (sl. 23, 35–46) Tretji prostor, v katerem sta bili zgrajeni dve lončarski peči (SE 8 in SE 131), je zavzemal skrajni vzhodni del objekta. Prostor je bil velik 4,20 × 5,00 × 4,85 × 5,10 m. Odpadna jama SE 127 je ležala na meji z osrednjim prostorom. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 20 29 Lončarska peč SE 38 s kanalom SE 278 in manipulativnim prostorom 32 Odpadna jama SE 128 – tloris in presek; M 1:50. SE 189; M 1:50. kanal peč 38 keramika 226,93 226,84 19 stratigrafska enota 226,95 226,87 1,0 višina 226,96 226,91 SE39 226,91 226,87 226,72 189 226,99 226,94 226,82 A 226,96 226,13 A 226,76 227,03 226,82 226,23 D D 226,34 226,87 226,14 226,83 226,19 226,83 226,90 226,81 226,79 226,12 278 226,92 226,75 226,42 226,18 226,76 226,86 C Kanal C B 226,84 226,09 226,33 226,73 226,09 C D 226,07 226,51 226,49 B 226,35 226,27 A B 226,17 226,19 226,13 226,99 226,87 226,80 226,75 A B 226,76 226,73 226,67 226,50 C D 226,17 226,18 225,99 226,85 226,87 226,82 226,81 226,05 225,79 225,73 226,79 30 Neizpraznjena lončarska peč SE 38. 33 Odpadna jama SE 128 s polnilom SE 34. 31 Predprostor kurjača SE 189 in kanal SE 278 na dnu predprostora 34 Odpadna jama SE 128 – tloris izpraznjene jame. (v ozadju lončarska peč SE 38). Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 21 35 Peč SE 131 s kanalom SE 277 in manipulativnim prostorom SE 199; M 1:50. kanal peč keramika ožgana glina 19 stratigrafska enota 1,0 višina Vmesna faza izkopavanja peči 227,13 227,07 227,07 A 227,04 227,11 131 D 132 226,88 226,80 227,02 226,74 226,99 131 227,08 226,98 226,70 226,72 227,05 226,85 C 227,01 226,95 226,99 226,84 226,85 226,70 226,64 226,63 226,41 226,55 226,87 226,92 226,50 226,31 226,78 226,40F 226,45 C D 226,19 199 226,09 227,05 227,00 226,32 226,17 226,73 E 277 226,09 226,07 E F 226,50 226,54 Kanal 226,34 226,25 226,24 226,09 226,01 B A B 227,13 131 226,78 226,68 226,50 199 226,23 226,10 225,91 225,86 225,81 3D prikaz peči 131 199 277 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 22 Lončarska peč SE 131 (sl. 23, 35–41) razširil na 1,10 m. Višinska razlika padca dna kuriščnega kanala Od vseh lončarskih peči, odkritih v objektu 2, je bila peč SE 131 (ki je bil prav tako rdeče prežgan) od peči (nadm. v. 226,70 m) pa do najbolje ohranjena. Bila je okrogle oblike. Notranji premer obo- manipulativnega prostora je znašala 0,20 m (nadm. v. 226,50 m). da je znašal 1,40 m, zunanji pa 1,63 m. Premer debeline stene je Odprtina kuriščnega kanala je bila odprta proti jugovzhodu. Ma- bil od 0,20 do 0,23 m. Izredno dobro je bila ohranjena kuriščna nipulativni prostor kurjača SE 199 (sl. 40, 41) je bil za 0,67 m vko- komora, ki je bila vkopana v padajoče pobočje hriba, in sicer od pan v pobočje. Po dnu manipulativnega prostora je bil tudi pred 0,35 do 0,48 m (sl. 35 – presek A–B). Dno komore je bilo neravno, lončarsko pečjo SE 131 speljan 0,38 m širok in le 0,07 m globok ka- ožgano temno rdeče (10YR 3/2), ostenje (komore) pa rdeče (2,5YR nal. Ohranjen je bil v dolžini 2,20 m in je zavil po dnu manipula- 4/6). Na nekaterih delih ostenja je bila ohranjena do 0,04 m de- tivnega prostora proti jugozahodu, v smeri proti kanalu SE 278 bela ilovnata obloga (sl. 37) sive barve (5Y 5/1). 0,67 m dolg ku- pred lončarsko pečjo SE 38 (sl. 35). Notranjost kuriščne komore so riščni kanal je bil ob prehodu v kuriščno komoro širok 0,55 m, na zapolnjevali fragmenti lončenine, drobci žganine, kosi notranje nasprotni strani, na prehodu v delovni prostor kurjača pa se je obloge in ostenja peči. 36 Lončarska peč SE 131 – pričetek praznjenja kuriščnega prostora. 39 Lončarska peč SE 131 – izpraznjen kuriščni prostor. 37 Lončarska peč SE 131 – detajl z notranjo oblogo. 40 Predprostor kurjača SE 199 – v fazi praznjenja polnila SE 200 (v ozadju lončarska peč SE 131). 41 Predprostor kurjača SE 199 – detajl (v ozadju lončarska peč SE 131). 38 Lončarska peč SE 131 v fazi praznjenja (rdeče prežgana stena kurišč- nega prostora). Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 23 Odpadna jama SE 127 (sl. 23, 42–44) Lončarska peč SE 8 (sl. 23, 45, 46) Ležala je zahodno od peči SE 131 – še v sosednjem, tj. osrednjem Ležala je v skrajnem severozahodnem delu objekta 2. Od v me- prostoru objekta 2. Velika je bila 1,20 × 0,95 m. Bila je nepravil- ljasto ilovnato geološko osnovo vkopane kuriščne komore so bili ne oblike, globoka med 0,18 in 0,20 m. Prehod stene v dno jame ohranjeni le še sledovi. Ti so kazali na okroglo obliko lončarske je bil postopen, dno neravno. Jama je bila zapolnjena z rume- peči. Rekonstruirana velikost notranjega premera ohranjene ku- no rjavo meljasto ilovico (SE 36), pomešano z drobci oglja in fra- riščne komore je znašala 1,25 m, zunanjega pa 1,50 m. Bila je po- gmenti keramike. dobnih dimenzij kakor lončarska peč SE 131. Rdečkasto rjavo (2,5YR 5/4) ostenje kuriščne komore je bilo na ohranjenem delu debelo 0,12 m. Dno kuriščne komore je zapolnjeval rumeno rdeč (5YR 5/6) prežgan sediment, pomešan s koščki oglja. Drugih najdb ni bilo. 42 Odpadna jama SE 127 – tloris in presek; M 1:50. 45 Tloris lončarske peči SE 8; M 1:50. peč keramika 227,13 227,12 19 stratigrafska enota 227,21 D 1,0 višina 226,94 B 226,86 227,02 227,56 A 226,99 C 8 227,48 A B 227,46 227,46 227,52 227,08 227,07 9 226,86 227,48 D C 227,13 227,00 226,86 43 Odpadna jama SE 127 - prečni presek (polovica polnila izpraznjenega). 46 Lončarska peč SE 8 pred izkopom. 44 Izpraznjena odpadna jama SE 127. Objekt 3 (sl. 47, 48) Objekt ni bil raziskan v celoti. Ker sega del objekta že izven ob- močja arheoloških raziskav, je severovzhodni vogal objekta s se- verno steo ostal neraziskan. Lociran je bil na samo vznožje hriba, kjer se pobočje prevesi v že bolj ravninski del, in je zapiral dvo- riščni prostor lončarskega obrata s severovzhodne smeri. Raziskave v notranjosti objekta 3 so odkrile ostanke peči in treh odpadnih jam. Odpadna jama SE 183 (s polnilom SE 184) nepravil- ne oblike (velika 1,6 × 1,1 m) kaže na to, da se je morala nahajati v bližini jame še ena lončarska peč (že zunaj območja arheološkega izkopa). Odpadni jami SE 133 (polnilo SE 35) in SE 155 (polnilo SE 156) pa sta bili povezani z lončarsko pečjo SE 125. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 24 47 Tloris objekta 3; M 1:100. raziskano območje antika odpadna jama peč 226,49 keramika 226,50 19 stratigrafska enota 226,58 226,38 183 1,0 višina 226,50226,47 226,71 226,36 226,30 226,50 125 227,07 Kv. 2 227,14 226,60 Kv. 3 226,28 Kv. 4 226,12 226,49 226,37 227,13 226,81 226,75 201 227,10 133 226,92 226,36 226,01 226,60 226,54 226,98 226,41 226,94 227,03 226,92 226,23 227,09 203 226,03 226,01 227,32 226,07 227,05 155 225,96 226,45 226,35 226,30 205 225 225,99 227,27 227,14 227,46 226,71 225,95 223 226,56 226,46 226,95 226,27 207 225,96 226,70 227,20 251226,17 226,26 225,98 221 209 225,95 226,22 Kv. 10 Kv. 9 217 226,25 Kv. 8 225,98 Kv. 7 226,41 Kv. 15 Kv. 16 Kv. 17 211 Kv. 18 225,86 225,90 219 226,21 226,05 225,99 225,96 215 225,89 226,02213 5m 48 Tloris objekta 3 z odpadnimi jamami in lončarsko pečjo SE 125. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 25 49 Tlorisi in preseki stojk v objektu 3; M 1:20. SE 201 A SE 209 A SE 217 SE 225 A A 226,02 225,96 226,25 227,28 226,01 225,95 226,22 227,27 226,00 225,93 226,23 B 227,23 B B B A B A B A B A B 226,44 226,14 226,08 227,38 226,04 226,38 227,30 226,05 227,28 226,02 225,96 226,01 225,93 226,22 227,23 SE 219 SE 203 SE 211 SE 251 A A A 226,01 225,91 225,88 A 226,18 225,90 225,86 226,17 226,01 225,88 225,84 226,19 225,99 B B B B A B A B A B A B 226,14 226,04 226,23 226,36 225,98 226,16 226,30 226,05 226,01 225,91 226,18 225,99 225,88 225,88 225,84 SE 205 SE 213 A A A SE 221 226,03 225,92 226,72 225,99 226,70 225,89 225,96 225,90 226,65 B B B A B A B A B 226,04 226,14 226,79 226,00 226,03 226,68 226,03 225,89 226,65 225,96 SE 207 A SE 215 SE 223 A A 225,98 226,01 227,16 225,96 225,99 227,14 225,98 B 225,93 227,11 B B A B A B A B 226,10 226,13 227,25 226,05 226,08 227,16 227,16 225,98 226,01 225,98 227,11 225,93 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 26 Po obliki in funkciji je bil podoben objektu 2. Orientiran je bil Uporabnost napušča se je izkazala predvsem ob dežju. Tu je bilo jugovzhod-severozahod. V celoti je bila znana le dolžina juž- mogoče skladiščiti kurivo, potrebno za kurjenje v lončarskih pe- ne stene objekta in sicer v dolžini 8,30 m. Vzhodna stena je bila čeh, oz. je bil prostor namenjen sušenju lončenine, namenjene raziskana v dolžini 3,90 m, zahodna pa v dolžini 8,50 m. Tudi ta poznejšemu žganju. Jame stojk SE 289, SE 291, SE 293, SE 295 in objekt je bil grajen v tehniki gradnje s stojkami. Jame stojk SE 221 so osrednji nosilci slemenske konstrukcije strehe (sl. 47, 48). (sl. 47–49) so imele v povprečju premer okrog 0,45 m, globoke so bile od 0,10 do 0,15 m. Stene jam so bile navpične, prehod v dno Lončarska peč SE 125 (sl. 47, 50–52) je bil postopen. Večina stojk je imela rahlo stopničasto dno – vi- šina stopnice je bila v povprečju 4–5 cm. Razdalja med jama- Sama peč SE 125 se po konstrukciji ne razlikuje od do sedaj opi- mi za stojke je bila zelo neenotna. V južni steni objekta so bile sanih. Glede na material, ki je padel v komoro pod rešetko, se jame za stojke najgosteje razporejene, razmik med njimi se je gi- zdi, da je bila v času uničenja peč še polno naložena z že žganim bal v povprečju med 0,78 in 0, 98 m. V vzhodni in zahodni steni posodjem. objekta so bile razdalje med jamami občutno večje in so znašale Vkopana je bila v sterilno rumeno meljasto ilovnato plast SE 231 od 0,92 do 2,10 m. (10YR 7/6). Bila je okrogle oblike. Kupola in rešetka nista bili Tudi pri gradnji tega objekta so se prilagajali strukturam, ki smo ohranjeni. Vendar je bilo na podlagi ohranjenih elementov mo- jih odkrili v notranjosti. Raziskane strukture – tri odpadne jame goče rekonstruirati višino kupole, ki se je dvigala nad rešetko, pa in lončarska peč – so bile razporejene v severni polovici objekta. tudi debelino rešetke. Temelji kupole so se začeli (če upoštevamo Že sama velikost objekta je narekovala dvokapno streho, ori- še debelino rešetke ca 20 cm) nekako 80 cm nad dnom kurišč- entirano V–Z, ki je bila na dvoriščno (južno) stran podaljšana ne komore. Notranji spodnji premer žgalnega dela peči in s tem v napušč (kap). Tako je nastal pokrit, na straneh odprt prostor tudi rešetke je znašal 1,15 m, zunanji premer pa 1,37 m. Premer (velik 8,30 × 3,90 × 8,75 × 4,90 m), ki je omogočal neoviran do- stene je bil 0,22 m. Glede na premer rešetke je morala biti peč vi- stop na osrednje dvorišče, kakor tudi do sosednjega objekta 4. soka ca 1,10 do 1,20 m – torej tisti del peči, ki je gledal iz zemlje. 50 Peč SE 125 in jama SE 155 – tloris in presek; M 1:50. odpadna jama Vmesna faza izkopavanja peči peč 125 227,07 227,14 227,07 keramika A 227,02 226,89 226,98 D ožgana glina 226,8 1 2 26 226,97 227,11 226,93 226,81 226,90 19 stratigrafska enota 226,86 226,75 226,89 125 226,76 226,92 1,0 višina 226,88 226,92 227,03 B 226,60 226,97 226,87 C 155 227,04 H 226,03 226,57 226,59 E 226,48 226,03 A B E F 226,07 226,70 F 226,81 227,10 226,88 226,81 226,53 226,01 226,53 226,73 226,35 226,58 G 226,03 226,07 G H C D 226,58 226,50 227,06 226,60 226,47 226,87 226,78 226,24 226,06 51 Lončarska peč SE 125 – pričetek praznjenja kuriščnega prostora. 52 Lončarska peč SE 125 – izpraznjen kuriščni prostor. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 27 Dno kuriščne komore pada od severa proti kuriščnemu kanalu Odpadna jama SE 133 (sl. 47, 55–57) za ca 0,30 m. Ostenje komore SE 276 je bilo močno temno rdeče (2.5YR 3/6) prežgano. Izhod iz kuriščne komore v kuriščni kanal je Ležala je v kv. 10/9, severozahodno od peči SE 125, od katere je bil širok 0,20 m. Sam kuriščni kanal je bil dolg 0,73 m in se je pro- bila oddaljena ca 1,20 m. Velika je bila 1,5 × 1,3 m, nepravilne ti izhodu v odpadno jamo (SE 155 – pred pečjo) razširil na 0,53 m. ovalne oblike, globoka med 0,23 in 0,29 m (v centralnem delu je Odprtina kuriščnega kanala je bila pri vhodu v kuriščno komo- bila globoka 0,36 m – glej presek E–F). Stene jame so bile strme, ro visoka 0,31 m, pri izhodu v odpadno jamo pa 0,45 m. Kuriščni prehod stene v dno je bil postopen, dno neravno. Jama je bila kanal je imel izdelan po vsej verjetnosti banjast obok, debel ca zapolnjena z izjemno količino keramičnih fragmentov (SE 35). 0,20 m. Dno oz. tla kuriščnega kanala so bila rjavo rdeče prežga- na (2.5YR 5/4). 55 Odpadna jama SE 133 – tloris in presek; M 1:50. Odpadna jama SE 155 (sl. 47, 53, 54) keramika 19 stratigrafska enota Odpadna jama SE 155, velika 1,10 × 1,04 m je bila vkopana 0,67 m v 1,0 višina sterilna tla SE 231 in je rabila lončarju kot nadomestilo za mani- pulativni prostor, katerega zaradi izravnanega terena pred pe- čjo ni mogel urediti na podoben način, kakor ga je pri pečeh, ki so bile vgrajene v vzpetino hriba (peč SE 131 in SE 38). Jama je bila zatrpana z drobci ožgane ilovice in žganino (koščki oglja so B 227,30 bili veliki tudi do 6 cm), večjimi kosi notranje obloge peči in fra- gmenti keramike. Zaradi ravnega terena pred pečjo je torej mo- D ral na drugačen način urediti manipulativni prostor pred samo 227,08 pečjo. Iz polnila jame je bil vzet vzorec za radiokarbonsko dati- 226,94 renje št. analize Beta-300860 (poglavje Radiokarbonske analize, C tu str. 235). 227,11 A 227,17 53 Odpadna jama SE 155, zapolnjena s polnilom SE 156. A B 227,38 227,14 226,95 C D 227,30 227,22 226,94 54 Na pol izpraznjena odpadna jama SE 155. 56 Odpadna jama SE 133, zapolnjena s polnilom SE 35. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 28 57 Izpraznjena odpadna jama SE 133. Objekt 4 (sl. 60–62) Glede na razporeditev prostorov in ohranjene strukture (del- no uničenega ognjišča v osrednjem prostoru, pozicije stojk v se- vernem prostoru) v njem bi lahko opredelili objekt 4 (veli 11,25 × 10,50 × 10,18 × 6,90 m) kot stanovanjsko-gospodarski objekt (sl. 60, 61). Zapiral je osrednji dvoriščni prostor z vzhodne strani. Nahajal se je v neposredni bližini objekta 3, saj je bil v severoza- hodnem vogalu oddaljen od njega ca 1,0 m. Objekt skoraj kvadratne oblike je bil orientiran severozahod-ju- govzhod. Bil je štiriprostoren, s tremi bivanjskimi in enim skla- diščnim prostorom. Predprostor »A« (na zahodni strani objekta) je omogočal dostop v osrednji bivalni prostor. Bil je pravokotne Odpadna jama SE 183 (sl. 47, 58–59) oblike, velik 3,60 × 6,28 m. Med stojkama SE 143 in SE 145 smemo predvidevati vhod v stanovanjski del objekta. Osrednji bivalni Ležala je v kv. 3, v severovzhodnem delu objekta 3. Bila je ne- prostor stanovanjskega dela je predstavljal prostor »B« z ostanki pravilne oblike, velika 2,28 × 1,50 m. Vzhodni del jame je bil izre- ognjišča (SE 305) v severovzhodnem vogalu, v katerem je poteka- dno plitev, globok komaj 0,02 m, vendar je globina na zahodnem la med drugim tudi lončarska proizvodnja. Velik je bil 6,90 × 5,75 delu jame narastla na 0,22 m. Polnilo jame SE 184 so zapolnjeva- × 6,90 × 5,75 m. Povezavo (vrata) s prostorom »A« smemo pred- li fragmenti keramike, fragmenti ostenja peči in drobci žganine. videvati po vsej verjetnosti med stojkama SE 83 in SE 55. Ognjišče V severozahodnem delu jame se je nahajala večja kepa (premera v notranjosti prostora je bilo poškodovano. Da je šlo za ostanke ca 20 cm) čiste rumene ilovice. ognjišča, nam potrjujejo najdbe ožgane ilovice. Štiri stojke (SE 99, SE 81, SE 91 in SE 303), ki so se nahajale okrog ognjišča, ka- žejo na to, da je bila nad njim zgrajena dimna konstrukcija (po- 58 Odpadna jama SE 183, zapolnjena s polnilom SE 184. dobna napi), ki je lovila dim iz ognjišča (da se ni valil po prosto- ru), tako, da se je odvajal neposredno skozi dimnik ven (Galuška 2004, 80; Gersbach 1995, sl. 80). Drugi bivalni prostor »C« (velik 6,90 × 2,10 × 6,90 × 2,20 m), pravokotne oblike je bil s predelno steno, katere nosilno konstrukcijo so tvorile stojke SE 119, SE 188, SE 101 in SE 103, pregrajen od osrednjega prostora »A«. Gospodar- ski del objekta – »sušilnico in skladišče« - je predstavljal velik pravokotni prostor »D« (dimenzije 10,50 × 4,10 × 10,50 × 3,90 m) s severne strani. Zaradi razporeditve stojk v treh vzporednih lini- jah, oddaljenih med seboj manj kakor 1,0 m (mogoče jih smemo imeti za vertikalne nosilce za lesene police, namenjene skladi- ščenju in sušenju keramičnih izdelkov) domnevamo, da je bil na- menjen skladiščenju in morda sušenju posod. Objekt je bil grajen v tehniki gradnje s stojkami (51 stojk – sl. 62a, 62b, 62c). Jame so bile kroglastih oblik, v povprečju premera med 0,43 do 0,50 m (pri nekaterih od njih je premer presegal 0,60 m). 59 Izpraznjena odpadna jama SE 183. Povprečna globina jam je znašala od 0,13 do 0,20 m. Stene so bile strme, prehod v dno je bil postopen. Večina jam je imela rahlo stopničasto oblikovano dno (stopnica je bila v povprečju visoka do 0,04 m). Stojke SE 79, SE 188 in SE 111 so bile po vsej verjetnosti nosilke dvokapne strešne konstrukcije nad stanovanjskim delom objek- ta. Nad prostorom »D« je bila po vsej verjetnosti zgrajena eno- kapna streha. Interpretacija terenskih raziskav Odkrite lončarske peči in z njimi povezani objekti v Cogetincih so neposreden dokaz za proizvodnjo poznoantične keramike na Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 29 podeželju. Čas delovanja lončarske delavnice (obrata) postavlja-glina, izkopana ob peči (glej vzorec KEC17 - zunanja obloga peči mo v konec 4. in prvo pol. 5. st., in sicer na osnovi radiokarbon- SE 131 in KEC14 - sterilna ilovica na najdišču). Nastalo jamo pa so skih analiz vzorcev oglja, vzetega iz kuriščnega kanala peči SE kasneje zapolnili s ponesrečenimi izdelki posameznih pek v peči. 131/132 v objektu 2 (vzorec Beta-300861) in vzorca oglja, vzetega Mineraloško-kemijska analiza obeh vzorcev gline je pokazala iz polnila SE 156 jame SE 155 (v zvezi s pečjo SE 125/126) v objektu 3 podobne lastnosti gline. (vzorec Beta-300860). To časovno uvrstitev potrjuje tudi tipolo- Da so imele peči le omejeno življenjsko dobo, dokazuje dejstvo, ška analiza keramičnega gradiva. da je bilo v tem obratu najdenih več manjših peči za žganje ke- Da bi se lončarstvo na določenem mestu lahko razvilo, morajo ramike. Lega posameznih peči v Cogetincih kaže na to, da je bil biti izpolnjeni določeni pogoji – med drugim zadostna količina uporabljen tip peči, ki je izkoriščal moč vetra (za podpih peči). gline, dostop do vode in les za žganje. V bližnji okolici lončarske Znano je, da so v rimskem obdobju običajno gradili peči na po- delavnice je dovolj kakovostne gline in vode. Že na področju, na dročjih, kjer pihajo vetrovi konstantno vsaj določen čas v letu oz. katerem je delovala lončarska delavnica, je glina dovolj kako- dnevu (Petru 1973, 2–19). V nasprotnem primeru so morali zgra- vostna za izgradnjo peči (zunanja obloga). Dokaz za to so jame, diti posebno napravo za vlek. izkopane neposredno ob pečeh, ki dokazujejo, da je bila pri iz- Večji lončarski obrati so imeli (čeprav vse peči niso delovale is- gradnji zunanje obloge peči po vsej verjetnosti uporabljena kar točasno) po vsej verjetnosti že organizirano vsaj delno delitev 60 Tloris objekta 4; M 1:100. raziskano območje antika 19 K v . 2stra K t vi. g 3 rafska enota Kv. 4 Kv. 5 Kv. 121 1,0 višina 45 225,52 225,33 225,34 43 226,05 225,18 225,35 225,07 Kv. 9 Kv. 8 Kv. 7 47 Kv. 6 225,40 63 225,17 225,14 59 224,97 226,07 225,76 225,43 49 225,20 225,21 224,98 75 225,12 225,32 225,48 61 89 225,39 51 225,12 135 73 225,65 225,42 225,21 225,46 225,11 225,65 225,28 225,71 225,33 63 224,90 71 225,17 137 225,55 53 103 225,14 225,10 224,75 225,42 225,69 225,05 65 225,14 225,05 224,87 225,51 69 225,05 77 79 224,86 55 224,91 139 225,15 224,90 224,89 91 225,35 225,02 225,32 81 224,56 224,69 225,08 224,72 224,72 95 67 141 225,08 224,51 Kv. 16 Kv. 17 225,49 225,18 Kv. 18225,12 Kv. 19 225,04 224,50 225,20 83 224,89 224,73 224,62 85 99 97 224,59 225,19 224,60 224,34 224,91 225,00 143 224,71 224,67 225,02 87 224,41 225,11 224,58 225,31 224,53 224,95 145 224,40 101 103 224,88 224,77 225,00 224,24 224,20 185 224,54 224,52 224,87 224,26 224,54 224,69 188 224,73 224,36 119 224,29 225,02 224,75 224,40 147 224,69 105 149 224,60 117 224,11 109 224,54 224,29 121 224,21 224,10 224,76 223,91 Kv. 24 Kv. 23 Kv. 22 224,41 Kv. 21 Kv. 20 224,66 224,61 224,52 224,14 224,25 Kv. 39 Kv. 40 Kv. 41 Kv. 42 224,0K 2v. 43 224,44 224,35 224,31 224,10 223,97 123 107 115 224,17 224,15 111 224,06 113 224,34 5m Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 30 delovnega procesa, se pravi za: izkop in pripravo ilovice, za izgra- preprosto okroglo obliko peči, kakršne so bile znane v rimskem dnjo peči in oblikovanje posod oz. keramičnih izdelkov, polnjenje obdobju v naših krajih (Drnovo, Ptuj). Standardni tip rimske lon- in zapiranje kakor tudi praznjenje peči in trgovanje z izdelki. čarske peči so sestavljali štirje glavni deli: kuriščni kanal oz. pro- stor za podnetenje goriva (ki je bil praviloma podaljšan v kurišč- Peči no komoro), kuriščna komora oz. kurišče, rešetka, žgalna komora V nasprotju z latenskodobnimi pečmi za žganje keramike, ki so s kupolo. Poleg tega je imela peč še odprtino na vrhu kupole za bile skoraj v celoti vkopane v zemljo in je gledal iz zemlje le del izpust plinov, odprtino (»vrata«) v žgalno komoro za polnjenje kupole (Drews 1978/79, 41, sl. 20, 23), so imele rimske lončarske in praznjenje peči s keramičnimi izdelki in podporni steber (naše peči žgalni del v celoti nad nivojem tal. Prav tako so imele veči- peči ga niso imele), ki je podpiral rešetko. Pred pečjo je bil urejen noma s strani urejeno odprtino (med procesom žganja so jo za- delovni oz. manipulativni predprostor za kurjača/lončarja. delali) za polnjenje in po končani peki za praznjenje peči (Drews Pri latenskodobnih pa tudi nekaterih rimskodobnih pečeh so ob 1978/79, 44, sl. 26, 28). vsakem praznjenju peči (po žganju posod) del kupole povsem ali Čeprav so bile naše peči ohranjene le do nivoja rešetke, pa zara- pa vsaj delno porušili (Petru/Knez/Uršič 1966, 484). S tem pa ko je di standardnih oblik teh peči in analogij, ki jih imamo na voljo, bila žgalna komora zgrajena že v celoti nad hodno površino in z njihov podrobnejši opis in delovanje nista problematična. Gre za izgradnjo stranske odprtine oz. »vrat« v nivoju hodne površine 61 Pogled na objekt 4. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 31 62a Tlorisi in preseki stojk v objektu 4; M 1:20. SE 43 SE 51 A A SE 61 A A SE 69 225,09 225,21 225,22 225,42 225,15 225,07 225,39 225,21 225,15 225,20 225,06 225,35 B B B B A B A B A B A B 225,43 225,27 225,25 225,37 225,56 225,33 225,35 225,49 225,22 225,42 225,07 225,06 225,20 225,15 225,35 SE 71 A A A SE 53 SE 63 A SE 45 225,21 225,12 225,34 225,27 225,17 225,10 225,33 225,14 225,14 225,12 225,09 B B 225,29 B A B A B B A B 225,46 225,21 A B 225,39 225,21 225,46 225,28 225,42 225,23 225,33 225,12 225,27 225,09 225,21 225,14 225,14 225,29 225,12 A SE 47 SE 55 SE 65 A SE 73 A 225,04 225,07 B 225,48 225,10 225,05 225,02 225,46 225,14 A 225,16 225,06 225,45 225,01 B B B A B A B A B A B 225,38 225,66 225,59 225,35 225,20 225,28 225,32 225,17 225,48 225,04 225,01 225,16 225,45 225,07 225,06 225,14 A SE 49 SE 59 SE 67 SE 75 A A A 225,05 225,46 225,52 225,23 225,04 225,48 225,21 225,43 225,05 225,46 B B 225,42 225,22 B B A B A B A B 225,28 225,72 A B 225,64 225,22 225,37 225,63 225,36 225,55 225,52 225,23 225,05 225,21 225,46 225,04 225,46 225,42 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 32 62b Tlorisi in preseki stojk v objektu 4; M 1:20. SE 43 SE 51 A A SE 61 A A SE 69 A SE 93 A 225,09 225,21 SE 101 225,22 225,42 SE 77 A SE 85 A 224,76 224,24 224,93 225,15 224,71 225,07 225,39 225,21 224,24 224,60 224,74 224,90 B 224,59 225,15 225,20 225,06 225,35 B 224,22 224,73 B B B B A B 224,88 A B A B A B B 225,43 B A B A B A B 225,27 A B 225,25 225,37 225,56 225,33 225,35 224,87 224,34 225,49 224,99 224,98 224,88 225,11 224,37 225,08 225,22 225,42 225,07 224,76 225,06 224,24 225,20 225,15 225,35 224,93 224,73 224,22 224,88 224,71 224,59 SE 71 A A A SE 53 SE 63 A SE 45 225,21 SE 103 A 225,12 A SE 79 SE 95 225,34 224,21 225,27 A SE 87 A 224,53 224,90 225,17 224,74 225,10 224,20 225,33 225,14 224,51 224,72 224,88 225,14 224,17 225,12 224,58 224,50 B 225,09 B B B 225,29 224,87 B B A B A B B B A B A B A B A B 225,46 225,21 A B A B 225,39 225,21 224,88 224,88 224,70 224,31 225,46 225,28 225,03 224,26 225,42 225,23 225,00 224,61 224,21 224,74 224,17 225,33 225,12 225,27 224,90 224,53 225,09 225,21 224,87 224,50 225,14 225,14 225,29 225,12 224,58 A SE 47 SE 55 SE 65 A SE 73 SE 81 SE 89 SE 97 SE 105 A A A 225,04 225,07 A B 225,48 225,00 A 224,37 225,10 224,59 224,14 225,05 225,02 225,46 225,14 224,34 224,56 224,98 224,11 A 225,16 225,06 225,45 225,01 B B 224,31 224,09 224,54 B B B A B A B B A B A B 224,96 225,38 225,66 A B A B A B 225,59 B 225,35 225,20 225,28 A B 225,32 225,17 224,88 224,51 224,25 224,84 225,48 225,18 224,19 224,43 225,04 225,01 225,13 224,14 225,16 225,45 225,07 224,37 225,06 224,09 225,14 224,31 224,59 225,00 224,54 224,96 SE 107 A A SE 49 SE 59 SE 67 SE 75 A A SE 83 A 225,05 A SE 91 SE 99 223,98 225,46 225,52 A 225,23 A 224,69 224,89 224,60 223,97 225,04 225,48 224,69 224,59 225,21 225,43 224,89 225,05 223,97 225,46 B B 224,58 B 224,67 225,42 225,22 B B 224,88 B A B B A B A B B A B A B A B 224,14 225,28 225,72 A B A B 224,85 224,72 224,09 225,64 225,22 225,09 224,80 224,67 225,37 225,63 225,36 225,05 223,98 223,97 225,55 224,60 224,69 224,58 225,52 224,67 225,23 225,05 225,21 225,46 225,04 225,46 225,42 224,89 224,88 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 33 62c Tlorisi in preseki stojk v objektu 4; M 1:20. SE 119 A A A A SE 149 SE 109 SE 139 223,93 224,41 225,38 224,55 224,54 225,35 223,91 224,40 224,54 225,34 B 223,91 224,39 B B B A B A B A B A B 225,53 224,71 224,08 224,58 224,55 225,47 224,67 224,00 225,38 224,55 223,93 224,41 224,39 223,91 225,34 224,54 SE 111 A A SE 121 A SE 185 SE 141 A 224,09 224,56 224,42 225,35 224,54 224,10 224,41 225,18 224,09 225,19 224,54 B B 224,41 B A B A B A B B A B 225,39 224,76 224,26 224,58 224,71 224,20 225,32 224,54 224,09 224,09 224,56 224,42 225,18 224,41 225,19 224,54 A SE 113 A SE 123 A A 224,18 SE 143 SE 188 224,44 224,36 225,03 224,15 225,02 224,44 224,36 225,03 224,15 B B 224,41 224,36 B A B A B A B B A B 225,18 224,32 224,60 225,14 224,48 224,51 224,27 224,57 225,03 225,03 224,18 224,36 224,36 224,15 224,44 224,41 A SE 41 A A SE 115 A 224,98 SE 135 SE 145 225,66 224,20 224,89 224,88 224,97 224,17 225,65 224,87 224,15 B 225,62 224,96 B A B B B A B A B 225,07 A B 224,38 225,88 225,03 225,15 224,32 225,79 225,11 224,89 224,87 224,20 224,15 225,66 224,98 225,62 224,96 SE 117 A SE 147 A SE 137 A 224,30 224,70 225,57 224,69 224,29 225,55 224,66 B 224,29 225,55 B B A B A B 224,48 224,83 225,72 224,44 224,76 225,67 224,70 224,66 224,30 224,29 225,57 225,55 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 34 in žgalne rešetke, pa pri praznitvi (peči) ni bilo več treba podi-Omenjeno je že bilo, da so bile peči v Cogetincih do nivoja rešetke rati kupole (Duhamel 1978/79, 54, sl. 5 – shema standardne peči; vkopane v ilovnato pobočje hriba. Zato je bil kuriščni predpro- 1978/79, 41, 43, sl. 20, 23 – latenske peči; 1978/79, 45, 53, sl. 28, 4 stor vkopan ca 0,65 do 0,70 m pod nivo dna kurišnega kanala pri – rimske peči). O kapaciteti peči in o obsegu proizvodnje lahko le dveh pečeh, in sicer SE 38 in SE 131. Verjetno je bil podobno urejen sklepamo na podlagi rekonstrukcij peči. delovni predprostor tudi pri peči SE 31. Peči SE 125 in SE 279 se na- Kuriščni kanal oz. prostor za podnetenje goriva je bil pravilo- hajata že na vznožju hriba. Peč SE 125 je imela pred kuriščnim ka- ma obokan, vendar za Cogetince nimamo dokazov. Ležal je med nalom vkopano jamo (SE 155), v katero je kurjač praznil gradivo iz predprostorom in kuriščno komoro. V njem so kurili in od tod se je kuriščnega kanala. Dno jame je bilo 0,64 m pod dnom kuriščnega vroč zrak širil v kuriščno komoro. Dolžina kanalov je bila različna. kanala. Podobno je imela urejen »delovni predprostor« v obliki V Cogetincih je bila povprečna dolžina kanala 0,60 m, širina pa jame tudi peč SE 279. med 0,50 in 0,70 m. Pri vseh pečeh je kuriščni kanal za ca 0,20 m Za obe peči SE 279 (zunaj objektov) in SE 8 (objekt 2), ki sta imeli padal od izhoda peči proti predprostoru kurjača. Rekonstruirana ohranjeno le dno kuriščne komore, je težko domnevati, kako sta višina je bila do 0,45 m. Kanal je imel (banjast svod) obok debeli- imeli urejen delovni predprostor. Za peč SE 279, ki se je nahaja- ne do 0,20 m. Višinska razlika med hodno površino predprostora la prav tako že na vznožju hriba, lahko domnevamo, da je ime- in kanalom je znašala ca 0,60 do 0,70 m. Dno kanala je bilo prež- la pred kuriščnim kanalom skopano jamo – torej je funkcionirala gano. Kurišča so bila redno čiščena. Kuriščni kanal oz. peč je bila na podoben način kakor peč SE 125. Za peč SE 8 (v objektu 2, kv. 10 običajno obrnjena v smer, od koder je pihal veter (v Cogetincih – leži najviše na pobočju), ki je bila najmočneje poškodovana, pa proti jugovzhodu). se ne da domnevati, kako je imela urejen manipulativni prostor. Kuriščni kanal, ki je bil delno ohranjen le pri peči SE 125 (in zelo Delovni prostor pred pečjo SE 38 in SE 131 je bil nepravilne obli- slabo pri peči SE 131), se je razširil v kuriščno komoro z rešetkastim ke, velik 8,80 × 5,60 m. Pred vsako pečjo je potekal po dnu de- stropom. Komora je bila v celoti vkopana v zemljo – v nivo pod lovnega predprostora ca 0,20 m širok in ca do 0,06 m plitev kanal hodno površino. Bila je okrogle oblike. Stene so bile zamaza- (kanal SE 278 pred pečjo SE 38 in kanal SE 277 pred pečjo SE 131), ki ne z ilovico, ni pa nujno. Zaradi visoke vročine, ki se je sproščala je bil vkopan v steptana ilovnata tla predprostora. Po vsej ver- v času žganja, je bilo ostenje ožgano. Dno komore je bilo nerav- jetnosti sta rabila za odvajanje meteorne vode, ki se je stekala no. Povprečna globina je bila 0,60 m. Ker so bile peči v Cogetin- ob večjem deževju s hriba v manipulativni prostor. Nadstrešek je cih vkopane v pobočje, je dno komore padalo do ca 0,20 m proti pokrival delovni predprostor. Ta je varoval kurjača pri rokovanju kuriščnemu kanalu. Večina rimskih peči je imela vgrajen podpor- s pečjo in ščitil kurjavo, katero je skladiščil v neposredni bližini, ni steber (opornik) v kuriščni komori. Ta je prevzel tudi funkcijo pred mokroto. podpornika rešetki in je s tem razdelil prostornino kuriščne ko- Če se opremo na tipologijo peči, ki jo je izdelala Nina Cuomo di more na dva dela. Lončarske peči v Cogetincih niso imele zgraje- Caprio (Cuomo di Caprio 1988, 142, sl. 19), bi naše peči sodile v nega opornika v kuriščni komori. njen tip I/c. To so peči kroglastega tipa, z obokastim podpor- Rešetka je ločevala konstrukcijo peči na dva dela, na spodnji nikom rešetke in z enim kuriščnim kanalom. Glede na velikost (kuriščno komoro) in zgornji del (žgalno komoro). Je okrogla in žgalne komore bi sodile naše peči med manjše (tloris in presek vodoravna. Izdelana je bila iz gline. V njej so bile izdelane luknje peči - Cuomo di Caprio 1988, 142, sl. 1). za pretok vročega zraka iz kuriščne komore v žgalni prostor (ali Na podlagi analiz vzorcev gline, vzetih na najdišču (sterilna ilo- perforirane opeke, če je bila peč zidana). Izdelki za žganje so bili vica, glina iz kuriščne komore), vzorcev ostenja peči in radiokar- naloženi na rešetki (Duhamel 1978/79, 54, sl. 5). V Cogetincih se bonskih analiz oglja, ki so bili dani v analizo, smo dobili podatke rešetke niso ohranile pri nobeni peči, ker so ostanki peči leža- o vrsti gline, ki je bila uporabljena za gradnjo peči, o temperatu- li preplitvo pod površjem in so bili zgornji deli peči z rešetko vred ri, ki je bila dosežena v pečeh, o času delovanja (žganja) peči itd. uničeni z oranjem. Mineralna sestava dveh vzorcev notranje obloge iz peči SE 125 v Žgalna komora je bila kroglaste oblike in se je po vsej verjetnosti objektu 3, (sl. 129 – KEC11 in KEC12) je pokazala, da je v oblogi že zgoraj kupolasto zaključevala. Zaradi boljšega vleka je imela zgo- prisoten hercinit (Mg-špinel), ki je visokotemperaturni mineral, raj odprtino, hkrati pa so skoznjo uhajali tudi plini. Peči, odkri- kar govori o žganju v peči nad 850˚C. Vzorec gline KEC18, vzet iz te v Cogetincih, so imele premer notranjega spodnjega roba (na dna kuriščne komore (predel peči pod rešetko), ne kaže velikih nivoju rešetke) od 108 do 140 cm, zunanji premer pa med 125 do temperaturnih sprememb (enako kakor KEC16 iz peči SE 131/132). 163 cm. Debelina ostenja peči se je gibala od 0,12 do 0,23 m. Viši- Radiokarbonska analiza oglja iz polnila SE 156 jame SE 155, ki se je na peči je bila navadno večja od premera rešeta – rekonstruira- nahajala pred pečjo (v katero je bilo čiščeno oglje iz kuriščnega na višina bi potemtakem znašala od ca 1,40 do 1,60 m (Jevremov kanala omenjene peči), je pokazala kalibrirano starost 365–440 1985, 419; Strmčnik Gulič 1993, sl. 5, Priloga 4). cal. AD (vzorec Beta-300860 – sl. 134). Pred kuriščnim kanalom je bil urejen (pri zidanih pečeh obzidan) Mineralna analiza vzorca notranje obloge iz peči SE 131/132 v delovni predprostor kurjača. Vanj so čistili neizgorelo gorivo iz objektu 2 (KEC15 – sl. 129) je pokazala, da klinoklor ni bil priso- kurišča. Tla manipulativnega prostora so bila lahko tlakovana, v ten, kar je dokaz, da je bila temperatura žganja v peči višja od večini primerov pa je tla predstavljala steptana ilovica. Delov- 700 ˚C (ni pa še presegla 850 ˚C) – torej nekoliko nižja kakor v peči ni predprostor je bil včasih skupen za dve ali več peči. Pri večini SE 125/126. Vzorec gline KEC16, ki je bil vzet iz kuriščne komore rimskih peči se je dno manipulativnega predprostora nahajalo (to je predela peči pod rešetko), dokazuje prav tako kakor vzo- v istem nivoju z dnom kuriščnega kanala (Duhamel 1978/79, 54, rec KEC16) pri peči SE 125, da ni doživel drastičnih temperatur- sl. 5; Drews 1978/79, 43, sl. 26, 27; Bryant 1978, sl. 5). V delovnem nih sprememb. Analiza vzorca iz zunanje obloge iste peči KEC17 predprostoru je imel kurjač deponirano tudi kurjavo, potrebno je pokazala podobne lastnosti, kakor jih ima sterilna ilovica na za kurjenje peči. najdišču (KEC14), iz česar bi smeli sklepati, da je bila ta primerna Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 35 za izgradnjo peči. Radiokarbonska datacija oglja, vzetega iz ku-riščnega kanala obravnavane peči, je pokazala kalibrirano sta- rost 360–435 cal. AD (vzorec Beta-300861 – sl. 134). Analiza vzorcev gline, ki so bili vzeti iz kuriščne komore peči SE 132 (KEC16) in SE 125/126 (KEC18), vzorec »sterilne« gline (KEC14) in analiza kepe rumenkaste gline, ki je bila najdena v polnilu SE 184, nakazujejo, da gre za illitno-kloritno sestavo gline (po- glavje Kramar, tu str.). Stavbni objekti Stavbni objekti, odkriti v Cogetinci, izpričujejo obstoj treh go- spodarskih (objekt 1, 2, 3) in enega stanovanjsko-gospodarskega objekta (objekt 4). Objekt 1 je bil ob izgradnji objekta 2 porušen. V objektih 2 in 3 so bile postavljene lončarske peči (odkritih 5 lon- čarskih peči - šesta peč se je nahaja zunaj objektov). Pred objek- tom 2 je bil odkrit še manipulativni prostor za kurjača. Objekt 4 je imel stanovanjsko-gospodarsko funkcijo. V njem je potekala v osrednjem prostoru »B« lončarska proizvodnja, prostor »D« pa je bil po vsej verjetnosti namenjen skladiščenju in sušenju lon- čarskih izdelkov, medtem ko bi utegnil prostor »C« predstavljati bivanjski prostor lončarja (sl. 17–19). Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 36 Gradivo Najdbe v opuščenih pečeh, odpadnih jamah in manipulativnem (10 trinožnikov, 10 krožnikov, 15 skodel), 1 % (4) pladnjev. Z manj prostoru opredeljujejo naš lončarski obrat kot obrat, ki je pro- kakor 1 % so zastopana cedila (2 cedili) in kozarci (2 kozarca) ter izvajal domačo hišno lončenino. Skupno je bilo evidentiranih melnica. Res je tudi, da preži na raziskovalca pri razvrščanju po- 27.098 fragmentov keramike, od tega je bilo samo v stratigrafski sod na tipe več pasti. Zlasti pri fragmentih robov ustij se več- enoti SE 129 najdenih 13.804 fragmentov keramike. Vso to lonče- krat zgodi, da se je kljub analogijam težko prav natančno odlo- nino datiramo v grobem na konec 4. in v 1. pol. 5. st. n. š. čiti, h kateremu tipu sodijo – v našem primeru se je to zgodilo pri skledah oz. skodelah. Takšnih fragmentov je kar 6 % (oz. 43 Tipologija grobe hišne lončenine skled/skodel). Z zelo visokim deležem, s kar 23 % (165), izstopajo tudi dna različnih posod. 63 Deleži osnovnih oblik lončenine v celotnem keramičnem zbiru. osnovna oblika posode število posod % delež posod Večji delež lončenine, odkrite v najdišču Cogetinci, je pripadal cedilo 2 0,5 ostankom posod grobe hišne lončenine. Vsega štirje fragmen- dno 164 22,9 ti posod so bili izdelani iz zelo fino prečiščene lončarske mase. krožnik 10 1 Termin »groba hišna lončenina« je vpeljal S. Pahič pri objavi naj- lonec 270 37 dišč ob južnem Pohorju (Pahič 1979, 389, op. 12) in se mi zdi tudi pladenj 4 1 najbolj smiseln. S tem terminom je namreč zajeta tako tehnolo- pokrov 31 4 ška kakor tudi funkcionalna vloga te zvrsti keramike. S pojmom posoda 36 5 »grob« sta mišljena različna zrnavost lončarskih mas, iz katerih ročaj 28 4 je izdelano posodje in videz posode; s »hišna raba« pa kuhanje, skleda 52 8 shranjevanje in strežba hrane. skodela / skleda 43 6 V nadaljevanju bo predstavljen poskus podrobnejše tipološke skodela 15 2 predstavitve grobe hišne lončenine, izdelane v tej podeželski trinožnik 11 2 delavnici, obenem pa bomo pridobili predvsem osnovo za bodo- vrč 45 6 če regionalne primerjave lončarske podeželske produkcije s kon- kozarec 2 0,5 ca 4. in začetka 5. st. n. š. melnica 1 0,1 Tipologija lončenine je izdelana po kriterijih, ki so predstavlje- skupaj 714 ni v knjigi Keramika. Tehnologija keramike, tipologija lončeni- ne, keramični arhiv, ki je izšla v Razpravah Filozofske fakultete v Razpredelnica na sl. 64 prikazuje le količinsko razvrstitev Ljubljani 1999 (Horvat 1999, 107–143). Pri kodiranju so uporablje- osnovnih oblik posod (tipov posod) in ostalih najdb po posa- ne alfa numerične vrednosti za spremenljivke, s katerimi so na- meznih stratigrafskih enotah in objektih. Zaradi nesorazmer- tančno definirane značilnosti, ki se nanašajo na oblikovanost nih deležev števila keramičnih fragmentov in s tem povezanega vsakega posameznega osnovnega odseka posode. Vsi deskrip- tudi števila posod je bilo statistično vrednotenje osnovnih oblik torji, ki so uporabljeni pri kodiranju, so navedeni v navodilih ti- posod (torej osnovnih oblik) med posameznimi stratigrafski- pologije (Navodila II). Primer kodiranja osnovne oblike bo pred- mi enotami nesmiselno. Pomembno je, da je vzpostavljena evi- stavljen v nadaljevanju na primeru sklede. Podatki, zbrani na tak denca po posameznih stratigrafskih enotah za tiste oblike po- način, omogočajo direktno beleženje podatkov v računalnik (ali sod, ki jih je mogoče zanesljivo določiti. Navedba količinskega obrazce), s tem pa so omogočeni preurejanje, črpanje in uporaba deleža keramičnih fragmentov in teže v posamezni stratigrafski podatkov na različne načine. enoti je sicer v pomoč, ne more pa nadomestiti preštetega oz. V tipološki pregled je bilo zajetih 714 ostankov posod (sl. 63). ocenjenega števila posod. Pomembneje je, da poskušamo se- Glede na osnovno oblikovanost ostenja in ob upoštevanju raz- staviti čim več celih posod oz. z risbo izvesti rekonstrukcije po- merij med posameznimi odseki posode so bili lončarski izdelki sod kakor pa navajati npr. število robov ustij in vratov posod itd. razvrščeni v enajst osnovnih oblik posodja. Deleži posameznih oblik posodja (glede na osnovno obliko) na ravni celotnega ke- Sklede, skodele, krožniki, pladnji ramičnega zbira so naslednji (v oklepaju navajamo število npr. loncev, skled itd.): 37 % (270) loncev, 8 % (55) skled in 6 % (45) Pri odprtih oblikah posod, predvsem skledah in skodelah (pa vrčev. Ostale osnovne oblike posodja si sledijo v naslednjem za- tudi krožnikih in pladnjih) gre v večini primerov za preproste poredju: 4 % (31) pokrovov, trinožniki, krožniki in skodele z 2 % oblike, ki jih najbolje opišemo s pomočjo geometričnih oblik Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 37 (npr. kroglaste, polkroglaste, konične itd.), zatorej je ugotavlja-pa postopen. Zaključek roba ustja je preoblikovan na zunanji in nje podobnosti z geometričnimi oblikami tako zgornjega (če ima notranji strani. posoda rame) kakor spodnjega dela nujno. Za to skupino posod- Postopen prehod (koda B; G220, G218) – rob je preoblikovan na ja je značilna pestra oblikovanost ustij oz. robov ustij. Pri robu zunanji strani (širina stanjšana). Zaključek roba je preoblikovan ustja (posebno poševni – koda H, horizontalni – koda F in zakr- na zunanji in notranji strani. Prehod roba ustja v spodnji del je neli obliki roba ustja - koda C) se je pokazalo, da je s tipološke- na zunanji strani postopen. Na prehodu je točka upogiba (G220) ga vidika treba poleg oblikovanosti roba in zaključka roba ustja ali kanelura (G218). Na notranji strani je prehod v trup tekoč (ste- upoštevati tudi izrazitost prehoda roba ustja v spodnji del poso- na roba ustja je stanjšana na zunanji strani). de (trup oz. ostenje). Ta prehod je lahko tekoč (koda A), postopen Oster prehod (koda C; G219, G446) - rob ustja je preoblikovan na (koda B), oster (koda C) in zaobljen (koda D - za zdaj omejen le na zunanji strani (stanjšan). Na notranji strani je tekoč (G219) ali po- zakrnelo obliko roba ustja – koda C) (sl. 65). stopen (G446). Zaključek roba ustja je preoblikovan na notranji strani. Prehod roba ustja v spodnji del posode je oster (na pre- Oblike prehoda roba ustja v spodnji del posode (sl. 65) hodu je točka preloma – G466) ali žleb (G219). Tekoč prehod (koda A) – poševni rob ni preoblikovan niti na zu- Zaobljen prehod (koda D; 542, 630) – oblika prehoda se poja- nanji niti notranji strani (G200) posode (enako odebeljena ste- vlja zaenkrat pri zakrneli (konveksno preoblikovani) obliki roba na). Zaključek roba ustja je ali pa ni preoblikovan. Prehod roba ustja. Prehod v spodnji del je zaobljeno poudarjen (prehod je iz- ustja v spodnji del posode je tekoč. Pri nekaterih robovih ustja redno kratek). (G240) je prehod roba ustja na zunanji strani tekoč, na notranji 64 Delež osnovnih oblik grobe hišne lončenine in drugih najdb po posameznih stratigrafskih enotah in objektih. osnovna oblika objekt 2 objekt 3 odpadna jama objekt 4 SE 33 SE 34 SE 36 SE 132 SE 129 SE 232 SE 126 SE 276 SE 156 SE 35 SE 184 SE 113 SE 208 brus 1 cedilo 1 1 dno 4 5 21 56 5 7 1 25 36 5 krožnik 1 1 5 2 1 lonec 5 2 9 38 83 7 17 4 43 46 13 3 pladenj 1 3 pokrov 1 1 1 8 3 1 2 10 3 1 posoda 2 1 2 10 14 2 4 1 (ostenje) ročaj 1 14 3 1 3 4 1 1 skleda 25 1 3 2 15 6 skodela/skleda - frg. roba ustja 1 4 3 8 4 7 11 4 1 skodela 1 1 2 2 1 1 6 1 trinožnik 1 5 1 1 3 vrč 18 4 8 11 4 posoda/kozarec 2 neopredeljeno (ostenje peči) 1 7 65 Oblike prehoda roba ustja pri skledah, skodelah in krožnikih v spodnji del posode. Tekoč prehod zaključka roba v spodnji del posode - koda A Postopen prehod zaključka roba v spodnji del posode (na prehodu točka upogiba ali kanelura) - koda B R689a; inv. št. 18696 A R224 A R503 B R536; inv. št. 18698 B Oster prehod zaključka roba v spodnji del posode (na prehodu žleb ali Zaobljen prehod zaključka roba v spodnji del posode (na prehodu toč- točka upogiba) - koda C ka upogiba) - koda D C C D R132a D R211 R680a; inv. št. 18607 R408 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 38 Pri analizi odprtih posod bo predstavljena tudi stopnja variabil-razumevanja zbirnih kod in indeksa zbirne kode bo v nadaljeva- nosti proporcev znotraj posameznih oblik. Naš cilj je razvrstitev nju pojasnjen način kodiranja sklede (isti princip je uporabljen posod po velikosti, in sicer na plitve/globoke (oz. nizke/visoke). V tudi za ostale skodele in krožnike). Poudarimo naj, da zbirna ta namen bo zadostoval višinski indeks posode. koda združuje vse tipološke značilnosti oblike, ki jo analiziramo. Ker pa je zbirna koda predolga, je kot taka nepregledna, zato je Sklede uporabljen indeks - skrajšana oblika zbirne kode. (npr. zbirna koda E22A/K125 = indeks S01a). Da predstavljajo sklede velik delež med grobo hišno lončenino, je bilo že opozorjeno (55 skled, 8% delež). Druga pomembna za- Način kodiranja sklede nimivost so oblike teh posod, ki se v Cogetincih pojavljajo prvič v Zbirna koda združuje vse oblikovne značilnosti predmeta oz. v večjem številu in v veliki pestrosti oblik. Tipološki pregled (sl. 66 našem primeru sklede - npr. z. k. E22A/K125 (z. k. - zbirna koda). in 67) je le začasen poskus, ki ga bo treba še dopolnjevati in pre- Sestavljajo jo naslednje spremenljivke: verjati, saj je narejen le na osnovi cogetinškega gradiva. Teža- 1) velika črka (E) – ki določa osnovno obliko posode –npr. koda vo pri tipološki razvrstitvi predstavlja predvsem izredna pestrost E- skleda; oblik robov ustij. Glede časovne pripadnosti ni nobene dileme 2) numerična koda (22) – določa geometrično obliko spodnje- več. Z gotovostjo jih lahko postavimo v 1. pol. 5. st. n. š. (glej po- ga dela posode (sklede) - npr. koda 22 (določa elipsoidno obliko glavje Radiokarbonske datacije). spodnjega dela); Čeprav ni bila nobena skleda v celoti ohranjena, ampak le ve- 3) velika črka (A) – določa izrazitost prehoda iz zgornjega dela v čji kosi robov ustij z ostenji, je bil izdelan poskus rekonstrukci- spodnji del posode – npr. koda A (določa tekoči prehod iz zgor- je višine posode v risbi (na podlagi proporcev skled z drugih naj- njega v spodnji del posode); dišč – predvsem avstrijskih in madžarskih). Od skupno 55 skled 4) / - poševnica ločuje kode, s katerimi definiramo varianto je uspela rekonstrukcija v risbi pri dvaintridesetih. Pri ugotavlja- osnovne oblike posode (E22A), od kode, s katero definiramo rob nju proporcionalnosti skled je uporabljen višinski indeks. Velja ustja (K125) in posredno s tem definiramo podvarianto sklede; namreč: če je višina sklede manjša od ene tretjine premera roba 5) velika črka (K) – določa osnovno obliko roba ustja – npr. koda ustja, je skleda plitva (nizka), če pa presega eno tretjino, je glo- K (določa vertikalno obliko roba ustja); boka (visoka) (Horvat 1999, 77–79). Dobljeni rezultati kažejo, da v 6) numerična koda (125) – določa zaporedno številko podvarian- keramičnem zbiru prevladujejo plitve sklede (23 skled), globokih te roba ustja (koda 125). Vse podvariante robov ustij so zbrane na je le osem (sl. 66). sl. 97 a-j. Po velikosti premerov robov ustij ima 26 skled premer med 30 in Zbirno kodo lahko sestavimo le, če je ohranjena posoda v celo- 40 cm. Precej pogoste (19 skled) so tudi s premerom med 20 in ti oz. če ima fragment posode ohranjene morfološke značilnosti, 30 cm. Po dve skledi imata premer do 20 cm oz. nad 40 cm. Pri lastne vsej posodi. petih fragmentih premer ni bil določljiv (sl. 67). V nadaljevanju je predstavljen poskus tipološke razporeditve skled. Varianta 1 - polelipsoidna oblika skled (sl. 68) Sklede so glede na geometrično oblikovanost spodnjega dela in Predstavljajo najštevilčnejšo skupino skled (30), katerim je sku- oblike prehoda zgornjega dela v spodnji del razvrščene v tri vari- pen spodnji elipsoidno oblikovani del, razlikujejo pa se po izra- ante (polelipsoidne, kroglaste in sklede različnih oblik, ki se po- zitosti prehoda, kakor tudi oblikovanosti robov ustij. Razvrščene javljajo posamič). Pri večini odlomkov skled je ohranjen dobršen so na tri variante s podvariantami (sl. 68). del spodnjega dela, tako da ga je mogoče primerjati z odsekom Pri vsaki podvarianti navajamo v oklepaju zbirno kodo in kata- neke geometrične oblike ali kombinacijo različnih geometrič- loško številko. nih oblik. Ključnega pomena za klasifikacijo variante pa je tudi oblika prehoda v spodnji del posode (glej sl. 65). Pri večini skled S01a in S01b – podvarianta polelipsoidne sklede SO1 s tekočim je odsek med odprtino in prehodom v spodnji del nizek (kratek), prehodom v spodnji del in kratkim nerazčlenjenim vertikalnim zato je opredeljen kot rob ustja – z definiranjem tega odseka robom (sl. 67, 68) se pojavlja v dveh različicah, ki se razlikujeta le pa določamo podvariante skled. Pri cogetinških skledah so za- po oblikovanosti zaključka roba ustja. Dno pri nobenem primer- stopane štiri različne osnovne oblike roba ustja: poševna (koda ku ni ohranjeno. Rekonstruirana višina je 11,0/12,6 cm; polmer H - 26 skled), zakrnela (koda C – 17 skled), vertikalna (koda K - 9 roba ustja 30/44,4 cm. Plitvi sta podvarianti G395 in G375, skleda skled) in oglata (koda C – 1 skleda) oblika. Le pri dveh skledah rob G445 pa je globoka. Skledi G442 proporcionalnost ni določljiva. ustja (direktni rob) direktno prehaja v trup (koda A) (sl. 66). Izdelane so iz zelo fino (G442, G445; LM028, LM033) oz. finozrna- Na sl. 67–70 so predstavljene variante skled s podvariantami. Ob tih (G395, G375; LM047, LM023) kremenovih lončarskih mas. Žga- vsaki podvarianti je zapisan indeks zbirne kode. Zaradi lažjega 66 Sklede – variante, uspešnost rekonstrukcije, proporcionalnost, oblike robov ustij. Sklede delež rekonstrukcija proporcionalnost oblika roba ustja variante skled količinski % uspešna plitva globoka nedoločljiva zakrnel poševni vertikalna direktni rob oglat polelipsoidna oblika 28 53 19 23 2 12 4 18 7 kroglasta oblika 15 27 13 8 5 2 7 5 2 1 posebne oblike 4 5 3 1 1 1 neopredeljene 8 15 5 3 skupaj 55 32 31 7 17 17 26 9 2 1 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 39 67 Sklede – tipološki in tehnološki statistični podatki. te stja a like like oka a varian te a u i razred kcija a je e ob e ob an etričn od rian od n n / glob stru jen t va stja / rob e je lika a p ov eks ov eks rob aka LM avost reh d od d litva ran likov geom ob kataloška številka SE p kod osn in p osn in p velikostn 2r u rekon višin oh velikost ozn recep zrn ob žgan 213 129/4 A E22H-A/H103 S00 H103 3 27,2 2,5 LM047 4 2 3 4 442 156 A E22A/K125 S01a K125 4 44,4 4,2 LM028 4 1 3 4 395 276 A E22A/K125 S01a K125 plitva 0 30 11 10,3 LM047 4 2 3 1 375 126 A E22A/K130 S01b K130 plitva 4 31,8 12,6 11,7 LM023 2 2 3 1 445 156 A E22A/K130 S01b K130 globoka 4 32,8 11 3,3 LM033 1 1 3 4 216 129 B E22B/H104 S02b H104 plitva 3 26,2 5,5 3,9 LM014 2 1 3 1 210 129/3 B E22B/H104 S02b H104 4 32,2 3,7 LM050 4 2 3 1 221 129/4 B E22B/H104 S02b H104 4 32,2 3,4 LM013 2 1 3 4 220 129/b-4 B E22B/H104 S02b H104 globoka 4 35,4 10,4 7,6 LM050 4 2 3 4 218 129/2 B E22B/H104 S02b H104 plitva 4 33,8 8,8 5,3 LM039 2 1 3 4 444 156 B E22B/H111 S02c H111 3 29,2 3,9 LM040 2 1 3 9 441 156 B E22B/H118 S02a H118 plitva 5 47,6 11 6,4 LM037 1 1 3 1 geo 22 443 156 B E22B/K128 S02d K128 globoka 4 30 11,4 7,8 LM048 1 2 3 1 228 129 C E22C/C050 S03a C050 plitva 3 25 9 3,3 LM015 1 1 3 1 215 129 C E22C/H102 S03d H102 plitva 4 36 9,5 3,3 LM034 1 1 3 1 217 129/c-4 C E22C/H106 S03e H106 plitva 3 28,2 8,3 5,3 LM048 1 2 3 1 219 129/4 C E22C/H106 S03e H106 plitva 4 33,6 10 LM052 4 2 3 1 209 129/a-4 C E22C/H106 S03e H106 plitva 3 27,4 8,3 4,1 LM024 4 2 3 4 540 35 C E22C/H113 S03f H113 4 35,8 4,3 LM042 1 1 3 1 440 156 C E22C/H119 S03g H119 plitva 4 32,8 9,4 4,1 LM037 1 1 3 1 646 113 C E0C/H120 S03c H120 LM023 2 2 3 4 227 129/4 C E22C/H120 S03c H120 plitva 3 24 6,5 3,3 LM048 1 2 3 1 226 129/2 C E22C/H120 S03c H120 plitva 4 36 9,3 3,2 LM024 4 2 3 4 454 156 C E0C/K131 S03b K131 3 28,2 4,7 LM033 1 1 3 4 212 129/b-4 D E22D/C045 S04d C045 plitva 3 28,6 8 2,7 LM033 1 1 3 4 211 129/2 D E22D/H121 S04c H121 plitva 3 25,8 7,3 3 LM033 1 1 3 1 214 129/2 D E22D/C053 S04a C053 plitva 3 25 7 3,3 LM011 4 1 3 1 551 35 D E0D/K141 S04b K141 33.2 4,1 ni delana 374 126 A E4A/A006 S05a A006 3 21,8 4 LM017 4 1 3 4 208 129 A E4A/C101 S05b C101 4 31,4 3,1 LM039 2 1 3 4 447 156 A E4A/H115 S05c H115 plitva 3 29,2 8,8 5,2 LM033 1 1 3 1 539 35 A E4A/K129 S05d K129 globoka 4 34 11,5 5,9 LM038 4 1 3 4 538 35 A E4A/K130 S05e K130 globoka/plitva 4 33,6 12 7,1 LM024 4 2 3 4 224 129/b-4 B E4B/C039 S06a C039 plitva/globoka 4 34,4 11 5,9 LM034 1 1 2a 1 geo 4 223 129 B E4B/C039 S06a C039 globoka 4 30 10,5 5,1 LM039 2 1 3 4 448 156 B E4B/C041 S06b C041 plitva 4 33,6 7,2 3,8 LM033 1 1 3 1 225 129/4 B E4B/C044 S06c C044 plitva 4 37,8 11 4,1 LM052 4 2 3 1 337 232,233 B E4B/H109 S06e H109 plitva 3 21 6,5 3,2 LM018 4 1 3 4 85 132 B E4B/H118 S06d H118 plitva 3 22,2 6,7 3,6 LM013 2 1 3 1 446 156 C E4C/H120 S07a H120 plitva 4 31,6 9,3 5,1 LM037 1 1 3 1 222 129 C E4C/H120 S07a H120 plitva 3 22,6 6,3 2,3 ni delana 541 35 C E4C/C050 S07b C050 plitva 4 35,6 11 4 LM047 4 2 3 1 542 35 D E4D/C061 S08a C061 plitva 4 37,2 11 5,2 LM033 1 1 3 1 posebnosti geo 4E 373 126 A E4E;A/A007 S09 A007 2 17 2,9 LM011 4 1 2a 4 ?Y15 242 129/2 B E0B/B020 S10 B020 2 17,2 5,6 LM037 1 1 2a 7 geo?22 229 129/4 B E0B/C040 S11a C040 25,2 3,4 LM013 2 1 3 7 geo?22 543 35 A E0A/C047 S11b C047 24,2 2,9 LM015 1 1 3 5 450 156 A E0A/C101 S12 C101 0 0 2,8 LM037 1 1 3 0 449 156 A E0A/C046 S12 C046 4 33,4 3,5 LM041 2 1 3 4 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 40 te stja a like like oka a varian te a u i razred kcija a je e ob e ob an etričn od rian od n n / glob stru jen t va stja / rob e je lika a p ov eks ov eks rob aka LM avost reh d od d litva ran likov geom ob kataloška številka SE p kod osn in p osn in p velikostn 2r u rekon višin oh velikost ozn recep zrn ob žgan 396 276 A E0H-A/H112 S12 H112 4 30,8 3,2 LM037 1 1 3 7 geo 231 129 A E0A/H103 S12 H103 3 26,4 3,2 LM048 1 2 3 1 nedoločljiva 452 156 B E0B/C049 S12 C049 0 0 4,8 LM050 4 2 3 4 451 156 B E0B/C058 S12 C058 0 0 4 LM039 2 1 3 4 230 129/4 C E0C/H106 S12 H106 0 0 3,1 LM038 4 1 3 1 453 156 D E0D/C053 S12 C053 0 0 3,7 LM031 2 1 2a 1 68 Sklede – tipološka razvrstitev skled s polelipsoidno obliko spodnjega dela (varianta 1 – koda 22). Varianta 1 - tekoč (A) prehod v spodnji del G375 G395 S01a S01b Varianta 2 - postopen (B) prehod v spodnji del G441 G220 S02a S02b G444 G443 S02c S02d Varianta 43 - oster (C) prehod v spodnji del G228 G454 S03a S03b G646 G227 S03c s kaneluro S03c brez kanelure G215 G219 S03d S03e G540 S03f Varianta 4 - zaobljen (D) prehod v spodnji del G214 G551 S04a S04b G211 S04c Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 41 ne so oksidacijsko (G395, G375) oz. oksidacijsko, v končni fazi v S02c - podvarianta polelipsoidne sklede z navznoter nagnje-redukcijski atmosferi (G442, G445). nim kratkim poševnim robom (z. k. E22B/H111 – G444; sl. 57, 58). Sklede z odebeljenim zaključkom roba se pojavljajo v pozni an- Konveksno odebeljen zaključek poševnega roba je preoblikovan tiki na področju najdišč obdonavskega limesa Avstrije (npr. na zunanji strani. Prehod roba ustja v spodnji del posode je po- Mautern – perioda 6; Groh/Sedlmayer 2006a; 2006b) in Madžar- stopen. Dno posode ni ohranjeno. Premer roba ustja je 29,2 cm, ske (npr. Ács-Vaspuszta; Ottományi 1982a, tab. 15, 5a), vendar ohranjena višina 3,9 cm. Je ena redkih skled, ki ima poševni rob se razlikujejo od naših po oblikovanosti zaključka roba – ta je v nagnjen navznoter. Podonavju bolj kroglasto oblikovan, medtem ko imajo sklede iz Izdelana je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kreme- Cogetincev zaključek roba bolj oble, pokončno elipsoidne obli- nove lončarske mase (LM040). Iz iste lončarske mase je izdelanih ke. V Cogetincih so sklede te podvariante najdene v objektu 3, in še 5 posod. Vse so bile najdene v polnilu SE 156 jame SE 155. Para- sicer v polnilu SE 126 peči SE 125 in v polnilu SE 156 jame SE 155 (ki lel na drugih najdiščih za zdaj ni. je nadomeščala manipulativni prostor za peč SE 125). Za različico podvariante S01b najdemo paralelo v Brengovi (Janežič, v tisku – S02d - podvarianta polelipsoidne sklede ima kratek vertikalni SN254, SE 100). rob ustja (z. k. E22B/K128 – G443; sl. 67, 68). Konveksno odebeljen zaključek roba bolj oble, pokončno elipsoidne oblike je preobli- S02a - podvarianta polelipsoidne sklede s kratkim poševnim ro- kovan na notranji strani. Prehod roba ustja v spodnji del je po- bom (z. b. E22B/H118 – G441; sl. 67, 68). Kroglasto odebeljen za- stopen. Dno ni ohranjeno. Premer roba ustja je 30,0 cm; rekon- ključek poševnega roba je močno preoblikovan na notranji stra- struirana višina posode je 11,4 cm. Skleda je globoka. ni. Na zunanji strani poševni rob postopno, na notranji pa ostro Izdelana je iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM048), prehaja v spodnji polelipsoidno oblikovani del posode. Dno po- žgana oksidacijsko. sode ni ohranjeno. Premer roba ustja je 47,6 cm, rekonstruirana Podobni konveksno odebeljeni zaključki robov ustij so pogo- višina pa 11,0 cm. Sodi med plitve oblike skled. sti pri polelipsoidnih skledah s tekočim prehodom v spodnji del Izdelana je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene lončar- (G442, G395), ki so tako kakor tudi skleda G443 najdene v polnilu ske mase (LM037) in žgana oksidacijsko. SE 156 jame SE 155. Podvarianto S02a najdemo tako v Sloveniji kakor tudi v Podo- navju. V Cogetincih je bila najdena v polnilu SE 156 jame SE 155. V S03a - podvarianta polelipsoidne sklede z visokim zakrnelim ro- Tinjah (kjer je bila najdena podobna skleda v objektu 2) postavlja bom ustja (z. k. E22C/C050 – G228; sl. 67, 68). Sodi v različico skled Ciglenečki sklede tega tipa (njegov tip 3 – var. 1) skupaj z lonci s konveksno odebeljenim zaključkom roba, bolj oble, pokonč- tipa 1 in 5 v pozno antično obdobje (Ciglenečki 2000, 67, no elipsoidne oblike, s široko, plitvo kaneluro na zunanji in jasno T. 29:9). Iz Brengove je znana podobna skleda iz stratigrafske izraženo oddelitvijo zaključka od stene roba ustja na notranji enote SE 660, S IV, kv. 9 (Janežič, v tisku). Gassnerjeva in Groh strani. Na zunanji strani zakrneli rob ostro, na notranji pa posto- uvrščata podobne sklede (»Schüssel mit Wandknick 3«) v periodo pno prehaja v spodnji polelipsoidno oblikovani del posode. Dno 6 Mauterna – 360/370–450 n. š. (Gassner et al. 2000, 237, ni ohranjeno. Premer roba ustja je 25,0 cm, rekonstruirana višina Abb. 185,3, Abb. 214, G.5.67, Abb. 203, B.3.10; Groh/Sedlmayer pa 9,0 cm. Skleda je plitva. 2002, 220, 222, Abb. 141, 720). Glede načina izdelave lahko rečemo, da sklede te podvarian- te nimajo bistveno drugačnih tehnoloških lastnosti kakor prej S02b - podvarianta polelipsoidne sklede s kratkim poševnim ro- predstavljene podvariante: to se vidi v sestavi lončarske mase bom (z. k. E22B/H104 – G210, G216, G220, G221, G218; sl. 57, 58). (zelo fino prečiščena kremenova lončarska masa – LM015), teh- Konveksni zaključek poševnega roba je na notranji strani jasno niki oblikovanja (na lončarskem vretenu), obdelavi površine izvlečen navzven in močno oddeljen od stene. Nekatere skle- (groba površina) in žganju (oksidacijsko). de imajo na prehodu roba v spodnji del lahko žleb oz. kane- Sklede obravnavane podvariante so bile najdene v polnilu SE 35 luro (G218). Dna pri do sedaj najdenih primerkih niso ohranje- jame SE 133, plasti SE 129 in SE 113. Oblikovno podobno skledo naj- na. Premer roba ustja je 17,2/35,4 cm; rekonstruirana višina pa od demo le med skledami z najdišča Tinje, in sicer v poznoantičnem 8,8/10,4 cm. Skledi G218 in G216 sta plitvi, G220 pa globoka (skle- objektu 4 (Ciglenečki 2000, 69, T. 29: 6 – tip 3, var. 1). dam G210 in G221 proporcionalnost ni določljiva). Izdelane so iz zelo fino prečiščene (G216, G221, G218; LM014, LM013, S03b - podvarianta polelipsoidne sklede z visokim nerazčlenje- LM039) oz. finozrnate (G210, G220; LM050) kremenove lončarske nim vertikalnim robom ustja (z. k. E0C/K131 – G454; sl. 67, 68). mase. Skledi G216 in G210 sta žgani oksidacijsko, ostale tri pa oksi- Zaključek roba je bolj oble, pokončno elipsoidne oblike in je na dacijsko in v končni fazi v redukcijski atmosferi (G218, G220, G221). zunanji in notranji strani enakomerno (oblo) odebeljen. Na zu- Vseh pet primerkov (G210, G216, G218, G220, G221) te podvarian- nanji strani vertikalni rob ostro, na notranji pa tekoče prehaja v te izhaja iz stratigrafske enote SE 129. Oblikovno bi lahko imeli spodnji polelipsoidni del posode. Dno ni ohranjeno. Premer roba obravnavano podvarianto (kakor tudi podobno podvarianto E22C/ ustja je 28,2 cm, višine ni bilo mogoče rekonstruirati. Proporcio- H106) za lokalno posebnost lončarja. Skled s podobno oblikova- nalnost ni določljiva. nim zaključkom roba v najdiščih vzdolž podonavskega limesa ne Izdelana je iz zelo fino prečiščene kremenove lončarske mase najdemo. Stratificirani primerki podobnih skled, vendar s krogla- (LM33, R1), iz katere je izdelanih kar sedem skled – štiri iz polnila stim in manj izrazito izvlečenim zaključkom na notranji strani iz- SE 156, dve iz plasti SE 129 in ena iz polnila SE 35. Direktnih paralel hajajo v Mauternu iz slojev, datiranih v 5. st. n. š. (Gassner et al. na drugih najdiščih ni. 2000, 217, D.6.98, D.6.111, G.7.2; in poznoantične peči v Mautern 1965, Abb. 197). Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 42 S03c - podvarianta polelipsoidne sklede z visokim poševnim ro-do ostrega prehoda v spodnji polelipsoidno oblikovani del po- bom ustja (z. k. E22C/H120 – G646, G227, G226; sl. 67, 68). Kon- sode. Dna pri do sedaj najdenih primerkih niso ohranjena. Premer veksni zaključek roba bolj oble, pokončno elipsoidne oblike je roba ustja je 28,2/33,6 cm, rekonstruirana višina pa od 8,3/10,0 cm na notranji strani jasno izvlečen navzven in močno oddeljen od – posodi sta plitvi. stene, na zunanji strani ni preoblikovan. Nekatere sklede ima- Vse tri sklede so izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate jo na zaključku roba zgoraj kaneluro (G646). Na zunanji in notra- kremenove lončarske mase (LM048, R1; LM52, R4; LM24, R4). Skle- nji strani rob ostro prehaja v spodnji polelipsoidno oblikovani del di G217 in G219 sta žgani oksidacijsko, skleda G209 pa oksidacijsko posode. Dno pri do sedaj najdenih primerkih ni ohranjeno. Pre- in v končni fazi v redukcijski atmosferi. mer roba ustja je 26,6 cm (G646) oziroma 24,6 cm (G227) in 36,0 cm Sklede podvariante S03e (z. k. E22C/H106) in že zgoraj obravnavane (G226). Rekonstrukcija višine je mogoča pri skledah G227 in G226 sklede S02b (z. k. E22B/H104) so izrazita krajevna značilnost in so in znaša 6,3 cm oz. 9,3 cm - obe posodi sta plitvi. po do sedaj znanih arheoloških inventarjih grobe hišne lončenine Vse tri posode so izdelane na lončarskem vretenu iz finozrnate znane le iz Cogetincev in bližnjega zaselka Brengova. V Brengovi kremenove lončarske mase. Skledi G646 (LM023) in G226 (LM024) je najdenih pet skled podvariante S03e (v SE 8 – SN 553; SE 250 – sta žgani oksidacijsko v končni fazi v redukcijski atmosferi (koda SN 601, SN 608; SE 660 – SN 590 – Janežič, v tisku). V Cogetincih so 4), skleda G227 (LM048) pa oksidacijsko. sklede obeh podvariant najdene le v stratigrafski enoti SE 129. Podvarianta z visokim poševnim in enakomerno na zunanjo in notranjo stran izvlečenim, konveksno odebeljenim zaključkom S03f - podvarianta polelipsoidne sklede z visokim poševnim ro- roba sodi v veliko skupino poznoantičnih skled s konveksno bom ustja (z. k. E22C/H113 – G540; sl. 67, 68). Za močno preobli- odebeljenim zaključkom roba v srednjem Podonavju. Sklede te kovan zaključek poševnega roba bolj oble, pokončno elipsoidne podvariante lahko torej že natančneje opredelimo tako kra- oblike je značilna široka, plitva kanelura na zunanji strani in moč- jevno kakor tudi časovno. Iz Podonavja poznamo paralele zla- na preoblikovanost na notranji strani. Na zunanji strani rob ostro, sti s področja poznoantične lončarske delavnice Mauterna, kjer na notranji pa tekoče prehaja v spodnji polelipsoidno oblikovani je proiz vodnja skled (te podvariante) postavljena v periodo 6 del posode. Dno ni ohranjeno. Premer roba ustja je 35,8 cm, re- Mauterna – tj. 360/370–450 n. š. Velika večina teh skled je žga- konstrukcija višine ni mogoča – proporcionalnost ni določljiva. na redukcijsko in ima na površini zglajen okras (Groh/Sedlma- Posoda je izdelana na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene yer 2002, 218, sl. 140, 883 - Schüssel mit Wandknick 1; Gassner kremenove lončarske mase (LM042, R1), žgana oksidacijsko. et al. 2000, 217, D.6.98, D.6.111, G.7.2; Ottományi 1982b, tip 5, Taf. Iskanje paralel za to različico skled ni bilo uspešno. Najdena je v 15). V Mauternu je bila podobna skleda najdena celo v ruševi- polnilu (stratigrafska enota SE 35) odpadne jame SE 133 v objektu 3. nah poznoantične lončarske peči (Gassner et al. 2000, Abb. 197). V Carnuntumu srečamo en primerek v zadnjem antičnem na- S04a - podvarianta polelipsoidne sklede z visokim zakrnelim ro- selbinskem horizontu vojaškega tabora; datiran je v 5. st. n. š. bom ustja (z. k. E22D/C053 – G214; sl. 67, 68). Zaključek roba ustja (Grünewald 1979, 15, Taf. 73:6). Na področju Slovenije je znana bolj oble, pokončno elipsoidne oblike je močno preoblikovan na edina paralela iz Tinja, kjer Ciglenečki uvršča sklede te podvari- zunanji strani. Na prehodu zgornjega dela posode v spodnji del ante v var. 1 tipa 3. Najdene so bile v objektu 2, katerega posta- se nahaja vrezana horizontalna linija. Na zunanji strani rob za- vlja v čas od 4.–6. st. n. š. (Ciglenečki 2000, 67, T. 29:5,8). obljeno, na notranji pa postopno prehaja v spodnji polelipsoi- dno oblikovani del posode. Dno ni ohranjeno. Premer roba ustja S03d - podvarianta polelipsoidne sklede ima razmeroma visok je 25,0 cm, rekonstrukcija višine 7,0 cm – posoda je plitva. poševni rob ustja (z. k. E22C/H102 – G215; sl. 57, 58), katerega kro- Skleda je izdelana na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene glasto odebeljeni zaključek roba ni preoblikovan, in je enako- kremenove lončarske mase (LM011, R4), žgana je oksidacijsko. merno (oblo) odebeljen na zunanji in notranji strani. Prehod v Tudi v skledi G214 moramo videti, prav zaradi pokončno elip- spodnji polelipsoidno oblikovani del posode je na zunanji strani soidne oblike zaključka roba ustja, lokalno različico, za kate- oster, na notranji pa postopen. Dno ni ohranjeno. Premer roba ro so lokalni lončarji pač sprejeli osnovno obliko od drugod in jo ustja je 36,0 cm, rekonstruirana višina 9,5 cm – posoda je plitva. po svoje preoblikovali. Zaenkrat je edini primerek. Najdena je v Izdelana je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kreme- stratigrafski enoti SE 129. nove lončarske mase (LM34, R1) in žgana oksidacijsko (sl. 66). Na slovenskem prostoru za to podvarianto ni ustreznih paralel. S04b - podvarianta polelipsoidne skleda z visokim nerazčlenje- Zanesljivo časovno oporo najdemo le v avstrijskem najdišču Ma- nim vertikalnim robom ustja (z. k. E0D/K141 – G551; sl. 67, 68). Za- utern v poznoantičnih skledah s poudarjenim prehodom varian- ključek roba ustja je oble, pokončno elipsoidne oblike in je na te 3, ki so najdene na področju poznoantične lončarske delavni- zunanji in notranji strani enakomerno odebeljen. Prehod roba v ce skupaj s skledami (s poudarjenim prehodom) variante 1 in 2 in spodnji polelipsoidni del posode je zaobljen. Dno ni ohranjeno. so datirane v periodo 6 Mauterna (360/370–450 n. š. – Gassner et Premer roba ustja je 33,2 cm, rekonstrukcija višine ni mogoča – al. 2000, Abb. 204, B.5.6; Groh/Sedlmayer 2002, 220, 222, Abb. 141 proporcionalnost ni določljiva. - Schüssel mit Wandknick 3). Najdena je bila v stratigrafski enoti SE35 in je edini primerek. S03e - podvarianta polelipsoidne sklede z visokim poševnim ro- S04c - podvarianta polelipsoidne sklede z visokim poševnim ro- bom ustja (z. k. E22C/H106 – G217, G219, G209; sl. 57, 58) ima kon- bom ustja (z. k. E22D/H121 – G211; sl. 67, 68). Zaključek roba ustja veksni zaključek roba bolj oble, pokončno elipsoidne oblike, ki je kroglasto odebeljen in je preoblikovan le na notranji strani. Na je na notranji strani jasno izvlečen navzven in močno oddeljen zunanji strani poševni rob oblo, na notranji pa postopno prehaja od stene, na zunanji strani ni preoblikovan. Zaključek roba sega v spodnji polelipsoidno oblikovani del posode. Dno ni ohranje- Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 43 no. Premer posode je 25,8 cm, rekonstruirana višina je 7,3 cm – Za razširjenost te enostavne oblike skled bi smeli domnevati, da posoda je plitva. je pogosta na vseh poznoantičnih najdiščih v Sloveniji, vendar pa Izdelana je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kreme- ni tako. Zaenkrat najdemo paralelo le v Gradcu pri Prapretnem nove lončarske mase (LM033), žgana je oksidacijsko. Iz iste lon- med poznoantičnim gradivom (čas 4.–6. st. – Ciglenečki 2000, čarske mase so izdelane še tri sklede (G445, G454, G212) in dve sl. 82, 3). skodeli (G447, G448). Stratigrafsko izhajajo iz kulturne plasti SE 129, ki je prekrivala delovni prostor kurjača (v objektu 2), in iz S05b – podvarianta kroglaste sklede s zakrnelim robom ustja stratigrafske enote SE 156 polnila odpadne jame SE 155 ob peči (z. k. E4A/C101 – G208; sl. 67, 69). Rob ustja je obel, na zunanji in SE 126 v objektu 3. notranji površini rahlo zaobljeno preoblikovan. Z zelo plitvo ka- neluro je oddeljen od kroglastega ostenja. Dno ni ohranjeno, Varianta 2 - kroglasta oblika skled (sl. 69) premer roba ustja je 31,4 cm, rekonstrukcija višine ni mogoča – Sklede s kroglasto oblikovanim spodnjim delom predstavljajo proporcionalnost ni določljiva. po številnosti 27% delež vseh skled (15 skled). Glede na prehod Oblikovana je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kre- zgornjega dela v spodnji del so najpogostejše sklede s posto- menove lončarske mase (LM039, R2). Iz iste lončarske mase so iz- pnim (koda B – 6 skled) in tekočim prehodom (koda A – 5 skled). delane še tri sklede (G218, G223, G451), od tega so tri najdene v Po dve skledi imata ostro oblikovan (koda C) oz. zaobljen prehod stratigrafski enoti SE 129 (plast) in ena v polnilu SE 156 jame SE 155 (koda D). Po oblikovanosti roba ustja ima največ skled variante 2 (G451). Ustrezno paralelo najdemo v bližnjem naselju Brengova zakrnelo (koda C – 7 skled) oz. poševno (koda H – 5 skled) obliko (Janežič, v tisku – SN 393, SI, kv. 7, SE 8). roba ustja. Dve izmed skled imata vertikalno obliko (koda K), ena pa preprosto obliko (koda A) roba ustja. S05c - podvarianta kroglaste sklede z nizkim poševnim robom ustja (z. k. E4A/H115 – G447; sl. 67, 69). Kroglasto odebeljen zaklju- S05a – podvarianta kroglaste sklede z enostavnim navzven na- ček roba je preoblikovan na notranji strani. Rob ustja na zuna- gnjenim robom ustja (z. k. E4A/A006 – G374; sl. 67, 69). Rob je nji strani tekoče, na notranji pa oblo prehaja v spodnji kroglasto zaobljeno preoblikovan na zunanji in notranji strani in teko- oblikovani del. Dno ni ohranjeno. Premer roba ustja je 29,2 cm, če prehaja v kroglasto oblikovano ostenje posode. Dno ni ohra- rekonstruirana višina je 8,8 cm – skleda je plitva. njeno, premer roba je 21,8 cm, rekonstrukcija višine ni mogoča – Izdelana je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kreme- proporcionalnost ni določljiva. nove lončarske mase (LM033, R1). Žgana oksidacijsko. Skleda je izdelana na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene Iz iste lončarske mase (LM033) je lončar izdelal 30 posod različ- kremenove lončarske mase (LM017, R4). nih oblik (lonce, sklede, vrče, pokrove, krožnik, cedilo), pri čemer je makroskopska analiza pokazala tri različne načine žganja (kar 69 Sklede – tipološka razvrstitev skled s kroglasto obliko spodnjega dela (koda geo. 4). Varianta 1 - tekoč (A) prehod v spodnji del G374 G208 S05a S05b G447 G539 S05c S05d Varianta 2 - postopen (B) prehod v spodnji del G224 G448 S06a S06b G225 G85 S06c S06d Varianta 3 - oster (C) prehod v spodnji del G446 G541 S07b S07a Varianta 4 - zaobljen (D) prehod v spodnji del G542 S08a Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 44 bi posledično utegnilo – ni pa nujno - kazalo najmanj na tri pol-Dno ni ohranjeno. Premer roba ustja je 37,8 cm, rekonstruirana njenja peči). Kar deset od tridesetih posod (z LM033) je bilo naj- višina 11,0 cm – skleda je globoka. denih v stratigrafski enoti SE 156 (med drugim tudi skleda G447). Izdelana je na vretenu iz fino prečiščene kremenove lončarske Štiri sklede iste variante so bile najdene v bližnji naselbini Bren- mase (LM052, R4), žgana je oksidacijsko. gova (v stratigrafski enoti SE 148B (1 skleda), SE 646 (1 skleda), Sklede s skoraj oglato oblikovanim zaključkom roba so v Sloveniji SE 250 (2 skledi) – Janežič, v tisku). najdene le v poznoantičnem objektu 4 v Tinjah (Ciglenečki 2000, 67, T. 29:4 – tip 3, var. 1) in na najdišču Brengova (SE 8, SN538 – S05d - podvarianta kroglaste sklede s tekočim prehodom v spo- Janežič, v tisku). V Cogetincih je najdena v kulturni plasti SE 129. dnji del in nizkim vertikalnim robom ustja (z. k. E4A/K129 – G539; sl. 67, 69) ima kroglasto odebeljen zaključek roba preoblikovan S06d - podvarianta kroglaste sklede z visokim poševnim robom na zunanji strani. Vertikalni rob na zunanji strani tekoče, na no- ustja (z. k. E4B/H118 – G85; sl. 67, 69). Kroglasto odebeljeni zaklju- tranji pa oblo prehaja v spodnji kroglasto oblikovani del. Dno ni ček roba je na notranji strani jasno izvlečen navzven in oddeljen ohranjeno. Premer roba ustja je 34,0 cm, rekonstruirana višina je od stene, na zunanji strani ni preoblikovan. Rob ustja na zunanji 11,5 cm – skleda je globoka. strani postopno, na notranji pa tekoče prehaja v spodnji kroglasti Na lončarskem vretenu oblikovana skleda je izdelana iz zelo fino pre- del posode. Dno ni ohranjeno. Premer roba ustja je 22,2 cm, re- čiščene kremenove lončarske mase (LM038, R1), žgana je redukcijsko. konstruirana višina je 6,7cm – skleda je plitva. Skleda podvariante S05d je doslej znana le iz Cogetincev. Najde- Izdelana je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kreme- na je bila v polnilu SE 35 odpadne jame SE 133 v objektu 3. nove lončarske mase (LM013, R2) in žgana oksidacijsko. Najdena je bila v polnilu SE 132, ki je zapolnjevalo kuriščno komoro opu- S06a – podvarianta kroglaste sklede z zakrnelim vertikalnim ro- ščene peči SE 131. bom ustja, ki postopno prehaja v spodnji del (z. k. E4B/C039 – Na slovenskem prostoru najdemo paralele za različico S06d le G224, G223; sl. 67, 69). Vertikalno postavljen zakrneli rob ustja je v antični naselbini Brengova, ki se nahaja v neposredni bližini ravno odrezan in preoblikovan na zunanji strani. Dno ni ohra- Cogetincev (SE 8, sek. III, IV, kv. 8–10, 10–12, SN 248 in SE 252, sek. III, njeno. Premer roba ustja sklede G224 je 34,4 cm, rekonstruirana kv. 7, 8, SN 424 – Janežič, v tisku). V avstrijskem najdišču Mautern višina 11,0 cm, premer sklede G223 je 30,1 cm, rekonstruirana viši- so znani stratificirani fragmenti skled obravnavane podvariante na 10,5 cm. Obe skledi sta plitvi. še v poznem 5. st. n. š. (Gassner et al. 2000, 216, Abb. 185; D.6.111 – Skleda G224 je izdelana prostoročno z dodelavo na lončar- poznoantične sklede s poudarjenim prehodom variante 3; Groh/ skem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lončarske mase Sedlmayer 2002, 218, Abb. 140, 675 – Schüssel mit Wandknick 1). (LM034, R1), žgana je oksidacijsko. Druga skleda (G223) je izdelana na lončarskem vretenu prav tako iz zelo fino prečiščene kreme- S07a – podvarianta kroglaste sklede z ostrim prehodom v spo- nove lončarske mase (LM039, R2), žgana je redukcijsko. dnji del ima visok poševni rob (z. k. E4C/H120 – G446, G222; sl. 67, Sklede te podvariante niso ozko časovno omejene, saj se po- 69). Kroglasto odebeljeni zaključek roba je na notranji strani iz- javljajo od konca 1. st. n. š. pa vse v pozno antiko. Zgodnji vlečen navzven in ostro oddeljen od stene, ki postopno preha- primerki, datirani predvsem od konca 1. in do začetka 2. st. n. š. ja v spodnji del. Na zunanji strani pa je prehod roba v spodnji del so znani iz Kalsdorfa pri Gradzu (Lohner-Urban 2009, 278, Typen- oster. Dno ni ohranjeno. Premer roba ustja pri G446 je 31,6 cm, tafel 11 – S13), Gleisdorfa (Jeschek 2000, Taf. 73:73), Ptuja (Istenič rekonstruirana višina znaša 9,3 cm; pri skledi G222 je premer roba 1999, Tab. 27, grob 129,4). V Falvii Solvi je identična skleda najde- 22,6 cm, rekonstruirana višina pa 6,3 cm – obe skledi sta plitvi. na v jami 67 in je datirana na konec 3. in v prvo polovico 4. st. n. š. Skleda G446 je izdelana na lončarskem vretenu iz zelo fino pre- (Groh 1996, 145, Taf. 46, K193). Iz poznoantičnih kontekstov po- čiščene kremenove lončarske mase (LM037, R1), žgana oksidacij- znamo sklede s kratkim (toda različno preoblikovanim) zakrne- sko. Za posodo G222 makroskopska analiza ni izdelana. lim robom iz Brinjeve gore (Ciglenečki 2000, sl. 95: 4; sl. 96: 1–4 Pri časovnem opredeljevanju podvariante si lahko pomagamo le – tip 2), Gradca pri Prapretnem (Ciglenečki 2000, 69, 73, sl. 82: 5), z najdbami iz Mauterna (Gassner et al. 2000, Abb. 197; Groh/ Rifnika (Bolta 1981, T. 24: 68–73). V Cogetincih sta obe skledi naj- Sedlmayer 2002, 218, 220, Abb. 140, 791 - Schüssel mit Wandknick deni v kulturni plasti SE 129. 1), ki so datirane v pozno antiko. Obe skledi, najdeni v Cogetincih, izhajata iz polnila SE 156 jame SE 155 in plasti SE 129. S06b – V bistvu gre za različico podvariante S06a (z. k. E4B/C041 – G448; sl. 67, 69), le da je pri skledi G448 zakrneli rob zaobljen S07b – podvarianta kroglaste sklede z ostrim prehodom v spodnji in preoblikovan na zunanji strani. Prehod roba v spodnji krogla- del z visokim zakrnelim robom (z. k. E4C/C050 – G541; sl. 67, 69). sto oblikovani del je postopen. Dno ni ohranjeno. Premer roba Konveksno odebeljeni zaključek roba, pokončno elipsoidne oblike, ustja je 33,6 cm, rekonstruirana višina 7,2 cm – skleda je plitva. s široko plitvo kaneluro na zunanji strani je na notranji strani ja- Izdelana je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kreme- sno oddeljen od stene roba ustja. Na zunanji in notranji strani rob nove lončarske mase (LM033, R1), žgana je oksidacijsko. ostro prehaja v spodnji del posode. Dno ni ohranjeno. Premer roba Najdena je bila v polnilu stratigrafske enote SE156 jame SE 155. ustja je 35,6 cm, rekonstruirana višina 11,0 cm – skleda je plitva. Na lončarskem vretenu oblikovana skleda je izdelana iz fi- S06c – podvarianta kroglaste sklede z rahlo poševno postavlje- nozrnate kremenove lončarske mase (LM047, R4), žgana je nim zakrnelim robom ustja (z. š. E4B/C044 – G225; sl. 67, 69). Za- oksidacijsko. ključek zakrnelega roba skoraj oglate oblike je močno preobliko- Sklede s podobno oblikovanim zaključkom roba ustja (toda pole- van na notranji strani. Zakrneli rob na zunanji strani postopno, lipsoidne oblike) so najdene v stratigrafskih enotah SE 35, na notranji pa zaobljeno prehaja v kroglasti spodnji del posode. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 45 SE 129 in SE 113, ki so vse povezane z aktivnostmi, ki so potekale v Najdena je v polnilu kuriščne komore SE 126 – peč SE 125. Gre za objektu 3, v katerem je delovala peč (SE 126). zelo pogosto obliko sklede (pa tudi krožnika), razširjeno po vsem imperiju že od zgodnjerimskega obdobja naprej. S08a – podvrianta kroglaste sklede z visokim zakrnelim ro- bom ustja (z. k. E4D/C061 - G542; sl. 67, 69). Zaključek roba ustja S10 - podvarianta S10 ima izvihan skoraj horizontalni rob ustja pokončno elipsoidne oblike je konveksno odebeljen in preo- (z. k. E21A15; B/B020 – G242; sl. 67, 70). Oblikovno odstopa od blikovan na notranji strani, prehod roba ustja v spodnji del je ostalih skled, zlasti po oblikovanosti trupa. Zaobljen navzven iz- postopen. Dno ni ohranjeno. Premer roba ustja je 37,2 cm, re- vihani rob ustja ni več horizontalen in pravokoten glede na ste- konstruirana višina 11,0 cm – posoda je plitva. no posode, ampak je rahlo upognjen navzdol. Zgoraj ima lahko Na lončarskem vretenu izdelana skleda, žgana oksidacijsko, je plitvo kaneluro. Prehod ramena v spodnji elipsoidni del je zaob- oblikovana iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase (LM033, ljen (ni poudarjen). Premer roba ustja je 17,2 cm, rekonstrukcija ni R1) – iz iste lončarske mase je izdelanih še sedem skled. izdelana. Posoda je globoka. Skleda podvariante S08a je oblikovno podobna skledi G541 in iz- Nepopolno oksidacijsko žgana skleda je izdelana prostoročno z haja iz iste stratigrafske enote (polnila SE 35 jame SE 133). Obe dodelavo na lončarskem vretenu iz zelo finozrnate kremenove podvarianti smemo uvrstiti med izdelke, značilne le za cogetin- lončarske mase (LM037, R1). ško lončarsko delavnico. Je edini ohranjeni primerek. Najdena je bila v plasti SE 129. Sklede podobnih oblik (z zaobljenim prehodom iz ramena v tre- Varianta 3 – sklede različnih oblik (sl. 70) buh), najdene v Mauternu, datira Gassnerjeva v pozno 2. ali 3. st. Sklede, uvrščene v zadnjo skupin, se razlikujejo od skled variante 1 n. š. (Gassner et al. 2000, str. 215, sl. 183,4 – Knickwandschüssel 4 – in 2 predvsem oblikovno. Gre za zelo heterogeno skupino, v kateri G.9.71; G.9.73). Sklede, katerih rob ustja je skoraj horizontalen, pa bi že vsak posamični primerek lahko predstavljal svojo varianto. so najdene tudi v poznorimskih kontekstih Mauterna (npr. D.6.106; Zanje najdemo paralele na širšem območju Panonije in Norika. J.11.32 Gassner et al. 2000, str. 214, sl. 183,3 – Knickwandschüssel 3). Z ostalimi izdelki analiziranega keramičnega zbira jih povezuje- jo predvsem lončarske mase. Prav lončarske mase (iz katerih so S11a - skleda je elipsoidne oblike s zakrnelim robom (z. k. E0B/ izdelane sklede variante 3) dokazujejo, da ne moremo govori o C040 – G229; sl. 67, 70), ki je rahlo nagnjen navzven, in žlebom uvozu skled te variante z drugih področij rimskega imperija, kve- zgoraj. Dno ni ohranjeno. Premer roba ustja je 25,2 cm, rekon- čjemu o »spogledovanju » cogetinškega lončarja pri oblikovanju strukcija ni izdelana. Najdena je bila v plasti SE 129. skled variante 3 z oblikami, značilnimi za zgoraj omenjeno po- dročje. Morda je v cogetinški lončarski delavnici celo deloval do- S11b – za podvarianto sklede S11b je značilen kratek zakrnel rob ločen čas lončar, ki je bil dober poznavalec keramičnega reperto- ustja (z. k. E0A/C047 – G543; sl. 67, 68). Rob ustja je rahlo ode- arja, značilnega za konec 4. in začetek 5. st. v Noriku oz. Panoniji, beljen in na notranji strani preoblikovan. Zgornji del posode je ali pa je delal po naročilu. Iz istih lončarskih mas kakor sklede lahko razčlenjen z žlebovi (profiliran). Dno ni ohranjeno, premer variante 3 so namreč izdelane še druge oblike posod analizirane- roba ustja je 24,2 cm. Proporcionalnost ni določljiva. ga zbira, npr. lonci, vrči, pa tudi sklede drugih variant (npr. S02b, Skleda G543 je izdelana na lončarskem vretenu iz zelo fino pre- S04a, S03a, S03g, S06d itd.). Tako je npr. iz lončarske mase LM37 čiščene kremenove lončarske mase (LM15, R 1), žgana je reduk- (iz katere je izdelana skleda podvariante S10 in ki oblikovno naj- cijsko, v končni fazi v oksidacijski atmosferi. Kot zanimivost naj bolj izstopa), izdelanih še 41 posod. Tudi obe skledi podvariante navedemo, da so bile iz enake lončarske mase (in istega SE 35) iz- S11sta izdelani iz lončarskih mas LM15 in LM13, uvrščenih v recept delane še tri posode, in sicer dva lonca (G525, G512) in vrč (G573). R2, iz katerega je izdelana kar tretjina posod keramičnega zbira. Marsikdaj sta podvarianti skled S11a in S11b pripisani trinožnikom, vendar gre po mnenju Sedlmayerjeve za značilno južnonoriško Podvarianta S09 – skleda kroglaste oblike z enostavnim zaob- obliko sklede (Groh/Sedlmayer 2006a, 531, sl. 231; 2006b). Področje ljeno oblikovanim robom ustja (z. k. E4E/A007 – G373; sl. 67, 70). njene razprostranjenosti je omejeno na Norik z dvema močnima Rob je preoblikovan z zunanje in notranje strani. Dno ni ohranje- centroma – enim v severovzhodnem in drugim v jugovzhodnem no. Premer ustja je 17,0 cm, rekonstrukcija ni izdelana. Noriku (Stallhofen, Flavia Solva, Lassernberg). Tretji center se je Izdelana je iz zelo fino prečiščene kremenove lončaske mase izoblikoval na skrajnem jugovzhodu Norika z najdišči Betnava, (LM11 – R4), iz katere je izdelanih še 20 posod – med drugim 5 Jurišna vas, Brinjeva Gora nad Zrečami, Gradišče na Zbelovski gori loncev (med drugim lonec L04 – G506), trinožnik G244 podvari- (Ciglenečki 2000, 76, 83, sl. 91/23 – tip 2; datiran v pozno antiko). ante TR02b in skleda podvariante S04a (G214). Te močne vezi med jugovzhodnimi Alpami in severovzhodnono- riškim področjem kakor tudi Panonijo so bile vzpostavljene v času 70 Tipološka razvrstitev skled različnih variant 3. G373 G242 S09 S10 G229 G543 S11b S11a Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 46 periode 5 Mauterna (čas 270/280–360/370 n. š.) in so prisotne še dve skodeli. Po izrazitosti prehoda roba ustja v spodnji del poso-v času trajanja periode 6 (čas 370/380–450 n. š.). V Cogetincih je de imajo skodele: tekoč (koda A – 2 posodi), postopen (koda B – 5 skleda G543 najdena v polnilu SE 35 odpadne jame SE 133. posod), oster (koda C – 2 posodi) in zaobljen prehod (koda D – 1 posoda). Oblikovanost robov ustij je manj pestra kakor pri skle- Skodele dah. Skoraj enakovredno je zastopana zakrnela (6 skodel) in po- ševna (2 skodeli) oblika roba ustja. Le dve skodeli imata vertikal- Med nizkim posodjem so skodele na drugem mestu po zastopa- no oblikovan rob ustja (sl. 71, 72). nosti in predstavljajo 2% delež (10 skodel) keramičnega zbira. Ob upoštevanju proporcionalnega razmerja – višina posode/ Glede na geometrično oblikovanost ostenja so najpogostejše maksimalni premer roba ustja – se je pokazalo, da prevladujejo kroglaste skodele (4 skodele), sledijo jim konične (3 skodele), po- globoke skodele (4 primerki). Le tri lahko uvrstimo med plitve. Tri lelipsoidne oblike je le ena. Geometrično neopredeljeni sta ostali so ostale neopredeljene. 71 Skodele – variante, uspešnost rekonstrukcije, proporcionalnost, oblike robov ustij. Skodela delež rekonstrukcija proporcionalnost osnovna oblika roba ustja varianta skodele količinski % uspešna neuspešna plitva globoka nedoločljivo zakrnela poševna vertikalna konične 3 30 3 1 2 1 3 polelipsoidne 1 10 1 1 1 kroglaste 4 40 3 1 1 2 1 2 2 neopredeljene 2 20 1 1 1 2 72 Skodele – tipološki in tehnološki statistični podatki. te a stja a a like like oka a varian te a u i razred iran a višin e ob e ob etričn od rian od n n / glob stru jen t va stja / rob a je lika a p ov eks ov eks rob aka LM avost reh d od d litva ran lika geom ob kataloška številka SE p kod osn in p osn in p velikostn 2r u rekon višin oh ozn recep zrn ob žgan geo 19 376 126 B C19B/C049 SK01 C049 globoka 4 32,5 15,8 15 LM024 4 2 3 4 559 35 C C19C/C042 SK02b C042 plitva 15 4,8 4 LM034 1 1 2a 4 556 35 C C19C/C051 SK02a C051 globoka 4 37 14,5 8,7 LM017 4 1 3 4 geo 22 462 156 D C22D/C045 SK03 C045 plitva 3 22 7,8 3,7 LM040 2 1 3 1 geo 4 342 232, 233 A C4A/C056 SK04 C056 globoka 3 22,6 9,5 5,6 LM047 4 2 3 4 632 184 B C4B/C041 SK05a C041 4 33,2 5,6 LM039 2 1 3 1 558 35 B C4B/K128 SK05b K128 globoka 4 33,8 13 4,2 LM012 2 1 3 1 557 35 B C4B/K128 SK05b K128 plitva 4 33,8 12 5,8 LM038 4 1 3 1 geo nedoločljivo 555 35 A C0A/H117 SK06 H117 4 30 3,3 LM024 4 2 3 4 11 34 B C0B/H099 SK07 H099 0 0 1,5 LM042 1 1 3 1 73 Skodele – tipološka razvrstitev. Varianta 1 - konične skodele G376 G556 SK02a G559 SK01 SK02b postopen (B) prehod v spodnji del oster (C) prehod v spodnji del Varianta 2 - polelipsoidne skodele G462 SK03 zaobljen (D) prehod v spodnji del Varianta 3 - kroglaste skodele G342 G632 G558 SK04 SK05a SK05b tekoč (A) prehod v spodnji del postopen (B) prehod v spodnji del Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 47 Po velikosti premerov robov ustij ima kar šest skodel premere površini roba so pogosti žlebovi. Oblika je pogosta v poznorim- med 30 in 40 cm, dve med 20 in 30 cm in le ena pod 20 cm (sl. 72). skih kontekstih. V Cogetincih je obravnavana skodela najdena v Ena je ostala neopredeljena. polnilu SE 35 in predstavlja edini primerek v analiziranem kera- Poskus tipološke razporeditve skodel je izdelan po principu mičnem zbiru najdišča. Na področju Slovenije je npr. v Veleniku skled. Razvrščene so na variante (upoštevana je geometrična najdena posoda s poševnim trikotno odebeljenim kratkim ro- oblika spodnjega dela skodele in prehod roba ustja v spodnji del) bom med naselbinskimi najdbami, datiranimi v 3. in 4. stoletje in podvariante (upoštevana je oblikovanost robov ustij) (sl. 73). (Pahič 1978, 199, T. 13:9). Dve podobni skodeli/skledi sta najdeni v najdišču Tinje med keramičnim zbirom keramike hiše 4, kate- Varianta 1 - konična oblika skodel (sl. 73) ro Ciglenečki časovno postavlja v pozno antiko (Ciglenečki 2000, Konične skodele predstavljajo 23% delež (3) vseh skodel. Skupen 140, T. 27, 10, 11). V avstrijskem delu Podonavja v Mauternu je bila jim je spodnji konično oblikovani del, razlikujejo pa se po izrazi- podobna skodela najdena v ruševinah poznorimske lončarske tosti prehoda (zastopani sta varianti s postopnim – koda B in z peči (Gassner et al. 2000, Abb. 198). ostrim prehodom – koda C) kakor tudi oblikovanosti robov ustij (imajo le zakrnel rob ustja – koda C) (sl. 71–73). Varianta 2 - polelipsoidna oblika skodel SK03 – podvarinata skodele polelipsoidne oblike s zakrnelim ro- SK01 – podvarianta konične skodele z visokim zakrnelim robom bom ustja. Zakrneli rob ustja je postavljen rahlo poševno (z. k. ustja, ki tekoče prehaja v spodnji del posode (z. k. C19B/C049 – C22D/C045 – G462; sl. 72, 73). Zaključek roba je skoraj oglate obli- G376; sl. 72, 73). Zaključek roba ustja je pokončno elipsoidne obli- ke, s plitvo kaneluro na zunanji strani, je močno preoblikovan na ke, s široko kaneluro na zunanji strani. Dno ni ohranjeno. Premer notranji strani in postopno prehaja (na zunanji in notranji stra- roba ustja je 32,5 cm, rekonstruirana višina 15,8 cm – skodela je ni) v polelipsoidni spodnji del posode. Dno ni ohranjeno. Pre- globoka. mer roba ustja je 22,0 cm, rekonstruirana višina 7,8 cm – skleda Izdelana je na lončarskem vretenu iz finozrnate kremenove lon- je plitva. čarske mase (LM024, R4), žgana je oksidacijsko, v končni fazi v re- Izdelana je na vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lončar- dukcijski atmosferi. ske mase (LM040, R2), žgana oksidacijsko. Skodela je bila najdena v polnilu SE 156 jame SE 155. Podobno obli- SK02a – podvarianta konične skodele z visokim zakrnelim ro- kovane zaključke robov ustij imajo tudi sklede, ki so najdene v Slo- bom ustja (z. k. C19C/C0651 – G556; sl. 72, 73). Konveksni zaklju- veniji v poznorimskih kontekstih na najdišču Tinje (Ciglenečki 2000, ček vertikalnega roba ustja ima kaneluro na zunanji strani in T. 29:4), Brengova (Janežič, v tisku) in Cogetincih v SE 129 (skleda ostro prehaja v spodnji del posode. Dno ni ohranjeno. Premer G225). V avstrijskih najdiščih tako oblikovani zaključki robov ustij na roba ustja je 37,0 cm, rekonstruirana višina pa 14,5 cm – skode- posodah iz poznorimskih kontekstov za zdaj niso znani. la je globoka. Obe skodeli G376 in G556 sta si podobni po oblikovanosti zaključ- Varianta 3 - kroglasta oblika skodel ka roba ustja. Izdelani sta na lončarskem vretenu in žgani oksi- SK04 – podvarianta kroglaste skodele s zakrnelim robom ustja dacijsko z redukcijsko atmosfero v končni fazi, vendar je pri izde- (z. k. C4A/C056 – G342; sl. 72, 73). Zakrnel kroglasto odebeljen, lavi posod uporabljena različna lončarska masa. Skodela G376 je vertikalno postavljen rob ustja je preoblikovan na zunanji strani izdelana iz finozrnate (LM024, R4), G556 pa iz zelo fino prečiščene in tekoče prehaja v spodnje kroglasto oblikovano ostenje. Dno ni (LM017, R4) kremenove lončarske mase. ohranjeno. Premer roba ustja skodele je 22,6 cm, rekonstruirana Zaključek roba s kaneluro na zunanji strani se pojavlja tako na višina 9,5 cm – skodela je globoka. koničnih skodelah kakor tudi skledah kroglastih in elipsoidnih oblik, ki so najdene v polnilih SE 35, SE 113, SE 126 in plasti SE 129 SK05a - podvarianta kroglaste skodele (z. k. C4B/C041 – G632; in so posredno povezane z delovanjem lončarske peči v objektu sl. 62, 63) z zakrnelim, vertikalno postavljenim robom ustja oble 3 – v bistvu gre za ponesrečene izdelke, ki so nastajali ob žganju oblike. Rob ustja je preoblikovan na notranji strani in posto- lončenine v peči. pno prehaja v kroglasto oblikovan spodnji del. Dno ni ohranje- no. Premer roba ustja je 33,2 cm – višina in proporcionalnost ni- SK02b – podvarianta konične skodele z zelo nizim, odebeljnim, sta določljiva. zaobljeno oblikovanim robom ustja. Rob ustja ostro prehaja v Izdelana je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kreme- spodnji konični del (z. k. C19/C042 – G559; sl. 72, 73). Dno ni ohra- nove lončarske mase (LM039, R1), žgana je oksidacijsko. Najdena njeno. Premer roba ustja je 15,0 cm, rekonstruirana višina 4,8 cm je v polnilu SE 184 jame SE 183 v objektu 3. – skodela je plitva. Izdelana je iz najpogostejše lončarske mase LM034, iz katere je SK05b - podvarianta kroglaste skodele z vertikalno obliko roba izdelanih kar 90 posod – gre za zelo fino prečiščeno kremenovo ustja (z. k. C4B/K128 – G558, G577; sl. 72, 73). Konveksno odebe- lončarsko maso. Žgana je oksidacijsko, pri čemer je v končni fazi ljen zaključek roba ustja bolj oble, pokončno elipsoidne oblike je vzpostavljena redukcijska atmosfera. Je edina izmed skodel, ki je preoblikovan na notranji strani. Obe skodeli sta najdeni v polnilu izdelana prostoročno z dodelavo na lončarskem vretenu. SE 35 jame SE 133. Nobena nima ohranjenega dna. Obe imata pre- Tipološko sodi v skupino skodel in skled s krajšim zgornjim de- mer roba ustja 33,8 cm. Rekonstruirana višina globoke skode- lom posode (zakrneli rob je zelo nizek). Kroglasto ali konično le G558 je 13,0 cm, medtem ko glede na proporcionalno razmerje oblikovan trup je močno potegnjen proti oddeljeni stojni površi- uvrščamo drugo skodelo (G577) med plitve oblike, njena višina pa ni. Rob ustja je lahko vertikalen ali potegnjen navznoter in eno- znaša 12,0 cm. stavno zaobljeno preoblikovan ali rahlo odebeljen. Na zunanji Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 48 Izdelani sta iz zelo fino prečiščene kremenove lončarske mase Med krožniki lahko glede na geometrično oblikovanost spodnje- (LM012, R2 – skodela G558 in LM038, R4 – skodela G557). Obe sta ga dela ločimo dve varianti: varianta 1 – krožnik polelipsoidne žgani oksidacijsko. (7 krožnikov) in varianta 2 - krožnik kroglaste oblike (2 krožnika). V Cogetincih se pojavljajo podobni zaključki robov ustij (pokonč- Zaradi skromne ohranjenosti dvema fragmentoma ni mogoče no elipsoidne oblike) na skledah z elipsoidno oblikovanim spo- določiti geometrične oblikovanosti spodnjega dela (sl. 74 – G34, dnjim delom variante 1, ki so bile najdene, prav tako kot skodeli G439). Po izrazitosti prehoda roba ustja v spodnji del ima 8 kro- G558 in G557, v objektu 3. žnikov tekoč prehod (koda A), enkrat pa zaobljen (koda D) pre- hod. Pri dveh (G34, G439) prehod v spodnji del ni ohranjen, ven- Krožnik dar bi ju glede na oblikovanost roba ustja in njunega premera lahko prišteli h krožnikom. Prevladuje poševna oblika roba ustja Opozoriti moramo na težave, s katerimi smo se soočili pri tipolo- (11-krat), po enkrat pa sta navzoča zakrnel rob ustja (G207) in ški opredelitvi krožnika in pladnja. enostavna oblika roba ustja (G34) (sl. 75). Pri razmejevanju krožnika od pladnja nekateri avtorji upošte- Iz sl. 64 je razvidno, da prevladujejo plitvi krožniki (6). Dva sta vajo proporcionalno razmerje višina posode/maksimalni pre- globoka. Na splošno se zdi, da gre pri polelipsoidnih oblikah bolj mer odprtine (Horvat 1999, 170 – odprtina je enaka 5-kratni vi- za plitve, pri kroglastih pa za globoke oblike krožnikov. šini posode; Istenič 1999, 35 - višina ne presega 1/3 in ni manjša Velikost premera roba ustja se giblje med 26,8 in 40 cm. Rav- od 1/7 širine roba ustja, Paunier/Luginbühl 2004, 206). Spet drugi no pri premerih robov ustij se pokaže grupiranje krožnikov v dve postavljajo mejo med krožniki in pladnji pri 30 cm premera. Pri skupini: na skupino krožnikv do 30cm in skupino od 30 do 40 cm. sodobnih jedilnih servisih ima globok krožnik premer 24 cm (za Mogoče bi skupino krožnikov s premerom med 30 in 40 cm mo- serviranje npr. juhe), plitev krožnik za serviranje jedi pa premer rali uvrstili že med pladnje. 24 cm, desertni krožniki pa imajo premer med 15 in 19 cm, med- tem ko za moderne pladnje velja, da imajo premer 30, 33, 38, 42 cm Varianta 1 – krožniki polelipsoidne oblike (Hoffmann et al. 1990, 154). Oblikovno izstopa le krožnik G207, ki se razlikuje od ostalih kro- Pri definiranju cogetinških krožnikov je bil upoštevan kriterij, žnikov te skupine po zaobljenem prehodu in zakrneli obliki roba da je maksimalni premer odprtine enak 5-kratni višini krožnika. ustja. Vsi ostali krožniki imajo poševno oblikovan rob in tekoč Pri pladnju pa naj bi bila višina enaka ali manjša od 1/10 preme- prehod. ra (Horvat 1999, 170). Variante, ki so dobljene z upoštevanjem teh razmerij, so predstavljene na sl. 66 (krožniki) in sl. 79 (pladnji). KR01 – podvarianta krožnika polelipsoidne oblike s tekočim Dobljeni rezultat je le delno zadovoljiv. Večina avtorjev se izogne prehodom v spodnji del in z nizkim poševnim robom (z. k. B22A/ problemu na ta način, da obeh oblik posod tipološko enostavno H103 – G203–206, G343, G438; sl. 75, 76) – konveksni zaključek ne obravnava ločeno, ampak skupaj - kot krožnik/pladenj. roba pokončno elipsoidne oblike je na notranji strani jasno iz- vlečen navzven in močno oddeljen od stene. Na zunanji strani ni 74 Krožniki – variante, uspešnost rekonstrukcije, proporcionalnost, oblike roba ustja. Krožnik delež rekonstrukcije proporcionalnost osnovna oblika roba ustja varianta osnovne oblike količinski uspešna neuspešna plitva globoka nedoločljivo zakrnela poševna direktni rob polelipsoidna 7 3 4 6 1 1 6 kroglaste 2 1 1 1 1 2 neopredeljene 2 1 1 1 1 1 1 75 Krožniki – tipološki in tehnološki statistični podatki. a te te like like ok a rian i razred kcija a višin e ob e ob stja / stja od n n stru jen t a varian ov e je eks va ov eks u a u stja/rob aka LM avost reh d d litek / glob ran lika kataloška številka SE p kod osn in osn in rob p velikostn 2r u rekon višin oh ozn recep zrn ob žgan 206 129 A B22A/H103 KR01 H613/103 plitek 4 34,2 3,7 LM018 4 1 3 4 203 129/4 A B22A/H103 KR01 H613/103 plitek 4 38 2,5 LM047 4 2 3 1 204 129/4 A B22A/H103 KR01 H613/103 plitek 4 37,8 3,3 LM047 4 2 3 5 438 156 A B22A/H103 KR01 H613/103 plitek 4 33 5,2 2,8 LM033 1 1 3 1 205 129/4 A B22A/H103 KR01 H613/103 plitek 3 26,8 2,8 LM048 1 2 3 1 343 232, 233 A B22A/H103 KR01 H613/103 globok 3 27,8 9,5 3,5 LM024 4 2 3 7 207 129/4 D B22D/C061 KR02 C67/061 plitek 4 37,4 5,3 3,5 LM048 1 2 3 1 645 113 A B4A/H112 KR03 H214/112 globok 4 32,2 9,8 4,2 LM024 4 2 3 4 84 132 A B4A/H112 KR03 H214/112 3,2 LM024 4 2 3 4 34 36 B22A/A108 A67/008 5 41,8 2,5 LM048 1 2 3 7 439 156 BYB/H109 H6147109 plitek 3 36,8 4,2 1,9 LM034 1 1 3 0 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 49 preoblikovan. Pri treh krožnikih se na zunanji površini zaključka Dno ni ohranjeno. Premer roba ustja je določljiv le pri krožni-roba oziroma tik pod njim pogosto nahaja plitva kanelura (G204, ku G645 in znaša 32,2 cm, rekonstruirana višina pa 9,8 cm – kro- G205) ali žleb (G438). Noben krožnik nima ohranjenega dna. Pre- žnik je globok. Oba krožnika sta izdelana na lončarskem vrete- mer roba ustja se giblje med 26,8 in 37,8 cm, vendar ima pet krožni- nu iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM024, R4) in žga- kov premer med 33 in 38 cm in le dva pod 30 cm (26,8 oz. 27,8 cm) – na redukcijsko. šest krožnikov je plitvih in en globok (sl. 75). Različica krožnika z visokim poševnim robom (G554, G240) ima Vsi krožniki so izdelani na lončarskem vretenu. Za izdelavo je lahko konveksni zaključek roba preoblikovan tudi na zunanji lončar uporabil tri različne kremenove lončarske mase fine zr- strani (G240). Prehod roba v spodnji del je tekoč. Dno ni ohra- navosti (LM047, LM048, LM024). Za dva krožnika je makroskop- njeno. Premer roba ustja je 34,0 cm (G554) oz. 39,5 cm (G240) – v ska analiza pokazala zelo fino prečiščeno lončarsko maso (LM018, primerjavi s krožniki polelipsoidne oblike je bolj verjetno, da gre LM033). Po žganju izstopata krožnika G206 in G343. Prvi je žgan za globoke oblike. oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko, drugi pa nepopolno oksi- V bližnji Brengovi je najden krožnik podobne oblike v SE 480 dacijsko. Ostali krožniki so žgani oksidacijsko. (Janežič, v tisku). Gassnerjeva uvršča podobne krožnike (toda z Omeniti moramo, da so v pozni antiki krožniki z odebeljenim ro- glajenim okrasom) med oblike globokih krožnikov z odebeljenim bom v različnih različicah običajni v srednjem Podonavju, vzho- robom, tj. oblike, ki jih srečamo v različnih poznorimskih slojih dno in zahodno od Mauterna – zlasti v periodah 5–7 Mauterna Mauterna (Gassner et al. 2000, 225, D.6.101 - Tiefe Teller mit ver- (Groh/Sedlmayer 2002, 235, Abb. 144; 5–7 perioda Mauterna dicktem Rand - krožnik G645, G206). Oblika je v glazirani izvedbi – 270/280–480/450 n. š.), kar bi potrjevalo tudi našo datacijo ali z glajenim okrasom znana tudi iz poznorimske lončarske peči krožnika. Mautern 1965 (Gassner et al. 2000, 237, Abb. 198). Groh in Sedl- mayerjeva jih uvrščata med krožnike z odebeljenim robom oz. KR02 - podvarianta krožnika polelipsoidne oblike z nizkim za- krožnike z odebeljenim robom in žlebovi na zunanji površini (v krnelim robom (z. k. B22D/C061 – G207; sl. 75, 76). Zaključek roba glazirani in glajeni obliki), časovno pa jih postavljata v 4./5. st. bolj oble pokončno elipsoidne oblike je rahlo preoblikovan na no- n. š. (Groh/Sedlmayer 2002, 235, Abb. 144, 728, 814; Abb. 145, 434, tranji strani. Rob na zunanji in notranji strani zaobljeno prehaja 1088 – glej tudi opombo 650). v spodnji del. Dno ni ohranjeno. Premer roba ustja je 37,4 cm, re- konstruirana višina 5,3 cm – posoda je plitva. Pladnji Za oksidacijsko žgan, na lončarskem vretenu izdelan krožnik je lončar uporabil finozrnato kremenovo lončarsko maso. O razmejitvi pladnja od krožnika je bilo nekaj povedano že pri Zakrnel rob ustja s pokončno elipsoidno oblikovanim zaključk- krožniku. Po francoski klasifikaciji uvrščamo med pladnje tiste om, kakršen je ugotovljen na krožniku G207, je opažen le še na oblike posod, pri katerih je višina posode enaka ali manjša od skledi G214 (sl. 68) in gre, kot je bilo že omenjeno, verjetno za lo- 1/10 odprtine posode (Horvat 1999, 170). kalno različico, zato si pri iskanju časovnih opor ne moremo veli- Med cogetinškimi primerki lahko pladnjem pripišemo šest fra- ko pomagati. Obe posodi izhajata iz plasti SE 129. gmentov, pri čemer je uvrstitev fragmenta roba ustja G201 med pladnje zaradi fragmentarne ohranjenosti vprašljiva. Varianta 2 – kroglasta oblika krožnikov Geometrična opredelitev spodnjega dela zelo nizkih (plitvih) odpr- KR03 – podvarianta kroglaste oblike krožnika z nizkim pošev- tih posod, kot npr. pladnjev, je težko izvedljiva, zato je najbolje, da nim robom (z. k. B4A/H112 – G645, G84; sl. 75, 76). Konveksen za- oblike posod z enostavnim konveksnim obrisom, ki se ne ujema- ključek roba je na notranji strani močno izvlečen, deloma stanj- jo najbolje z geometričnimi telesi, pripišemo spodnjemu horizon- šan (»kljunasto«) in jasno oddeljen od stene. Oba krožnika G645 talnemu polelipsoidu oz. spodnjemu krogelnemu odseku (Horvat in G84 (z nizkim robom) imata na prehodu zaključka roba v po- 1999, 82, 83). Tipološko opredeljivi pladnji iz Cogetincev so uvrščeni ševni del ozko kaneluro (G645) oz. grebenček (G84). Prehod k polelipsoidni obliki s tekočim prehodom (koda A) v spodnji del oz. roba v spodnji del posode je na notranji in zunanji strani tekoč. obliki s (sl. 77, 78). Vsi imajo poševno oblikovan rob ustja. 76 Krožniki – tipološka razvrstitev. Varianta 1 - krožnik polelipsoidne oblike G206 KR01 G207 KR02 Varianta 2 - krožnik kroglaste oblike G645 KR03 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 50 Med izdelki cogetinškega lončarja so zastopani tako plitvi pla-so izdelane tudi sklede (G227, G209) in krožniki (G205, G343, G645, dnji variante 1 (PL01 - G200, G202) kakor globoki variante 2 (PL02 - G84) z enako oblikovanim zaključkom poševnega roba, kar je G33, G554, G246) (sl. 78, 79). Pri plitvih rob ustja skoraj (direktno) dokaz, da je lončar iz iste lončarske mase (torej LM024 in LM048) neopazno prehaja v izredno plitev spodnji del oz. dno, medtem izdelal oblikovno različne tipe posod. Žgana sta oksidacijsko ko je pri globlji varianti ta razdalja med prehodom roba ustja v (G202) oz. nepopolno oksidacijsko (G200). spodnji del in dnom posode višja. Višji pa je tudi sam rob ustja. Pladnja G200 in G33 sta uvrščena glede na premer roba ustja v PL02 – podvarianta pladnja z visokim poševnim robom in oblim velikostni razred 5 (s premerom nad 40 cm), ostali štirje pa v ve- prehodom v spodnji del (z. k. A22DH16 - G33, G240, G554; sl. 78, likostni razred 4 s premerom med 30 in 40 cm (G201, G202, G554, 79). Konveksni zaključek poševnega roba je enako oblikovan ka- G240) (sl. 78). kor pri podvarianti PL01. Varianti se razlikujeta le po višini roba Vsi imajo poševno oblikovan rob ustja . Nekateri imajo na za- in obliki prehoda v spodnji del. Rob pri podvarianti PL02 je višji, ključku roba ustja ali tik pod njim vrezan žleb ali kaneluro. nagnjen rahlo navzven (G033) ali pa skoraj vertikalen (G240). Vsi trije pladnji so globoki, razlikujejo se le po velikosti premera (sl. Varianta 1 - pladnji polelipsoidne oblike 78). Izstopa pladenj G33, ki ima premer 45 cm, ostala dva pa pod Po obliki robov ustij jih delimo v dve podvarianti: PL01 z nizkim 40 cm. poševnim robom in tekočim prehodom v spodnji del (G200, G202) Izdelani so na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene (LM039 in PL02 z visokim poševnim robom in oblim prehodom v spodnji – G33 in LM016 – G240) in fino zrnate kremenove lončarske mase del (G33, G240, G554). (LM047 – G554). Dva sta žgana oksidacijsko v končni fazi v reduk- cijski atmosferi (G33, G554), pladenj G240 pa je žgan nepopolno PL01 - Podvarianta pladnja polelipsoidne oblike z nizkim po- oksidacijsko. ševnim robom in tekočim prehodom v spodnji del (z. k. A22AH16 Konveksni zaključek poševnega roba ustja, ki je na notranji stra- - G200, G202; sl. 78, 79). Konveksni zaključek roba je na notranji ni posode izvlečen, stanjšan (»kljunasto«) in močno oddeljen od strani jasno izvlečen navzven, deloma stanjšan (»kljunasto«) in stene, je s tipološkega vidika zanimiv zato, ker se pogosto poja- močno oddeljen od stene. Pladenj G200 ima na zunanji površini vlja na skledah, skodelah in krožnikih najdenih večinoma v plasti zaključka roba in tik pod njim široko kaneluro (pladenj G202 nima SE 129. Le pladenj G33 je bil najden v polnilu SE 36 jame SE 127. kanelur). Pri obeh je ohranjen prehod stene v dno, tako da rekon- strukcija višine ni problematična (sl. 78, 79) – uvrščena sta med Trinožniki nizke oblike. Premer roba ustja je 30,8 (G200) oz. 41,6 cm (G202). Pladnja G200 in G202 sta izdelana iz finozrnate kremenove lon- Značilna vrsta lončarskih izdelkov cogetinške lončarske delavni- čarske mase LM024 oz. LM048, to je iz lončarskih mas, iz katerih ce so tudi trinožniki. Pri devetih fragmentih gre za ostanke robov 77 Pladnji – variante, uspešnost rekonstrukcije proporcionalnost, oblika roba ustja. Pladenj delež rekonstrukcije proporcionalnost osnovna oblika roba ustja variacija količinski uspešna neuspešna plitva globoka nedoločljivo poševna polelipsoidne 6 4 2 2 3 1 6 78 Pladnji – tipološki in tehnološki statistični podatki. a te te like like ok a rian i razred kcija a višin e ob e ob stja / stja od n n stru jen t a varian ov e je eks va ov eks u a u stja/rob aka LM avost reh d d litek / glob ran lika kataloška številka SE p kod osn in osn in rob p velikostn 2r u rekon višin oh ozn recep zrn ob žgan 201 129/4 A A22A/H103 PL01 H103 4 37,6 2,5 LM023 2 2 3 4 200 129/4 A A22A/H116 PL01 H116 plitek 5 41,6 4,8 4,1 LM024 4 2 3 7 202 129/c-4 A A22A/H116 PL01 H116 plitek 4 30,8 4,4 3,5 LM048 1 2 3 1 33 36 A A22A/H116 PL02 H116 globok 5 45 6,8 6,4 LM039 2 1 3 4 554 35 A A22A/H112 PL02 H112 globok 4 34 13,1 4,3 LM047 4 2 3 4 240 129 A A22A/H112 PL02 H112 globok 4 39,5 4,4 LM016 1 1 3 7 79 Pladnji – tipološka razvrstitev. Varianta 1 - polelipsoidni pladnji G200 PL01 G33 PL02 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 51 ustij z ostenji (G243–246, G10, G463), dna z ostenji (G569, G571) oz. neizrazitosti oz. zaobljenosti prehoda v spodnji del posode in fragmente nog (G572) in le v enem primeru je trinožnik ohranjen postopnosti prehoda roba ustja v ostenje tako oblikovanih reci- v celoti (G377). Med ostanki robov ustij z ostenji ni nobenega, ki pientov trinožnikov ne moremo oblikovno povezati s t. i. »Knick- bi se neposredno navezoval na spodnji del ostenja z dnom oz. wandschüssel« (sklede s poudarjenim prehodom v spodnji del), ostanki nog. Pri vseh fragmentih gre torej bolj za domnevo (na ampak bi jih s tipološkega vidika smeli navezazi na podobno podlagi analogij drugih najdišč), da ti zgornji deli recipienta res oblikovane poznoantične skodele in sklede s konca 4. in 5. stole- pripadajo trinožnikom. Med trinožniki bi morali oblikovno razli- tja (Stuppner 2011, 326). kovati med takimi, katerih recipient ima obliko skodele oz. skle- Od skupno desetih fragmentov je uspela delna rekonstrukcija v de (Pahič 1980, op. 103). risbi pri treh trinožnikih (G245, G246, G463). Le trinožnik G377 je Odločilnega pomena pri klasifikaciji trinožnikov (poleg nog) je ohranjen v celoti. Pri tipološki klasifikaciji recipientov je upora- geometrična oblikovanost recipienta, prehod zgornjega dela v bljen višinski indeks glede na premer odprtine roba ustja. Do- spodnji del in oblikovanost roba ustja. Ob upoštevanju geome- bljeni rezultati kažejo, da imajo štirje trinožniki skledasto (G377, trične oblikovanosti ostenja so cogetinški trinožniki razvršče- G245, G246, G463) obliko recipienta, oni z recipientom v obliki ni v tri variante. Rob ustja je povečini horizontalen (koda F – 5 skodele (G243, G244, G10) pa so zastopani s tremi primerki. trinožnikov), le v dveh primerih se pojavlja enostavna zaoblje- Po velikosti premerov robov ustij imajo trinožniki s skledastim na oblika roba ustja (koda B). Glede na ostenje posode rob ustja recipientom premer roba ustja med 19,4 in 23,5 cm, medtem ko ne stoji več pravokotno, ampak pod topim kotom. Prav zaradi 80 Trinožniki – variante, uspešnost rekonstrukcije, oblika recipienta, rob ustja. Trinožnik delež rekonstrukcija oblika recipient osnovna oblika roba ustja varianta količinski % uspešna neuspešna skleda skodela nedoločljivo horizontalni enostaven zaobljen polelipsoidne / cilindrične 3 30 1 2 1 2 2 1 polelipsoidne / hiperboloidne 1 10 1 1 1 polelipsoidne / konične 3 30 1 2 2 1 2 1 nedoločljiva 3 30 3 3 81 Trinožniki – tipološki in tehnološki statistični podatki keramičnega zbira. ta a te stja a te like like ien e rian a a u a višin iran e ob e ob a n osod n n n a jen stru t a varian ov a p a je eks va ov a d eks d eks rob stja n aka LM d lika recip d d ran avost lika kataloška številka SE kod osn in osn ob kod in in 2r u 2r d višin oh rekon višin ozn recep zrn ob žgan 463 156 F;22O;B/F084 TR01 skodela F410/084 19,4 3,6 9,8 LM019 2 1 3 4 10 34 F;22T;B/F091 TR02a skodela F415/091 15,9 2,4 LM034 1 1 3 0 244 129/b-4 F;22T;B/B018 TR02b skodela B23/018 15,6 2,8 LM011 4 1 3 4 245 129/4 F;22T;B/F091 TR02c skleda F415/091 23,5 3,7 LM018 4 1 3 4 246 129/a-4 F;22T;B/F091 TR02c skleda F415/091 19,4 2,8 LM017 4 1 3 4 377 126/6 F;25N;B/F091 TR03a skleda A/A1/A1/L A01 F415/091 20,3 8,2 8,7 LM018 4 1 3 4 243 129/4 F;25N;B/B018 TR03b skodela B23/018 16,4 2,5 LM024 4 2 3 4 569 35 TR00 dno z ostenjem A/A1/A4/L A03 3,0×7,2 LM024 4 2 2a 4 283 35 TR00 dno z ostenjem LM050 4 2 3 4 572 35 TR00 noga 3,2×5,4 LM038 4 1 3 1 82 Trinožniki – tipološka razvrstitev. Polelipsoidno / hiperboloidne oblike Polelipsoidno / konične oblike G463 G245 TR02 TR01 Polelipsoidno / cilindrične oblike G377 TR03 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 52 imajo trinožniki s recipientom v obliki skodele manjši premer Varianta 3 - trinožniki elipsoidno cilindrične oblike roba ustja – od 15,6 do 16,4 cm (sl. 81). TR03a - podvarianta s horizontalnim robom ustja (z. k. F;25N;B/ Tipološka analiza je pokazala, da jih lahko oblikovno razvrstimo F091 – G377; sl. 81, 82). Recipient skledaste polelipsoidno cilin- na tri variante, in sicer: polelipsoidno-hiperboloidne (varianta 1 drične oblike ima horizontalno oblikovan rob ustja s kaneluro – 1 trinožnik), polelipsoidno-konične (varianta 2 – 3 trinožniki) in (oz. ležiščem za pokrov) na zgornji strani. Na spodnjem delu je polelipsoidno-cilindrične (varianta 3 – 2 trinožnika) (sl. 82). rob preoblikovan in postopno (pod topim kotom) prehaja v oste- nje recipienta. Prehod cilindričnega v polelipsoidni del recipi- Varianta 1 - trinožnik elipsoidno-hiperboloidne oblike enta je zaobljen. Na notranji površini ostenje z rahlo stopnico TR01 - (z. k. F;22O;B/F084 – G463; sl. 81, 82) - recipient podva- prehaja v 6,2 cm široko ravno dno. Premer roba ustja je 20,3 cm, riante skledaste polelipsoidno-hiperboloidne oblike trinožnika višina 8,7 cm – skleda recipienta je globoka. se zaključuje s horizontalno oblikovanim robom ustja s kaneluro Izdelan je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kreme- (oz. ležiščem za pokrov) na zgornji strani. Trinožnik, žgan v konč- nove lončarske mase (LM018 – R4), žgan oksidacijsko, v končni ni fazi v redukcijski atmosferi, je izdelan na lončarskem vretenu fazi v redukcijski atmosferi. iz zelo fino prečiščene kremenove lončarske mase (LM019 - R2, kemična analiza KEC5). TR03b - podvarianta z navzven izvihanim robom ustja (z. k. Ustrezna paralela za trinožnik ni najdena, tako da ga lahko dati- F;25N;B/F091 – G243; sl. 81, 82). Rob ustja je zaobljeno preobliko- ramo le posredno na podlagi radiokarbonske analize oglja, vze- van in potegnjen rahlo poševno navzven. Ohranjen je le zgornji tega iz polnila SE 156 jame SE 155 (iz katere izhaja tudi obravna- cilindrično oblikovani del recipienta, ki je nažlebljen (ohranjen le vani trinožnik) na konec 4. in začetek 5. st. en žleb). Premer roba ustja je 16,4 cm – gre za globoko obliko sko- dele. Za izdelavo na lončarskem vretenu izdelanega trinožnika Varianta 2 - trinožnik polelipsoidno-konične oblike je lončar uporabil finozrnato kremenovo lončarsko maso LM024 TR02a,b - podvarianti s horizontalnim, relativno kratkim robom (R4). Žgan je oksidacijsko z redukcijsko atmosfero v končni fazi. ustja (z. k. F;22T;B/F091 – G244–246, G10; sl. 81, 82). Recipient tri- Podvarianti G377 in G243 ustrezata v tipološkem smislu poznim nožnikov variante 2 polelipsoidno/konične oblike ima recipient oblikam skled oz. skodel z gladkim ali pogosto nažlebljenim ali skledaste (G245, G246) ali skodelaste (G244, G10) oblike in se za- »narebrenim« zgornjim delom vse do roba ustja in neizrazitim ključuje s kratkim horizontalnim robom ustja, katerega zaključek bolj zaobljenim prehodom zgornjega v spodnji del recipienta. roba je preoblikovan. Stena recipienta ima lahko ima le en (G245) Pahič uvršča podobno oblikovane skodele oz. sklede trinožnikov ali pa več (G244, G246) žlebov. Trinožniki s skledasto oblikovanim z oblim trupom ter pogosto z nažlebljenim obodom trupa vse do recipientom imajo premer roba med 19,4 in 23,5 cm, skodelasta roba in različno oblikovanim razširjenim robom ustja v svojo dru- oblika pa med 15,6 in 15,9 cm (sl. 81). go skupino trinožnikov, katero časovno postavlja v 3–4. st. n. š. Vsi štirje trinožniki so izdelani na lončarskem vretenu iz različnih (Pahič 1978, 204, 205). Groh datira podobne sklede v Flavii Solvi zelo fino prečiščenih kremenovih lončarskih mas (LM017, LM018, v čas od 278 do sredine 4 st. n. š. (Groh 1996, 145, T. 47, 204). Tudi LM011, LM034). Žgani so oksidacijsko z redukcijsko atmosfero v Hudeczek uvršča te variante trinožnikov v Flavii Solvi med po- končni fazi. Izjemo predstavlja le trinožnik G10, ki je bil ponovno znorimske keramične oblike (Hudeczek/Hinker 2008, 285). prežgan, zato način žganja ni definiran. Opozoriti je treba, da gre zaradi neznatne ohranjenosti pri ne- Lonci katerih trinožnikom pripisanih fragmentih morda vendarle za sklede oz. skodele in ne za trinožnike. Na slovenskem prostoru Najštevilneje zastopana skupina posod v keramičnem inventar- za zdaj ni ustreznih paralel. Fragmente teh trinožnikov je mogo- ju lončarske delavnice so lonci, ki se razlikujejo ne le po obliko- če primerjati s podobnimi izdelki z nekaterih najdišč Avstrije in vanosti ustja oz. roba ustja, ampak tudi po velikosti. Vseh pri- tako dobiti vendarle neko časovno oporo za nastanek in traja- merkov robov ustij, ki jih lahko pripišemo loncem, je 245. Število nje te oblike. V Mauternu dopušča Sedlmayerjeva možnost, da jih loncev se še poveča, če upoštevamo tudi ostanke dnov. Rekon- lahko pripišemo tako trinožnikom kakor skledam (čeprav ome- strukcija v risbi je uspela pri 39 loncih – dobljena je na podlagi nja, da nog, ki bi sodile k skledam, niso našli). Uvrstila jih je v primerjave z lonci z drugih najdišč in na osnovi nekaterih v celoti tip skled s izrazitim pregibom 3 (Knickwandschüsel 3) in jih uvr- ohranjenih loncev na samem najdišču. šča v periodo 3 in 4 Mauterna (130/140–170/180 n. š. - perioda 3; Pri razvrščanju teh rekonstruiranih loncev v skupine so upošte- 170/180–250/260 n. š. – perioda 4 Mauterna), s tem da jih sreča- vane oblikovne značilnosti, proporcionalno razmerje minimalni mo posamič še v 5. in celo 7. periodi Mauterna (Groh/Sedlmayer premer vrat/maksimalni premer trupa in oblikovanost vratu ter 2002, 215, 216, Abb. 139). Gassnerjeva pri obdelavi grobe hišne ke- prehod vratu v rame. Sl. 83 in 86 predstavljata variante s pod- ramike Mauterna uvršča podobne oblike med sklede s izrazitim variantami. Glede na oblikovanost trupa (sl. 83) so razvrščeni v pregibom 3 (Knickwandschüsel 3), ki so bile najdene med pozno- tri variante (skupine), in sicer: varianta 1 - lonci s hiperboloidno/ rimskim inventarjem (Groh/Sedlmayer 2002, 214, 215, Abb. 183, 3; kroglasto oblikovanim trupom (20 loncev; lonci L01–L07), vari- Abb. 232, G.9.70; 242, J.11.32 - obe imata zaobljen in neizrazit pre- anta 2 - lonci s polelipsoidno/kroglasto oblikovanim trupom (13 hod zgornjega v spodnji del). Skledo, najdeno v insuli XLIII v Flavii loncev; lonci L08–L15) in varianta 3 - lonci s kroglasto obliko- Solvi, ki je zelo podobna skledastemu tipu trinožnika G245, po- vanim trupom, ki prehaja v posebej poudarjeno bazo (6 loncev; stavlja Seehauserjeva v čas med 300 in 360/370 n. š. (Seehauser lonci L15). Maksimalni premer trupa leži skoraj vedno v gornji po- 2007, 136, T. 7.45 – najdena je bila v stratigrafski enoti SE 3, ki je lovici posode (lonci L01–L15). Izjema so le lonci s kroglasto obli- postavljena v čas med 300 in 360/370 n. š.), kar je še en dokaz za kovanim trupom, ki imajo srednjo pozicijo maksimalnega pre- datacijo v 2. polovico 4. st. n. š. mera trupa (lonci L16). Rame je različno visoko in naklonjeno ter Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 53 prehaja največkrat v hiperboloidno izoblikovan vrat (lonci L02– Le pri 12 loncih je ugotovljen premer med 30,0 in 39,9 cm. Naj- L013, L15, L16 – sl. 83). Zelo skromno so zastopani lonci s cilin- skromneje pa so zastopani lonci s premeri med 40,0 in 49,9 cm drično (lonec L01) oz. stožčasto oblikovanim vratom (lonec L14). (3 lonci) in nad 50,0 cm (1 lonec). Višino lahko navedemo le za 39 Večina loncev s trupom v obliki pokončnega prisekanega pole- (14 %) loncev (od skupno 245). Giblje se med 13,0 in 34,0 cm (sl. 75). lipsoida (jajčasta oblika) nima vratu (lonci L08, L10, L11). Konična Glede na višino so lonci razvrščeni v štiri kategorije: majhni lonč- oblika spodnjega dela trupa ni zabeležena pri nobenem loncu, ki ki – visoki do 10 cm, nizki – od 10 do 20 cm, srednje visoki – od 20 smo ga uspeli rekonstruirati. Le šest fragmentov dna z ostenjem – 30 cm in visoki - nad 30 cm. Med 34 lonci, pri katerih je uspe- kaže na to, da bi lahko šlo za konično oblikovan spodnji del trupa la rekonstrukcija tudi v višino, prevladujejo srednje visoki lonci lonca (sl. 100 – koda dna A02, Ha35, Hb37). (21). Velikih shrambnih loncev je pet, nizka pa sta le dva. Majhnih Osnovne oblike robovi ustij, ki jih srečujemo na cogetinških lon- lončkov višine do 10 cm ni (sl. 85). cih, prikazuje sl. 84, iz katere je razvidno, da je najpogostejša Pri loncih najbolj izstopa tehnologija izdelave (sl. 85). Statistična oglata oblika (koda B – 72), sledita ji horizontalna (koda F – 36) analiza je pokazala, da je kar 66 % (169) loncev izdelanih na vre- in konveksna (koda M – svitkasta – 35) oblika roba ustja. Skro- tenu. Pri 26 % (65) pa je ugotovljena kombinirana tehnika izde- mneje so prisotne konkavna (koda N – 20), poševna (koda H – 15), lave – spodnji del je izdelan prostoročno, zgornji pa dodelan na zaobljeno/svitkasta oblika MM (koda MM – 26). Redko pa imajo vretenu (za 8 %, torej 21, loncev tehnologija ni izdelana). lonci večkrat profilirano (koda S – 3) in zapognjeno/oglato obliko Poskus tipološke razvrstitve je predstavljen le za v risbi rekon- (koda EB - 6) roba ustja. Enostavna oblika ustja (koda A) je ugo- struirane oblike loncev (tj. 39 loncev) na sl. 86, kjer je ob vsakem tovljena le pri 19 loncih. loncu zapisan indeks zbirne kode npr. L01 (koda L – lonec, koda Premer roba ustja nikoli ne presega višine posode in ni ožji od ši- 01 – zaporedna številka variante lonca), ki združuje vse oblikov- rine dna. Po velikosti premerov robov ustij (sl. 84) ima 120 loncev ne značilnosti lonca. Razširjeno kodo za posamezne variante premer roba ustja med 10,0 in 19,9 cm, 73 loncev med 20 in 29,9 cm. osnovne oblike pa najdemo na sl. 85 pod rubriko koda variante 83 Lonci – variante in proporcionalnost. Lonec tipološki podatki splošni podatki proporcionalnost varianta oblikovanosti trupa oblika vratu indeks osnovne kataloška številka količinski visoka srednja nedoločljivo oblike delež cilindričen L01 18 1 1 hiperboloiden L02 42,41 2 2 pokončen hip. pris. stožec L03 355,494,495,498,356 5 5 hiperboloidno/kroglasta hiperboloiden L04 361,506 2 2 pokončen hip. pris. stožec L05 496,357,43 3 3 obr. hip. pris. stožec L06 497,499,360 3 3 pokončen hip. pris. stožec L07 47,48,642 3 2 1 polelipsoidno/kroglasta brez vratu L08 393 1 1 brez vratu L09 500,501 2 2 brez vratu L10 44 1 1 brez vratu L11 362,45 2 2 hiperboloiden L12 502,503,505 3 3 pokončen hip. pris. stožec L13 398,394 2 2 obrnjen pris. stožec L14 400 1 1 obrnjen hip. pris. stožec L15 23,399 2 2 kroglasta pokončen hip. pris. stožec L16 363-366,507,49 6 6 ohranjen rob ustja z ostenjem različna glej rob ustja 206 206 84 Lonci – osnovne oblike roba ustja, premer in višina. Lonec velikostni razredi roba ustja osnovna oblika roba ustja količinski % premer velikostni velikostni velikostni velikostni velikostni nedoločljivo delež razred 2 razred 3 razred 4 razred 5 razred 6 direktni rob (ustje koda A) 19 8 19,4-33,6 12 4 1 2 oglata (koda B) 70 29 13,2-37,0 (51,8) 35 19 3 1 12 zapognjena (koda E) 14 6 11,5-23,8 10 2 2 zapognjeno/oglata (koda EB) 7 3 15,6-21,6 5 1 1 horizontalna (koda F) 37 15 13,0-46,0 10 13 5 2 7 poševna H 15 6 10,2-44,2 8 5 1 1 svitkasta (konveksna) (koda M) 35 14 10,4-30,6 17 13 2 3 zaobljeno/svitkasta (koda MM) 25 10 13,2-33,2 14 8 1 2 konkavna (koda N) 20 8 12,8-24,4 8 6 6 večkrat profilirana (koda S) 3 1 18,4-29,2 1 2 skupaj 245 119 74 12 3 1 36 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 54 osnovne oblike. V nadaljevanju bo predstavljen tipološki pregled ustja (k. r. u. F093). Prehod iz vratu v rame je naznačen z žlebom. posameznih variant. Na ramenu je enojna vžlebljena horizontalna linija. Dno ni ohra- njeno. Premer roba ustja 15,6 cm, rekonstrukcija višine pa 21,6 cm. Varianta 1 - lonci hiperboloidno/kroglaste oblike Izdelan je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kreme- L01 – varianta lonca hiperboloidno/kroglaste oblike s cilindrič- nove lončarske mase (LM041, R2). Žgan je oksidacijsko, v končni nim vratom (z. k. A2C/20A13/4/C – G18; sl. 83, 85, 86). Trup, v spo- fazi v redukcijski atmosferi. dnjem delu hiperboloidne, v zgornjem kroglaste oblike ima kratek Enaka oblika roba ustja se na cogetinških loncih pojavlja še tri- cilindričen vrat, ki se zaključuje s horizontalno oblikovanim robom krat. Dvakrat na dveh loncih, najdenih v polnilu SE 36 jame SE 127 85 Lonci – tipološki in tehnološki statistični podatki (za rekonstruirane lonce). a te stja a te like like e rian a a u stja a višin iran e ob e ob n osod eb n n a u a jen stru t a varian ov a a p a je eks va ov eks d eks rob n aka LM d d d ran avost ota oškod lika kataloška številka SE kod osn in osn višin in in 2r rob 2r d višin oh rekon višin ozn recep p zrn ob žgan trd 18 36 A2C/20A13/4/C L01 nedol. F093 15,6 10,4 LM041 2 1 3 4 4 41 132 A2C/20A14/4/C LO2 srednje v. B025 20,8 7,1 25,3 LM047 4 prežgan 2 2a 0 4 42 132 A2C/20A14/4/C L02 srednje v. E069 18,6 10,3 20 LM028 4 1 2a 4 4 494 35 A2C/20A16/4/C LO3 nedoloč. B024 15,4 2,9 teh. ni delana 495 35 A2C/20A16/4/C LO3 srednje v. B024 15,8 6,8 24 teh. ni delana 498 35 A2C/20A16/4/C LO3 nizek B025 14,3 9,8 13,8 LM016 1 prežgan 1 3 0 3 355 126 A2C/20A16/4/C LO3 srednje v. B11 M138 21,6 11,4 27,7 LM033 1 1 2a 4 3 356 126 A2C/20A16/4/C LO3 nedol. B030 18,7 8,4 LM016 1 prežgan 1 2a 0 3 506 35 A2C/20A16O/4/C L04 srednje v. B010 13,2 10,2 25 LM011 4 1 3 4 4 361 126 A2C/20A16O/4/C L04 nedol. Ha31 M135 12,2 9 22 LM016 1 prežgan 1 3 0 3 43 132 A2C/20A18P/4/C L05 nedol. E069 23,8 7,3 LM051 1 2 2a 1 3 496 35 A2C/20A18P/4/C L05 srednje v. M139 15 9 26,6 LM009 3 klinker 1 3 0 3 357 126/4 A2C/20A18P/4/C L05 nedol. N165 18,5 14,3 20,4 LM048 1 2 3 1 3 497 35 A2C/20A20/4/C L06 srednje v. A001 21 9 23,3 teh. ni delana 499 35 A2C/20A20/4/C L06 srednje v. F094 20,4 8,7 23,8 LM037 1 1 2a 1 3 360 126/4 A2C/20A20/4/C L06 srednje v. B14 9 20,3 24 LM018 4 1 3 4 3 47 132 A2C/20C18P/4/C L07 velik B15 F088 26,8 11,2 31,7 31,7 LM054 4 klinker 1 2 2a 4 48 132 A2C/20C18P/4/C L07 velik NI S167 29,2 11,8 33 33 LM034 1 prežgan 1 1 2a 4 642 113 A2C/20C18P/4/C L07 srednje v. F086 17,8 6,4 21 LM051 1 klinker 1 2 3 4 393 276 A2C/26/4/B L08 srednje v. M145 19,4 21 LM016 1 prežgan 1 3 0 3 500 35 A2C/26A16/4/C L09 srednje v. B011 19,2 6,6 24,4 LM034 1 prežgan 1 3 0 4 501 35 A2C/26A16/4/C L09 srednje v. B018 19,8 6,2 22,6 teh. ni delana 44 132 A2C/26A18/4/C L10 srednje v. H097 16,1 4,9 22,4 LM028 4 1 2a 4 4 362 126/5 A2C/26C/4/C L11 srednje v. B22 H095 13,2 8,6 21,2 teh. ni delana 45 132 A2C/26C/4/C L11 srednje v. H097 16,4 9,7 23,4 LM039 2 1 3 7 4 502 35 A2C/26C14/4/C L12 srednje v. M138 24,4 5,8 28,3 LM031 2 1 2a 7 4 503 35 A2C/26C14/4/C L12 nizek MM146 14,6 14,6 17,3 LM036 1 1 3 1 4 505 35 A2C/26C14/4/C L12 srednje v. MM151 15,5 17,8 21,8 teh. ni delana 398 156 A2C/26C16/4/C L13 srednje v. M142 21,8 6,9 25,3 LM046 3 2 3 1 3 394 276 A2C/26C16/4/C L13 srednje v. F090 19,8 11,6 24,6 LM055 2 1 3 1 4 400 156 A2C/26C19/4/C L14 nizek A003 18,4 4,8 18 LM034 1 1 3 1 3 23 36 A2C/26C20/4/C L15 nedol. Hb40 8,6 18,9 LM036 1 1 3 1 3 399 156 A2C/26C20/4/C L15 srednje v. MM148 16,6 9,4 21.0 LM015 1 prežgan 1 3 0 4 363 126/3,4 A2C/4A18P/4/B L16 velik F092 20 20,4 34 LM016 1 prežgan 1 2a 0 3 364 126/5 A2C/4A18P/4/B L16 nedol. 24 LM049 1 prežgan 2 2a 0 3 507 35 A2C/4A18P/4/B L16 velik 15,5 34 teh. ni delana 365 126 A2C/4A18P/4/B L16 nedol. 6,3 LM034 1 1 2a 4 3 366 126/5 A2C/4A18P/4/B L16 nedol. 12 LM018 4 1 2a 4 3 49 132 A2C/4A18P/4/B L16 nedol. F078 22,2 8,5 LM047 4 2 2a 1 3 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 55 86a Lonci – tipološka razvrstitev (L01–L05). G18 G42 G42 L01 L02 L02 G355 G356 G498 L03 L03 L03 G506 G361 G357 L04 L04 L05 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 56 86b Lonci – tipološka razvrstitev (L05–L11). G496 G497 G360 L05 L06 L06 G499 G47 G48 L06 L07 L07 G393 G500 G501 L08 L09 L09 G44 G362 G45 L10 L11 L11 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 57 (G18, G20 – le fragment z nedoločljivim polmerom) in enkrat na L02 – varianta lonca hiperboloidno/kroglaste oblike s hiperbo-loncu, ki je bil najden v polnilu SE 35 jame SE 133 (G499 – obli- loidnim vratom (z. k. A2C/20A14/4/C – G41, G42, G18; sl. 83, 85, ka lonca L06). Na Gradcu pri Prapretnem uvršča Ciglenečki lon- 86). Trup v spodnjem delu hiperboloidne, v zgornjem pa krogla- ce podobne oblike v tip 1b in jih časovno postavlja v pozno rim- ste oblike se nadaljuje v heperboloidno oblikovan vrat z navzven sko obdobje (Ciglenečki 1981, 424, T. 4, 48). V Mauternu najdemo nagnjenim robom ustja zaobljene oblike (G41 – koda roba ustja podobno obliko roba ustja med lonci s kratko izvihanim robom B025). Prehod vratu v rame je postopen in rahlo odebeljen na no- ustja 1 (Groh/Sedlmayer 2002, Abb. 154, 337 – Topf mit kurzem au- tranji površini. Dno ni ohranjeno. Premer roba ustja je 20,8 cm, re- sgebogenem Rand 1). konstruirana višina 25,3 cm (lahko shrambeni lonec). Druga razli- čica lonca te variante (G41) ima rob ustja zapognjen navzdol (koda 86c Lonci – tipološka razvrstitev (L12–L16). G505 G503 G394 L12 L12 L13 G399 G400 G23 L15 L14 L15 G363 G49 L16 L16 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 58 roba ustja E069). Na prehodu vratu v rame (na grlu) je horizontal-ksimalnega premera je bliže srednji legi. Druga značilnost te va- na kanelura, druga pa se nahaja že na ramenu. Dno ni ohranjeno. riante loncev je okras v obliki enojne valovnice (G506) oz. dveh Premer roba ustja je 18,6 cm, rekonstruirana višina 20,0 cm. trakov vzporednih linij, izdelan v tehniki žlebljenja (G361). Lonec Izdelana sta prostoročno z dodelavo na lončarskem vretenu. G361 ima svitkasto odebeljen rob ustja (zlasti na spodnji stra- Lonec G41 je izdelan iz finozrnate kremenove lončarske mase ni) z ležiščem za pokrov na notranji strani (koda roba ustja M135). (LM047, R4), je prežgan (torej ga moramo uvrstiti med odpadne Različica lonca G506 pa ima navzven izvihan zaključek roba ustja izdelke), zato način žganja ni definiran. ravno odrezan, z ležiščem za pokrov na notranji strani (koda Rob ustja je zapognjen navzdol (E069 – G42), znan je v Slovenski roba ustja B010) (sl. 86). Dno, ki je ohranjeno le pri loncu G361 Bistrici (Pahič 1980, 147, T. 7. 12, 13), v Spodnjem Grušovju in na Bri- (9,3 cm), kaže na ožje dno in se po širini zelo približa odprtini po- njevi gori jih ni. Vendar se podobni pojavljajo med naselbinsko ke- sode. Premer roba ustja je 13,2 (G506) oz. 12,2 cm (G361). Glede na ramiko tudi drugod. V Mauternu uvršča Sedlmayerjeva podobno višino ju uvrščamo med srednje visoke lonce (G506 – 25,0 cm; obliko roba ustja v periodo 3 Mauterna (100/110–120/140 n. š.), in si- G361 – 22,0 cm) (sl. 85). cer v obliko lonca « mit ausgebogenem, kantigem unterschnitte- Oba lonca sta izdelana na lončarskem vretenu iz zelo fino pre- nem Rand« (Groh/Sedlmayer 2002, 257, Abb. 150, 88 oz. T. 6, 88). čiščene kremenove lončarske mase (LM011, LM016). Lonec G361 je Za rob ustja B025 (G41) najdemo podobnosti prav tako v Mauter- prežgan, analiza žganja za lonec G506 pa je pokazala oksidacijski nu med oblikami roba, ki jih Gassnerjeva uvršča k loncem »mit način žganja z redukcijsko atmosfero v končni fazi (sl. 85). einfach ausgebogenem Rand« (Gassner et al. 2000, 218, Abb. 181 Cogetinška lonca sta bila najdena v objektu 2 v polnilu SE 35 jame – D.5.73). SE 133 oz. polnilu opuščene peči SE 126. Morfološko podobne obli- ke loncev srečamo v recijskem prostoru (Heldenbergen, Ems, Re- L03 – varianta lonca hiperboloidno/kroglaste oblike z vratom gensburg-Kumpfmühl – Groh/Sedlmayer 2002, op. 773). V obdo- v obliki pokončnega hiperboloidnega prisekanega stožca (z. k. navskem kastelu Mautern so znane podobne oblike iz sredine A2C/20A14/4/C – G355, G356, G494, G495, G498; G18; sl. 83, 85, druge polovice 3. st. in v 5. st. (Groh/Sedlmayer 2002, 262, Abb. 86). Lonci variante L03 so druga najštevilnejša skupina loncev, ki 152, 315, Taf. 19, 315 - posoda ima tri ročaje). Enako strukturirana jo je bilo mogoče rekonstruirati. Lonec, katerega trup je v spo- posoda je bila najdena tudi v Brigetiu (Bónis 1970, 88, Abb. 5. 9). dnjem delu hiperboloidne, v zgornjem kroglaste oblike, pre- haja v kratek vrat v obliki prisekanega hiperboloidnega stožca, L05 – varianta lonca hiperboloidno/kroglasto polelipsoidne ki se zaključuje z različno oblikovanim robom ustja. Na lon- oblike, vrat v obliki pokončnega hiperboloidnega prisekane- cih G494, G496 in G498 je ohranjena ena najznačilnejših oblik ga stožca (z. k. A2C/20A18P/4/C – G496, G357, G43; sl. 83, 85, 86): roba ustja – gre za bolj ali manj izvihan rob, ki ni posebej preo- hiperboloidno/kroglasto polelipsoidno oblikovan trup se pre- blikovan oz. profiliran, a je navadno oblo zaključen (koda roba ko izrazito oddeljenega grla (horizontalna kanelura – G496 oz. ustja B024, B025). Lonec G355 ima svitkasto oblikovan rob ustja privzdignjenega roba – G375, G43) nadaljuje v vrat v obliki po- (koda roba ustja M138), pri loncu G356 pa se rob zaključuje v za- končnega hiperboloidnega stožca. Glede na proporcionalnost obljeni »kopitasti« obliki (koda roba ustja B030). Prehod vratu v so uvrščeni med lonce z visoko pozicijo maksimalnega premera. rame je postopen (G355, G356) oz. odebeljen na notranji strani Lonec G357 ima konkavno obliko roba ustja, ki se oblo zaključuje (G494, G495, G498). Dno, široko 10,0 cm, je ohranjeno le pri lon- (koda roba ustja N165) in postopno prehaja v vrat, medtem ko je cu G498. Na prehodu vratu v rame ima plitvo kaneluro le lonec pri loncu G496 poševno izvihan rob svitkasto odebeljen z močno G494. Vsi imajo visoko pozicijo maksimalnega premera. Premer profiliranim ležiščem za pokrov in je ostro oddeljen od vratu. Pri roba ustja variira od 14,3 do 21,6 cm. Glede na rekonstrukcijo vi- zapognjeni obliki roba ustja lonca G43 je vrh roba že preobliko- šine se zdi, da gre za lonce predvsem dveh velikosti, in sicer tiste van (ravno odrezan – ni zaokrožen), zaključek roba je zaobljen, z višino do 15,0 cm (nizke) in druge z višino med 20 in 30 cm (sre- na prehodu v steno je močno spodrezan. Dno ni ohranjeno. Po ši- dnje velikosti). rini premera robov ustij (18,5 cm – G357; 15,0 cm – G496; 23,8 cm – Z izjemo lonca G498 so ostali izdelani prostoročno z dodelavo G43) sodijo v dve velikostni skupini – drugo in tretjo (sl. 96), gle- na lončarskem vretenu. Pri izdelavi je uporabljena le zelo fino- de na rekonstruirano višino (20,4 cm – G357 in 26,6 cm – G496; zrnata kremenova lončarska masa LM016 oz. LM033. Dva lonca G43 ni rekonstruiran) pa jih uvrščamo med srednje visoke. sta prežgana in deformirana (za dva tehnologija ni izdelana), Dva izmed loncev (G357, G496) sta izdelana na vretenu, tretji pa za en lonec pa je ugotovljeno oksidacijsko žganje in v končni prostoročno z dodelavo na lončarskem vretenu (G43). Za lonec fazi redukcijska atmosfera. G43 makroskopska analiza ni bila izvedljiva, ker je lonec prežgan V Cogetincih se pojavljajo lonci variante L03 v stratigrafskih eno- (ima že vitrificirano osnovo – videz žlindre). Finozrnata kreme- tah SE 35 in SE 126. Najbližjo paralelo za lonec G356 (koda roba ustja nova lončarska masa (LM018) je uporabljena za izdelavo preosta- B030) dobimo že v Brengovi v SE 646 (Janežič, v tisku). Lonci s po- lih dveh oksidacijsko žganih loncev. dobno oblikovanim robom ustja se pojavljajo od 1. st. n. š. naprej. Pri časovni umestitvi si lahko pomagamo le s primerjavami ro- bov ustij, zlasti pri svitkasto odebeljenem robu, za katerega je L04 – lonec hiperboloidno/kroglasto, hiperboloidno stožča- zanimiva njihova pogostnost ob južnem Pohorju (Pahič 1980, 94, ste oblike, vrat hiperboloiden (z. k. A2C/20A16O/4/C – G361, G506; priloga 1 in op. 40) in na področju Poetovione (ne smemo jih za- G18; sl. 83, 85, 86): z morfološkega vidika lonci L04 (podobno menjevati s t. i. »kopitasto« obliko roba ustja), kjer se lahko po- kakor L16) odstopajo od ostalih. Nad hiperboloidno oblikova- javljajo tudi že v zgodnejšem času (3. in 4. st.). Če poskušamo nim trebuhom se precej visoko rame izrazito kroglaste oblike po preveriti odnos te vrste robov ustij s podobnimi npr. v Mauternu kratkem stožčasto oblikovanem odseku nadaljuje v ozek in kra- in najdiščih iz zahodnega Norika (Groh/Sedlmayer 2002, 268, Abb. tek hiperboloidno oblikovan vrat. Najširši obod oz. pozicija ma- 154, T. 4, 50 – najdišča Mautern, Salzbug, Wels, Linz, Zeiselmauer Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 59 – glej še op. 792 in 793), lahko opazimo njihov pojav že v perio-svitkasto odebeljenih) z vodoravno razširjenim robom, ki imajo di 2 in 3 Mauterna. V poznorimskih horizontih Mauterna se pojavi ravno, včasih tudi žlebasto oblikovano gornjo stran (Pahič 1980, različica z močno profiliranim ležiščem za pokrov (perioda 6 in 7 94, Priloga 1: 5 a–b) in jih časovno uvršča v 3. in 4. st. Tako lah- Mauterna – pozno 4. in 5. st. n. š. – Groh/Sedlmayer 2002, 268). ko med lonci skupine 5 v slovenjebistriški naselbini izločimo dva lonca s podobno oblikovanim robom ustja (Pahič 1979, T. 5. 3,8). L06 – varianta lonca hiperboloidno/kroglaste oblike, vrat v obli- Podobnosti pa bi se našle po vsej verjetnosti tudi med lonci na ki obrnjenega hiperboloidnega stožca (z. k. A2C/20A20/4/C – G497, Brinjevi gori, saj prinaša le izbor loncev skupine 5 – (Pahič 1980, G499, G360; sl. 83, 85, 86): trup hiperboloidno/koglaste oblike ima Priloga 1: 5 a–b). V najdišču Brengova je najden lonec s podobno kratek slabo izoblikovan vrat v obliki obrnjenega hiperboloidne- oblikovanim robom ustja v stratigrafski enoti SE 424 (ognjišče 6; ga stožca, ki se zaključuje s poševno izvihanim, oglato zaključenim Janežič, v tisku). robom ustja (koda ustja A001 – G497) oz. poševno izvihanim, vo- doravno podaljšanim robom ustja s plitvo kaneluro na zgornjem L07 – varianta lonca hiperboloidno/poloblo polelipsoidne obli- delu (koda roba ustja F094 – G499). Prehod iz vratu v rame je na- ke, vrat v obliki pokončnega hiperboloidnega prisekanega stožca značen z nizkim rebrom (G497) oz. privzdignjenim robom (G499). (z. k. A2C/20C18P/4/C – G47, G48, G642; sl. 83, 85, 86). Po velikosti Dno je ohranjeno le pri loncu G360 – gre za vboklo dno (široko in grobi izdelavi kažejo lonci variante L07 na to, da so bili name- 9,0 cm), ki sedlasto prehaja v ostenje. Lonci te skupine so glede njeni prej za shranjevanje živil kakor za kuho. Trup hiperboloi- merskih razmerij precej enotni, saj znaša premer ustja 20,4 oz. dno/poloblo polelipsoidne oblike se nadaljuje v nažlebljen (G47) 21,0 cm, rekonstruirana višina (tudi glede na lonec G360) 23,3 oz. ali gladek (G48, G642) vrat v obliki pokončnega hiperboloidne- 23,8 cm, kar jih uvršča med lonce srednje velikosti (sl. 85). ga prisekanega stožca. Prehod iz vratu v rame je naznačen s pri- Po načinu izdelave sta lonca G497 in G499 izdelana prostoročno z vzdignjenim robom (G47, G642), oz. je tekoč (G48). Kar dva lon- dodelavo na lončarskem vretenu. Uporabljena je fino prečiščena ca (G47, G642) imata horizontalno obliko roba ustja (F088, F086) kremenova lončarska masa (LM037, R1), žgana sta oksidacijsko. s premerom 28,8 oz. 17,8 cm. Lonec G48 izstopa po oblikovano- Lonec G360 je izdelan na vretenu prav tako iz fino prečiščene sti roba ustja – poševen izvihan rob je na zunanji strani večkrat kremenove lončarske mase (LM018, R4), žgan pa je oksidacijsko profiliran (koda roba ustja S167 - »karnissen Rand«) s kaneluro in v končni fazi v redukcijski atmosferi. na zgornji strani in premerom 29,2 cm (sl. 86). Dno v širini 11,2 cm Uporabne primerjave za lonce L06 na Slovenskem nudi npr. lon- ima ohranjen le lonec G47 - gre za vboklo dno, ki sedlasto pre- čenina iz podpohorskega in ptujskega področja, pri čemer mo- haja v ostenje. Lonce te skupine uvrščamo glede na rekonstrui- ramo poudariti, da se primerjave ujemajo le z robovi ustij, ne rano višino 31,7 oz. 33,0 cm med visoke (sl. 85). pa toliko z obliko trupa. Podobno oblikovan rob ustja, kakršne- Izdelani so prostoročno z dodelavo na lončarskem vretenu iz ga ima lonec G497 (koda roba ustja A001), je znan s Ptuja – Bol- fino prečiščene kremenove lončarske mase (LM054, LM051, nišnica (prva obrtniška delavnica), kjer avtorica datira najdbe v LM034 – sl. 85). Vsi trije lonci so prežgani, zato makroskopska širok časovni razpon od 1. do 4. st., s tem da izhaja največ najdb analiza ni izdelana. iz 1. st. (Vomer Gojkovič 1993, 458, 459, T. 5.2). Na Brinjevi gori bi Lonci variante L07 se morfološko bistveno ne razlikujejo med se- še najbolj ustrezala različica roba ustja 4a, pri katerih se že na- boj, zato so razvrščeni v podvariante predvsem zaradi razlik v kazuje slabo izoblikovana kanelura na notranji strani, v čemer bi obliki robov ustij. Horizontalni rob, kakršnega imata lonca G47 in mogoče smeli videti zametek bodočega bolj izrazito izoblikova- G642, sodi po pojavnosti med drugo najpogostejšo obliko roba nega ležišča za pokrov, kakor ga ima naš lonec G497 (Pahič 1980, ustja med cogetinškimi lonci (sl. 84). Med njimi je nekaj tipolo- 93, 94, Priloga 1, 4a; glej zlasti: 3354 b, 3461 b, mogoče 3351). Pri- ških različic – predvsem v oblikovanosti zgornje strani roba (je bližne primerjave se ponujajo tudi v avstrijskem Mauternu - in raven ali pa ima široko plitvo kaneluro), notranja stena je gladka sicer v loncih s kratkim neizoblikovanim vratom in izvihanim ro- (G642) ali fasetirana (G47), zaključek roba je zaobljen (G47, G642) bom, s kaneluro na notranji strani – ki so časovno postavlje- ali ravno (navpično) odrezan (G416). Številne različice kažejo na ni od 2. st. in do sredine 4./5. st. Posamič se pojavljajo že v sre- pestrost oblikovanja teh robov (glej rob ustja sl. 107 - horizon- dnjem cesarstvu (Groh/Sedlmayer 2002, op. 829). V poznorimskih talni rob). Zanimiva je njihova pogostnost ob južnem Pohorju in periodah Mauterna so izdelani za v poznorimski značilni refe- Poetovioni (Pahič 1980, 94, 95) in očitno tudi, kakor je dokazano renčni grupi F21 (Groh/Sedlmayer 2002, 278, Abb. 157, 492, 772 – z v Cogetincih, na področju Slovenskih goric, v času 3., 4. in na za- ročajem – Topf mit ausgebogenem, innen gekehltem Rand 2). četku 5. st. Na zunanji strani večkrat profiliran rob (G48) sreča- V Savarii navaja Sedlmayerjeva ustrezne, relativno redke najd- mo na loncih antičnega obdobja izredno redko, njihov pojav pa be s konca 4./zgodnjega 5. st. in iz sredine 5. st. iz dveh lončar- lahko spremljamo še v srednjem veku. Pahič jih uvršča v različi- skih delavnic (Groh/Sedlmayer 2002, op. 833). Enako oblikovan co roba ustja 6f, in sicer med lonce z »zavihanim robom ustja in rob ustja, kakršnega ima lonec G499 (koda roba ustja F094), ima razširjenim oglatim zaključkom«. Nekaj ne preveč idealnih po- med cogetinškimi lonci tudi lonec variante L01 (G18 in še fra- dobnosti bi našli na Brinjevi gori (Pahič 1980, Priloga 1: različica gment roba ustja G20 – oba iz polnila SE 36 jame SE 127). Iden- 6f – 3392 a) in v Slovenski Bistrici (Pahič 1979, T. 2, 5). Lonca G47 tično obliko roba ustja ima lonec iz Spodnjega Grušovja, ki jo je in G48 sta bila najdena v polnilu opuščene lončarske peči SE 132 Pahič uvrstil v različico 6a (Pahič 1980, Sp. Grušovje – 6a – 5491). (G47, G48). Lonec G642 pa je bil najden v keramičnem skupku V šesto skupino je namreč združil različne oblike robov ustij, ki se SE 113 ob objektu 3. pojavljajo posamič in izhajajo iz neopredeljenih časovnih obdo- bij (Pahič 1980, 97, 98). Bolj verjetno pa je, da moramo (za obli- Varianta 2 - lonci polelipsoidno/kroglaste oblike ko roba ustja lonca G499) iskati paralelo znotraj Pahičeve skupi- L08 – varianta lonca navpično polelipsoidne oblike – vrat je ne- ne 5 (in torej ne v različici 6a), v katero uvršča tudi lonce (poleg izoblikovan (z. k. A2C/26/4/B – G393; sl. 83, 85, 86). Glede na oblikovanost trupa ga uvrščamo v drugo skupino loncev, ki se Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 60 od prejšnje razlikuje po bolj vitki (»jajčasto ovalni«) obliki trupa 86). Lonec z obliko navpičnega prisekanega polelipsoida v spo-in neizoblikovanem vratu. Trup lonca prehaja pod ostrim kotom dnjem in kroglasto polelipsoidno obliko v zgornjem delu ima ne- v močno izvihan svitkasto odebeljen rob ustja (koda roba ustja izoblikovan vrat, tako da trup neposredno prehaja v prelomljeno M145) s slabo izoblikovanim ležiščem za pokrov na notranji stra- izvihan (raven) poševni rob (koda roba ustja H097). Na ramenu ni. Posebnost te variante se kaže tudi v odprtosti posode – ma- je plitva kanelura. Premer roba ustja je 16,1 cm. Glede na višino ksimalna premera odprtine in trupa sta skoraj enaka. Lonec je (22,4 cm) je uvrščen med srednje visoke lonce. Dno ni ohranjeno. srednje velikosti s premerom roba ustja 19,4 cm. Rekonstruirana Prostoročno izdelan in na vretenu dodelan lonec iz fino preči- višina je 21,0 cm. Dno ni ohranjeno. ščene kremenove lončarske mase (LM028, R4) je žgan oksidacij- Lonec je prežgan (najden je bil na dnu polnila SE 276 opuščene sko in v končni fazi v redukcijski atmosferi. peči SE 126 – datacija prva četrtina 4. st. n. š.), zato vsi drugi teh- nološki podatki (razen oblikovanja), pridobljeni z makroskopsko L11 - Lonec navpično polelipsoidno/poloblaste oblike, vrat ne- analizo, niso relevantni. Izdelan je na lončarskem vretenu. izoblikovan (z. k. A2C/26C/4/C – G362, G45; sl. 83, 85, 86). Trup v Lonec bi se le po obliki svitkasto odebeljenega roba ustja, lah- spodnjem delu v obliki navpičnega prisekanega polelipsoida ima ko ujemal z nekaterimi redkimi lonci z odebeljenim robom iz poloblasto oblikovan zgornji del, ki direktno prehaja v prelo- Slovenske Bistrice, ki po Pahičevem mnenju, niso pogosti med mljeno izvihan (raven) poševni rob (koda roba ustja H095 - G362 domačo kuhinjsko posodo na tem področju (Pahič 1979, 145, in H097 - G45). Po premeru robov ustij (13,2 oz. 16,4 cm) in višini T. 3, 3; 1980, Priloga 1: 5a), se pa pojavljajo v Slovenski Bistrici že (21,2 oz. 23,4 cm) sodita lonca med srednje velike. Dno ima ohra- v kontekstu najdb, ki so značilne za 2. in 3. st. (ni jih v Spodnjem njen le lonec G362 (premer 8,6 cm). Hrušovju in Brinjevi gori). Pahič vidi v tej različici roba ustja pre- Za varianti loncev L10 in L11 najdemo zadovoljive primerjave le v hod k močno izvihani obliki (roba ustja) z vodoravno poudarjeno Ptuju. Da so lonce z identično oblikovanim robom ustja izdelovali vrhnjo stranjo in z žlebom oz. kaneluro na notranji strani – raz- že v predmarkomanskem času, so dokaz najdbe iz ptujske obvoz- ličica 5b (Pahič 1979, 145, Priloga 1: 5b). Lonce s podobno obliko- nice (Tušek 1993, 395, 407, T. 12.6 – žgan grob 7, sl. 10, T. 12 – Tušek vanim robom s področja avstrijskih najdišč uvršča Sedlmayerjeva jih postavlja v predmarkomanski čas) in Rabelčje vasi – vzhod že na prehod 2./3. st., one z glavničastim okrasom na zuna- (Kujundžić 1982, T. 7:9, gr. 62; Mikl Curk 1987, T. 41: 5). S Ptuja je nji površini okrog 320/330 n. š. in tiste, na katerih se pojavlja že znan identično oblikovan lonec tudi iz vkopa, ki se je nahajal ob zglajen okras na zunanji površini, v pozno 4. in prvo polovico jugozahodni strani sušilnice v rimski obrtniški četrti - glavni- 5. st. (Groh/Sedlmayer 2002, 273–275, Abb. 156, zlasti 942 – Topf na najdb iz lončarsko opekarske delavnice je postavljena časov- mit verdicktem gerundetem Rand, glej še op. 814, 816, 817; no od 1. do 4. st. (Vomer Gojkovič 1993, 459, T. 5. 3). Podobnost v Gassner et al. 2000, 206, Abb. 180, G.9.42,43 pričetek vitke oblike obrisu variant loncev L10 in L11 in identičnost v obliki roba ustja lonca s tako oblikovanim robom že 2./3. stoletje). (koda roba ustja H097, H095) na eni strani, vendar razlika v lon- čarskih masah, tehnologiji žganja in časovna razlika v kontekstih L09 – varianta lonca navpično polelipsoidno/kroglaste oblike, (SE 132 in SE 126) na drugi strani so predvsem dokaz za izdelavo te vrat v obliki pokončnega hiperboloidnega prisekanega stožca oblike loncev tudi v cogetinški lončarski delavnici. Pravilnost te (z. k. A2C/26A16/4/C – G500, G501; sl. 83, 85, 86). Trup polelipsoi- trditve dokazujejo predvsem lončarske mase, iz katerih so lonci dno/kroglaste oblike se nadaljuje v vrat v obliki pokončnega hi- izdelani. Iz lončarske mase LM028 je namreč izdelanih 14 različ- perboloidnega prisekanega stožca. Prehod iz vratu v rame je na- nih posod (lonci, sklede – dve posodi sta celo prežgani), iz LM039 značen s privzdignjenim robom (G500) oz. je tekoč (G501). Oba pa 18 posod (skodele, sklede, pokrovi, pladnji, lonci). Lonec s lonca te variante imata oblo izvihan rob ustja oglato (500 – koda tako oblikovanim robom ustja je najden tudi v Brengovi (Janežič, roba ustja B011) oz. zaobljeno (501 – koda roba ustja B018) za- v tisku; SE 660, sek. IV, kv. 9, gl. 50). Ker je za zdaj ta oblika roba ključen (sl. 86), s premerom 19,2 oz. 19,8 cm. Dno ni ohranjeno. ustja znana le na ptujskem področju od predmarkomanske- Lonce te skupine uvrščamo glede na rekonstruirano višino 24,4 ga časa pa vse v pozno antiko, obenem pa je neznan njihov po- oz. 22,6 cm med srednje visoke (sl. 85). jav na drugih najdiščih tega časovnega obdobja, za sedaj ne kaže Pahič je mnenja, da gre za dolgotrajno obliko roba ustja, ki je drugega, kakor da ostanemo pri domnevi, da so bili v Cogetincih pogosta še v zgodnjem srednjem veku in se pri nas prvič poja- lonci izdelani po vzoru onih iz Poetovione. vi že od sredine 1. st. dalje (Pahič 1980, 93 in op. 22). Pa vendarle se zdi, da je oblika roba ustja na loncih G500 in G501, z bolj pli- L12 – varianta lonca navpično polelipsoidno/poloblaste oblike s tvo prirejenim ležiščem za pokrov (kanelura) na notranji strani hiperboloidno oblikovanim vratom (z. k. L12 – G502, G503, G505; in postopnim prehodom v steno (na zunanji strani) neka vmesna sl. 83, 85, 86). Lonci variante L12 imajo trup v spodnjem delu varianta k loncem (s podobno oblikovanim robom) z močno pro- navpično polelipsoidne, v zgornjem pa poloblaste oblike. Hiper- filiranim ležiščem za pokrov (Groh/Sedlmayer 2002, 268). Robo- boloidno oblikovan vrat je kratek in se pri loncu G502 zaključu- vi z manj močno profiliranim ležiščem za pokrov izhajajo v Car- je v navzven izvihanem robu z oblim zaključkom (M138) oz. v za- nuntumu iz najmlajšega horizonta poznoantične naselbine na obljeno svitkasti obliki roba ustja pri loncih G503 in G505 (MM151, področju legijskega tabora (Groh/Sedlmayer 2002, 268, op. 798 MM146). Prehod iz vratu v rame je naznačen s privzdignjenim ro- – Carnuntum – perioda 6). V Mauternu so dokazani lonci z izvi- bom (G503, G505) oz. je tekoč (G502). Na ramenu lonca G505 je hanim odebeljenim in podobno profiliranim ležiščem za pokrov plitva enojna kanelirana horizontalna linija. Dno ni ohranjeno. proti koncu 4. in na začetku 5. st. (Groh/Sedlmayer 2002, 268). Po velikosti premerov robov ustij in rekonstruirani višini deli- mo lonce obravnavane variante med nizke (G503 – premer roba L10 – varianta lonca navpično polelipsoidno/kroglasto polelipsoi- ustja 14,6 cm; rek. višina 17,3 cm) in srednje velike (G505 – pre- dne oblike, vrat ni izoblikovan (z. k. A2C/26A18/4/C – G44; sl. 83, 85, Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 61 mer roba ustja 15,5 cm; rek. višina 21,8 cm in G502 – premer roba ustja uvršča v poznoantični tip 1b (Ciglenečki 1981, T. 4, 48). Ho-ustja 24,4 cm; rek. višina 28,3 cm). rizontalnih robov v tej obliki na ptujskem področju kakor tudi Posebnost variante L12 je v primerjavi z doslej obravnavanimi va- na Brinjevi gori in drugih najdiščih ob rimski cesti pod Pohor- riantami loncev obstoj loncev dveh velikosti. Nizki lonec G503 je jem ni – tu je že v srednjem in poznorimskem obdobju prisoten izdelan na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove različno odebeljen, zgoraj vedno vodoravno odrezan rob ustja lončarske mase (LM036, R1) in je žgan oksidacijsko. Pri obeh lon- (Pahič 1980, 94–96, tip 5a, b; Mikl Curk 1972, 379). Nekaj posamič- cih srednje velikosti je makroskopska analiza pokazala razliko v nih primerjav loncev s horizontalnim robom ustja (brez kanelu- tehnologiji oblikovanja – lonec G505 (lonec je prežgan) je izdelan re na zgornjem delu roba) najdemo zopet v najdišču Mautern že na lončarskem vretenu, medtem ko je drugi lonec (G502) izdelan v periodi 3 in 4, kjer jih Sedlmayerjeva uvršča v tip loncev s krat- prostoročno z dodelavo na lončarskem vretenu iz zelo fino pre- kim izvihanim robom 1 (Groh/Sedlmayer 2002, 270, Abb. 154, 166 čiščene kremenove lončarske mase (LM031, R2), žgan pa je nepo- – Töpfe mit kurzem ausgebogenem Rand 1). polno oksidacijsko. Lonci obravnavane variante so bili najdeni v Cogetincih v polnilu L14 – varianta lonca navpično polelipsoidno/poloblaste obli- stratigrafske enote SE 35 jame SE 133 v objektu 3. ke in z vratom v obliki obrnjenega prisekanega stožca (z. k. Podvariante roba ustja, kakršno ima lonec 502 (koda roba ustja A2C/26C19/4/C - G400; sl. 83, 85, 86). Lonec variante L14 je vitke M138), na najdiščih ob rimski cesti od Spodnjega Grušovja do Ve- polelipsoidno/poloblaste oblike z izrazito izoblikovanim vratom lenika ni. Po obliki roba ustja bi v avstrijskem Mauternu lahko v obliki prisekanega stožca, ki s privzdignjenim robom preha- našli nekaj podobnosti med lonci z izvihanim, na koncu odebe- ja v rame. Ustje je navzven izvihano ravno odrezano (koda ustja ljenim robom 2, in sicer še največ med tistimi iz periode 6 Mau- A003 - podvarianto te oblike ustja smo srečali na loncu L06). Po terna – 370/380–450 n. š. (Groh/Sedlmayer 2002, 265, Abb. 153, premeru (18,4 cm) in rekonstruirani višini (18 cm) sodi med nizke 691, 662). Pogosta je ta oblika roba ustja na loncih vzhodno od oblike loncev. Mauterna. Tako ležijo v kastelu Ács-Vaspuszta v kontekstih od Izdelan je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kreme- sredine 4. do sredine 5. st. (Groh/Sedlmayer 2002, op. 789). Tudi nove lončarske mase (LM034, R1), žgan je oksidacijsko. za podvarianto roba ustja MM151 (G505) oz. MM146 (G503) najde- Fragment roba ustja z ostenjem je najden v polnilu SE 156 jame mo ustrezno paralelo na Brinjevi gori, in sicer v Pahičevi varianti SE 155. Podobna oblika roba ustja se pojavlja na Brinjevi gori. 4b (Pahič 1980, Priloga 1: 4b – 3499). Pahič domneva, da lonce iz Še najbolj ji ustreza različica 4a z nekoliko zoženim vrhom, ki jo njegove skupine 4 lahko datiramo v pozno 2. in 3. st. Obema va- Pahič ohlapno datira v pozno 2. in 3. stoletje (Pahič 1980, 94, Pri- riantama najdemo bližnje in zelo številne analogije v Mauternu. loga 1 – 3344). Na drugih najdiščih ob rimski cesti od Spodnje- Varianta MM146 ustreza varianti loncev z odebeljenim zaoblje- ga Grušovja do Velenika jih ni. Ciglenečki uvršča lonec podobne nim robom, katerih pojav je zabeležen na bolj vitki obliki lon- oblike iz Brinjeve gore v tip 4 – tj. med lonce z izraziteje nakaza- ca že v 2./3. st. (Töpfe mit vedicktem, gerundetem Rand – Gas- nim vratom, pri katerih je ustje navadno ravno zaključeno – in je sner et al. 2000, G.9.43; Groh/Sedlmayer 2002, 273, Abb. 156, 266, mnenja, da jih srečamo tako na poznorimskih kakor slovansko- 886) in celo med lonci »t. i. Horeum keramike« iz poznega 5. st. dobnih najdiščih (Ciglenečki 2000, 65, sl. 93, 11). Identično obliko (Gassner et al. 2000, 206, J.11.40). ustja ima lonec s sicer kroglasto oblikovanim ramenom na Ptu- ju, ki je bil najden v kompleksu prve obrtniške delavnice. Najd- L13 – varianta lonca navpično polelipsoidno/poloblaste obli- be so postavljene v širok časovni razpon (na podlagi novcev) od 1. ke, vrat ima obliko pokončnega hiperboloidnega prisekanega do 4. st. (Vomer Gojkovič 1993, 458, 459, T. 5, 1). Sedlmayerjeva je stožca(z. k. A2C/26C16/4/C - G398, G394; sl. 83, 85, 86). Lonci z iz- na najdišču Mautern lonce »Topf mit kurzem Rand und kantigem razitim pokončnim vratom v obliki hiperboloidnega prisekane- inneren Wandumbruch« združila v skupino loncev z raznovrstno ga stožca imajo trup polelipsoidno poloblaste oblike. Rob ustja je oblikovanim navzven izvihanim, ravno odrezanim ustjem, od horizontalen s široko kaneluro na zgornji strani (koda roba ustja katerih ustreza naši varianti L14 le lonec pod zaporedno številko F090 – G394) ali pa svitkasto odebeljen z ležiščem za pokrov na 50, ki pa je uvrščen v periodo 2 Mauterna (Groh/Sedlmayer 2002, notranji strani (koda roba ustja M142 – G398). Prehod iz vratu v 286, Abb. 159, 50). rame je poudarjen s široko kaneluro (G398) oz. privzdignjen z ro- bom (G394). Na vratu lonca G394 se nahaja enojna, na ramenu L15 – varianta lonca navpično polelipsoidno/poloblaste oblike, pa dvojna vzporedna kanelirana linija. Glede na rekonstruirano vrat ima obliko obrnjenega hiperboloidnega prisekanega stožca višino in premer roba ustja (premer roba ustja 21,8 cm, rek. viši- (z. k. A2C/26C20/4/C – G23, G399; sl. 83, 85, 86). Srednje visok lo- na 25,3 cm – G398; premer roba ustja 19,8 cm, rek. višina 24,6 cm nec, z obliko navpičnega polelipsoida v spodnjem in poloblasto – G394) ju uvrščamo med srednje visoke lonce. obliko v zgornjem delu trupa ima vrat v obliki obrnjenega hiper- Izdelana sta na lončarskem vretenu iz kremenove lončarske boloidnega prisekanega stožca, ki se zaključuje z zaobljeno svit- mase in sta žgana oksidacijsko. Tehnološke razlike se kažejo v zr- kasto obliko roba ustja (koda roba ustja MM148 – G399; na loncu navosti lončarskih mas (sl. 85) – lonec G398 je izdelan iz finozr- G23 rob ustja ni ohranjen). Na prehodu vratu v rame je pri loncu nate (LM046, R3), drugi lonec G394 pa iz zelo fino prečiščene lon- G23 privzdignjeno rebro, pri loncu G399 pa plitva kanelura. Vari- čarske mase (LM055, R2). anta L14 se uvršča med redke lonce na najdišču, katerih premer Najdena sta v objektu 3. Lonec G394 je bil najden v najnižjem roba ustja je okrog 15 cm (premer roba 16,6 cm) in rekonstruirana delu polnila (SE 276) opuščene peči SE 126, lonec G398 pa v polnilu višina 21,0 cm. Dno v širini 8,6 cm ima ohranjen le lonec G23. Na SE 156 jame SE 155, ki se nahaja pred pečjo SE 126. ramenu sta lonca okrašena s pasom treh vzporednih kanelur. Na slovenskih tleh najdemo ustrezno analogijo v Gradcu pri Pra- Oba lonca sta izdelana iz zelo fino prečiščene kremenove lon- pretnem, kjer Ciglenečki lonce s podobno oblikovanim robom čarske mase (LM036 oz. LM015, R1) in izoblikovana na lončarskem Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 62 vretenu. Ker je lonec G399 prežgan je način žganja določljiv le pri najdene v noriškem področju limesa kakor tudi v jugovzhodnem loncu G23 – žgan je oksidacijsko. Noriku (Groh/Sedlmayer 2002, op. 877 in op. 878). Zaobljeno/svitkasta oblika roba ustja (koda MM - kakršna je na loncu G399) se na loncih cogetinškega lončarja pojavlja šestin- Vrči dvajsetkrat in je po pojavnosti ena izmed bolj priljubljenih oblik (sl. 84). Lonci z omenjeno obliko roba ustja (varianta L03 in L12) Vrč uvrščamo v skupino posod, za katere je značilna omejitev so najdeni v stratigrafskih enotah, ki so povezane z objektom 3. odprtine, kar pripomore k ohranjanju vsebine. Pri obeh rekon- Analogije z drugih najdišč glej pri varianti lonca L03 in L12. struiranih vrčih so ohranjene sledi ročaja, ki je bil svitkasto ali trakasto oblikovan. Prehod vratu v rame je poudarjen s kaneluro Varianta 3 - lonci kroglaste oblike oz. privzdignjenim robom. L16 – varianta lonca kroglaste oblike ima vrat v obliki pokonč- V keramičnem zbiru je 44 fragmentov posod (6 %), ki bi jih lahko nega hiperboloidnega prisekanega stožca (z. k. A2C/4A18P/4/B pripisali vrčem, od tega je le en vrč ohranjen v celoti (G380 – va- – G363–366, G507, G49; sl. 83, 85, 86). Značilnosti loncev tretje rianta 1), pri drugem pa je uspela delna rekonstrukcija (G378 – skupine so kroglasto oblikovan trup, srednja pozicija maksimal- varianta 2). Rob ustja (sl. 87) je določljiv na 35 fragmentih. Devet nega premera in okrašenost vratu in ramena. Le na dveh od sku- fragmentov pa pripada ostenju oz. dnu. pno šestih loncev je ohranjen horizontalno oblikovan rob ustja Glede na velikostni razpon roba ustja (sl. 88) ima večina vrčev (26 s kaneluro zgoraj ali brez nje (koda oblike roba ustja F092 oz. od skupno 35) premer med 10 in 20 cm. Le pri šestih premer pre- F078), ki ostro (G363) ali postopno (G49) prehaja v vrat. Glede na sega 20 cm. En vrč ima premer manjši od 10 cm, pri dveh pa je merska razmerja rob ustja/višina posode bi jih lahko uvrstili med nedoločljiv. Torej prevladujejo vrči s širše oblikovanimi preme- shrambene posode, katerih premer roba ustja se giblje med 20,0 ri robov ustij. (G363) in 22,2 cm (G49), rekonstruirana višina pa ne presega 34,0 cm. Med 44 fragmenti vrča, sta bila le vrča G380 in G378 ohranjena v to- Dno ni ohranjeno. likšni meri, da je izdelana tipološka razvrstitev na variante (sl. 89). Vsi lonci so izdelani iz zelo fino prečiščene (G363, G365, G366) oz. finozrnate (G364, G49) kremenove lončarske mase (LM016, Varianta 1 - vrč poloblo elipsoidne oblike LM049, LM034 – R1; LM018, LM047 – R4). Dva lonca sta prežgana V01 – varianta vrča s trupom poloblo/polelipsoidne oblike ima in deformirana (G363, G364), zato makroskopska analiza ni iz- hiperboloidno stožčast vrat (z. k. A2A/20F16/4/A – G378; sl. 87– delana. Pri loncu G49 je ugotovljen oksidacijski način žganja, pri 89). Vrč je bolj trebušaste poloblo polelipsoidne oblike, s široko loncih G365 in G366 pa oksidacijsko žganje z redukcijsko atmos- oblikovanim vratom v obliki pokončnega hiperboloidnega prise- fero v končni fazi. kanega stožca, ki tekoče prehaja v rame. Rob ustja je zaobljeno Pod nažlebljenim vratom je pri petih loncih te variante (lonec svitkaste oblike (MM155). Na ramenu so ohranjene sledi pričvr- G507 je neokrašen) na ramenu izdelan okras dveh vzporednih stitve ročaja. Premer roba ustja je 17,6 cm, rekonstruirana višina enojnih valovnic (v tehniki žlebljenja), ločenih s horizontalno li- je 35,8 cm. nijo vtisov (tehnika vtiskovanja s šilom s prirejeno konico. Valov- Izdelan je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kreme- nica se kot okras pojavlja le še na varianti L04, in sicer na loncu nove lončarske mase (LM016, R1). Vrč je prežgan, zato način žga- G506. Valovnica sodi med pogoste motive na poznorimskih lon- nja ni definiran. cih jugovzhodnoalpskega prostora, kjer pa zmeraj nastopa v po- vezavi z metličenjem (opozoriti moramo, da na površini naših Varianta 2 - vrč kroglaste oblike loncev ni metličenja). Rodriguezova postavlja pojav tovrstnega V02 – varianta vrča s trupom kroglaste oblike ima hiperboloidno okrasa v zadnjo tretjino 4. st. in ga povezuje z vplivi iz Podonavja stožčast vrat (z. k. A2A/20B18P/4/B – G380; sl. 87–89). Gre za bolj (Rodriguez 1997, 158). vitko obliko vrča s kroglasto oblikovanim trupom in visokim vra- Lonci variante L16 - razen G49 - so v Cogetincih najdeni v polnilu tom v obliki prisekanega hiperboloidnega stožca, ki se zaključu- SE 126 peči SE 125 in polnilu SE 35 jame SE 133 – objekta 3. Lonec G49 je z močneje navzven izvihanim robom ustja zaobljeno svitka- pa se je nahajal v polnilu SE 132 (porušene peči SE 131) objekta 2. ste oblike (MM148). Vrat je s kaneluro oddeljen od trupa. Pozicija V Mauternu se lonci s horizontalnim ali poševnim robom ustja, maksimalnega premera je nizka. Premer roba ustja je 17,0 cm, pri katerih je zaključek roba odebeljen, strmo odrezan ali pa ima premer dna 12,8 cm. Vrč je visok 30,9 cm. nažlebljeno oz. kanelirano zgornjo stran, spreminjajo iz pokonč- Vrč je prežgan in je izdelan na lončarskem vretenu iz zelo fino no elipsoidnih (jajčastih) oblik v periodi 2 (Groh/Sedlmayer 2002, prečiščene kremenove lončarske mase (LM 034, R1). Najden je bil Taf. 4, 48) v hiperboloidno kroglaste (trebušaste) oblike v periodi v polnilu SE 126 porušene peči SE 125, v objektu 3. 4 Mauterna (Groh/Sedlmayer 2002, Taf. 22, 345; 23, 367). Podob- Med 35 ohranjenimi fragmenti robov ustij (sl. 88), ki so pripisa- ne posode, okrašene z glavničastim okrasom in valovnico, so bile ni vrčem, je kar 13 takih, ki imajo t. i.»kopitasto« obliko roba ustja 87 Vrči – variante, uspešnost rekonstrukcije, oblika roba ustja. Vrč delež uspešnost rekonstrukcije osnovna oblika roba ustja varianta trinožnika količinski % uspešna neuspešna direktni rob oglata (kopitasta) zapognjena konveksna oglato/ konkavna konveksna varianta V01 1 2 1 1 varianta V02 1 2 1 1 različni robovi ustja 33 75 33 4 17 2 3 6 3 ostenje, dno 9 21 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 63 e j n a g ž 0 1 0 0 0 0 0 1 0 7 4 4 7 0 0 0 0 0 7 1 7 0 1 0 0 0 7 0 0 a k i l b o 3 2a 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2a 3 3 2a t s o v a n r z 2 2 1 1 2 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 2 n n rež. ira rež. n n rež. n n rež. n n n n ker o p ker ker o p o p ker o p e b d o k š o p režga eln eform eln režga režga eln režga režga eln režga režga režga režga klin p d klin d klin d p p d klin p p d p p p p t p e c e r 3 4 2 1 1 1 3 1 1 1 4 4 2 1 1 1 3 1 2 1 4 1 1 3 1 1 1 1 4 0 9 4 4 45 47 4 4 4 0 4 4 47 4 4 4 4 4 4 4 4 M L 0 0 0 03 051 03 0 03 03 036 018 0 029 03 03 03 026 033 031 016 024 03 03 0 03 03 033 016 022 i i i i LM n LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM n LM LM LM LM LM LM LM n LM LM LM LM LM n LM LM LM a n i š i v a n a r i u r t s n o k e r 35,8 a n i š i v a n e j n a r h o 5 2 3 2 2,7 9,7 12,9 3,9 5,5 3,3 1,9 2,5 5,2 3,1 2,3 3,3 2,1 1,7 1,5 2,2 11,2 3,4 4,2 4,3 4,8 3,8 5,4 2,4 4,1 13,9 1,4 24,8 a n i š i v 30,9 a n d r 2 12,8 a j t s u a b o r r 2 14 16 15 19 19 17 16 20 17 15,4 13,2 13,4 15,2 11,4 8,8 19,2 12,6 18,8 13,8 16,6 14,4 12,6 22,4 29,2 23,6 17,2 17,4 20,4 17,2 14,8 17,6 d e r z a r i n t s o k i l e v 2 2 2 2 2 2 2 2 0 1 2 2 2 2 2 2 2 2 3 3 3 2 2 2 3 2 0 2 2 2 3 2 2 8 8 4 66 /14 /14 /152 /152 /15 /155 4 6 4 /070 /143 /143 4 4 4 4 62 62 6 6 6 6 /157 a j t s u a b o r s k e d n i 02 03 0 0 4 4 010 012 016 024 028 030 031 031 033 033 03 037 037 037 037 037 037 63/137 6 6 M M M M M M 71 A0 A0 A0 A0 B B B B B B B B B B B B B B B B B E23/0 E62 M M M M M M M M M N /B /B /B /B /B /D /D /D /B /D /B /B /B /B /B /B /D /D /B /B /D /D /D /D /D /D /D /D /D /B /D /D /2 /2 /2 /2 /2 /2 /B /2 /2 /2 /2 /2 /2 /2 /2 /2 /2 /2 /2 /2 /2 /2 /2 /2 /2 /2 /2 /2 /2 /2 /2 /2 /2 /G /G /B /B /G /G /A /A /B /A /G /G /B /G /G /G /G /G /G /G /G /G /B /B /B /2 /2 /4 /4 /4 /4 /C/2 /6 /8 /6 /8 /3/B /3/G /2 /4 /2 /2 /2 /2 /3/G /3/G /3/G /4 /4 /4 /4 /4 /4 /3/B /4 /4 /6 /6 /6 /6 /6 /6 a j t s u a b o r a d o k /3/D /2 /1 /1 /2 /2 /1 /1 /2 /2 /6 /6 /6 /6 /6 /6 /6 /6 /6 /6 /6 /6 /6 /6 /6 /6 M M M M M M /7/1 A A A A B B B B B B B B B B B B B B B B B E/2 E/6 M M M M M M M M M N a n d e k i l b o e n ov n s o s k e d n i B12 a n d e k i l b o /A5/L e n ov n s o a d o k /A1B atki. e k i l b o e n ov n s o od e t n a i r va s k e d n i i p V02b V02a V01 /B /A /A /4 /4 P/4 F16 F16 B18 ološki statističn e k i l b o e n ov n s o n /20 /20 /20 e t n a i r a v a d o k teh A2A A2A A2A -4 ološki in /5 tip E S 4 129 35 35 156 129/2 129 156 129/3 129 129/2 18 129/2 35 156 35 35 35 129 129 156 129/2 129/b 129/a-4 35 129 156 35 126 126 156 156 126 35 – Vrči a k l i v e t š a k š o l a t a k 4 4 6 8 6 8 65 6 0 4 67 8 6 6 08 69 8 247 56 561 4 24 249 4 250 251 252 635 255 4 56 563 562 253 25 4 257 256 25 56 259 4 567 3 379 4 470 783 56 88 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 64 (npr. G257, G467, G254, G253) – rob ustja je zapognjen navzven, iz-e j n a g ž 0 7 1 4 1 4 0 4 0 0 vihani del pa se postopno (enakomerno) debeli proti zaključku roba, ki je zaobljen, prehod v ostenje je postopen. Rob lahko ima a k i l b o 3 2a 3 3 3 3 3 3 3 2a ležišče za pokrov (G251, G252, G466). Štirje vrči imajo preprosto za- obljeno/oglato obliko roba ustja (koda B – G248–250, G465). Druga t s o v a n r z 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 številneje zastopana skupina so vrči s poševno izvihanim robom, ki je svitkasto odebeljen (koda M – G566, G259, G468) oz. rahlo odebeljen (koda MM – G567, G380, G379, G469, G470, G378). Manj n rež. rež. o p o p pogosti so vrči, pri katerih je rob ustja konkavno oblikovan (koda N ker e b d o k š o p režga eln eln – G568, G261, G260), oz. vrči z enostavnim ravno ali zaobljeno pre- klin p d d oblikovanim robom ustja (koda A – G247, G564, G561, G464). t p e c e r Tehnološko oceno vrčev otežuje prežganost več kakor polovice 3 1 1 2 2 2 1 4 1 4 vrčevh. Več kakor tri četrtine vrčev so izdelane iz zelo fino pre- čiščene kremenove lončarske mase, med katerimi se LM034 (R1) 9 4 0 41 0 41 4 47 0 015 015 0 0 0 021 018 03 0 pojavlja kar 13-krat (sl. 88). Vrči fine zrnavosti so redki (7 vrčev). M L i LM LM n LM LM LM LM LM LM LM LM Kombiniran način izdelave je opažen pri petih vrčih – tj. pro- a n i š i v a n a r i u r t s n o k e r 23 9,8 storočna izdelava z dodelavo na vretenu – ostali so izdelani na lončarskem vretenu. Na 17 neprežganih vrčih je makroskopska a n i š i v a n e j n a r h o 8 analiza pokazala oksidacijsko (6 vrčev), nepopolno oksidacijsko 3,4 4,6 6,2 9,4 8,5 14,8 10,8 13,5 žganje (6 vrčev) in oksidacijsko žganje z redukcijsko atmosfero v a n i š i v končni fazi (5 vrčev). V dosedanjih objavah poznorimske lončenine je le malo vrčev, ki bi ustrezali cogetinškim oblikam. Varianta vrča V02 ustreza obli- a n d r 2 ki vrča, ki jo srečamo v poznorimskihh plasteh med noriškim in 7,8 panonskim inventarjem – gre za visoke oblike s širokim vratom. a j t s u a b o r r 2 V Carnuntumu, Gleisdorfu in Moshamu so vrči s podobno obliko- vanim vratom in robom ustja datirani v 2. st. Primer vrča iz insu- 10,8 14,6 13,8 rek le XLIII v Carnuntumu je datiran v sredino 3. st. (Seehauser 2007, 141, T. 22, 122). V Mauternu pa je bil enak vrč najden v poznoantič- ni periodi 6. (Groh/Sedlmayer 2002, 238, T. 38, 684 – Krug mit au- d e r z a r i n t s o k i l e v 2 2 0 2 0 0 0 0 0 0 0 sgebogenem Rand 1). Cedila /165 a j t s u a b o r s k e d n i 73/162 74 N N Cedilo konične oblike – varianta G01 - s predrtimi luknjami za iz- cejanje tekočine, ki se nahajajo na trupu in dnu posode (sl. 90, 91), predstavlja še eno od oblik, ki jo je izdeloval lončar v Coge- /B /B /2 /2 tincih. To nam dokazuje predvsem cedilo G493, ki je bilo najdeno /B v polnilu SE 35 odpadne jame SE 133. Cedilo je ohranjeno v celo- a j t s u a b o r a d o k /7/3/B /7/4 N N ti, vendar je bilo zaradi deformiranosti in ponesrečene izdela- a n d e k i l b o ve (nekatere luknje sploh niso predrte) zavrženo. Premer zakr- e n ov n s o s k e d n i b36H nelega roba ustja (C038) je 16,3 cm, premer vboklega dna 12,2 cm, višina pa 5,7 cm. Izdelano je na lončarskem vretenu iz zelo fino /L /A4 prečiščene kremenove lončarske mase (LM037, R1), žgano nepo- a n d e k i l b o e n ov n s o a d o k /A1 polno oksidacijsko. Od drugega cedila (G647 iz SE 113) je ohranjen bH le fragment dna. e k i l b o e n ov n s o Cedila enakih oblik se pojavljajo na področju Spodnje Panonije že e t n a i r va s k e d n i v 2. in 3. st. Olga Brukner uvršča cedilo enake oblike iz Sirmiuma v tip 3 (Brukner 1981, 41, 157, T. 99, 5). Na slovenskem prostoru so najdena cedila variante G01 v Brengovi (frg. dna – sek. II, kv. 1, gl. 40 cm, SE 5, PN5 – Janežič, v tisku), Brinjevi gori (Ciglenečki 2000, e k i l b o e n ov n s o sl. 94: 11) in Ančnikovem gradišču pri Jurišni vasi (Ciglenečki 2000, e t n a i r a v a d o k sl. 98: 8 – druga polovica 4. in prva polovica 5. st). V lončarsko/ opekarski delavnici, ki je v Stätzlingu delovala v pozni antiki, sta -4 bila najdena dva fragmenta cedil, za kateri meni Ebnerjeva, da E S 4 4 4 sta rabili za pripravo sira (Ebner 1997, 127, Abb. 14. 16, 17). Podobno 129 129/2 35 35 126 18 18 18 129/4 129/4 129/b cedilo te variante je bilo najdeno tudi v Carnuntumu (Grünewald a k l i v e t š 0 4 4 1979, Taf. 36, 8.9). a k š o l a t a k 81 26 261 570 573 3 633 63 26 263 262 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 65 89 Vrči – tipološka razvrstitev. G378 G380 V01 V02a G561 G635 V02b V02c G564 G261 90 Cedila – tipološki in tehnološki podatki. e n a ov a a stja kcija e a n n n a u a stru a osn a je like eks ov a d eks d a rob eks rob n d like d avost stja d stja lika kataloška številka SE kod ob in osn ob kod in kod u in u 2r rob 2r d višin LM rekon zrn ob žgan 493 35 C1G/19/3/D G01 B/A3/A4/L B16 C/1/5/B/2/D C15/038 16,3 12,2 5,7 647 113 B/A3/A4/L B16 18 91 Cedilo. G01 Čaše Običajno so čaše precej enostavnih oblik z navzven razširjenimi stenami (konične ali cilindrične oblike), najpogosteje brez baze. Le redko imajo poudarjeno oblikovano bazo ali nogo. Najideal- nejša velikost čaše je tista, ki ustreza »velikosti roke« (dlani). Na splošno je višina večja od odprtine. V povprečju imajo premer odprtine od 6,0 do 12 cm (Horvat 1999, 88). Ohranjena sta dva odlomka roba ustja z ostenjem, ki bi ju lah- ko pripisali čašam. Oba primerka imata rob ustja rahlo izvihan navzven, pri čemer je tudi zaključek roba oblo oblikovan (koda oblikovanosti roba B021 oz. B022), prehod v ostenje je postopen Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 66 (G199) ali odsekan (G198). Ostenje obeh kozarcev kaže na konično (Gassner et al. 2000, 220, var. 3 – Spätantike Reibschüsseln 3, obliko. Premer roba ustja je 15,0 cm (G199) oz. 10,4 cm (G198). No- D.6.107, J.11.10), in tip 1b z najdišča Dijana v Srbiji (najdeni 104 pri- bena od čaš nima ohranjenega dna. merki), katerega T. Cvjetićanin postavlja časovno od prve polo- Izdelani sta na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene (G199 vice 3. st. do sredine 5. st., s poudarkom, da so bili najštevilnej- – LM011, R4) oz. finozrnate (G198 – LM024, R4) kremenove lon- ši primerki najdeni v plasteh s konca 4. in začetka 5. st. Premer čarske mase. Čaša G199 je žgana redukcijsko, v končni fazi v oksi- roba ustja melnic tega tipa je znašal od 34 do 40 cm, višina 10 do dacijski atmosferi, medtem ko je čaša G198 žgana oksidacijsko. 12 cm in volumen od 2 do 4 litre (Cvjetićanin 2006, 23 – tip 1b). Čeprav gre za zelo enostavno obliko čaš, nam paralel zanje ni uspelo najti. Pokrov Melnice Med izdelki lončarske delavnice predstavljajo pokrovi 4% de- lež (30 pokrovov). Le dva pokrova sta ohranjena v celoti, dru- Po obliki so podobne masivnim skledam s polkrožno izvihanim go pa so deli robov z ostenji, po katerih se je dalo ugotoviti pre- ali ravnim robom ustja in izstopajočim rebrom na prehodu od- mer pokrovov. Večina pokrovov ima premer roba med 20,6 in prtine v steno. Na enem koncu rob ustja prehaja v izlivek. Trup 26,0 cm, posamični pokrovi so večji (33,8–37,8 cm) ali pa manjši je ponavadi kroglasto oz. elipsoidno oblikovan. V poznorimskem (16,2–18,0 cm). Gumbasti vrhnji zaključki – držaji imajo premer obdobju tudi konično. V notranjosti je površina peskana oz. po- od 4,4 cm do 5,4 cm, med katerimi je eden raven (G382), drugi pa suta z zrnci peska, ki je vtisnjen v glino ali glazuro. ima skledičasto vdolbino (G344). Oblike roba so zastopane s štiri- Nepogrešljive so bile v rimski kuhinji , kjer so bile uporabljane mi različicami: oglati (koda A – G605, G627), oblo/oglati (koda B – predvsem za drobljenje žitaric in za pripravo pikantnih omak z G649, G382), kopitasto razširjeni (koda F – G344), svitkasti (koda začimbami, pa tudi za mletje in mešanje kremastih jedi in jedi M – G603, G604). Oglata oblika roba lahko ima na notranji strani iz testa (Baatz 1977, 149). Pri pripravi hrane v melnici so si po vsej oporno »rebro«, da se bolje za boljše prilega robu posode (G601). verjetnosti pomagali z lesenim tolkačem (Bjelajac 1994, 139). Pokrovi kronološko niso signifikantni. Osnovno tipološko razvr- Nastarejše melnice so bile neglazirane. Že ob koncu 3. st. se na stitev je podal Pahič pri obravnavi grobe hišne lončenine z Bri- njih pojavi glazura. Predvsem v 4. st. so bile zelo pogoste na po- njeve gore (Pahič 1980, 103, Priloga 3) in jih je na podlagi robov in dročju obdonavskega limesa, recijskih višinskih naselbinah in držajev razvrstil v 8 skupin. julijskoalpskih utrdbah, manj v vzhodnoalpskih višinskih nasel- Po načinu izdelave so vsi pokrovi izdelani na lončarskem vretenu binah (Bausovac 2011, 46). iz zelo fino prečiščene kremenove lončarske mase, le dva (G346, V Cogetincih je ohranjeno dno (koda var. F29) melnice z ostenjem G270) sta izdelana iz finozrnate mase. Žgani so oksidacijsko (5 (G387). Rob ustja ni ohranjen. Premer dna je 12,2 cm (ohranjena pokrovov), nepopolno oksidacijsko (3 pokrovi) in oksidacijsko z višina je 4,7 cm). redukcijsko atmosfero v končni fazi (3 pokrovi). Izdelana je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kreme- Glede na obliko so razdeljeni na sedem variant (sl. 93, 94), ven- nove lončarske mase (LM004; R2) in žgana oksidacijsko. Melnica dar je le pri variantah P02 in P06 znana vsa oblika. je bila najdena v SE126. Iz iste lončarske mase je bilo (poleg melnice) izdelanih le še pet P02 – varianta pokrova P02 (G344) je konične oblike in se zaklju- izdelkov, in sicer dva fragmenta posode (G5 in en fragment oste- čuje s skledasto oblikovanim držajem. Rob pokrova je kopitasto nja), lonec (G369), fragment ostenja (G61), fragmenta vrča (neo- razširjen. Premer roba je 16,2 cm, višina 6,7 cm, premer gumba bjavljen) in fragment pokrova (neobjavljen), ki so bili najdeni v pa 4,4 cm. Pahič uvršča pokrove s kopitasto razširjenim robom v različnih stratigrafskih enotah (SE 33, SE 35, SE 132). Glede na se- različico 5 (Pahič 1980, 103, Priloga 3: 5; 1980, T. 2. 36 – Slovenska stavo lončarske mase (LM04 - čeprav je uvrščena v recept 2) se Bistrica). zdi, da niso izdelek cogetinške delavnice, lončarska masa z ozna- ko LM04 ima namreč vse značilnosti namizne keramike, za katero P06 - varianta P06 (G382) hiperboloidno polkroglaste obli- pa ne moremo reči, da je bila izdelovana v cogetinški delavnici. ke z oblo zaključenim robom ima ravno zaključen gumbast dr- Številne paralele kažejo, da je bil ta tip melnic razširjen na veli- žaj. Premer roba je 20,6 cm, višina pa 6,4 cm. Izdelan je na lon- kem področju rimskega imperija in je bil tipičen za drugo četr- čarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lončarske tino 4. in začetek 5.st. (za paralele glej Cvjetićanin 2006, 23,24). mase (LM033, R2), žgan oksidacijsko. Po Pahičevem mnenju gre Tipološko cogetinški melnici najboj ustreza var. 3 iz Mauterna za eno najpogostejših oblik pokrova – različica 2 (Pahič 1980, 103, 92 Pokrovi – variante in oblika roba. Pokrov delež uspešnost rekonstrukcije osnovna oblika roba variante količinski % uspešna neuspešna direktni rob oglata horizontalni rob konveksni rob varianta P01 2 7 2 1 1 varianta P02 1 3 1 1 varianta P03 3 10 3 2 1 varianta P04 1 3 1 1 varianta P05 3 10 3 2 1 varianta P06 4 14 1 3 2 2 varianta P07 1 3 1 1 neopredeljeno 15 50 15 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 67 93 Pokrovi – tipološki in tehnološki statistični podatki (le za rekonstruirane). e n a ov i a a e n rob a jen t a osn a a je like eks ov eks rob d like d ran avost lika kataloška številka SE kod ob in osn ob in velikostn razred 2r rob višin oh višin LM recep zrn ob žgan 604 35 A3B/5/F P01 M142 3 22,8 6,2 ni 605 35 A3B/5/F P01 A001 4 37,8 4,8 ni 344 232, 233 A3B/15/C6 P02 F083 2 16,2 6,7 LM018 4 1 3 4 601 35 A3B/15/F P03 A005 4 33,8 6,3 ni 345 232, 233 A3B/15/F P03 F083 2 18 2,8 LM018 4 1 3 4 270 129/2 A3B/15/F P03 A005 3 21,8 5,2 LM048 1 2 3 7 627 184 A3B/15E/F P04 A015 3 21,4 2,2 LM041 2 1 3 1 649 113 A3B/16/F P05 B019 3 23,8 4 LM008 3 1 3 1 626 184 A3B/16/F P05 M134 2 16,4 2,5 LM018 4 1 3 4 346 232, 233 A3B/16/F P05 B021 3 28 2 LM050 4 2 3 1 602 35 A3B/16E/F P06 B020 3 22,4 2,3 ni 269 129 A3B/16E/F P06 A003 3 22,6 1,7 LM033 1 1 3 7 268 129 A3B/16E/F P06 A003 3 26 2,8 LM020 2 1 3 7 382 126 A3B/16E/F P06 B026 3 20,6 6,4 LM033 1 1 3 1 94 Pokrovi – tipološka razvrstitev. G604 P01 G344 P02 G600 P03 G627 P04 G649 P05 G382 P06 G603 P07 Priloga 3: 2; 1980, T. 13, 32 – Velenik). V Flavii Solvi je bil najden Najštevilnejšo skupino v Cogetincih predstavlja preprosta zaob- pokrov te variante v insuli XLIII, ki ga Seehauserjeva postavlja ljeno oglata oblika roba ustja (koda B) z 92 fragmenti (22 %), sle- med pokrove skupine 3 in jih časovno postavlja od 2. do v 3. st. dita ji poševna (koda H – 74 frg. oz. 17 %) in konveksna oz. svit- (Seehauser 2007, 143, 26, 147). kasta (koda M, MM – 72 frg. oz. 17 %) oblika roba ustja (sl. 95). V skupini robov ustij izstopajo po pogostnosti še horizontalni rob Rob ustja (koda F – 44 frg. oz. 10 %) in zakrnel rob ustja (koda – 46 frg. oz. 11 %). Ob teh večjih skupinah je pojavnost direktnega roba (koda V lončeninskem zbiru Cogetincev je bilo pri veliki količini ohra- A – 26 frg. oz. 6 %), zapognjene oblike (koda E in EB – 25 frg. oz. njenega posodja mogoče rekonstruirati le premer roba ustja s 6 %) in konkavne oblike (koda N – 24 frg. oz. 6 %) roba ustja prehodom v vrat oz. vrat in rame. Shema robov ustij, ki je pred- skromnejša, čeprav ni zanemarljiva. Najmanj priljubljena, lah- stavljena na slikah sl. 107a–d, je predvsem pomagalo pri razvr- ko rečemo, je večkrat profilirana oblika roba ustja (koda S – 3 frg. ščanju loncev, skled, skodel, vrčev, trinožnikov itd., kadar so ti oz. 1 %). fragmentarno ohranjeni (npr. fragment roba ustja z ostenjem). Vsakemu fragmentu roba ustja z ostenjem oz. posodi je bil izmer- Ob vsaki različici roba ustja se nahaja kataloška številka (npr. jen tudi premer, njihova zanesljivost pa je odvisna od velikosti G100) in poleg razširjene kode (npr. A/1/6/A/2/B) še indeks roba fragmentov robov ustij. Od skupno 421 robov ustij le pri 60 premer ustja (npr. A001), oba sta navedena tudi pri kataloških opisih roba ustja ni bil izmerljiv. Zaradi boljše preglednosti so razvršče- predmetov. Statistično je obdelanih 421 ustij/robov ustij. ni v pet velikostnih razredov (glede na premer roba). Sl. 96 pred- stavlja količinski in odstotkovni delež velikostnih razredov glede Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 68 95 Količinski in odstotkovni delež osnovnih oblik ustja/roba ustja v kera-je omejena le na del ob zaključku direktnega roba. Prehod v steno mičnem zbiru. oz. vrat je tekoč (brez prekinitve). Orientacija je vertikalna ali rahlo Rob ustja količinski delež % delež usločena na zunanjo ali notranjo stran (Horvat 1999, 93, 94). Obli- ustje (koda A) 26 6 ka zaključka direktnega roba je odvisna od načina njegovega do- oglata oblika roba ustja (koda B) 92 22 končanja. Če je dokončan z roko, bo ta zaobljen, koničen ali oglat. zakrnela oblika roba ustja (koda C) 46 11 Če je zaključek obrezan z orodjem z ravnim robom, bo imel rob zapognjena oblika roba ustja (koda E;EB) 25 6 ravno površino, ki pa je lahko ravno ali poševno odrezana. horizontalna oblika roba ustja (koda F) 44 10 Iz sl. 97 je razvidno, da je direktni rob najbolj priljubljen na lon- poševna oblika roba ustja (koda H) 74 17 cih (19 primerkov), pri čemer je večina robov glede na premer vertikalna oblika roba ustja (koda K) 15 4 uvrščena v velikostni razred 2. Manj pogosto srečamo to obliko konveksna oblika roba ustja (koda M;MM) 73 17 roba ustja na vrčih (4 primerki – vel. r. 2), še manj pa na skledah konkavna oblika roba ustja (koda N) 23 6 (2 primerka – vel. r. 2, 3) in krožniku (1 primerek – vel. r. 5). večkrat profilirana oblika roba ustja (koda S) 3 1 Po Pahičevem mnenju gre za dolgotrajno preprosto obliko roba ustja s še prazgodovinsko tradicijo, ki pa ji lahko sledimo vse v na posamezno osnovno obliko posode. V najštevilnejšo skupino srednji vek (Pahič 1980, 92). posod, katerih premer roba ustja sodi v velikostni razred 2, sodi- jo lonci (120 loncev) in vrči (26 vrčev), sledijo jim trinožniki (6 tri- Analogije in datacija nožnikov) – skodele, sklede, cedilo in kozarec so zastopani s po A001 enim oz. dvema primerkoma. Največ skled, skodel, krožnikov, Cogetinci – lonec L06 – G497; sl. 86b – stratigrafska enota SE 35; pladnjev je uvrščenih glede na velikost premera roba ustja v 3. in Ptuj/Bolnišnica – prva obrtniška delavnica; Vomer Gojkovič 1993, 4. velikostni razred (sl. 96). Zanimivo je, da je loncev s premerom 458, 459, 5. 2 – datacija od 1. do 4. st.; robov ustij velikostnega razreda 3 in 4 občutno manj. Lonci z zelo Brinjeva gora – tip 4a; Pahič 1980, 93, 94, Priloga 1: 4a – glej 3354 velikim premerom – nad 40 cm – so redki (sl. 96). Robovi ustij so razvrščeni na 10 variant (sl. 95, 107). Oblo/oglata, 97 Direktni rob oz. enostavna oblika roba ustja (koda A). zapognjena, in svitkasta (konveksna) oblika pa so razdeljene še iv i i i i na podvariante, vsaj dokler se ne bo mogoče potrdil njihov dru- i rob ski n 2 3 4 5 oločj gačen razvoj. Zaenkrat je bila oblika t. i. »kopitastega roba« pri- ed irektn elež ključena oblo/oglati varianti roba ustja. Podobno velja tudi za d količi d velikostn razred velikostn razred velikostn razred velikostn razred 2r n podvarianto MM, ki je priključena svitkasti obliki roba ustja, če- krožnik 1 1 prav bi jo po nekaterih karakteristikah smeli pridružiti tudi oblo/ lonec 19 12 4 1 2 oglati varianti. Mogoče je, da se bo s časoma, ko bo znanih in ob- skleda 2 1 1 javljenih več antičnih najdišč z domačo hišno lončenino, izkaza- vrč 4 4 lo, da je predlagana razvrstitev neustrezna in jo bo treba dopol- niti oz. popraviti (sl. 107). b, 3461 b in mogoče 3351; V nadaljevanju bodo predstavljene posamezne variante robov Mautern – lonci s kratkim neizoblikovanim vratom in izviha- ustij, ki so ugotovljene na cogetinških zvrsteh posodja. Ob vsa- nim robom ustja, s kaneluro na notranji strani; iz 2. st. in sredi- ki podvarianti varianti roba ustja je navedena tudi stratigraf- ne 4./5. st.; Groh/Sedlmayer 2002, op. 829; v pozni antiki – Groh/ ska enota, v kateri je bil fragment oz. posoda najdena. Navedene Sedlmayer 2002, 278, Abb. 157, 492, 772 – Topf mit ausgebogenem, bodo analogije najprej iz Slovenije, potem pa še širše, predvsem innen gekehltem Rand 2; iz Avstrije in Madžarske, kjer je v zadnjem obdobju objavljenih Savaria – najdbe iz lončarskih delavnic s konca 4./zgodnjega 5. st. kar nekaj pomembnih najdišč z izredno dobro izdelano tipološko in sredine 5. st.; Groh/Sedlmayer 2002, op. 833. in tehnološko klasifikacijo tudi grobe hišne lončenine. A006 Cogetinci – skleda S05a – G374; sl. 69 – stratigrafska enota SE 126; Direktni rob ali enostavna oblika roba ustja (koda A) (sl. 97) Gradec pri Prapretnem – Ciglenečki 2000, sl. 82,3 – datacija 4.–6. st. Direktni rob oz. enostavna oblika roba ustja predstavlja zgornjo A007 mejo oz. zgornjo končno točko posode. Lokacija preoblikovanosti Cogetnci – skleda S09 – G373; sl. 70 - stratigrafska enota SE 126. 96 Velikostni razredi premera ustja/roba ustja. i a rob ski j ik n ik a a a elež en ela ela / ec ilo ožn stja elež d lad osod velikostn razred u 2r v cm količi d % p krožn skod skled skod skled lon vrč ced trin kozarec p velikostni razded 1 do 9,9 1 0,5 1 velikostni razded 2 10,0-19,9 170 40 1 2 8 120 26 1 6 2 4 velikostni razded 3 20,0-29,9 109 26 2 3 19 4 73 6 1 1 velikostni razded 4 30,0-39,9 71 17 2 8 6 26 16 12 1 velikostni razded 5 40,0-49,9 9 2 2 1 1 2 3 velikostni razded 6 nad 50,0 1 0,5 1 nedoločljivo 60 14 1 6 13 36 2 1 1 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 69 Koda B - zaobljeno/oglata oblika roba ustja (sl. 98) Koda C - zakrnel rob (sl. 99) Gre za preprosto obliko roba ustja, ki je razvrščena v tri različice. Zakrnel rob ustja predstavlja kombinacijo direktnega roba in ver- Pri prvi različici so robovi večinoma oblo zapognjeni navzven, pri tikalnega roba ustja. Pojavlja se na posodah brez vratu – rob pre- čemer so tudi zaključki roba obli (sl. 107: B014 do B025) ali pa rav- haja direktno v rame ali trup posode. Zastopane so vse variante no odrezani (sl. 107: B009 do B013). Prehod v ostenje je postopen preoblikovanosti (Horvat 1999, 94, 95, 196). Stik s steno je po- ali odsekan. Pri tretji različici je rob navzven zapognjen, izviha- stopen ali odsekan. Orientacija roba je vertikalna ali na notranjo ni del se postopno in enakomerno debeli proti zaključku roba in stran. Opozoriti je treba na različico zakrnelega roba C050, C051, nima ostrega prehoda v ostenje. Lahko ima tudi ležišče za pokrov C059, C061 (sl. 107), za katere lahko rečemo, da so cogetinška po- ali pa je brez (sl. 107: B027 do B037). Na prvi pogled ima kopitast sebnost – gre za zaključek roba bolj pokončno elipsoidne oblike. videz (Leitenartig). Na cogetinških zvrsteh posodja se pojavlja izključno na odprtih Gre za najbolj priljubljeno obliko roba ustja, ki se najpogosteje posodah: skledah (17-krat), skodelah (6-krat) in po enkrat na ce- pojavlja na loncih (69 loncev) in vrčih (17 vrčev). Na obeh oblikah dilu in krožniku. Njihovi robovi ustij dosežejo velikostni razred posod doseže rob ustja največkrat velikostni razred 2 (lonec 35- 4 (23-krat) in velikostni razred 3 (10-krat). Premeri robov ustij, krat, vrč 12-krat) in velikostni razred 3 (lonec 18-krat, vrč 3-krat) ki so uvrščeni v velikostni razred 2 (2-krat – cedilo, skodela) in 5 – izjemoma še velikostna razreda 4 (lonec 3-krat) in 6 (lonec (skodela/skleda – 2-krat) se pojavljajo izjemoma (sl. 99). 1-krat). Manj priljubljen je na ostalih zvrsteh. Tako se pojavi na krožniku 2-krat (velikostni razred 2), skledi 1-krat (velikostni ra- zred 2). Oba kozarca imata rob ustja velikostnega razreda 2. 99 Zakrnel rob ustja. iv i i i i 98 Preprosta zaobljeno/oglata oblika roba ustja (koda B). el rob ski n 2 3 4 5 oločj iv ed a/ lika i i i i i stja elež zakrn u količi d velikostn razred velikostn razred velikostn razred velikostn razred 2r n stja ski 1 2 3 4 6 oločj ljen n a u ed cedilo 1 1 elež zaob oglata ob rob količi d velikostn razred velikostn razred velikostn razred velikostn razred velikostn razred 2r n krožnik 1 1 kozarec 2 2 skleda 17 5 8 4 lonec 69 35 18 3 1 12 skodela 6 1 2 3 skleda 1 1 skodela/skleda 20 2 11 2 5 trinožnik 2 2 posoda 1 1 vrč 17 1 12 3 1 Analogije in datacija Časovno se vleče ta oblika roba ustja iz prazgodovine in, kakor C039 kažejo analogije, navedene spodaj, nimajo omejitve navzgor. Cogetinci - skleda S06a – G224, G223; sl. 67, 69 – SE 129; Karlsdorf pri Gradcu – od konca 1. do začetka 2. st. (Lohner-Urban 2009, Analogije in datacija 278, Typentafel 11–S13); B010 Gleisdorf – od konca 1. do začetka 2. st. (Jescheck 2000, Taf. 73/73); Cogetinci – lonec L04 – G361, G506; sl. 83, 84, 86a - stratigrafska Ptuj – od konca 1. do začetka 2. st. (Istenič 1999, Tab. 27, grob 278); enota SE 126 in SE 35; Flavia Solva – konec 3. in prva polovica 4. st. (Groh 1996, 145, Taf. Heldenbergen, Ems, Regensburg-Kumpfmühl – Groh/Sedlmayer 46, K193); 2002, op. 773; Brinjeva gora – poznorimsko obdobje (Ciglenečki 2000, sl. 95. 4; Mautern – datacija druga pol. 3. st. in 5. st. – Groh/Sedlmayer sl. 96. 1–4 – tip 2); 2002, 262, Abb. 152, 315 oz. T. 19, 315 – posoda ima tri ročaje; Gradec pri Prapretnem – poznorimsko obdobje (Ciglenečki 2000, Brigetio – Bónis 1970, 88, Abb. 5,9. 69, 73, sl. 82. 5); B011 Rifnik – pozna antika (Bolta 1981, T. 24, 68–73). Cogetinci – lonec L09 – G500; sl. 83, 84, 86b - stratigrafska eno- C040 ta SE 35; Cogetinci 2006 – skleda S11a – G229; sl. 67, 70 - SE 129. južni rob Pohorja – Pahič 1980, 93 in op. 22; C041 Carnuntum – najmlajši horizont poznoantične naselbine – Car- Cogetinci – skleda S06b – G448; sl. 67, 69 – SE 156. nuntum perioda 6 (Groh/Sedlmayer 2002, 268, op. 798). C042 B020 Cogetinci 2006 – skodela SK02b– G559; sl. 72, 73 - SE 35; Velenik – Cogetinci – skleda S10 – G242; sl. 70 - stratigrafska enota SE 129/2. datacija 3. in 4. st. – Pahič 1978, T. 13, 9; Mautern – 2. ali 3. st. – Gassner et al. 2000, 215, Abb. 183, 4, Tinje - hiša 4 (časovno poznorimsko obdobje) – Ciglenečki 2000, G.9.71; G.9.73 - Knickwandschüssel 4. 140, T. 27. 10, 11; B025 Mautern – ruševine poznorimske lončarske peči – Gassner et al. Cogetinci – lonec L02 – G41, G42; sl. 83, 84, 86a - stratigrafska enota 2000, Abb. 198; SE 132. Mautern – za rob ustja B025 (G41) – Gassner et al. 2000, 208, Cogetinci – skodela SK05a – G632; sl. 72, 73 – SE 184. Abb. 181 – D.5.73 – Topf mit einfach ausgebogenem Rand. C044 Cogetinci – skleda S06c – G225; sl. 67, 69 – SE 129/4; Tinje – poznorimsko obdobje (Ciglenečki 2000, 67, T. 29. 4 – tip 3, var. 1); Brengova 2006 (SE 8) (Janežič, v tisku). Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 70 C045 Prehodna različica (koda EB) je bila doslej prepoznana le na lon- Cogetinci 2006 – skodela SK03 – G462; sl. 72, 73 - SE 156; cih. Njihovi premeri pa so uvrščeni v velikostni razred 2 (5-krat) Tinje – poznorimski kontekst – Ciglenečki 2000, T. 29. 4; in velikostni razred 3 (1-krat) (sl. 100). Brengova 2006 (Janežič, v tisku). C049 Analogije in datacija Cogetinci 2006 – skodela SK01 – G376; sl. 72, 73 - SE 126. E069 C050 Cogetinci – lonec L02 – G42; sl. 83, 85, 86a - stratigrafska enota Cogetinci 2006 – skleda S07b – G541; sl. 67, 69 - SE 35. SE 132; Slovenska Bistrica – Pahič 1978, 147, 148, T. 7. 12, 13; C051 Mautern – perioda 3 (Groh/Sedlmayer 2002, 257, Abb. 150, 88). Cogetinci 2006 – skodela SK02a – G556; sl. 72, 73 - SE 35. C053 Koda F- horizontalni rob (sl. 101) Cogetinci 2006 – skleda S04a – G214; sl. 67, 68 – lokalna poseb- Horizontalni rob imajo v Cogetincih lonci (37 primerkov) in tri- nost; SE 129. nožniki (6 primerkov). Rob je vodoravno podaljšan. Zaključek C056 roba je zaobljen ali ravno odrezan, redko posebej preobliko- Cogetinci 2006 – skodela SK04 – G342; sl. 72, 73 – SE 232. van. Zgornja stran roba je največkrat ravna ali žlebasto obliko- C061 vana. Na notranji površini posode – že na vratu posode – se zla- Cogetinci 2006 – skleda S08b – G542; sl. 67, 69 – SE 35; sti na loncih pojavljajo fasete (sl. 107: F092–F094). V Poetivioni in Cogetinci 2006 – krožnik KR01b – G207; sl. 75, 76 –SE 129. na najdiščih pod Pohorjem, in ne nazadnje tudi v bližnji Bren- C101 govi (Brengova 2006 (Janežič, v tisku)) in prekmurskih najdiščih Cogetinci 2006 – skleda S05b – G208; sl. 67, 69 – SE 126; se pojavlja posebna različica vodoravnega roba, ki pa je v Coge- Brengova 2006 – SE 8, sek. I, kv. 7 – (Janežič, v tisku). tincih neznana – rob je svitkasto odebeljen in zgoraj namerno zravnan, le izjemoma ima kaneluro za pokrov. Pahič in Curkova Koda E in različica EB - zapognjena oblika roba ustja (sl. 100) sta mnenja, da je ta različica značilnost ptujskih lončarjev, kjer Izoblikovan je iz mase. Vrh roba je praviloma zaokroženo izde- se pojavi v najzgodnejšem času (Pahič 1980, 94, Priloga 1: 5 a–b; lan. Zaključek roba je zaobljen ali oster in potegnjen (zapognjen) Mikl Curk 1973, 886). navzdol. Prehod v steno je močno spodrezan (koda stika s steno Oblika roba ustja je znana le na loncih (37 primerkov) in krožnikih D). Na notranji strani nima ležišča za pokrov. K »pravi« različici (6 primerkov). Glede na velikost roba ustja sta po 14-krat zasto- zapognjenega roba sodijo primeri od E062 do E070. Najbolj tipi- pana velikostna razreda 2 in 3, medtem ko ima še 5 loncev pre- čen primer te oblike roba ustja je E064 (sl. 107). mer roba ustja velikostnega razreda 4 in dva velikostnega razre- Prehodno obliko med preprosto zaobljeno oglato obliko roba da 5 (sl. 101). ustja (koda B) in zapognjeno (koda E) predstavlja različica, pri kateri je vrh roba zaokroženo izdelan (značilnost roba E), ni pa Analogije in datacija zapognjen navzdol (značilnost roba B). Zaključek roba je oblo oblikovan. Prehod v ostenje je postopen. Ker ima rob ustja zna- 101 Horizontalna oblika roba ustja (koda H). čilnosti dveh osnovnih oblik roba ustja (torej E in B), je dobil i iv i i i i kodo EB. Na sl. 107 jih najdemo od EB071 do EB075 (najbolj tipični taln ski stja n 2 3 4 5 oločj primer EB074). ed orizon elež h rob u količi d velikostn razred velikostn razred velikostn razred velikostn razred 2r n Zapognjeno obliko roba ustja (koda E) imajo predvsem lon- lonec 37 10 13 5 2 7 ci (14-krat) s premeri, ki jih večinoma uvrščamo v 2. (10 loncev) posoda 1 1 in le 2-krat v velikostni razred 3 (sl. 100). Na vrčih je zabeležena trinožnik 6 4 1 1 ta različica 2-krat (po enkrat velikostni razred 2 oz. 3). Od ostalih osnovnih oblik se pojavlja še na skodeli (velikostni razred 3). F078 Cogetinci – lonec L16 – G49; sl. 83, 85, 86c – SE 132. 100 Zapognjena oblika roba ustja (koda E in EB). F084 a a iv Cogetinci – trinožnik TR01 – G463; sl. 81 – SE 156. i i jen ski 2 3 oločj F088 n ogn ed lika rob Cogetinci – lonec L07 – G47; sl. 83, 85, 86b – SE 132. stja elež zap ob u količi d velikostn razred velikostn razred 2r n F090 lonec 14 10 2 2 Cogetinci – lonec L13 – G47; sl. 83, 85, 86c – SE 156, SE 276; skodela 1 1 Gradec pri Prapretnem – tip 1b; Ciglenečki 2000, T. 4. 48; posoda 1 1 Mautern – perioda 3 in 4; Groh/Sedlmayer 2002, 270, Abb. 154, 166 vrč 2 1 1 – Topf mit kurzem ausgebogenem Rand 1). F091 o iv Cogetinci – trinožnik TR03a – G377, G243; sl. 81, 82 – SE 126; lika i i i jen stja ski 1 2 3 oločj Cogetinci – trinožnik TR02c – G245, G246, G244, G10; sl. 81, 82 - n ogn a u ed SE 126, SE 129, SE 34; elež zap oglata ob rob količi d velikostn razred velikostn razred velikostn razred 2r n Flavia Solva – datacija od 278 do sredine 4. st. – Groh 1996, 145, lonec 7 5 1 1 T. 47, 204; poznoantične oblike – Hudeczek/Hinker 2008, 285; Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 71 Mautern – trinožnik ali skleda – perioda 3 in 4, posamezno še pladnja in ena skleda imajo premer roba ustja nad 40 cm – torej perioda 5 in 7 – Groh/Sedlmayer 2002, 215, 216, Abb. 139 - Knik- sodijo v velikostni razred 5. wandschüssel 3; Groh/Sedlmayer 2002, 214, 215, Abb. 183,3; Abb. 232, G.9.70; 242, J.11.32; Analogije in datacija Flavia Solva – datacija 300–360/370 (za trinožnik G245); H097 Seehauser 2007, 136, T. 7. 45. Cogetinci – lonec L010 – G44; lonec L11 – G45; sl. 83, 85, 86b - F092 stratigrafska enota SE 132; Cogetinci – lonec L16 – G363; sl. 81 – SE 126. Ptuj – obvoznica: datacija predmarkomanski čas; Tušek 1993, F093 395, 407, T. 12. 6; Cogetinci – lonec L01 – G18; sl. 83, 85, 86a – SE 36; Rabelčja vas – vzhod; Kujundžić 1982, T7. 9, gr. 62; Mikl Curk 1987, Gradec pri Prapretnem – tip 1b (Ciglenečki 1981, 424, T. 4, 48 - po- T. 41. 5; znorimska plast); Ptuj – obrtniška četrt – vkop ob jugozahodni strani sušilnice; Mautern – Groh/Sedlmayer 2002, Abb. 154, 337 – Topf mit kurzem Vomer Gojkovič 1993, 459, T. 5. 3; ausgebogenem Rand 1). Brengova 2006 – SE 660, sek. IV, kv. 9 (Janežič, v tisku). F094 H102 Cogetinci – lonec L06 – G18; sl. 83, 85, 86b – SE 35. Cogetinci 2006 – skleda S03d – G215; sl. 67, 68 – SE 129; Spodnje Grušovje – Pahič 1980, tip 6a (5491) – časovno 3. in 4. st., Mautern – poznoantična lončarska delavnica – perioda 6 Slovenska Bistrica – Pahič 1979, T. 5. 3,8, Mautern; Gassner et al. 2000, Abb. 204, B.5.6; Groh/Sedlmayer Brinjeva gora – Pahič 1980, Priloga 1: 5 a–b. 2002, 200, 222, Abb. 141 - Schüssel mit Wandknick 3. H103 Koda H - poševni rob (sl. 102) Cogetinci 2006 - krožnik B22A/H103 – G203–206, G343, G438; Druga najštevilnejša skupina med robovi ustij je v Cogetincih po- sl. 75, 76 – SE 129, SE 232, SE 233; ševni rob. Številne različice kažejo na pestrost oblikovanja pred- Mautern – perioda 5–7; Groh/Sedlmayer 2002, 235, Abb. 144. vsem zaključka poševnega roba. Ta je lahko konveksno obliko- H106 van – pogost je predvsem na skledah, skodelah, krožnikih in Cogetinci 2006 - skleda S03e – G217, G219, G209; sl. 67, 68 - lokal- pladnjih (različice od H103 do H124 – sl. 107). Nekatere od različic na posebnost - SE 129; so znane le v Cogetincih (npr. H104, H106, H116). Na področju naj- Brengova 2006 - (6 skled) SE 8, SE 250, SE 660 (Janežič, v tisku). dišč obdonavskega limesa Avstrije in Madžarske je zaključek roba H112a kroglasto oblikovan, medtem ko je na izdelkih cogetinške lon- Cogetinci 2006 - krožnik KR01a – G645, G84, G554, G240; sl. 75, 76 čarske delavnice zaključek roba bolj oble, pokončno elipsoidne –SE 113, SE 132, SE 35, SE 129; oblike (npr. Mautern – perioda 6; Groh/Sedlmayer 2002, 218, 220; Brengova 2006 – (Janežič, v tisku); Ács-Vaspuszta – Ottományi 1982a, tab. 15.5a). Različico poševne- Mautern – različne poznorimske plasti; Gassner et al. 2000, 225, ga roba H104 in H106 bi lahko imeli za lokalno posebnost, saj je D.6.101 – Tiefe Teller mi verdicktem Rand – za krožnik G645, za zdaj v tej obliki znana le v Cogetincih – primerke iz Brengove G206; Groh/Sedlmayer 2002, 235, Abb. 144, 728, 814; Abb. 145, (različica H106) iz stratigrafske enote SE 8, SE 250 in SE 660 pa za 434.1088 - glej op. 650 – časovno 4./5. st. cogetinški izdelek. H113 Oblika poševnega roba, ki se pojavlja na loncih brez vratu (iz- Cogetinci 2006 – S04a – G214; sl. 67, 68 – lokalna posebnost – SE 35. jema je različica H099 – sl. 107) ima zaključek roba zaobljen ali H115 ravno odrezan (od H095 do H100 in H123). Po dosedanjem stanju Cogetinci 2006 – S05c – G447; sl. 67, 68 – SE 156; raziskav se zdi, da se različici H095 in H097 izgledujeta po izdel- Brengova 2006 – (4 sklede) SE 148, SE 646, SE 250 (Janežič, v tisku). kih iz poetovionskih delavnic (glej lonec L10 in L11). H118 S štiriinsedemdesetimi primerki je poševni rob ustja druga naj- Cogetinci 2006 – skleda S06d – G85; sl. 68 – SE 132; pogostejša oblika na različnih zvrsteh izdelkov lončarske delav- Brengova 2006 – SE 252, sek. III, kv. 7, 8 (Janežič, v tisku); nice. Po skrajnih merah robov ustij sodijo ti robovi v velikostni Mautern – pozno 5. st.; Gassner et al. 2000, 216, Abb. 185; D.6.111 – poznoantične sklede s poudarjenim prehodom var. 3; Groh/ 102 Poševna oblika roba ustja. Sedlmayer 2002, 218, Abb. 140, 675 – Schüssel mit Wandknick 1. iv H116 i i i i i rob ski 2 3 4 5 oločj Cogetinci 2006 – pladenj PL01 – G200, G202, G33, sl. 78, 79 – SE 129. n ed H116a oševn stja elež p u količi d velikostn razred velikostn razred velikostn razred velikostn razred 2r n Cogetinci 2006 – pladenj PL02 – G33, G554, G240; sl. 78, 79 – SE 36. krožnik 9 2 7 H120 lonec 15 8 5 1 1 Cogetinci 2006 – skleda S03c – G646, G227, G226; sl. 67, 68 – pladenj 4 2 2 SE 113, SE 129/4, SE 129/2; skleda 26 12 12 1 1 Mautern – poznoantična lončarska delavnica – perioda 6 skodela/skleda 18 8 3 7 Mautern (Groh/Sedlmayer 2002, 218, Abb. 140, 883 – Schüssel skodela 2 1 1 mit Wandknick 1; Gassner et al. 2000, 217, D.6.98; G.6.111;G.7.2; Ottományi 1982, tip 5, Taf. 15; razred 3 (27 posod) in 4 (25 posod). Le osem loncev ima premer Mautern – ruševina poznoantične lončarske peči; Gassner et al. roba ustja, ki ga uvrščamo v velikostni razred 2. Le en lonec, dva 2000, Abb. 197, Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 72 Carnuntum – zadnji antični naselbinski horizont vojaškega ta- izvihanega roba vodoravno poudarjeno, na notranji strani pa bora – 5. st. – Grünewald 1979, 15, Taf. 73.6; žleb – mnenja je, da je ta oblika roba ustja značilnost poetivion- Tinje – objekt 2; datacija 4.–6. st. – Ciglenečki 2000, 67, T. 29.5,6 skih delavnic, kjer jih je tudi največ in se pojavijo tudi v najzgo- – tip 3, var. 1; dnejšem času (Pahič 1980, 94, Priloga 1: 5 a, b). Ta varianta se na Cogetinci 2006 – skleda S07a – G446, G222; sl. 67, 69 – SE 156, SE 129; cogetinških izdelkih ne pojavlja. Mautern – Gassner et al. 2000, Abb. 197; Groh/Sedlmayer 2002, Iz razpredelnice na sl. 104 je razvidno, da sodijo robovi ustij obeh 218, 220, Abb. 140, 791 – Schüssel mit Wandknick 3. podvariant glede na premer roba ustja večinoma v velikostna ra- H121 zreda 2 in 3 in izjemoma v velikostni razred 4 (2 lonca). Glede na Cogetinci 2006 – S04c – G211; sl. 67, 68 – SE 156. zvrst posodja pa jih srečamo na loncih in vrčih. Koda K - vertikalni rob (sl. 103) 104 Svitkasta (konveksna) oblika roba ustja (koda M) in prehodna zaobljeZnačilnost vertikalnega roba, kakršen se pojavlja v Cogetincih no/svitkasta (koda MM). (sl. 107), je – kakor pove že samo ime – striktno vertikalna orien- a iv tacija. Zaključek roba je kroglasto oblikovan (različica K129) ali i i i ski 2 3 4 oločj pa je oble pokončno elipsoidne oblike (K125–K127, K128, K130, K131 n ed lika rob in L141). Za področje obdonavskega limesa Avstrije in Madžarske stja elež svitkasta ob u količi d velikostn razred velikostn razred velikostn razred 2r n je značilen vertikalni rob s kroglasto oblikovanim zaključ kom, lonec 36 17 14 2 3 kakršnega ima različica K129. Cogetinški primerki in primerki iz posoda 1 1 Brengove (Janežič, v tisku) imajo zaključek roba oblo pokončno vrč 3 2 1 elipsoidne oblike. Ob pregledu do sedaj objavljenega gradiva se zdi, da gre zaenkrat za bolj lokalno vezano različico roba ustja. Vertikalni rob ustja se na izdelkih cogetinške lončarske delavni- a iv ce pojavlja le na skledah in skodelah. Med skledami in skodelami o i i i ski 2 3 4 oločj (sl. 103) prevladuje 4. velikostni razred. Le tri posode (ena skleda ljen n ed lika rob in 2 skodeli/skledi) imajo premer roba ustja, ki ustreza veliko- stja elež zaob svitkasta ob u količi d velikostn razred velikostn razred velikostn razred 2r n stnemu razredu 3 (pri dveh premer ni določljiv). lonec 25 14 8 1 2 posoda 2 2 103 Vertikalna oblika roba ustja. vrč 6 4 1 1 iv i i i ski obl. r. u. - oblika roba ustja stja n 3 4 oločjed elež vertikaln rob u količi d velikostn razred velikostn razred 2r n skleda 8 1 6 1 skodela/skleda 5 2 2 1 Analogije in datacija skodela 2 2 M135 Cogetinci – lonec L04 – G361; sl. 85, 86a – SE 126; Mautern – Gassner et al. 2000, 206, Abb. 180 – G.9.45 – Topf mit Analogije in datacija verdicktem, gerundetem Rand; perioda 4–8 Mautern – Groh/ K128 Sedlmayer 2002, 273, Abb. 156, 498, 942. Cogetinci 2006 – skodela S04b – G558, G557; sl. 72, 73 – SE 35. M139 K129 Cogetinci – lonec L05 – G496; sl. 85, 86b – SE 35; Cogetinci 2006 – skleda S05d – G539; sl. 67, 69 – SE 35. Južni del Pohorja – Pahič 1980, 94, priloga 1 in op. 40 – dataci- K141 ja 3. in 4. st; Cogetinci 2006 – skleda S05b – G551; sl. 67, 68 – SE 126. Mautern – perioda 2 in 3; poznoantični horizonti – perioda 6; Groh/Sedlmayer 2002, 268, Abb. 154, T. 4,50. Svitkasta (konveksna) oblika roba ustja (koda M in MM) (sl. 104) M145 Z 72 primeri predstavlja svitkasta (konveksna) oblika roba ustja Cogetinci – lonec L08 – G393; sl. 85, 86b – SE 276; tretjo najpogostejšo obliko roba ustja. Razlikovati moramo med Slovenska Bistrica – Pahič 1979, 145, T. 3, 3; 1980, Priloga 1: 5a – dvema podvariantama svitkasto oblikovanega roba. Za podva- datacija 2. in 3. st.; rianto s kodo M je značilen bolj ali manj navzven izvihan svitka- Mautern – pričetek že 2./3. st.; Groh/Sedlmayer 2002, 273–275, sto odebeljen rob, ki je na spodnji strani lahko tudi rahlo razšir- Abb. 156, zlasti 942 in op. 814, 816, 817 – Topf mit verdicktem ge- jen (M137, M138, M142, M145), vrh roba je nerazčlenjen, kroglasto rundetem Rand; Gassner et al. 2000, 206, Abb. 180, G.9.42,43. oblikovan (M140, M143) ali pa ima na notranji strani izoblikova- MM151 no ležišče za pokrov (M132, M139, M145). Pri podvarianti MM vrh Cogetinci – lonec L12 – G505; sl. 85, 86c – SE 35; roba ni več kroglasto oblikovan, rob na zunanji strani je bolj oble Brinjeva gora – tip 4b; Pahič 1980, Priloga 1: 4b – 3499; oblike (MM122, MM147, MM151, MM155), lahko ima ležišče za pokrov Mautern – že v 2./3.st. in poznem 5. st.; Gassner et al. 2000, (MM148, MM152, MM154) (sl. 107). G.9.43; J.11.40 – Töpfe mit verdicktem, gerundetem Rand; Groh/ Pahič (Pahič 1979, 145) vidi v podvarianti M prehodno obli- Sedlmayer 2002, 273, Abb. 1556, 666, 886. ko k svitkasti obliki roba ustja, ki ima vrhnjo stranico močno Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 73 Koda N - konkavna oblika roba ustja (sl. 105) robov ustij jih tri četrtine (9 loncev in 3 vrči) sodi v velikostni ra- Rob ustja je močno navzven izvihan, in je na zunanji strani kon- zred 2. Večji premer (vel. r. 4) pa ima le 6 loncev. Konkavna oblika kavno preoblikovan. Pri nekaterih je konkavna preoblikovanost roba ustja je pogosta v mlajših arheoloških obdobjih. izrazitejša, pri drugih manj (N161, N164). Zaključek roba je obel (N165, N166), poševno odrezan (N159, N161, N160), tudi s kaneluro Analogije in datacija na zaobljeno oblikovanem zaključku (N158, N162). Nekateri imajo N158 na notranji površini nosilec za pokrov (N158, N163) (sl. 107). Cogetinci – lonec G083 – SE 132; Med cogetinškim gradivom ga srečamo pogosteje na loncih (25 Brinjeva gora – Pahič 1980, 98, Priloga 1: 6e – 3352. primerov), redkeje na vrčih (6 primerov). Po velikosti premerov 105 Konkavna oblika roba ustja (koda N). 106 Večkrat profilirana oblika roba ustja. iv a i rob i i a i i ski ski n 2 3 oločj n 2 3 kavn ed stja elež rofiliran lika rob stja elež kon u količi d velikostn razred velikostn razred 2r n večkrat p ob u količi d velikostn razred velikostn razred lonec 21 9 6 6 lonec 3 1 2 vrč 3 3 107a Osnovne oblike in variante robov ustij. Direktni rob/ustje (koda A); podvariante G051 G617 A/2/6/A/2/B - A/2/8/A/2/D - G497 G108 G616 G561 A005 A006 A/1/6/A/2/B A/1/6/A/2/D A/1/8/A/2/D - A/2/6/B/2/B - A001 A002 A003 A004 G374 G373 A/6/7/A/1/D - A/2/8/A/3/D - A008 A007 Oglata oblika roba ustja (koda B); podvariante roba ustja B67/011–B64/043 G509 G392 B/1/3/C/2/D R696 B170 G618 B/2/2/G/2/D B/2/1/C/2/D G465 G402 G111 G500 B/1/3/G/2/D B22/017 B014 B/2/2/G/2/B B/1/1/B/2/B B/1/3/G/2/B G405 B/1/3/C/2/D B013 B016 B009 B012 B/1/3/B/2/B B170 B010 G242 G198 G409 G494 G122 G498 B/6/2/B/2/B G510 B/2/4/B/2/B G115 B/2/4/C/2/D B/2/4/G/2/B B/6/1/G/2/D B/2/4/G/2/D B028 B/2/3/B/2/B B020 B/2/4/B/2/D B023 B024 B027 B025 B018 B021 G412 G253 G252 G466 G517 B/6/4/B/2/D B/6/4/G/2/D B/6/2/G/2/B B/6/3/G/2/B G560 G516 B/6/3/B/2/D B036 B037 B030 G635 B033 B/6/3/G/2/D B/6/2/B/2/D B032 kopitast B/6/2/G/2/D B034 B029 B031 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 74 N163 ga obdobja srečamo to obliko roba ustja izredno redko, njihovo Cogetinci – lonec G182 – SE 129; pojavnost pa lahko spremljamo še v visokem srednjem veku. Brengova 2006 – SE 660 (Janežič, v tisku). Analogije in datacija Koda S – »karnissenrand« – večkrat profilirana oblika roba S167 ustja (sl. 106) Cogetinci – lonec L07 – G48; sl. 85, 86b - stratigrafska enota SE 132; Rob je močno izvihan navzven in večkrat profiliran na zunanji Brinjeva gora – Pahič 1980, Priloga 1: različica 6f – 3352; strani. Zaključek roba je poševno odrezan (S167) ali pa skoraj ho- Slovenska Bistrica – Pahič 1979, T. 2, 5. rizontalen (S168) ali oblo zaključen (S169). Na notranji strani lah- ko ima široko plitvo kaneluro (S167). Vsi do sedaj znani robovi Dna imajo oster prehod v ostenje (sl. 107). Med cogetinškim gradivom imajo le trije lonci večkrat profili- Tipološko so obravnavana vsa tista dna, katerih polmer je bil do- ran rob ustja, in sicer dvakrat lonca brez vratu (G186, G74) in en- ločljiv. Med 174 fragmenti dnov (sl. 108, 109) je 133 tipološko dolo- krat lonec s hiperboloidno oblikovanim vratom (G48). Pri dveh čljivih, pri 41 je določljiva osnovna oblika, preoblikovanost pa ne. loncih je ugotovljen širok premer roba (3. vel. razred), tretji pa Različna širina dna pomeni verjetno tudi različno veliko ploščo ima premer roba ustja velikostnega razreda 2. Na loncih antične- vretena. Nekatera ravna dna imajo premer celo 18,6 cm, pa tudi 21,0 cm, medtem ko jih ima največ premer od 8,0 do 13 cm. 107b Osnovne oblike in variante robov ustij. Zakrnel rob ustja (koda C); podvariante A A A A A B B B G493 G208 G543 G342 G620 G225 G224 G448 C/1/5/A/2/D C/2/8/A/2/D C/6/6/A/3/D C/6/7/A/1/D C/6/5/A/2/D C/6/5/B/2/D C/1/6/B/1/D C/2/6/B/1/D C038 C101 C047 C056 C043 C044 C039 C041 B B B C C C C G229 G553 G550 G559 G005 G556 G458 C/2/5/B/2/D C/6/7/B/3/B C/6/7/B/2/D C/2/8/C/1/D C/6/7/C/2/D C/6/6/C/3/D C/6/7/C/2/D C040 C058 C057 C042 C059 C051 C059 D D D D D D G462 G086 G541 G630 G546 G541 C/6/5/D/2/D C/6/5/D/2/D C/6/6/D/2/D C/6/6/D/3/D C/6/6/D/2/B C/6/7/D/2/D C045 C045 C053 C055 C060 C061 Zapognjena oblika roba ustja (koda E, EB); podvariante G520 G415 G128 G129 G256 G131 G162 G062 E/2/1/B/2/D E/2/2/B/2/D E/2/2/D/2/D E/2/2/G/2/D E/2/3/D/2/D E/2/4/B/2/D E/2/4/D/2/D E/4/2/D/2/B E062 E063 E064 E065 E066 E067 E068 E069 G258 G133 G134 G132 G136 G137 E/6/2/B/2/D EB/2/2/B/2/B EB/2/2/B/2/D EB/2/3/G/2/D EB/2/4/D/2/D EB/6/3/B/2/D E070 EB071 EB072 EB073 EB074 EB075 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 75 107c Osnovne oblike in variante robov ustij. Horizontalna oblika roba ustja; podvariante F211/066–F714/041 G020 G007 G138 G049 G149 G141 F/2/9/C/2/D F/2/10/B/2/D F/2/11/B/2/D F/2/11/C/2/D F/2/12/B/2/B F/3/11/B/2/D F080 F076 F077 F078 F079 F082 G010 G245 G142 G144 G143 G146 G416 r. št. 352 F/4/9/B/2/D F/4/10/B/2/D F/4/11/B/2/B F/4/11/B/2/D F/4/1/C/2/D F/4/11/G/2/B F/4/11/H/2/D F083 F084 F085 F086 F087 F088 F107 G064 G394 G363 G018 G499 F/4/14/B/2/D F/4/15/B/2/D F/4/15/C/2/D F/4/15/G/2/B F/4/15/G/2/D F090 F091 F092 F093 F094 Poševna oblika roba ustja (koda H); podvariante G153 G068 G044 G155 G011 G069 G157 H/1/14/B/2/D H/1/14/C/2/B H/1/14/C/2/D H/2/14/B/2/D H/2/9/B/2/D H/2/9/C/2/D H/7/14/C/2/D H095 H096 H097 H098 H099 H100 H123 A A A B B B B C C G447 G555 G201 G085 G444 G337 G631 G446 G440 H/6/9/A/2/D H/6/9/A/3/B H/6/13/A/2/D H/6/9/B/2/D H/6/14/B/2/D H/6/14/B/2/D H/6/14/B/3/B H/6/9/C/2/D H/6/9/C/2/B H115 H117 H103 H118 H111 H109 H614/110 H120 H119 C C C D A A A G215 G227 G646 G211 G200 G033 G240 H/6/10/C/2/D H/6/9/C/2/D H/6/9/C/2/D H/6/9/D/2/D H/2/9/A/2/D H/2/9/A/2/D H/2/14/A/2/D H102 H120 H120a H69/121 H116 H116a H112 B A A B C B G645 G206 G549 G439 A1E/4/5/D H/6/13/A/2/D H/6/13/B/3/D H/6/14/B/2/D G220 G219 H/2/14/A/2/D H103 H124 H/6/13/B/2/D H/6/13/C/2/D H112 H104 H106 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 76 107d Osnovne oblike in variante robov ustij. Vertikalna oblika roba ustja (koda K); podvariante A H-A A A A B C D G442 G552 G557 G539 G445 G443 G454 G551 K/6/6/A/1/D K/6/6/H-A/1/B K/6/6/A/1/D K/6/7/A/1/D K/6/8/A/1/D K/6/7/B/1/B K/6/8/C/1/D K/6/8/D/1/D K125 K126 K125 K129 K130 K128 K131 K141 Svitkasta (konveksna) in zaobljeno/svitkasta oblika roba ustja (koda M in MM); podvariante G418 G159 G643 G361 R649 (ni v katalogu) G080 G355 M/6/1/B/2/B M/6/1/G/2/B M/6/2/B/2/B M/6/2/G/2/B M/6/2/G/2/D M/6/3/B/2/B M/6/3/B/2/D M132 M133 M134 M135 M136 M137 M138 G496 G526 G165 G468 G565 G393 G531 G532 M/6/3/C/2/B M/6/3/C/2/D M/6/4/B/2/B M/6/4/B/2/D M/6/4/C/2/B M/6/4/G/2/B MM/6/2/B/2/B MM/6/2/B/2/D M139 M140 M142 M143 M144 M145 MM146 MM147 G380 G533 G170 G505 G534 G082 G470 G378 MM/6/2/G/2/B MM/6/2/G/2/D MM/6/3/B/2/B MM/6/3/G/2/D MM/6/4/B/2/B MM/6/4/B/2/D MM/6/4/G/2/B MM/6/4/G/2/D MM148 MM122 MM149 MM151 MM152 MM153 MM154 MM155 Konkavna oblika roba ustja (koda N); podvariante G336 G568 G083 G175 G176 G177 G179 G182 N/7/1/B/2/B N/7/1/C/2/B N/7/2/B/2/D N/7/2/C/2/B N/7/2/C/2/D N/7/2/G/2/B N/7/3/B/2/B N/7/3/C/2/ N156 N157 N158 N159 N160 N161 N162 N163 G183 G185 G184 N/7/3/C/2/D N/7/4/B/2/B N/7/4/C/2/B N164 N165 H166 Večkrat profilirana oblika roba ustja (koda S); podvariante G048 G186 G075 S/4/2/C/2/B S/4/3/B/2/D S/4/3/C/2/D S167 S168 S169 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 77 Prevladujejo konkavna dna s 57 fragmenti (33 %). Po pogostnosti robom (6 dnov oz. 3 %) in prstanasta dna (2 dna oz 1 %). Tipološka jim sledijo ravna dna z 38 fragmenti (22 %). Različici konkavnih analiza prehoda dna v ostenje je pokazala, da naj bi v pozni anti- dnov z robom (Ha in Hb) sta po Pahičevem mnenju verjetno po- ki prevladoval sedlast prehod – na cogetinških posodah je ta do- sledica različno oblikovane stojne ploskve na vretenu (Pahič 1979, kazan kar na 116 posodah. Konični spodnji del posode je znan le 395). Pri tej obliki dna moramo razlikovati med različico s širino pri 8 posodah. Na fragmentu dna G290 so tri vzporedne kanelira- roba do 0,5 cm (Ha – teh je 13 oz 8 %) in različico z robom nad 0,5 ne linije (sl. 110). Ali lahko govorimo o znaku lončarja? cm (Hb – 15 oz. 10 %). Najmanj pogosta so dna s preoblikovanim 108 Število in odstotkovni delež osnovne oblike dna. 109 Število in odstotkovni delež variant dna. osnovna oblika dna število % delež koda dna indeks dna število 2r dna A-ravno 37 21 A/A1/A1/L A01 5 8,2-20,8 B-konkavna obl. 57 33 A/A1/A3/L A02 4 8,6-18,6 E-dno s preoblik. Robom 6 3 A/A1/A4/L A03 11 5,4-14,8 F-prstanasto dno 2 1 A/A1/A5/L A04 6 10,6-15,0 Ha-konkavno z robom (do 0,5 mm) 13 8 A/A2/A4/C A05 2 10,6 Hb-konkavno z robom (nad 0,5 mm) 17 10 A/A2/A4/L A06 6 8,2-14,2 A-preobl. Nedoloč. 13 7 A/A2/A5/L A07 2 11,0-12,6 B-preobl. nedoloč. 17 10 A/C1/A4/L A08 2 11,4-21,0 E-preobl. nedoloč. 3 2 B/A1/A4/C B09 2 Ha-preobl. nedoloč. 3 2 B/A1/A1/L B10 1 10,2 Hb-preobl. nedeloč. 4 2 B/A1/A4/L B11 15 8,8-15,6 deformirana dna 2 1 B/A1/A5/L B12 7 8,0-16,4 skupaj 174 B/A2/A3/L B13 2 8,8-12,8 B/A2/A4/L B14 8 9,0-17,2 B/A2/A5/L B15 7 10,6-14,4 B/A3/A4/L B16 2 B/A4/A4/L B17 2 10,0-13,4 B/A4/A5/L B18 3 8,2-16,0 B/B1/A5/L B19 1 11 B/B3/A5/L B20 1 9,6 B/C1/A3/L B21 2 11,7-12,4 B/C1/A4/L B22 3 7,8-13,2 B/C1/A5/L B23 1 7 E/A1/A5/L E24 1 10,7 E/A1/B1/L E25; E25b 2 13,6-17,2 E/A2/B1/L E26 2 8,5-12,4 E/A3/B5/L E27 1 10 F/A1/C1/L F28 1 11,8 F/A2/B1/L F29 1 12,2 Ha/A1/A4/L Ha30 3 10,2-15,4 Ha/A1/A5/L Ha31 3 8,8-12,9 Ha/A2/A4/L Ha32 5 8,0-10,8 Ha/A2/A5/L Ha33 1 9,4 Ha/C1/A3/L Ha34 1 8,4 Hb/A1/A3/L Hb35 1 10,9 Hb/A1/A4/L Hb36 4 7,8-15,8 Hb/A2/A3/L Hb37 1 13 Hb/A2/A4/L Hb38 4 8,9-12,6 Hb/A2/A5/L Hb39 4 7,3-11,4 Hb/B3/A4/L Hb40 1 8,6 Hb/A3/A4/L Hb41 1 Hb/A3/A5/L Hb42 1 A-preobl. nedolč 13 B-preobl. nedoloč. 16 E-preobl. nedoloč. 3 Ha-preobl. nedoloč. 3 Hb-preobl. nedoloč. 4 deformirana dna 2 skupaj 174 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 78 110a Dna – tipološka razvrstitev. A/A1/A4/L A/A1/A3/L A/A1/A1/L A03 A/A1/A5/L A02 A01 A04 A/A1/A1/C B/A1/A4/C A05 A/C1/A4/L B09 A/A2/A4/L A08 A06 A/A2/A5/L B/A1/A4/L A07 B/A1/A1/L B11 B10 B/A1/A5/L B12 B/A2/A5/L B15 B/A2/A3/L B/A2/A4/L B13 B14 B/A3/A4/L B16 B/A4/A4/L B/A4/A5/L B17 B18 B/B1/A5/L B19 B/B3/A5/L B20 B/C1/A3/L B/C1/A5/L E/A1/B1/L B21 B/C1/A4/L B23 E/A1/A5/L E25 B22 E24 E/A1/B1/L E/A2/B1/L E/A3/B5/L E25b E26 E27 F/A1/C1/L Ha/A1/A4/L E28 Ha30 F/A2/B1/L E29 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 79 110b Dna – tipološka razvrstitev. Ha/A1/A5/L Ha/A2/A4/L Ha31 Ha32 Ha/A2/A5/L Ha33 Hb/A1/A3/L Hb35 Ha/A1/A4/L Ha/C1/A3/L Hb36 Ha34 Hb/A2/A3/L Hb37 Hb/A2/A4/L Hb38 Hb/A2/A5/L Hb39 Hb/A3/A5/L Hb/B3/A4/L Hb/A3/A4/L Hb42 Hb40 Hb41 deformirano deformirano Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 80 Tehnologija keramičnih izdelkov Dodana je še analiza tehnike okrasa in motivika. Ugotovitve, ki izhajajo iz makroskopskega opazovanja, so bile delno preverje- ne s kemičnimi in mineraloškimi analizami (glej poglavje Kra- mar, tu str. 229). Podatki o sestavinah v lončarskih masah, ki jih dobimo z makro- Makroskopska analiza keramičnega zbira skopsko analizo, nam le približno odsevajo stanje gline v nepo- sredni bližini lončarske delavnice. Izdelane bi morali imeti ana- Velika fragmentarnost keramičnih izdelkov na eni strani in ožga- lize okoliških glin, da bi lahko ugotavljali, v kakšnih razmerjih so nost več kakor tretjine teh izdelkov, kakor tudi neobvladljiva ko- bile določene sestavine glini kot surovini dodane (v našem pri- ličina izkopanega gradiva (27 000 fragmentov) so oteževale ne le meru zdrobljen kremen) oziroma odvzete. Na makroskopskem tipološko, ampak tudi tehnološko analizo. nivoju raziskav se bomo izogibali terminu primes (lončarske Na makroskopskem nivoju je bilo tako pregledanih le 682 fra- mase), kajti te lahko z gotovostjo identificiramo šele na mikro- gmentov lončenine – torej vsa tista lončenina, ki je bila tudi ti- skopskem nivoju raziskav, zato bo uporabljan termin sestavi- pološko določljiva. Pri tem je treba omeniti, da je bila analiza na (sestavina lončarske mase). Lončarske mase so ovrednotene izdelana s pomočjo lupe z osvetlitvijo z desetkratno povečavo. z vidika osnovnih sestavin, z določitvijo njihovih velikosti in po- Pri tehnološki obdelavi je uporabljen sistem, ki ga je v študiji gostnosti. Z vidika osnovnih sestavin so nadalje grupirane gle- Keramika, Tehnologija in tipologija lončenine razvila M. Horvat de na povišano vsebnost sljude oz. železovih oksidov. Na osnovi (Horvat 1999). Spremenljivke, ki so uporabljene pri definira- velikosti sestavin, predvsem kremena oz. kalcita (ali obojega) so nju posameznih tehnoloških značilnosti opazovane lončeni- lončarske mase razvrščene glede na zrnavost. ne, so bile zabeležene v kodirani obliki in statistično obdelane V lončeninskem zbiru Cogetincev je razpoznanih 59 različnih lon- v računalniškem programu Excel. Opazovane so bile sestavine čarskih mas (sl. 111). Iz obravnave je izvzeta lončarska masa z lončarske mase, tehnika oblikovanja posod, način žganja (na oznako LM01, ker je časovno novoveškega izvora (torej v nadalje- svežem prelomu črepinje), trdota in barva površine po žganju. vanju obravnavamo 58 LM). 111 Lončarske mase keramičnega zbira, število in odstotkovni delež posod po posameznih lončarskih masah, količinski delež posod poškodovanih pri žganju, recepti lončarskih mas. a a t t a LM aka LM elež a LM aka LM elež osod d osod osod d osod razširjen kod ozn število p % p recep razširjen kod ozn število p % p recep A21;A13;C31;C21;J31;J22 LM01 novoveška 0 1 A31;A21;A13;C31;C21;E31;J21 LM31 14 2 2 A13;C21;E31;J21 LM02 1 0,15 2 A31;A21;A13;C31;C21;E32;J22 LM32 1 0,15 2 A13;C21;J31 LM03 1 0,15 3 A31;A21;A13;C31;C21;J21 LM33 29 4 1 A13;C22 LM04 7 1 2 A31;A21;A13;C31;C21;J22 LM34 90 13 1 A13;C22;J32 LM05 4 1 3 A31;A21;A13;C31;C21;J23 LM35 16 2 1 A13;C31;C21 LM06 1 0,15 2 A31;A21;A13;C31;C21;J31;J21 LM36 11 2 1 A13;C31;E22;J32 LM07 1 0,15 2 A31;A21;A13;C31;C21;J31;J22 LM37 41 6,05 1 A13;C31;J21 LM08 1 0,15 3 A31;A21;A13;C31;C22 LM38 20 3 4 A21;A13;C21;J21 LM09 14 2 3 A31;A21;A13;C31;C22;E21 LM39 18 3 2 A21;A13;C22 LM10 3 0,15 3 A31;A21;A13;C31;C22;E31 LM40 6 1 2 A21;A13;C31;C21 LM11 20 3 4 A31;A21;A13;C31;C22;E31;J21 LM41 14 2 2 A21;A13;C31;C21;E21 LM12 2 0,15 2 A31;A21;A13;C31;C22;J21 LM42 7 1 1 A21;A13;C31;C21;E21;J21 LM13 9 1 2 A31;A21;A13;C31;J22 LM43 3 0,15 3 A21;A13;C31;C21;E31 LM14 9 1 2 A31;A21;A13;J22 LM44 2 0,15 3 A21;A13;C31;C21;J21 LM15 14 2 1 A31;A22;A13 LM45 3 0,15 3 A21;A13;C31;C21;J22 LM16 20 3 1 A31;A22;A13;C31 LM46 12 2 3 A21;A13;C31;C22 LM17 15 2 4 A31;A22;A13;C31;C21 LM47 38 5,9 4 A21;A13;C31;C22;D31 LM18 24 4 4 A31;A22;A13;C31;C21;J21 LM48 26 4 1 A21;A13;C31;C22;E31 LM19 2 0,15 2 A31;A22;A13;C31;C21;J22 LM49 3 0,15 1 A21;A13;C31;C22;E32 LM20 6 1 2 A31;A22;A13;C31;C22 LM50 18 3 4 A21;A13;C31;C22;J21 LM21 5 1 1 A31;A22;A13;C31;C22;J21 LM51 14 2 1 A22;A13;C31;C21 LM22 5 1 4 A31;A22;A13;C31;C23 LM52 15 2 4 A22;A13;C31;C21;E31 LM23 11 2 2 A31;A22;A13;J22 LM53 7 1 3 A22;A13;C31;C22 LM24 56 7,9 4 A31;A23;A13;C31;C22 LM54 2 0,15 4 A31;A21;A13;C21;J22 LM25 3 0,15 3 A31;C31;E22;J32 LM55 1 0,15 2 A31;A21;A13;C21;J21 LM26 6 1 3 A41;A31;A13;C21;J21 LM56 5 1 3 A31;A21;A13;C21;J31;J22 LM27 2 0,15 3 A41;A31;A21;A13;C31;E32;J21 LM57 1 0,15 3 A31;A21;A13;C31;C21 LM28 15 2 4 A41;A31;A21;C31;E32;J21 LM58 1 0,15 3 A31;A21;A13;C31;C21;E21;J21 LM29 4 1 2 A41;A31;A22;A13;C31;C22;E31;J21 LM59 1 0,15 4 A31;A21;A13;C31;C21;E31 LM30 2 0,15 2 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 81 Razen lončarske mase z oznako LM02, za katero je mineralo- je A21;A13;C31;C22;E31). Sljuda predstavlja pomembno sestavi- ško-kemijska analiza pokazala vsebnost kalcijevega karbona- no v lončarskih masah. Povečuje mehansko čvrstost keramič- ta (min.-kem. analiza KEC1), sodijo vse ostale v osnovno skupino nih izdelkov, zmanjšuje poroznost, zvišuje obstojnost ob menja- kremenovih lončarskih mas. vah temperature in povečuje prevodnost toplote. Zrna železovih Po številu izdelanih posod izstopa zelo fino prečiščena lončar- oksidov (koda E) so prepoznana le v 20 lončarskih masah. Žele- ska masa z oznako LM34 (13% delež). Iz nje je izdelanih 90 različ- zovi oksidi so prisotni že v prvotni glini in od njihove pogostnosti nih posod. S 56 posodami (oz. 7,6 %) ji sledi finozrnata kreme- je odvisna barva celotne keramike (po žganju). Pri več kakor po- nova lončarska masa LM24 (R 4). Približno 6% delež ohranjenih lovici lončarskih mas (34 LM) je makroskopska analiza pokazala posod je narejenih iz zelo fino prečiščene kremenove lončarske prisotnost sestavine, ki je nismo znali opredeliti – gre za prhek mase LM37 (5,9 % oz. 41 posod) in finozrnate kremenove lončar- mineral belkasto rumenkaste barve, ki je označen kot neznana ske mase LM47 (5,6 % oz. 38 posod). Zelo fino prečiščeni kreme- sestavina – koda J (Kramarjeva meni, da gre po vsej verjetnosti novi lončarski masi z oznako LM18 (24 posod) in LM48 (26 posod) za preperele glinence – glej poglavje Kramar, tu str. 229). Samo zavzemata s po 4% deležem posod peto mesto po pogostnosti. pri eni lončarski masi so prisotne organske sestavine (koda D). Skupino treh finozrnatih kremenovih lončarskih mas, ki jim pri- Ob upoštevanju osnovnih sestavin lončarskih mas (pri čemer se pada po 3% delež posod, predstavljajo naslednje lončarske mase: ne upošteva velikost in pogostnost osnovnih sestavin) so lončar- lončarski masi LM11 in LM38 s po 20 posodami in lončarska masa ske mase združene v sedem skupin (sl. 113), in sicer na skupino s: LM50 z 18 posodami. Od 12 različnih lončarskih mas (s po 2% dele- kremenom (koda A – 1 LM); kremenom in sljudo (koda AC – 13 LM); žem posod) se je izkazalo, da se je ohranilo po 11 ali pa celo do 16 kremenom, sljudo in organskimi sestavinami (koda ACD – 1 LM); izdelanih posod. Od več kakor polovice (tj. 35) lončarskih mas se je kremenom, sljudo in železovimi oksidi (koda ACE – 9 LM); kre- ohranila le po ena oz. maksimalno po sedem posod (sl. 112). menom, sljudo, železovimi oksidi in neznano sestavino J (koda Med lončarskimi masami izstopa lončarska masa z onako LM04. ACEJ – 11 LM); kremenom, sljudo in neznano sestavino J (koda ACJ Gre za zelo fino prečiščeno lončarsko maso s povišano vsebnostjo – 21 LM) in kremenom in neznano sestavino J (koda AJ – 2 LM). Iz sljude (sl. 111) in ima vse značilnosti lončarskih mas, iz katerih je navedenega je razvidno, da so najpogostnejše lončarske mase izdelano namizno posodje. Iz nje je izdelanih le šest izdelkov, od s sestavinami kremena, sljude in neznano sestavino J (21 LM). tega melnica (G387), dva fragmenta posode (G5 in en fragment Pri lončarski masi, pri kateri je zabeležena le prisotnost kreme- ostenja), lonec (G369), fragment ostenja (G61), fragmenta vrča na, tj. LM45 (G301, G418 – lonec in G403 – vrč), moramo poudariti, (neobjavljen) in fragment pokrova (neobjavljen). Najdeni so bili da gre za popolnoma prežgane (vitrificirano) posode, tako da na v različnih stratigrafskih enotah (SE 33, SE 35, SE 132). Malo verje- tno je, da so izdelek cogentinške lončarske delavnice. Večja ver- 113 Število in odstotkovni delež skupin lončarskih mas glede na osnovno sestavino. jetnost je, da so te posode prinesene od drugod (mogoče celo iz Poetovione) in so bile v osebni uporabi lončarja. skupine LM glede na osn. sestavine število LM delež LM [%] Od osnovnih sestavin (sl. 113) je kremen (koda A) prisoten v vseh kremen (koda A) 1 2 lončarskih masah. Kremen je lahko že naravna sestavina v gli- kremen/sljuda (koda AC) 13 22 ni ali pa je bil v zdrobljeni obliki dodan kot pustilo. Druga naj- kremen/sljuda/org. sestavine (koda ACD) 1 2 pogostejša sestavina je sljuda (koda C), ki je zabeležena v 55 kremen/sljuda/železovi oks. (koda ACE) 9 16 lončarskih masah. Treba je opozoriti, da se kar v 40 lončarskih kremen/sljuda/železovi oks./nezn. sestavina 11 19 (koda ACEJ) masah (od skupno 55) pojavlja sljuda v dveh velikostih, in si- kremen/sljuda/nezn. sestavina (koda ACJ) 21 36 cer z delci sljude, velikimi od 0,51 do 2,00 mm (koda C31) in veli- kremen/nezn. sestavina (koda AJ) 2 3 kosti od 0,26 do 0,51 mm (koda C22 – npr. razširjena koda LM19 112 Število delež lončarskih izdelkov, izdelanih iz najpogostejših lončarskih mas po zvrsteh lončenine. število posod 90 56 41 38 29 26 24 20 20=3 % 20 18 18 % delež 13 % 7,9 % 5,9 % 5,6 % 4 % 4 % 4 % 3 % 3 % 3 % 3 % osn. obl. posode LM34/R1 LM24/R4 LM37/R1 LM47/R4 LM33/R1 LM48/1 LM18/R4 LM11/R4 LM16/R1 LM38/R4 LM39/R2 LM50/R4 cedilo 1 1 dno 21 17 15 4 4 6 4 6 3 4 2 2 krožnik 1 2 3 1 3 1 1 lonec 34 18 10 19 7 8 6 5 8 7 4 6 pladenj 1 1 1 pokrov 1 2 4 3 3 2 1 posoda 5 3 2 3 1 1 3 4 1 1 ročaj 8 3 2 2 2 1 skleda 2 3 6 3 7 4 1 2 3 4 3 skodela/skleda 3 2 4 1 2 1 3 3 1 3 4 skodela 1 2 1 1 trinožnik 1 4 2 1 1 1 vrč 13 1 3 2 3 2 melnica posoda/kozarec 1 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 82 makroskopskem nivoju opazovanja drugih sestavin ni bilo videti. je manj pogost – zabeležen je le pri dveh skledah, po eni sko- Šele podrobnejša mineraloško-petrografska analiza okoliških glin deli, cedilu in trinožniku in petih vrčih. Sledovi te tehnike so bili in keramike (ta je izdelana doslej na devetih keramičnih vzorcih) ugotovljeni še na 63 dneh. Očitno je, da je v cogetinški podežel- nam bo dala podatek, v kakšnih razmerjih so bile prvotni glini do- ski delavnici lončar oz. lončarji bili vešči vseh tehnik oblikova- dane finozrnate in tudi redke drobnozrnate (kremenove) primesi. nja posod. Sicer o vretenu – razen površinskih sledi na površini Pri opazovanju pojavnosti lončarskih mas s povišano vsebno- lončarskih izdelkov - nimamo neposrednih dokazov. Posredno stjo sljude (koda C) kaže statistika na 31% delež (18 LM) teh. Ne- pa lahko o njem sklepamo tudi po oblikovanosti nekaterih dnov verjetno nizek – komaj 8% delež – (5 LM) predstavljajo lončarske posod, zlasti loncev. Zdi se, da je bila pri izdelavi uporabljena mase s povišano vsebnostjo železovih oksidov (koda E). Le ena posebna podlaga (pričvrščena na ploščo vretena). Nekatera rav- lončarska masa (LM20 – iz nje so izdelani 4 lonci, po en pokrov in na, pa tudi vbokla dna imajo od 0,5 pa do 1,0 cm širok in do 2 mm skodela/skleda) ima povišano vsebnost sljude in železovih oksi- visok rob (dna s kodo Ha in Hb). Sledovi struženja so ohranjeni na dov. Prevladujejo keramični izdelki, izdelani iz t. i. »običajnih« dveh fragmentih prstanastega dna. Kakšni obliki posode pripa- lončarskih mas – te (mase) predstavljajo 58 % oz. 34 vseh lon- data, se ni dalo ugotoviti. čarskih mas. Termin »običajne« lončarske mase je uporabljen za tiste lončarske mase, pri katerih sljuda oz. železovi oksidi niso 116 Število in odstotkovni delež osnovne tehnike oblikovanja. zabeleženi v povišani vrednosti, močno pa prevladuje sestavina osn. teh. oblikovanja število delež [%] kremena (sl. 114). prostoročno (koda 1) 26 4 dodelava na vretenu (koda 2a) 162 24 114 Število in odstotkovni delež lončarskih mas s povišano vsebnostjo vreteno na nožni pogon (koda 3) 494 72 sljude (koda C), železovih oksidov (koda E), sljude in železovih oksidov (koda CE) ter običajnih lončarskih mas v keramičnem zbiru. Na površini grobe hišne lončenine iz Cogetincev je bilo le pri dveh LM s povišano vsebnostjo C,E,CE število LM delež LM [%] posodah opaziti poliranje zunanje in notranje površine. Sledo- LM s povišano vsebnostjo sljude (koda C) 18 31 vi rdečega glinenega premaza pa so bili vidni le pri eni posodi. LM s povišano vsebnostjo železovih oksidov 5 8 Zunanja površina je bila pri večini posod zaradi peščenih prime- (koda E) si bolj raskava, seveda je to povezano s zrnavostjo lončarskih mas LM s povišano vsebnostjo sljude in železovih 1 2 (izredno fino »peskana«) – pod prsti se čutijo drobna zrnca (kot oksidov (koda CE) če bi podrgnili s prsti po smirkovem papirju). Zato se to lončeni- običajne lončarske mase 34 58 no pogosto označuje kot groba lončenina s hrapavimi stenami (oz. lončenina z glajeno površino). Takšna lončenina v Cogetincih prevladuje, saj je ugotovljena kar na 81 % (549 posodah oz. fra- Statistična analiza zrnavosti (sl. 115) je pokazala, da prevladujejo gmentih posod). Občutno manjši delež – komaj 18 % (oz. 123 po- zelo fino prečiščene (velikost zrn kremena do 0,25 cm) kremeno- sod) posod – ima obojestransko brisano površino. Pri teh poso- ve lončarske mase, iz katerih so bile izdelane več kakor tri četrti- dah je površina na dotik gladka, raskavosti ni občutiti (sl. 117). Na ne (471 posod oz. 77 %) posod. Le pri 211 posodah oz. 23 % so bile splošno je bila zunanja površina posod dobro izravnana, kar velja uporabljene finozrnate (velikost zrn od 0,25 do 0,5 cm) kremenove zlasti za posode, izdelane na lončarskem vretenu – pri teh poso- lončarske mase. Pri zrnavosti lončarskih mas moramo opozoriti, dah je dobro izravnana površina nastala že hkrati z izdelavo. Sle- da tudi fino prečiščene lončarske mase od LM09 do LM21 vsebujejo dove »okornejše« obdelave zasledimo le pri tistih posodah, pri posamična zrna finozrnatega kremena (velike do 0,5 mm) in lon- katerih je spodnji del izdelan prostoročno, zgornji pa na vretenu. čarske mase od LM25 do LM44 poleg posamičnih zrnc finozrnate- ga (velikih 0,5 mm), še drobnozrnati kremen (velikosti do 2mm). Z 117 Število in odstotkovni delež dodelave površine posod keramičnega zbira. ugotavljanjem zrnavosti z makroskopsko analizo dobimo torej bolj splošne ugotovitve, in sicer, da je bila v cogetinški lončarski delav- osn. teh. obdelave površine število delež [%] nici za izdelavo hišne lončenine uporabljana zelo fino prečiščena obojestransko glajenje - koda A3 549 81 in nekoliko manj finozrnata kremenova lončarska masa. glajenje/brisanje - koda A1;B2 3 0,1 obojestransko brisanje - koda B3 123 18 115 Število in odstotkovni delež zrnavostnih skupin lončarskih mas kera- brisanje/glajenje - koda B1;A2 5 0,8 mičnega zbira. obojestransko poliranje - koda C3 2 0,1 zrnavostna skupina št. LM delež [LM] 1 (vel. do 0,25 mm) 44 77 Lastnosti, ki so odvisne od načina žganja posod, se kažejo na eni 2 (vel. do 0,26–0,50 mm) 13 23 strani v barvi zunanje in notranje površine (kakor tudi prelo- ma) in čvrstosti sten na drugi strani. O postopku in učinkovitosti Pri izdelavi posod pridejo do izraza trije načini oblikovanja posod žganja pa se lahko prepričamo šele ob opazovanju svežih prelo- (sl. 116). Pri 26 primerih – gre za ročaje – je ugotovljen prosto- mov črepinj. Omenjeno je že bilo, da je več kakor tretjina posod ročni način oblikovanja. Pretežni del posodja (494 posod) je iz- prežganih – 31,5 % (214 posod oz. fragmentov), kar lahko imamo delan na lončarskem vretenu. Pri 162 posodah sledovi navpičnih za izmet oz. ponesrečen izdelek, ki je nastal ob različnih pekah potegov prstov, ki so vidni na notranji površini sten, kažejo, da lončenine v keramičnih pečeh. Ta lončenina je delno prežgana, je bil spodnji del posode izdelan v prostoročni tehniki in sta bili prežgana ali pa že vitrificirana (sl. 118). Pri taki lončenini so bili le rame in ustje dodelani s pomočjo lončarskega vretena. Ta na- definirani lončarska masa, zrnavost, način oblikovanja in bar- čin izdelave prevladuje pri loncih (73). Pri ostalih oblikah posod va površine. Nista pa določena način žganja in trdota. Pri delno Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 83 prežganih fragmentih se zdi, kakor da bi ti padli oz. bili zavrženi pri skodeli (4 od 14) in krožniku (2 od 10). Nepopolni oksidacij-na žarečo površino - mogoče v odpadno jamo, kamor je bilo za- ski način žganja, ki po pogostnosti zavzema 11% delež (78 po- grebeno (odlagano) tudi še žareče kurivo iz kuriščnega kanala – sod oz. frg.), je v največji meri prisoten pri loncih (36) in raznih včasih je namreč delno prežgana le ena od površin – največkrat dneh posod (13), kakor tudi pri tretjini pokrovov (8 od skupno 31). notranja. Termin prežgana keramika je uporabljen le v primeru, Pri ostalih zvrsteh lončenine pa je zastopan s po enim ali dve- če sta obe površini prežgani. Vitrificirani fragmenti lončenine - ma primeroma. Preostane še redukcijsko žganje (koda 2) in re- imajo že vitrificirano osnovo, ki ima videz žlindre (glej mineralo- dukcijsko žganje z oksidacijsko atmosfero v končni fazi (koda 5). ško-kemijsko analizo vzorca KEC2 - poglavje Kramar, tu str. 229). Redukcijsko so žgani po en lonec, frg. ostenja in ročaj. Posode, Vitrifikacija se prične, ko so silikatni minerali in kisik (v notranjo- žgane redukcijsko, pri katerih je bila v končni fazi vzpostavlje- sti sten glinenega predmeta) dovolj ogreti, da se stalijo ali zlije- na oksidacijska atmosfera (11 posod), so prav tako redke. Tako so jo in tvorijo viskozno tekočino. Redko se prične pri temperaturah žgani trije lonci, po enkrat pa krožnik, pokrov, skleda in kozarec. pod 900 ˚C. Tak način žganja pa je ugotovljen tudi pri štirih fragmentih dna. Ne nazadnje moramo omeniti še zadnji način žganja, ki je pre- 118 Korelacija lončarskih mas z deležem pri žganju poškodovanih poznan na cogetinških izdelkih, to je t. i. »tortni način«, pri ka- izdelkov. terem gre za zaporedno menjavanje oksidacijske in redukcijske oznaka LM št. posod pri žganju poškodovani izdelki atmosfere, pri čemer je bila v končni fazi vzpostavljena redukcij- LM02 1 1 ska atmosfera (koda 9). Ugotovljen je bil pri eni skledi in eni sko- LM03 1 1 deli/skledi (sl. 119, 120). LM06 1 1 LM09 14 14 119 Število in odstotkovni delež načina žganja v keramičnem zbiru. LM15 14 6 način žganja število delež [%] LM16 20 17 napake pri žganju (koda 0) 214 31,5 LM21 5 4 oksidacijsko žg. (koda 1) 205 30 LM22 5 1 redukcijsko žg. (koda 2) 3 0,5 LM24 56 6 oks. žg.; v končni fazi red. atm. (koda 4) 169 24,5 LM25 3 3 red. žg.; v končni fazi oks. atm. (koda 5) 11 2 LM26 6 6 nepopolno oks. žg. (koda 7) 78 11 LM28 15 2 zap. menjavanje atm.; v končni fazi red. atm. (koda 9) 2 0,5 LM31 14 1 LM32 1 1 120 Korelacija načina žganja z zvrstjo lončenine. LM34 90 65 osn. obl. št. napaka pri žg. 1 žg. 2 žg. 4 žg. 5 žg. 7 žg. 9 LM35 16 16 posode posod žganju LM37 41 2 cedilo 2 1 1 LM38 20 1 dno 150 59 40 34 4 13 LM40 6 1 krožnik 9 1 4 2 1 1 LM41 14 1 lonec 257 94 79 1 44 3 36 LM43 3 3 pladenj 4 1 2 1 LM44 2 1 pokrov 31 8 14 1 8 LM45 3 2 posoda 43 21 13 1 6 2 LM46 12 7 ročaj 25 14 6 1 2 2 LM47 38 9 skleda 51 1 23 23 1 2 1 LM49 3 2 skodela/ 42 1 16 23 1 1 skleda LM51 14 12 skodela 13 6 4 3 LM52 15 5 trinožnik 12 1 2 8 1 LM53 7 7 vrč 40 21 6 6 7 LM54 2 2 melnica 1 1 LM56 5 5 posoda/ 2 1 1 31 LM 447 205 kozarec Trideset odstotkov analizirane lončenine je žgane oksidacij- Pregledane črepinje posod najdišča kažejo, da lahko po trdoti sko (koda žg. 1), od tega 79 loncev, 40 fragmentov dnov posod, (sl. 121) uvrstimo izdelke cogetinške lončarske delavnice med zelo od odprtih posod je največ oksidacijsko žganih skled (23), manj- trde (318 posod oz. frg. - trdotna stopnja 3. oz. 5. in 6. stopnja po ši delež odpade na vrče, (6), skodele (6), krožnike (4), pokrove Mohsu) in izredno trde (358 posod oz. frg. - trdotna stopnja 4 oz. (8), trinožnike (2) itd. Skoraj četrtina posod – 24,5 % (169 posod 7.,8. in 9. stopnja po Mohsu). Mehke keramike - trdotna stopnja oz. frg. posod) je žganih oksidacijsko in v končni fazi v redukcij- 1 (1. in 2. stopnja po Mohsu) je minimalno, vsega dva fragmen- skih razmerah (koda žg. 4), pri čemer največji delež spet odpade ta (pokrovov in frg. ostenja). Dva trinožnika, po en lonec in oste- na lonce (44) in razna dna (34). Visok delež te oblike žganja ima- nje posode lahko pripišemo trdi keramiki (3. in 4. stopnja po Mo- jo pokrovi (14 od skupno 31), sklede (23 od skupno 53) in, prese- hsu). Če si pobliže ogledamo trdotno stopnjo 3, prednjačijo med netljivo, trinožniki (8 od skupno 10). Manjši delež pa je dokazan lončarskimi izdelki lonci s 134 primerki, sledijo jim s 55 fragmenti Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 84 dna različnih oblik, potem pa lahko opazimo precej enakomerno Tehnologija okrasa in motivika porazdelitev med ostale oblike posodja (sl. 122). Tudi pri trdotni stopnji 4 opazimo po številčnosti precej podobno zastopanost, ki smo jo spoznali že pri trdotni stopnji 3, s tem da po pogostnosti zopet izstopajo lonci s 122 primeri in dna s 95 primeri –izvzeta sta melnica in kozarec. Na lončenini je bila analizirana tudi tehnologija okrasa in moti- vika. Kar je bilo poudarjeno že pri tehnologiji in tipologiji, velja 121 Število in odstotkovni delež trdote v keramičnem zbiru. tudi za tehnologijo okrasa in motiviko, večinoma imamo namreč trdotna skupina število delež [%] na voljo le fragmente določenih delov posod, pri katerih lahko 1 (1., 2. stopnja po Mohsu) 2 0,1 včasih bolj ali manj uspešno sklepamo o manjkajočem delu po- 2 (3., 4. stopnja po Mohsu) 4 0,9 sode in posredno s tem tudi o motivu. V primerih, kadar odseka 3 (5., 6. stopnja po Mohsu) 318 47 posode ni bilo mogoče z zanesljivostjo določiti ali pa je ohranjen 4 (7.-9. stopnja po Mohsu) 358 52 premajhen del odseka, je uporabljen termin posoda/fragment skupaj 682 ostenja. V obravnavo okrasa je vključena tehnologija izdelave okrasa (torej osnovna tehnika in variante okrasa) kakor tudi me- 122 Korelacija trdote z zvrstjo lončenine. sto okrasa. Tehnologija okrasa bo predstavljena tudi glede na osn. obl. posode tr. sk. 1 tr. sk. 2 tr. sk. 3 tr. sk. 4 osnovno obliko posode. cedilo 1 1 Okras je na lončenini izdelan v treh osnovnih tehnikah: tehniki dno 55 95 vrezovanja (89 posod oz. frg. posod), tehniki vtiskovanja (2 po- krožnik 3 6 sodi oz. frg.) in tehniki modeliranja (3 posode oz. frg.) (sl. 124). Od lonec 1 134 122 posameznih osnovnih tehnik so uporabljene le nekatere varian- pladenj 2 2 te. Tako je od osnovne tehnike vrezovanja zabeležena le varian- pokrov 1 13 17 ta pravega vreza (koda A01), žlebljenja (koda A02) in kaneliranja posoda-frg.ostenja 1 1 21 20 (koda A03); pri osnovni tehniki vtiskovanja pa odtis šila s prirejeno ročaj 10 15 konico (koda B05a) in odtis navadnega šila (koda B05b). Zanimi- skleda 22 29 vo je, da sta popolnoma odsotni za pozno antiko tako priljubljeni skodela/skleda 15 27 metličenje in glavničenje. Izjemno redko je aplicirano rebro (koda skodela 9 4 C01 – osnovna tehnika apliciranja) in modelirano plastično rebro trinožnik 5 7 (koda D01 – osnovna tehnika modeliranja) (sl. 125). vrč 2 25 13 melnica 1 124 Število in odstotkovni delež osnovnih tehnik krašenja. kozarec 2 osn. tehnika število delež [%] skupaj 2 4 318 358 vrezovanje 89 95 vtiskovanje 2 2 Več kakor polovica posod ima na površini izrazito svetle odtenke modeliranje 3 3 barv. Tako ima kar 31 % posod sivo, 19 % bledo rjavo in 15 % sve- skupaj 94 tlo rjavo zunanjo in notranjo površino. Belo ali svetlo sivo ima 3 oz. 9 % posod. Izredno redki so ugotovljeni rdeči odtenki površi- Malokdaj nastopajo variante tehnik krašenja samostojno. Na ne (vsega na 9 posodah). Rjavo oz. temno rjavo površino ima lončenini iz Cogetincev nastopa največkrat samostojno kanelura 10 % lončenine. Na 7 % (50 posod) lončenine pa je ugotovljena (46-krat), manj pogost je žleb (16-krat), medtem ko je samosto- različna barva notranje in zunanje površine (sl. 123). jen pojav modeliranega plastičnega rebra in odtis šila s prirejeno konico minimalen. Pri izvedbi okrasa je priljubljena kombinacija različnih tehnik oz. njihovih variant. Tako je najpogosteje upora- 123 Barva površine keramičnih izdelkov. bljena kombinacija kanelure in žleba (8-krat) in kombinacija ka- koda barve število delež [%] nelure in odtisa šila s prirejeno konico (5-krat). Ostale kombina- bela - koda 01 18 3 cije so zastopane posamič oz. po dvakrat (sl. 125). svetlo siva - koda 02 35 5 Izbira mesta okrasa je v prvi vrsti pogojena z obliko posode. S sl. siva - koda 03 211 31 125 je razvidno, da je najpogostejša okrašena oblika lonec. Zato sivo črna (04) 62 9 je tudi razumljivo, da so na cogetinškem gradivu ramena najbolj rdeča (07) 2 0 priljubljeno mesto okrasa (41-krat) (sl. 126), za njimi pa vrat/rame temno rdeča (08) 1 0 (14-krat) in po 11-krat vrat oz. grlo ter grlo/rame (6-krat). Izredno rdečkasta (09) 4 1 redko srečamo okras na skledah (4-krat) in trinožnikih (3-krat), rdećkasto siva (10) 2 0 pri katerih je okras omejen na zgornji del posode. bledo rjava (11) 131 19 V lončeninskem zbiru je dokumentiranih 10 različnih motivov (sl. svetlo rjava (12) 103 15 127). V dveh primerih motiv zaradi stopnje ohranjenosti lončeni- rjava (13) 60 9 ne ni določljiv (oznaka motiva Ne01 in Ne01). Med dokumentira- temno rjava (14) 3 1 nimi motivi Cogetincev so prisotni linijski motivi (oznaka motiva notranja/zunanja povr. drugačne barve 50 7 L01–L03) ter kombinacije linijskih in tračnih motivov (ozna- skupaj 682 ka K01–K07). Motivi so izdelani v različnih variantah osnovnih Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 85 125 Korelacija tehnik krašenja z zvrstjo lončenine. t te a / en ik ike ja a a ike ožn rian n n ec osod okrov va teh okrasa kod teh okrasa število p fragm osten lon p skled trin vrč sito pravi vrez A01 1 1 žleblenje A02 16 2 8 2 2 1 1 žleblenje/kaneliranje/odtis šila A02;A03;B05b 1 1 žleblenje/odtis šila A02;B05a 2 1 1 žleblenje/modelirano plastično rebro A02;D01 1 1 kaneliranje A03 46 6 34 1 2 1 2 kaneliranje/žleblenje A03:A02 8 1 6 1 kaneliranje/žleblenje/odtis šila s prirejeno konico A03;A02;B05a 1 1 kaneliranje/žleblenje/odtis šila A03;A02;B05b 2 1 1 kaneliranje/odtis šila A03;B05b 5 4 1 kaneliranje/odtis nohta A03;B02 1 1 kaneliranje/odtis šila s prirejeno konico A03;B05a 2 1 1 kanelirnje/odtis šila s prirejeno konico/žleblenje A03;B05b;A02 2 1 1 kaneliranje/rebro A03;C01 1 1 odtis šila s prirejeno konico B05a 1 1 odtis šila s prirejeno konico/žleblenje B05a;A02 1 1 modelirano plastično rebro D01 2 2 modelirano plastično rebro/kaneliranje D01;A03 1 1 95 94 21 60 1 4 3 4 1 126 Število in odstotkovni delež razporeditve mesta okrasa na lončenini. mesto okrasa število delež [%] ovratnik (koda D) 1 1 ustje (koda A) 1 1 rame (koda E) 41 44 rob ustja (koda B) 1 1 največji obod (koda F) 1 1 vrat (koda C) 11 12 ostenje (koda O) 6 6 vrat/rame (koda C;E) 14 15 grlo (koda U) 11 12 vrat/ostenje (C;O) 1 1 grlo/rame (koda U;E) 6 6 127 Motivi okrasa na lončenini keramičnega zbira. Horizontalna linija Dve horizontalni liniji Enojna vodoravna valovnica L01 L02 L03 Horizontalna linija; trak hori- Dva vzporedna trakova hori- Dve horizontalni liniji, enojna Horizontalna linija, trak po- zontalnih linij spodaj zontalnih linij horizontalna linija, trak po- ševnih linij spodaj; dve ho- ševnih linij spodaj rizontalni liniji, enojna ho- rizontalna linija zgoraj in K01 K02 K03 K04 spodaj Enojna horizontalna linija, Dve horizontalni liniji, valov- Trak horizontalnih linij; dve horizontalni liniji, valovnica zgoraj in valovnica spodaj nica zgoraj in spodaj spodaj K05 K06 K07 Enojna horizontalna linija, trak horizontalnih linij; enojna horizontal-Dve horizontalni liniji, valovnica zgoraj (nepopolni motiv) na linija, enojna valovnica zgoraj (nepopolno) Ne01 Ne02 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 86 tehnik okrasa. Linijski motivi so največkrat izdelani v eni sami oz. primerjavami je dodatno argumentirana časovna postavitev ke- dveh različnih variantah (kaneliranje oz. modelirano (zelo tanko) ramičnih najdb iz Cogetincev v prvo četrtino 5. st. plastično rebro), medtem ko je pri zahtevnejših motivih običaj- V čem se cogetinški lončarski izdelki razlikujejo od ostalih slo- no uporabljena kombinacija več variant osnovnih tehnik okrasa venjegoriških in v čem so si podobni? Podobnosti so v lončar- – npr. K07 – modelirano (zelo tanko) plastično rebro, odtis šila s skih masah, ki so bolj peščene in sljudnate; v robovih ustij, ki prirejeno konico, kaneliranje. so ostreje profilirani in v pozni antiki dobijo pogosto ležišče za pokrov. Pri oblikovanju posod se poleg oblikovanja na vretenu Povzetek tipološko/tehnoloških analiz opažata tudi prostoročno oblikovanje posod in dodelava na vre-keramičnega zbira tenu (na notranji površini so opazne sledi potegov prstov nav- zgor do največjega oboda posode - znak prostoročnega obli- kovanja, zgornji del pa je dodelan na počasnem vretenu). Pri vboklih dneh je opažen od 0,5 do 1,00 mm širok rob, kar bi ka- zalo na uporabo posebno oblikovane plošče vretena. Razlike so Rezultati tipološke analize keramičnega zbira v oblikovanju nekaterih robov ustij (zlasti svitkasti), ki so zgoraj dostikrat ravno odrezani (v Cogetincih pa ne), pa tudi v krašenju Z oblikovno analizo lončarskih izdelkov je bil ugotovljen oblikov- – metličasta in glavničasta tehnika krašenja, ki je v Cogetincih ni spekter lončarske proizvodnje cogetinške delavnice. Od oblik popolnoma odsotna, je na drugih najdiščih Slovenskih goric zelo so zastopani cedilo (2), krožniki (9), lonci (257), pladnji (4), po- pogosta. Razlike so zaenkrat opazne tudi v oblikah posod, naj- krovi (31), sklede (51), skodela/skleda (42), skodele (13), trinožniki večje so pri loncih. (12), vrči (40), kozarci (2), melnica (1). Ugotovljena so še razna dna (150), ročaji (25). Sklepi, pridobljeni na ravni makroskopskih raziskav Slaba objavljenost gradiva poznorimskega obdobja, zlasti s po- dročja Slovenskih goric, otežuje izvedbo primerjalne analize . Uspešnost lončarjenja je ne eni strani pogojena z naravnimi viri Gradivo, ki je objavljeno, je časovno povečini starejšega porekla. (glino) in tehnološkim znanjem lončarjev na drugi strani. Zato smo bili primorani iskati ustrezne primerjave tudi v bolj od- Za izdelavo lončenine iz Cogetincev so bile uporabljene različne daljenih poznorimskih najdiščih zlasti Avstrije in Madžarske. gline, ki so bolj ali manj ilitne. Na osnovi makroskopskih kakor Po dosedanjem stanju raziskav se zdi, da so sklede var. S03a, tudi mineraloško-petrografskih analiz (pa tudi kemične sestave S02d, S03f, S07b, S08a itd. lokalna posebnost oz. značilen produkt gline) smemo domnevati, da so pridobljene najmanj v treh raz- cogetinškega lončarja. Zelo malo podobnosti je v oblikah s poe- ličnih glinokopih, če ne štirih. Dokazana je tudi namenska izbira tovionskega področja - le za dve varianti lonca lahko predvide- lončarskih mas pri izdelavi posameznih zvrsti lončenine (sl. 136 - vamo, da se je lončar zgledoval po poetovionski obliki (var. L06, glej poglavje Mlekuž/Horvat). L11). Nekaj več sorodnosti je s skledami iz bližnje Brengove (izko- Pri 162 posodah (24 %) prihaja do izraza prostoročno oblikova- pavanja 2006 – Janežič, v tisku), kjer pa so lonci drugače obliko- nje posod, z dodelavo na preprostem vretenu. Navpični sledovi vani. Podobne sklede najdemo na nekaterih drugih poznorimskih potez s prsti na notranji površini od dna navzgor nam kažejo, da in poznoantičnih najdiščih Slovenije (npr. Tinje, Gradec pri Pra- sta bila dno in ostenje največkrat do največjega oboda izdelana pretnem, Rifnik, Brinjeva gora). Močnejše oblikovne in okrasne prostoročno, medtem ko se na zgornjem delu posode (ramenu sorodnosti cogetinškega gradiva je prepoznati v gradivu iz osre- in vratu) ter na robu ustja skoraj vedno kažejo sledi dodelave na dnjega dela podonavskega limesa, predvsem v skledah, skode- vretenu. Za 72 % (oz. 494 posod) je dokazana uporaba hitro vrte- lah, nekaterih robovih ustij, enovrstični valovnici. V času med le- čega se vretena (vreteno na nožni pogon) (sl. 116). toma 378 in 380 (čas povalentinijanske Panonije) je bila namreč v Večina posod ima (zaradi peščenosti lončarskih mas) bolj ali rimskih lončarskih delavnicah ob srednjem delu donavskega li- manj hrapavo površino – če ocenjujemo površino glede na otip mesa prevzeta proizvodnja poznorimske keramike z glajenim or- (sl. 117). Tudi za grobo hišno lončenino iz Oseka in Brengove ugo- namentom predvsem na skledah, med drugim tudi na skledah tavlja Pahič, da je značilna bolj peščena glina (Pahič 1979, 400; s kroglastim zaključkom roba ustja – dober dokaz so najdbe iz Mikl Curk 1969, 127, op. 885). poznorimske lončarske delavnice v Mauternu. Morda so po nji- Na 31,5 % (oz. 214 posodah) lončenine so bile pri makroskopski hovem vzoru v Cogetincih izdelane podobne oblike skled s kro- analizi raziskav ugotovljene napake, ki so nastale kot posledica glastim zaključkom roba ustja (var. S02a, S03d, S05c, S06d, S07a ponesrečenega žganja. Vsa analizirana lončenina naj bi bila žga- - značilne predvsem za Podonavje) in variante z bolj oblo po- na na temperaturi, višji od 700 ˚C (klinoklor namreč ni bil zaznan končno elipsoidno oblikovanim zaključkom roba ustja. Slednje se pri nobenem od analiziranih vzorcev lončenine – vzorci KEC1– v Panoniji ne pojavljajo in so najdene zaenkrat le v Cogetincih in KEC10). Dokazano je, da sta bila vzorca lončenine KEC3 (G441 iz bližnji Brengovi - var. skled S07b, S02d, S03f, S07b, S08a itd.), kjer SE 156), KEC4 (G269 iz SE 129) v primerjavi z ostalimi analiziranimi so žgane večinoma redukcijsko, nikoli pa nimajo glajenega okra- vzorci lončenine žgana pri nekoliko višji temperaturi – za posodi sa (kar je značilnost srednjega Podonavja). Za zadnjo četrtino 4. se predvideva, da sta bili žgani v peči SE 125, za katero pa je doka- st. je značilen tudi pojav enovrstične valovnice na grobi keramiki zano žganje pri temperaturi, višji od 850 ˚C (glej Kramar; sl. 138). z glavničastim okrasom. V Cogetincih se pojavlja motiv enovrstič- Lončarski izdelki so skromno okrašeni, saj se okras pojavi le na ne valovnice, toda na gladki površini – srečamo jo na loncih vari- 94 posodah. Pri izvedbi okrasa je največkrat uporabljena osnov- ante L16. Rodriguiesova navaja, da so ti elementi okraševanja do- na tehnika vrezovanja (89 %), manj pogosto osnovni tehniki vti- segli alpsko območje (in bili sprejeti tudi v lončarskih delavnicah) skovanje (2 %) in modeliranje (3 %). (sl. 124). Z motivi se coge- v 5. st. in da so se povlekli celo še v 6. st. (Rodriguies 1997). S temi tinški lončar ni veliko obremenjeval. Razen horizontalnih linij, Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 87 enojne valovnice in kombinacije obojih drugih motivov pri kra- šenju posod ni uporabil (sl. 127). Sklep V Cogetincih je bila odkrita podeželska lončarska delavnica, ki je izdelovala lončarske izdelke iz lokalno razpoložljivih illitno klori- tnih glin. Čas delovanja lončarske delavnice je postavljen na pod- lagi radiokarbonskih analiz na konec 4. In v prvo pol. 5. st. n. š. Poleg treh gospodarskih objektov (objekti 1, 2, 3 – objekt 1 je bil ob izgradnji objekta 2 porušen), v katerih so se nahajale lončarske peči, smemo v objektu 4 predvideti lončarsko delavnico (po vsej verjetnosti v prostoru »B« in sušenje izdelkov v »sušilnici« – pro- stor »D«). Lončarska delavnica je proizvajala izdelke grobe hišne lončenine. Keramika je bila dobro žgana (dokazana temperatura žganja med 700 in 850 °C). Repertoar lončarskih izdelkov – lonci, sklede, skodele, vrči, trinožniki, sita, pladnji, krožniki – kaže na to, da so bili v lončarski delavnici izdelovani predvsem keramični izdelki, ki so bili, gledano s funkcionalnega vidika, namenjeni ku- hinjski (za kuhanje na ognju, pripravo in konserviranje hrane) in namizni rabi (serviranje jedi na mizi). Možno je celo, da je v lon- čarski delavnici v določenem času deloval za krajši čas lončar, ki je dobro poznal oblikovni spekter oblik (zlasti pri skledah), značilen za Podonavje s konca 4. in prve pol. 5. st. n. š. Časovno dobro uokvirjeno absolutno datacijo lončarske delavni- ce, dobljeno z radiokarbonskimi datumi, dobro dopolnjuje (po- trjuje) tudi oblikovna analiza keramičnih izdelkov. Keramično gradivo lahko primerjamo z gradivom nekaterih poznorimskih in poznoantičnih postojank v Sloveniji (npr. Tinja, Gradca pri Pra- pretnem, Rifnika, Brinjeve gore) in nekaterimi oblikami robov ustij, odkritimi na najdiščih ob vznožju Pohorja (Spodnje Gru- šovje, Slovenska Bistrica, Velenika). Najmanj sorodnosti je z gra- divom iz Ptuja. Nekatere oblikovne in okrasne sorodnosti so bile najdene tudi v bolj oddaljenih regijah. Največjo oblikovno soro- dnost izpričuje cogetinško gradivo z najdbami, odkritimi v ne- katerih najdiščih podonavskega limesa (predvsem Mauterna). Te močne vezi med jugovzhodnoalpskim prostorom in severovzho- dnonoriškim področjem kakor tudi Panonijo so bile vzposta- vljene v času periode 5 Mauterna (čas 270/280–360/370 n. š.) in so prisotne še v času trajanja periode 6 (čas 370/380–450 n. š.). S temi primerjavami je dodatno argumentirana časovna postavi- tev lončarske delavnice na konec 4. in 1. pol. 5. st. Najmočnejša antična poselitev Slovenskih goric je do zdaj doka- zana v 1. in 2. st., za katero obstajajo najmočnejši dokazi v go- milnih pokopih (z žganimi pokopi). Nekatere najdbe, npr. ske- letni grob iz Dvorjanov s Konstancijevim novcem, so dokazovale prisotnost Rimljanov tudi na začetku 4. st. Skeletni pokop (ki se je uveljavil šele v 4. st.) je dokazan tudi v gomilah na Grobono- škem vrhu (datirani so v drugo polovico 4. st. – v vznožju hriba ležijo Cogetinci z lončarsko delavnico) in Stari gori (Pahič 1965, 53, 54). Z novejšimi raziskavami na najdiščih Brengova (naselbina) in Cogetinci v letu 2006 je potrjena prisotnost Rimljanov v osrčju Slovenskih goric v poznorimskem obdobju. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 88 Katalog gradiva Izkopavanja Okrajšave dl. dolžina š. širina v. višina vel. velikost ohr. ohranjen/-a pr. premer u. ustje d. dno pok. pokrov V katalogu najdb je predstavljen izbor najdb iz posameznih stra- var. osn. obl. varianta osnovne oblike tigrafskih enot v okviru posameznih objektov. Keramično gradi- rek. rekonstrukcija vo je predstavljeno v merilu 1:2 oz. 1: 4. Mere v opisu so v cm. LM012 lončarska masa z zap. št. 12 Gradivo hrani Pokrajinski muzej Maribor. V/20 sektor/št. kvadranta SE stratigrafska enota inv. št. inventarna številka R250 številka risbe LM lončarska masa R recept Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 89 1 SE 33, inv. št. 18 479 7 SE 34, inv.št. 18 485 13 SE 34, inv. št. 18 491 Lonec - fragment roba ustja z oste- Posoda – fragment ostenja. Izdelan Posoda – fragment roba ustja z njem. Lonec je izdelan na lončar- je na lončarskem vretenu iz zelo fi- ostenjem. Izdelana je na lončarskem skem vretenu iz zelo fino prečiščene nozrnate kremenove lončarske mase vretenu iz zelo fino prečiščene kre- kremenove lončarske mase (LM016; (LM016; R1). Groba notranja in zu- menove lončarske mase (LM016; R1). R1); prežgan. Groba notranja in zu- nanja površina je svetlo rjave bar- Groba notranja in zunanja površina nanja površina je svetlo sive bar- ve. Var. osn. obl. u. F076, pr. roba u. je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. u. ve. Var. osn. obl. u. B037, pr. roba u. 18,0 cm, ohr. v. 3,0 cm. F086, ohr. v. 2,0 cm. 17,1 cm, ohr. v. 3,8 cm. 8 SE 34, inv.št. ; 18 486 14 SE 34, inv. št. 18 492 2 SE 33, inv. št. 18 480 Lonec - fragment ostenja. Izdelan je Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- Lonec – fragment ustja z ostenjem. na lončarskem vretenu iz zelo fino- delan je prostoročno iz finozrnate Lonec je izdelan na lončarskem vre- zrnate kremenove lončarske mase kremenove lončarske mase (LM047; tenu iz zelo fino prečiščene kreme- (LM039; R2). Gladka notranja in zu- R4). Groba notranja in zunanja po- nove lončarske mase (LM042; R1). nanja površina je sivo črne barve. vršina je bledo rjave barve. Var. osn. Groba notranja in zunanja površina Okras (horizontalna linija) je izdelan obl. d. A00, pr. d. 10,8 cm, je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. u. v osnovni tehniki vrezovanja (kane- ohr. v. 6,8 cm. A005, pr. u. 16,0 cm, ohr. v. 4,2 cm. liranje). Ohr. v. 4,4 cm. 15 SE 34, inv. št. 18 493 3 SE 33, inv. št. 18 481 9 SE 34, inv. št. 18 487 Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- Lonec – fragment roba ustja z oste- Skodela/skleda – fragment roba delan je na vretenu iz finozrnate njem. Lonec je izdelan na lončar- ustja. Izdelana je na lončarskem kremenove lončarske mase (LM039; skem vretenu iz zelo fino prečiščene vretenu iz zelo fino prečiščene kre- R2).). Gladka notranja in zunanja kremenove lončarske mase (LM034; menove lončarske mase (LM039; R2). površina je sivo črne barve. Var. osn. R1). Groba notranja in zunanja po- Gladka notranja in zunanja površina obl. d. B00, ohr. v. 1,8 cm. vršina je svetlo sive barve. Osnov- je svetlo sivo barve. Var. osn. obl. u. na oblika B018, pr. roba u. 20,8 cm, H109, ohr. v. 3,3 cm. 16 SE 34, inv. št. 18 494 ohr. v. 2,8 cm. Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- 10 SE 34, inv. št. 18 488 delan je na lončarskem vretenu iz 4 SE 33, inv. št. 18 482 Trinožnik – fragment roba ustja z zelo fino prečiščene kremenove lon- Lonec – fragment roba ustja z oste- ostenjem. Izdelan je na lončarskem čarske mase (LM034; R1). Groba no- njem. Lonec je izdelan na lončar- vretenu iz zelo fino prečiščene kre- tranja in zunanja površina je bledo skem vretenu iz finozrnate kreme- menove lončarske mase (LM034; R1). rjave barve. Površina je prežgana. nove lončarske mase (LM047; R4). Groba notranja in zunanja površina Var. osn. obl. d. E00, pr. d. 13,0 cm, Groba notranja in zunanja površina je sive barve. Površina je prežgana. ohr. v. 4,0 cm. je svetlo sive barve. Var. osn. obl. u. Var. osn. obl. trinožnika TR02a, var. MM152, pr. roba u. 23,1 cm, osn. obl. u. F091, pr. roba u. 15,9 cm, 17 SE 34, inv. št. 18 495 ohr. v. 5,1 cm. ohr. v. 2,4 cm. Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- delan je na lončarskem vretenu iz 5 SE 33, inv. št. 18483 11 SE 34, inv. št. 18 489 zelo fino prečiščene kremenove lon- Posoda – fragment roba ustja z oste- Skodela – fragment roba ustja z čarske mase (LM034; R1). Groba no- njem. Posoda je izdelana na lončar- ostenjem. Izdelana je na lončarskem tranja in zunanja površina je sine skem vretenu iz zelo fino prečiščene vretenu iz zelo fino prečiščene kre- barve. Površina je prežgana. Var. kremenove lončarske mase (LM004; menove lončarske mase (LM042; R1). osn. obl. d. B00, pr. d. 12,8 cm, R2). Gladka notranja in zunanja po- Groba notranja in zunanja površina ohr. v. 4,7 cm. vršina je sive barve. Okras (nedolo- je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. čljiv) je izdelan v osnovni tehniki vre- skodele SK07, var. osn. obl. u. H099, zovanja (kaneliranje). Var. osn. obl. u. ohr. v. 1,5 cm. C059, pr. roba u. 28,2 cm, ohr. v. 2,6 cm. 12 SE 34, inv. št. 18 490 Pokrov – fragment roba z ostenjem. 6 SE 33, inv. št. 18 484 Izdelan je na lončarskem vretenu iz Izdelan je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lon- zelo finozrnate kremenove lončar- čarske mase (LM039; R2). Gladka no- ske mase (LM034; R1). Groba notra- tranja in zunanja površina je sive nja in zunanja površina je svetlo rja- barve. Var. osn. obl. pok. A3B/Y/F, ve barve. Var. osn. obl. u. A006, var. osn. obl. roba B/2/8/3/2/B, pr. roba u. 10,8 cm, ohr. v. 2,4 cm. pr. roba 8,0 cm, ohr. v. 0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 90 M 1:2 1 2 3 4 5 7 6 8 9 10 11 13 12 14 15 17 16 SE 33 1–6 SE 34 7–17 91 18 SE 36, inv. št. 18 496 23 SE 36, inv. št. 18 501 28 SE 36, inv.št. 18 506 Lonec – fragment roba ustja z oste- Lonec - dno z ostenjem. Izdelan je Lonec – fragment roba ustja z ostenjem njem. Izdelan je na lončarskem vre- prostoročno iz zelo fino prečiščene in dna. Izdelana je prostoročno iz zelo tenu iz zelo fino prečiščene kreme- kremenove lončarske mase (LM036; fino prečiščene kremenove lončarske nove lončarske mase (LM041; R2). R1). Gladka notranja in zunanja po- mase (LM007; R2). Gladka notranja in Groba notranja in zunanja površina vršina je svetlo rjave barve. Okras zunanja površina je svetlo rjave barve. je svetlo rjave barve. Okras (horizon- (tri horizontalne linije) je izdelan v Var. osn. obl. roba u. F086, pr. roba u. talna linija) je izdelan v osvni tehniki osnovni tehniki vrezovanja (žleblje- 30,2 cm, pr. d. 13,2 cm, ohr. v. 4,3 cm. vrezovanja (žlebljenje). Var. osn. obl. nje). Var. osn. obl. L15, var. osn. obl. A2C/20A13/4/C, var. osn. obl. roba u. d. Hb40, pr. roba u. 30,2 cm; 29 SE 36, inv. št. 18 507 F093, pr. roba u. 15,6 cm, pr. d. 13,2 cm, ohr. v. 4,3 cm. Lonec - fragment dna z ostenjem. ohr. v. 10,6 cm. Izdelan je na lončarskem vretenu iz 24 SE 36, inv. št. 18 502; R311 zelo fino prečiščene kremenove lon- 19 SE 36, inv. št. 18 497 Lonec - fragment ostenja. Izdelan je čarske mase (LM035; R1). Groba no- Lonec - fragment roba ustja z oste- na lončarskem vretenu iz zelo fino tranja in zunanja površina je sive njem. Izdelan je na lončarskem vre- prečiščene kremenove lončarske barve. Površina je prežgana. Var. tenu iz zelo fino prečiščene kreme- mase (LM014; R2). Groba notranja osn. obl. d. A03, pr. d. 14,4 cm, nove lončarske mase (LM017; R4). in zunanja površina je rjave barve. ohr. v. 3,5 cm. Gladka notranja in zunanja površina Okras (horizontlna linija, enojna va- je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. lovnica) je izdelan v osnovni tehniki roba u. B021, ohr. v. 1,7 cm. tiskovanja (odtis šila) in vrezovanja (žlebljenje). Dl. 5,4 cm, š. 9,2 cm. 20 SE 36, inv. št. 18 498 Lonec - fragment roba ustja z oste- 25 SE 36, inv. št. 18 503 njem. Izdelan je na lončarskem vre- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- delan je na lončarskem vretenu iz nove lončarske mase (LM020; R2). finozrnate kremenove lončarske Gladka notranja in zunanja površina mase (LM005; R1). Groba notranja in je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. zunanja površina je sive barve. Var. roba u. F093, ohr. v. 2,1 cm. osn. obl. d. B20, pr. d. 9,6 cm, ohr. v. 1,8 cm. 21 SE 36, inv. št. 18 499 Lonec - fragment roba ustja z oste- 26 SE 36, inv. št. 18 504 njem. Izdelan je na lončarskem vre- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- delan je na lončarskem vretenu iz fi- nove lončarske mase (LM039; R2). nozrnate kremenove lončarske mase Gladka notranja in zunanja površina (LM022; R4). Groba notranja in zu- je rjave barve. Var. osn. obl. roba u. nanja površina je svetlo sive barve. N162, ohr. v. 2,3 cm. Var. osn. obl. d. B00, pr. d. 9,6 cm, ohr. v. 3,5 cm. 22 SE 36, inv. št. 18 500 Skodela/skleda - fragment ustja z 27 SE 36, inv. št. 18 505 ostenjem. Izdelana je na lončarskem Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- vretenu iz finozrnate kremenove delan je na lončarskem vretenu iz lončarske mase (LM050; R4). Gro- zelo fino prečiščene kremenove lon- ba notranja površina je svetlo rjave, čarske mase (LM001; R1). Groba no- zunanja pa sive barve. Var. osn. obl. tranja in zunanja površina je svetlo roba u. H112, ohr. v. 3,6 cm. rjave barve. Površina je prežgana. Var. osn. obl. d. Hb00, pr. d. 9,6 cm, ohr. v. 3,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 92 M 1:2 18 19 20 21 22 24 23 25 26 27 28 29 SE 36 93 30 SE 36, inv. št. 18 508 35 SE 36, inv. št. 18 513 40 SE 36, inv. št. 18 5018 Lonec - fragment roba ustja z oste- Skodela/skleda - fragment roba Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- njem. Izdelan je na lončarskem vre- ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- delan je na lončarskem vretenu iz tenu iz zelo fino prečiščene kreme- čarskem vretenu iz zelo fino preči- zelo fino prečiščene kremenove lon- nove lončarske mase (LM013; R2). ščene kremenove lončarske mase čarske mase (LM035; R1). Groba no- Groba notranja in zunanja površina (LM034; R1). Groba notranja in zu- tranja in zunanja površina je sve- je rjave barve. Var. osn. obl. roba u. nanja površina je sive barve. Površi- tlo sive barve. Površina je prežgana. F090, pr. roba u. 18,0 cm, na je prežgana. Var. osn. obl. roba u. Var. osn. obl. d. A00, pr. d. 14,8 cm, ohr. v. 0,8 cm. C059, pr. roba u. 40,0 cm, ohr. v. 7,4 cm. ohr. v. 2,5 cm. 31 SE 36, inv. št. 18 509 Lonec - fragment roba ustja z oste- 36 SE 36, inv. št. 18 514 njem. Izdelan je na lončarskem vre- Skodela/skleda - fragment roba tenu iz zelo fino prečiščene kreme- ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- nove lončarske mase (LM034; R1). čarskem vretenu iz finozrnate kre- Gladka notranja in zunanja površina menove lončarske mase (LM050; R4). je sive barve. Površina je prežgana. Gladka notranja in zunanja površina Var. osn. obl. roba u. B029, pr. roba je sivo črne barve. Var. osn. obl. roba u. 19,0 cm, ohr. v. 3,1 cm. u. C050, pr. roba u. 36,8 cm, ohr. v. 2,7 cm. 32 SE 36, inv. št. 18 5010 Posoda - fragment roba ustja z oste- 37 SE 36, inv. št. 18 515 njem. Izdelana je na lončarskem Skodela - fragment roba ustja z vretenu iz zelo fino prečiščene kre- ostenjem. Izdelana je na lončar- menove lončarske mase (LM025; R3). skem vretenu iz finozrnate kreme- Groba notranja in zunanja površi- nove lončarske mase (LM050; R42). na je sive barve. Pr. roba u. 18,8 cm, Gladka notranja površina je sivo ohr. v. 4,0 cm. črne, zunanja pa rjave barve. Pr. roba u. 15,6 cm, ohr. v. 1,6 cm. 33 SE 36, inv. št. 18 511 Pladenj - fragment ustja z ostenjem. 38 SE 36, inv. št. 18 516 Izdelan je na lončarskem vretenu iz Skodela/skleda - fragment ustja z zelo fino prečiščene kremenove lon- ostenjem. Izdelana je na lončarskem čarske mase (LM039; R2). Groba no- vretenu iz zelo fino prečiščene kre- tranja in zunanja površina je sve- menove lončarske mase (LM014; R2). tlo rjave barve. Okras (horizontalna Gladka notranja površina je rjave, linija) je izdelan v osnovni tehniki zunanja pa svetlo rjave barve. Var. vrezovanja (žlebljenej). Podv. osn. osn. obl. roba u. C050, obl. pladnja PL01, var. osn. obl. roba ohr. v. 2,6 cm. u. H116, pr. roba u. 45,0 cm, ohr. v. 6,4 cm. 39 SE 36, inv. št. 18 5017 Pokrov - fragment roba z ostenjem. 34 SE 36, inv. št. 18 512 Izdelan je na lončarskem vretenu Krožnik - fragment roba ustja z iz finozrnate kremenove lončarske ostenjem. Izdelan je na lončarskem mase (LM024; R4). Groba notranja vretenu iz finozrnate kremenove površina je bledo rjave, zunanja pa lončarske mase (LM048; R1). Groba svetlo sive barve. Var. osn. obl. pok. notranja in zunanja površina je sve- A3B/5/F, var. osn. obl. roba A/2/8/ tlo rjave barve. Var. osn. obl. roba u. A/2/D, pr. roba 40,8 cm, A008, var. osn. obl. u. A008, pr. roba ohr. v. 3,2 cm. u. 41,8 cm, ohr. v. 2,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 94 M 1:2 30–33, 37–40 30 M 1:4 34–36 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 SE 36 95 41 SE 132, inv. št. 18 5019 45 SE 132, inv. št. 18 523 Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je prostoročno z do- njem. Izdelan je na lončarskem vre- delavo na vretenu iz finozrnate kre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- menove lončarske mase (LM047; R4). nove lončarske mase (LM039; R2). Groba notranja in zunanja površi- Gladka notranja in zunanja površina na je svetlo rjave barve. Površina je je temno rjave barve. Okras (hori- prežgana. Var. osn. obl. lonca L02, zontalna linija) je izdelan v osnovni var. osn. obl. roba u. B025, pr. roba tehniki vrezovanja (kaneliranje). Var. u. 20,8 cm, ohr. v. 7,1 cm, osn. obl. lonca L11, var. osn. obl. rek. v. 25,3 cm. roba u. H097, pr. roba u. 16,4 cm, ohr. v. 9,7 cm; rek. v. 23,4 cm. 42 SE 132 inv. št. 18 520 Lonec - fragment roba ustja z oste- 46 SE 132, inv. št. 18 524 njem. Izdelan je prostoročno z do- Lonec - fragment ustja z ostenjem. delavo na vretenu iz zelo fino pre- Izdelan je prostoročno z dodelavo na čiščene kremenove lončarske mase vretenu iz zelo fino prečiščene kre- (LM028; R4). Groba notranja in zu- menove lončarske mase (LM003; R3). nanja površina je sive barve. Okras Gladka notranja in zunanja površi- (dve horizontalni liniji) je izdelan v na je sive barve. Okras (horizontal- osnovni tehniki vrezovanja (žleblje- na linija) je izdelan v osnovni tehni- nje). Var. osn. obl. lonca L02, var. ki vrezovanja (žlebljenje). Var. osn. osn. obl. roba u. E069, pr. roba u. obl. u. A001; 18,6 cm, ohr. v. 10,3 cm, pr. u. 25,2 cm, ohr. v. 3,6 cm. rek. v. 20,0 cm. 43 SE 132, inv. št. 18 521 Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je prostoročno z do- delavo na vretenu iz finozrnate kre- menove lončarske mase (LM051; R1). Groba notranja in zunanja površina je rjave barve. Var. osn. obl. lonca L05, var. osn. obl. roba u. E069, pr. roba u. 23,8 cm, ohr. v. 7,3 cm. 44 SE 132, inv. št. 18 522 Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je prostoročno z do- delavo na vretenu iz zelo fino pre- čiščene kremenove lončarske mase (LM028; R4). Groba notranja in zu- nanja površina je rjave barve. Okras (pet horizontalnih linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja (kaneli- ranje). Var. osn. obl. lonca L10, var. osn. obl. roba u. H097, pr. roba u. 16,1 cm, ohr. v. 4,9 cm, rek. v. 22,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 96 M 1:2 41 42 43 44 45 46 SE 132 97 47 SE 132, inv. št. 18 525 Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je prostoročno z do- delavo na vretenu iz finozrnate kre- menove lončarske mase (LM054; R4). Groba notranja in zunanja površina je svetlorjave barve. Okras (dve ho- rizontalni liniji) je izdelan v osnovni tehniki modeliranja (plastično rebro) in vrezovanja (žlebljenje). Površina je prežgana (klinker). Var. osn. obl. lon- ca L07, var. osn. obl. roba u. F088, var. osn. obl. d. B/A2/A5/L=B 15, pr. roba u. 26,8 cm, ohr. v. 11,2 cm, rek. v. 31,7 cm. 48 SE 132, inv. št. 18 526 Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je prostoročno z do- delavo na vretenu iz zelo fino pre- čiščene kremenove lončarske mase (LM034; R1). Groba notranja in zu- nanja površina je sive barve. Povr- šina je prežgana. Var. osn. obl. lonca L07, var. osn. obl. roba u. S167, var. osn. obl. d. A00, pr. roba u. 29,2 cm, ohr. v. 11,8 cm, rek. v. 33,0 cm. 49 SE 36, inv. št. 18 527 Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je prostoročno z do- delavo na vretenu iz finozrnate kre- menove lončarske mase (LM047; R4). Groba notranja in zunanja površina je rjave barve. Okras (trak vodorav- nih linij; vodoravna linija, enojna valovnica zgoraj) je izdelan v osnov- ni tehniki vrezovanja (žlebljenje) in vtiskovanja (odtis šila). Var. osn. obl. lonca L16; var. osn. obl. roba u. F078, pr. roba u. 22,2 cm, ohr. v. 8,5 cm. 50 SE 132, inv. št. 18 528 Lonec - fragment ustja z ostenjem. Izdelan je na vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lončarske mase (LM016; R1). Groba notranja in zunanja površina je bledo rjave bar- ve. Površina je prežgana. Var. osn. obl. u. A001, pr. u. 15,2 cm, ohr. v. 3,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 98 M 1:2 49, 50 47 M 1:4 47, 48 48 49 50 SE 132 99 51 SE 132, inv. št. 18 529 56 SE 132, inv. št. 18 534; R047 61 SE 132, inv. št. 18 539 Lonec - fragment ustja z ostenjem. Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- Izdelan je prostoročno z dodelavo na njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je prostoročno z do- vretenu iz zelo fino prečiščene kre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- delavo na vretenu iz finozrnate kre- menove lončarske mase (LM034; R1). nove lončarske mase (LM034; R1). menove lončarske mase (LM046; Groba notranja in zunanja površina Groba notranja in zunanja površina R3). Groba notranja in zunanja po- je bledo rjave barve. Var. osn. obl. u. je rjave barve. Var. osn. obl. roba u. vršina je svetlo rjave barve. Površina A005, pr. u. 20,2 cm, ohr. v. 3,4 cm. E070, pr. roba u. 14,7 cm, je prežgana (klinker). Var. osn. obl. ohr. v. 3,4 cm. roba u. E067, pr. roba u. 14,3 cm, 52 SE 132, inv. št. 18 530 ohr. v. 2,4 cm. Lonec - fragment ustja z ostenjem. 57 SE 132, inv. št. 18 535; R065 Izdelan je prostoročno z dodela- Lonec - fragment roba ustja z oste- 62 SE 132, inv. št. 18 540 vo na vretenu iz finozrnate kreme- njem. Izdelan je prostoročno z do- Lonec - fragment roba ustja z oste- nove lončarske mase (LM047; R4). delavo na vretenu iz zelo fino pre- njem. Izdelan je prostoročno z do- Groba notranja in zunanja površina čiščene kremenove lončarske mase delavo na vretenu iz zelo fino pre- je sive barve. Površina je prežgana. (LM011; R4). Groba notranja in zu- čiščene kremenove lončarske mase Var. osn. obl. u. A006, pr. u. 10,4 cm, nanja površina je sivo črne barve. (LM034; R1). Groba notranja in zu- ohr. v. 3,0 cm. Okras (horizontalna linija) je izdelan nanja površina je rjave barve. Okras v osnovni tehniki vrezovanja (žle- (trak horizontalnih linij; horizontal- 53 SE 132, inv. št. 18 531; R032 bljenje). Var. osn. obl. roba u. B020, na linija spodaj) je izdelan v osnovni Lonec - fragment roba ustja z oste- pr. roba u. 17,9 cm, ohr. v. 4,6 cm. tehgniki vrezovanja (žlebljenje). Var. njem. Izdelan je prostoročno z do- osn. obl. roba u. E069, pr. roba u. delavo na vretenu iz finozrnate kre- 58 SE 132, inv. št. 18 536 23,4 cm, ohr. v. 7,0 cm. menove lončarske mase (LM0247; Lonec - fragment roba ustja z oste- R4). Groba notranja in zunanja po- njem. Izdelan je prostoročno iz fino- 63 SE 132, inv. št. 18541 vršina je sive barve. Var. osn. obl. zrnate kremenove lončarske mase Lonec - fragment roba ustja z oste- roba u. B010, pr. roba u. 17,2 cm, (LM024; R4). Groba notranja in zu- njem. Izdelan je prostoročno z do- ohr. v. 5,7 cm. nanja površina je rjave barve. Povr- delavo na vretenu iz zelo fino pre- šina je delno prežgana. Var. osn. obl. čiščene kremenove lončarske mase 54 SE 132, inv. št. 18 532; R103 roba u. B022, pr. roba u. 31,5 cm, (LM038; R4). Groba notranja in zu- Lonec - fragment roba ustja z oste- ohr. v. 3,3 cm. nanja površina je sive barve. Okras njem. Izdelan je na lončarskem vre- (trak horizontalnih linij; dve ho- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- 59 SE 132, inv. št. 18 537 rizontalni liniji, enojna valovnica nove lončarske mase (LM009; R3). Lonec - fragment roba ustja z oste- zgoraj) je izdelan v osnovni tehniki Groba notranja in zunanja površina njem. Izdelan je na lončarskem vre- vrezovanja (žlebljenje, kaneliranje) je sive barve. Površina je prežgana tenu iz zelo fino prečiščene kreme- in vtiskovanja (odtis šila). Površi- (klinker). Var. osn. obl. roba u. B013, nove lončarske mase (LM023; R2). na je prežgana. Var. osn. obl. roba u. pr. roba u. 14,7 cm, ohr. v. 3,4 cm. Groba notranja in zunanja površina E068, pr. roba u. 11,5 cm, je sivo črne barve. Var. osn. obl. roba ohr. v. 6,8 cm. 55 SE 132, inv. št. 18 533; R112 u. B036, pr. roba u. 27,7 cm, Lonec - fragment roba ustja z oste- ohr. v. 1,2 cm. 64 SE 132, inv. št. 18 542 njem. Izdelan je na lončarskem vre- Lonec - fragment roba ustja z oste- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- 60 SE 132, inv. št. 18 538 njem. Izdelan je na lončarskem vre- nove lončarske mase (LM034; R1). Lonec - fragment roba ustja z oste- tenu iz finozrnate kremenove lon- Groba notranja in zunanja površina njem. Izdelan je na lončarskem vre- čarske mase (LM047; R4). Groba je svetlosive barve. Površina je pre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- notranja in zunanja površina je sive žgana. Var. osn. obl. roba u. EB075, nove lončarske mase (LM031; R2). barve. Površina je prežgana. Var. pr. roba u. 13,8 cm, ohr. v. 1,6 cm. Gladka notranja površina je svetlo osn. obl. roba u. F090, pr. roba u. rjave, zunanja pa sive barve. Var. 29,2 cm, ohr. v. 2,2 cm. osn. obl. roba u. B036, pr. roba u. 17,5 cm, ohr. v. 2,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 100 M 1:2 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 SE 132 101 65 SE 132, inv. št. 18 543 70 SE 132, inv. št. 18 548 75 SE 132, inv. št. 18 553 Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je prostoročno z do- njem. Izdelan je prostoročno z do- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- delavo na vretenu iz finozrnate kre- delavo na vretenu iz zelo fino pre- nove lončarske mase (LM011; R4). menove lončarske mase (LM047; R4). čiščene kremenove lončarske mase Groba notranja in zunanja površina Groba notranja in zunanja površina (LM028; R1). Groba notranja in zu- je rjave barve. Na zunanji površini je je sive barve. Okras (dve horizontal- nanja površina je sive barve. Var. lisa sive barve. Var. osn. obl. roba u. ni liniji; enojna horizontalna linija osn. obl. roba u. S169, pr. roba u. F090, pr. roba u. 23,5 cm, spodaj) je izdelan v osnovni tehniki 20,0 cm, ohr. v. 1,7 cm. ohr. v. 3,5 cm. vrezovanja (žlebljenje). Var. osn. obl. roba u. M137, pr. roba u. 23,0 cm, 76 SE 132, inv. št. 18 554 66 SE 132, inv. št. 18 544 ohr. v. 6,8 cm. Posoda - fragment ostenja. Izdelana Lonec - fragment roba ustja z oste- je prostoročno z dodelavo na vrete- njem. Izdelan je na lončarskem vre- 71 SE 132, inv. št. 18 549 nu iz zelo fino prečiščene kremenove tenu iz zelo fino prečiščene kreme- Lonec - fragment roba ustja z oste- lončarske mase (LM052; R4). Groba nove lončarske mase (LM034; R1). njem. Izdelan je prostoročno z do- notranja in zunanja površina je sve- Groba notranja in zunanja površina delavo na vretenu iz finozrnate kre- tlo rjave barve. Okras (trak horizon- je sive barve. Površina je prežgana. menove lončarske mase (LM054; R4). talnih linij) je izdelan v osnovni teh- Var. osn. obl. roba u. H095, pr. roba Groba notranja in zunanja površina niki vrezovanja (kaneliranje). u. 10,2 cm, ohr. v. 1,4 cm. je sive barve. Okras (dve horizontal- Ohr. v. 5,2 cm. ni liniji) je izdelan v osnovni tehniki 67 SE 132, inv. št. 18 545 vrezovanja (žlebljenje, kaneliranje). 77 SE 132, inv. št. 18 555 Lonec - fragment roba ustja z oste- Površina je prežgana (klinker). Var. Posoda - fragment ostenja. Izde- njem. Izdelan je na lončarskem vre- osn. obl. roba u. M139, pr. roba u. lana je prostoročno z dodelavo na tenu iz zelo fino prečiščene kreme- 23,0 cm, ohr. v. 6,8 cm. vretenu iz finozrnate kremenove nove lončarske mase (LM037; R1). lončarske mase (LM052; R4). Groba Groba notranja in zunanja površina 72 SE 132, inv. št. 18 550 notranja in zunanja površina je sive je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. Lonec - fragment roba ustja z oste- barve. Okras (trak horizontalnih linij; roba u. H097, pr. roba u. 14,6 cm, njem. Izdelan je na lončarskem vre- enojna horizontalna linija zgoraj – ohr. v. 1,9 cm. tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nepopoln motiv) je izdelan v osnov- nove lončarske mase (LM037; R1). ni tehniki vrezovanja (kaneliranje, 68 SE 132, inv. št. 18 546 Groba notranja in zunanja površina žlebljenje) in vtiskovanja (odtis šila). Lonec - fragment roba ustja z oste- je bledo rjave barve. Var. osn. obl. Površina je prežgana (klinker). njem. Izdelan je prostoročno z do- roba u. M142, pr. roba u. 14,4 cm, Ohr. v. 3,8 cm. delavo na vretenu iz finozrnate kre- ohr. v. 1,6 cm. menove lončarske mase (LM047; R4). 78 SE 132, inv. št. 18 556 Groba notranja in zunanja površina 73 SE 132, inv. št. 18 551 Posoda - fragment ostenja. Izdelana je rjave barve. Okras (horizontalna li- Lonec - fragment roba ustja z oste- je prostoročno z dodelavo na vrete- nija) je izdelan v osnovni tehniki vre- njem. Izdelan je na lončarskem vre- nu iz zelo fino prečiščene kremenove zovanja (kaneliranje). Var. osn. obl. tenu iz finozrnate kremenove lon- lončarske mase (LM016; R1). Groba roba u. H096, pr. roba u. 44,2 cm, čarske mase (LM047; R4). Groba notranja in zunanja površina je bele ohr. v. 6,5 cm. notranja in zunanja površina je sive barve. Okras (horizontalna linija) je barve. Površina je prežgana. Var. izdelan v osnovni tehniki vrezovanja 69 SE 132, inv. št. 18 547 osn. obl. roba u. M145, pr. roba u. (kaneliranje). Površina je prežgana. Lonec - fragment roba ustja z oste- 14,3 cm, ohr. v. 2,1 cm. Ohr. v. 3,8 cm. njem. Izdelan je prostoročno z do- delavo na vretenu iz zelo fino pre- 74 SE 132, inv. št. 18 552 čiščene kremenove lončarske mase Lonec - fragment roba ustja z oste- (LM011; R4). Groba notranja in zu- njem. Izdelan je prostoročno z do- nanja površina je bledo rjave barve. delavo na vretenu iz zelo fino pre- Okras (horizontalna linija; trak po- čiščene kremenove lončarske mase ševnih linij spodaj; dve horizontal- (LM034; R1). Groba notranja in zu- ni liniji, enojna valovnica zgoraj in nanja površina je sive barve. Površi- spodaj) je izdelan v osnovni tehniki na je prežgana. Var. osn. obl. roba u. vrezovanja (žlebljenje). Var. osn. obl. N165, ohr. v. 1,6 cm. roba u. H100, pr. roba u. 21,0 cm, ohr. v. 5,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 102 M 1:2 65–67, 69–76, 78 M 1:4 68, 77 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 SE 132 103 79 SE 132, inv. št. 18 557 85 SE 132, inv. št. 18 563 90 SE 132, inv. št. 18 568 Posoda - fragment ostenja. Izdelana Skleda - fragment roba ustja z oste- Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- je na lončarskem vretenu iz zelo fino njem. Izdelana je na lončarskem delano je prostoročno z dodelavo prečiščene kremenove lončarske vretenu iz zelo fino prečiščene kre- na vretenu iz zelo fino prečiščene mase (LM016; R1). Groba notranja in menove lončarske mase (LM013; R4). kremenove lončarske mase (LM016; zunanja površina je bledo rjave bar- Groba notranja in zunanja površina R1). Groba notranja in zunanja po- ve. Ohr. v. 4,7 cm. je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. vršina je svetlo rjave barve. Površina sklede S06d, var. osn. obl. u. H118, je delno prežgana. Var. osn. obl. d. 80 SE 132, inv. št. 18 558 pr. roba u. 22,2 cm, ohr. v. 3,6 cm. B11, pr. d. 9,0 cm, ohr. v. 4,0 cm. Posoda - fragment ostenja. Izdelana je prostoročno z dodelavo na vrete- 86 SE 132, inv. št. 18 564 91 SE 132, inv. št. 18 569 nu iz finozrnate kremenove lončar- Skodela/skleda - fragment roba Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- ske mase (LM024; R2). Groba notra- ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- delano je prostoročno z dodelavo na nja in zunanja površina je sivo črne čarskem vretenu iz zelo fino preči- vretenu iz zelo fino prečiščene kre- barve. Ohr. v. 4,7 cm. ščene kremenove lončarske mase menove lončarske mase (LM034; R1). (LM011; R4). Groba notranja in zuna- Groba notranja in zunanja površi- 81 SE 132, inv. št. 18 559 nja površina je rjave barve. Var. osn. na je rjave barve. Površina je delno Posoda - fragment roba ustja z oste- obl. u. C045, pr. roba u. 21,9 cm, prežgana. Var. osn. obl. d. B11, njem. Izdelana je na lončarskem ohr. v. 2,9 cm. pr. d. 4,1 cm, ohr. v. 5,2 cm. vretenu iz zelo fino prečiščene kre- menove lončarske mase (LM004; R2). 87 SE 132, inv. št. 18 656 92 SE 132, inv. št. 18 570 Gladka notranja in zunanja površina Skodela/skleda - fragment roba Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- je sive barve. Var. osn. obl. roba u. ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- delano je prostoročno z dodelavo MM147, pr. roba u. 16,5 cm, čarskem vretenu iz zelo fino preči- na vretenu iz finozrnate kremenove ohr. v. 5,0 cm. ščene kremenove lončarske mase lončarske mase (LM024; R4). Groba (LM011; R4). Groba notranja in zu- notranja in zunanja površina je rjave 82 SE 132, inv. št. 18 560 nanja površina je bledo rjave bar- barve. Var. osn. obl. d. B11, Posoda - fragment roba ustja z oste- ve. Var. osn. obl. u. H120, pr. roba u. pr. d. 11,4 cm, ohr. v. 4,7 cm. njem. Izdelana je na lončarskem 27,9 cm, ohr. v. 2,3 cm. vretenu iz zelo fino prečiščene kre- menove lončarske mase (LM032; R2). 88 SE 132, inv. št. 18 566 Gladka notranja in zunanja površi- Pokrov - fragment roba z ostenjem. na je sive barve. Površina je prežga- Izdelan je na lončarskem vretenu iz na. Var. osn. obl. roba u. MM153, pr. zelo fino prečiščene kremenove lon- roba u. 13,1 cm, ohr. v. 6,3 cm. čarske mase (LM031; R1). Groba no- tranja površina je rjave, zunanja pa 83 SE 132, inv. št. 18 561 sivo črne barve. Var. osn. obl. roba , Posoda - fragment roba ustja z oste- pr. roba 23,4 cm, ohr. v. 2,1 cm. njem. Izdelana je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kre- 89 SE 132, inv. št. 18 567 menove lončarske mase (LM016; R4). Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- Gladka notranja in zunanja površina delano je prostoročno z dodelavo na je sive barve. Površina je prežgana. vretenu iz zelo fino prečiščene kre- Var. osn. obl. roba u. N158, pr. roba menove lončarske mase (LM016; R1). u. 14,0 cm, ohr. v. 2,6 cm. Groba notranja in zunanja površina je bledo rjave barve. Površina je del- 84 SE 132, inv. št. 18562 no prežgana. Var. osn. obl. d. B11, Krožnik - fragment ustja z ostenjem. pr. d. 8,8 cm, ohr. v. 5,4 cm. Izdelana je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lončarske mase (LM024; R4). Gro- ba notranja in zunanja površina je sive barve. Podv. osn. obl. krožnika KR03, osn. obl. roba u. H112, ohr. v. 3,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 104 79 M 1:2 80 82 81 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 SE 132 105 93 SE 132, inv. št. 18 571 99 SE 132, inv. št. 18 577 105 SE 132, inv. št. 18 583 Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- delano je na lončarskem vretenu delano je prostoročno z dodelavo delano je prostoročno z dodelavo iz finozrnate kremenove lončarske na vretenu iz finozrnate kremenove na vretenu iz finozrnate kremenove mase (LM052; R4). Groba notranja in lončarske mase (LM024; R4). Groba lončarske mase (LM051; R1). Groba zunanja površina je temno rjave bar- notranja in zunanja površina je sive notranja in zunanja površina je sive ve. Površina je prežgana (klinker). barve. Površina je prežgana (klin- barve. Površina je prežgana (klinker). Var. osn. obl. d. B11, pr. d. 15,0 cm, ker). Var. osn. obl. d. 25 cm, Var. osn. obl. d. Hb38, pr. d. 8,9 cm, ohr. v. 4,2 cm. pr. d. 13,6 cm, ohr. v. 6,7 cm. ohr. v. 5,5 cm. 94 SE 132, inv. št. 18 572 100 SE 132, inv. št. 18 578 106 SE 132, inv. št. 18 584 Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- delano je prostoročno z dodelavo na delano je prostoročno z dodelavo delano je prostoročno z dodelavo vretenu iz zelo fino prečiščene kre- na vretenu iz finozrnate kremenove na vretenu iz finozrnate kremenove menove lončarske mase (LM037; R1). lončarske mase (LM024; R4). Groba lončarske mase (LM024; R4). Groba Groba notranja in zunanja površina notranja in zunanja površina je sivo notranja površina je bledo rjave, zu- je sive barve. Var. osn. obl. d. B15, črne barve. Var. osn. obl. d. E25, nanja pa sive barve. Na dnu je znak pr. d. 10,6 cm, ohr. v. 5,5 cm. pr. d. 17,2 cm, ohr. v. 3,8 cm. lončarja. Var. osn. obl. d. F28, pr. d. 1,8 cm, ohr. v. 4,2 cm. 95 SE 132, inv. št. 18 573 101 SE 132, inv. št. 18 579 Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- delano je prostoročno z dodelavo delano je na lončarskem vretenu iz na vretenu iz finozrnate kremenove zelo fino prečiščene kremenove lon- lončarske mase (LM024; R4). Groba čarske mase (LM034; R1). Groba no- notranja in zunanja površina je sive tranja in zunanja površina je bledo črne barve. Var. osn. obl. d. B15, rjave barve. Var. osn. obl. d. Hb39, pr. d. 11,9 cm, ohr. v. 3,2 cm. pr. d. 7,3 cm, ohr. v. 2,4 cm. 96 SE 132, inv. št. 18 574 102 SE 132, inv. št. 18 580 Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- delano je prostoročno z dodelavo delano je prostoročno z dodelavo na vretenu iz finozrnate kremenove na vretenu iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM024; R4). Groba lončarske mase (LM023; R2). Groba notranja in zunanja površina je sive notranja površina je rjave, zunanja barve. Var. osn. obl. d. B00, pa sivo črne barve. Var. osn. obl. d. pr. d. 13,4 cm, ohr. v. 5,1 cm. E26, pr. d. 8,5 cm, ohr. v. 4,3 cm. 97 SE 132, inv. št. 18 575 103 SE 132, inv. št. 18 581 Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- delano je lončarskem vretenu iz fi- delano je prostoročno z dodelavo na nozrnate kremenove lončarske mase vretenu iz zelo fino prečiščene kre- (LM024; R4). Groba notranja in zu- menove lončarske mase (LM023; R2). nanja površina je sive barve. Var. Groba notranja in zunanja površina osn. obl. d. B23, pr. d. 7,0 cm, je sive barve. Var. osn. obl. d. Ha34, ohr. v. 8,8 cm. pr. d. 8,4 cm, ohr. v. 6,0 cm. 98 SE 132, inv. št. 18 576 104 SE 132, inv. št. 18 582 Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- delano je na lončarskem vretenu delano je prostoročno z dodelavo na iz zelo fino prečiščene kremenove vretenu iz zelo fino prečiščene kre- lončarske mase (LM051; R1). Groba menove lončarske mase (LM043; R1). notranja in zunanja površina je sive Groba notranja in zunanja površina barve. Površina je prežgana (klinker). je sive barve. Površina je prežgana. Var. osn. obl. d. E24, pr. d. 10,7 cm, Var. osn. obl. d. E00, pr. d. 9,4, cm ohr. v. 3,9 cm. ohr. v. 7,7 cm Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 106 M 1:2 93 94 95 96 97 99 98 100 102 101 104 103 106 105 SE 132 107 107 SE 129, inv. št. 18 585 113 SE 129, inv. št. 18 591 Lonec - fragment ustja z ostenjem. Lonec - fragment roba ustja z oste- Izdelan je na lončarskem vretenu njem. Izdelan je na lončarskem vre- iz finozrnate kremenove lončarske tenu iz zelo fino prečiščene kreme- mase (LM024; R4). Groba notranja in nove lončarske mase (LM041; R2). zunanja površina je sive barve. Var. Groba notranja in zunanja površina osn. obl. u. A002, ohr. v. 11,0 cm. je svetlo rjave barve. Okras (hori- zontalna linija) je izdelana v tehniki 108 SE 129, inv. št. 18 586 vrezovanja (žlebljenje). Var. osn. obl. Lonec - fragment ustja z ostenjem. roba u. B017, pr. roba u. 14,0 cm, Izdelan je na lončarskem vretenu iz ohr. v. 7,4 cm. zelo fino prečiščene kremenove lon- čarske mase (LM035; R2). Groba no- 114 SE 129, inv. št. 18 592 tranja in zunanja površina je svetlo Lonec - fragment roba ustja z oste- rjave barve. Var. osn. obl. u. A002, njem. Izdelan je prostoročno z do- pr. u. 17,0 cm, ohr. v. 8,8 cm. delavo na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lončar- 109 SE 129, inv. št. 18 587 ske mase (LM028; R4). Groba notra- Lonec - fragment ustja z ostenjem. nja in zunanja površina je svetlo rja- Izdelan je na lončarskem vretenu iz ve barve. Okras (horizontalne linije) zelo fino prečiščene kremenove lon- je izdelan v tehniki vrezovanja (ka- čarske mase (LM035; R2). Groba no- neliranje) in apliciranja (rebro). Var. tranja in zunanja površina je svetlo osn. obl. roba u. B020, pr. roba u. rjave barve. Var. osn. obl. u. A005, 20,4 cm, ohr. v. 3,8 cm. pr. u. 17,0 cm, ohr. v. 3,3 cm. 115 SE 129, inv. št. 18 593 110 SE 129, inv. št. 18 588 Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment ustja z ostenjem. njem. Izdelan je na lončarskem vre- Izdelan je na lončarskem vretenu iz tenu iz zelo fino prečiščene kreme- zelo fino prečiščene kremenove lon- nove lončarske mase (LM009; R3). čarske mase (LM034; R1). Groba no- Gladka notranja in zunanja površina tranja in zunanja površina je sive je sive barve. Var. osn. obl. roba u. barve. Var. osn. obl. u. A005, B021, pr. roba u. 19,2 cm, pr. u. 33,6 cm, ohr. v. 3,7 cm. ohr. v. 3,9 cm. 111 SE 129, inv. št. 18 589 Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nove lončarske mase (LM029; R2). Groba notranja in zunanja površina je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. roba u. B012, pr. roba u. 20,4 cm, ohr. v. 3,8 cm. 112 SE 129, inv. št. 18 590 Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je prostoročno z do- delavo na vretenu iz finozrnate kre- menove lončarske mase (LM050; R4). Groba notranja je sivo črne, zunanja pa rjave barve. Okras (dve horizon- talni liniji) je izdelan v tehniki vrezo- vanja (žlebljenje). Var. osn. obl. roba u. B020, pr. roba u. 17,0 cm, ohr. v. 4,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 108 M 1:2 107 108 109 110 111 112 113 114 115 SE 129 109 116 SE 129, inv. št. 18 594 121 SE 129, inv. št. 18 599 127 SE 129, inv. št. 18 605 Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je prostoročno z do- njem. Izdelan je prostoročno z do- njem. Izdelan je na lončarskem vre- delavo na lončarskem vretenu iz fi- delavo na lončarskem vretenu iz zelo tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nozrnate kremenove lončarske mase fino prečiščene kremenove lončar- nove lončarske mase (LM011; R4). (LM051; R1). Groba notranja in zu- ske mase (LM018; R4). Groba notra- Groba notranja in zunanja površina nanja površina je svetlo rjave barve. nja in zunanja površina je sive bar- je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. Površina je prežgana (klinker). Var. ve. Var. osn. obl. roba u. F092, roba u. E068, ohr. v. 3,6 cm. osn. obl. roba u. B021, pr. roba u. pr. roba u. 20,6 cm, ohr. v. 2,5 cm. 23,0 cm, ohr. v. 4,1 cm. 128 SE 129, inv. št. 18 606 122 SE 129, inv. št. 18 600 Lonec - fragment roba ustja z oste- 117 SE 129, inv. št. 18 595 Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je prostoročno z do- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- njem. Izdelan je prostoročno z do- delavo na lončarskem vretenu iz zelo nove lončarske mase (LM038; R4). delavo na lončarskem vretenu iz fi- fino prečiščene kremenove lončar- Groba notranja in zunanja površina nozrnate kremenove lončarske mase ske mase (LM037; R1). Groba notra- je sive barve. Var. osn. obl. roba u. (LM024; R4). Groba notranja in zu- nja in zunanja površina je bledo rja- E064, pr. roba u. 16,0 cm, nanja površina je svetlo rjave barve. ve barve. Var. osn. obl. roba u. B027, ohr. v. 4,6 cm. Površina je prežgana (klinker). Okras pr. roba u. 28,8 cm, ohr. v. 4,3 cm. (horizontalne linije) je izdelan v teh- 129 SE 129, inv. št. 18 607 niki vrezovanja (žlebljenje). Var. osn. 123 SE 129, inv. št. 18 602 Lonec - fragment roba ustja z oste- obl. roba u. B025, pr. roba u. 28,8 cm, Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je prostoročno z do- ohr. v. 4,3 cm. njem. Izdelan je na lončarskem vre- delavo na lončarskem vretenu iz fi- tenu iz finozrnate kremenove lon- nozrnate kremenove lončarske mase 118 SE 129, inv. št. 15 8596 čarske mase (LM047; R4). Groba (LM052; R4). Groba notranja in zu- Lonec - fragment roba ustja z oste- notranja in zunanja površina je sive nanja površina je sive barve. Var. njem. Izdelan je prostoročno z do- barve. Var. osn. obl. roba u. B032, osn. obl. roba u. E065, pr. roba u. delavo na lončarskem vretenu iz fi- pr. roba u. 13,8 cm, ohr. v. 2,1 cm. 14,6 cm, ohr. v. 5,2 cm. nozrnate kremenove lončarske mase (LM051; R1). Groba notranja in zu- 124 SE 129, inv. št. 18 602 130 SE 129, inv. št. 18 608 nanja površina je sive barve. Okras Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- (horizontalne linije) je izdelan v njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je na lončarskem vre- osnovni tehniki vrezovanja (kane- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- tenu iz finozrnate kremenove lon- liranje). Površina je prežgana (klin- nove lončarske mase (LM029; R1). čarske mase (LM047; R4). Groba ker). Var. osn. obl. roba u. B025, Groba notranja in zunanja površina notranja in zunanja površina je sive pr. roba u. 15,2 cm, ohr. v. 5,8 cm. je sive barve. Var. osn. obl. roba u. barve. Okras (horizontalna linija) je B032, pr. roba u. 16,6 cm, izdelan v tehniki vrezovanja (žle- 119 SE 129, inv. št. 15 597 ohr. v. 2,8 cm. bljenje). Var. osn. obl. roba u. E064, Ročaj - fragment ročaja. Izdelan je pr. roba u. 18,0 cm, ohr. v. 3,5 cm. prostoročno iz finozrnate kremeno- 125 SE 129, inv. št. 18 603 ve lončarske mase (LM051; R1). Gro- Lonec - fragment roba ustja z oste- 131 SE 129, inv. št. 18 609 ba notranja in zunanja površina je njem. Izdelan je na lončarskem vre- Lonec - fragment roba ustja z oste- svetlo rjave barve. Vel. 7,2 × 5,8 cm. tenu iz zelo fino prečiščene kreme- njem. Izdelan je na lončarskem vre- nove lončarske mase (LM034; R1). tenu iz finozrnate kremenove lon- 120 SE 129, inv. št. 18 598 Groba notranja in zunanja površina čarske mase (LM047; R4). Groba Lonec - fragment roba ustja z oste- je sive barve. Površina je delno prež- notranja in zunanja površina je sive njem. Izdelan je na lončarskem vre- gana. Var. osn. obl. roba u. B032, barve. Okras (vodoravna linija) je tenu iz finozrnate kremenove lon- pr. roba u. 16,6 cm, ohr. v. 3,6 cm. izdelan v tehniki vrezovanja (kane- čarske mase (LM048; R1). Groba liranje). Var. osn. obl. roba u. E065, notranja in zunanja površina je sve- 126 SE 129, inv. št. 18 604 pr. roba u. 13,4 cm, ohr. v. 2,8 cm. tlo rjave barve. Okras (horizontalna Lonec - fragment roba ustja z oste- linija) je izdelan v osnovni tehniki njem. Izdelan je na lončarskem vre- vrezovanja (žlebljenje). Var. osn. obl. tenu iz finozrnate kremenove lon- roba u. B025, pr. roba u. 24,8 cm, čarske mase (LM024; R4). Groba ohr. v. 3,3 cm. notranja in zunanja površina je rja- ve barve. Var. osn. obl. roba u. B036, pr. roba u. 24,0 cm, ohr. v. 2,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 110 M 1:2 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 127 128 129 130 131 SE 129 111 132 SE 129, inv. št. 18 610 137 SE 129, inv. št. 18 615 142 SE 129, inv. št. 18 620 Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz finozrnate kremenove lon- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- čarske mase (LM048; R1). Groba nove lončarske mase (LM038; R4). nove lončarske mase (LM038; R4). notranja in zunanja površina je ble- Gladka notranja in zunanja površina Groba notranja in zunanja površina do rjave barve. Okras (horizontal- je sive barve. Var. osn. obl. roba u. je svetlo rjave barve. Okras (trak ho- na linija) je izdelan v osnovni tehniki EB075, pr. roba u. 19,4 cm, rizontalnih linij) je izdelan v osnov- vrezovanja (kaneliranje). Var. osn. obl. ohr. v. 2,3 cm. ni tehniki vrezovanja (žlebljenje) in roba u. EB073, pr. roba u. 15,6 cm, modeliranja (plastično rebro). Var. ohr. v. 2,5 cm. 138 SE 129, inv. št. 18 616 osn. obl. roba u. F085, pr. roba u. Lonec - fragment roba ustja z oste- 22,6 cm, ohr. v. 7,9 cm. 133 SE 129, inv. št. 18 611 njem. Izdelan je prostoročno z do- Lonec - fragment roba ustja z oste- delavo na lončarskem vretenu iz zelo 143 SE 129, inv. št. 18 621 njem. Izdelan je na lončarskem vre- fino prečiščene kremenove lončar- Lonec - fragment roba ustja z oste- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- ske mase (LM035; R1). Groba notra- njem. Izdelan je prostoročno z do- nove lončarske mase (LM018; R4). nja in zunanja površina je bledo rja- delavo na lončarskem vretenu iz fi- Groba notranja in zunanja površina ve barve. Okras (trak horizontalnih nozrnate kremenove lončarske mase je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. linij, enojna valovnica) je izdelan v (LM052; R4). Groba notranja in zu- roba u. EB071, pr. roba u. 16,0 cm, osnovni tehniki vrezovanja (kaneli- nanja površina je svetlo rjave barve. ohr. v. 5,2 cm. ranje, žlebljenje). Var. osn. obl. roba Var. osn. obl. roba u. F087, pr. roba u. F077, pr. roba u. 28,9 cm, u. 19,0 cm, ohr. v. 5,3 cm. 134 SE 129, inv. št. 18 612 ohr. v. 6,8 cm. Lonec - fragment roba ustja z oste- 144 SE 129, inv. št. 18 622 njem. Izdelan je na lončarskem vre- 139 SE 129, inv. št. 18 617 Lonec - fragment roba ustja z oste- tenu iz finozrnate kremenove lon- Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- čarske mase (LM050; R4). Groba njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz finozrnate kremenove lon- notranja in zunanja površina je sive tenu iz zelo fino prečiščene kreme- čarske mase (LM052; R4). Groba barve. Var. osn. obl. roba u. EB072, nove lončarske mase (LM038; R4). notranja in zunanja površina je rjave ohr. v. 3,5 cm. Groba notranja in zunanja površina barve. Okras (2 horizontalni liniji) je je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. izdelan v osnovni tehniki vrezova- 135 SE 129, inv. št. 18 613 roba u. F080, ohr. v. 5,0 cm. nja (žlebljenje). Var. osn. obl. roba u. Lonec - fragment roba ustja z oste- F086, ohr. v. 3,7 cm. njem. Izdelan je na lončarskem vre- 140 SE 129, inv. št. 18 618 tenu iz finozrnate kremenove lon- Lonec - fragment roba ustja z oste- 145 SE 129, inv. št. 18 623 čarske mase (LM050; R4). Groba njem. Izdelan je na lončarskem vre- Lonec - fragment roba ustja z oste- notranja in zunanja površina je sive tenu iz finozrnate kremenove lon- njem. Izdelan je prostoročno z do- barve. Var. osn. obl. roba u. EB071, čarske mase (LM024; R4). Groba delavo na lončarskem vretenu iz zelo pr. roba u. 21,6 cm, ohr. v. 2,1 cm. notranja in zunanja površina je sive fino prečiščene kremenove lončar- barve. Var. osn. obl. roba u. F077, pr. ske mase (LM031; R2). Groba no- 136 SE 129, inv. št. 18 614 roba u. 28,9 cm, ohr. v. 6,8 cm. tranja in zunanja površina je svetlo Lonec - fragment roba ustja z oste- rjave barve. Okras (2 horizontalni njem. Izdelan je na lončarskem vre- 141 SE 129, inv. št. 18 619 liniji, enojna valovnica) je izdelan v tenu iz zelo fino prečiščene kreme- Lonec - fragment roba ustja z oste- osnovni tehniki vrezovanja (kane- nove lončarske mase (LM024; R2). njem. Izdelan je na lončarskem vre- liranje in žlebljenje). Var. osn. obl. Groba notranja in zunanja površina tenu iz zelo fino prečiščene kreme- roba u. F088, pr. roba u. 36,8 cm, je bledo rjave barve. Var. osn. obl. nove lončarske mase (LM017; R4). ohr. v. 6,8 cm. roba u. EB074, pr. roba u. 16,4 cm, Groba notranja in zunanja površi- ohr. v. 5,1 cm. na je sive barve. Okras (horizontal- na linija) je izdelan v osnovni tehni- ki vrezovanja (kaneliranje). Var. osn. obl. roba u. F082, ohr. v. 1,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 112 M 1:2 131–144 M 1:4 145 132 133 134 135 136 137 138 139 140 142 141 143 144 145 SE 129 113 146 SE 129, inv. št. 18 624 151 SE 129, inv. št. 18 629 156 SE 129, inv.št. 18 634 Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je prostoročno z do- njem. Izdelan je prostoročno z do- njem. Izdelan je prostoročno z do- delavo na lončarskem vretenu iz fi- delavo na lončarskem vretenu iz fi- delavo na lončarskem vretenu iz zelo nozrnate kremenove lončarske mase nozrnate kremenove lončarske mase fino prečiščene kremenove lončar- (LM022; R4). Groba notranja in zu- (LM024; R4). Groba notranja in zu- ske mase (LM034; R1). Groba no- nanja površina je rjave barve. Okras nanja površina je bledo rjave barve. tranja in zunanja površina je bledo (dve horizontalni liniji; enojna ho- Var. osn. obl. roba u. F094, pr. roba rjave barve. Površina je delno prež- rizontalna linija, trak poševnih linij u. 20,2 cm, ohr. v. 5,4 cm. gana. Var. osn. obl. roba u. H098, spodaj) je izdelan v osnovni tehniki pr. roba u. 21,2 cm, ohr. v. 4,0 cm. vrezovanja (kaneliranje) in vtiskova- 152 SE 129, inv. št. 18 630 nja (odtis šila). Var. osn. obl. roba u. Lonec - fragment roba ustja z oste- 157 SE 129, inv. št. 18 635 F088, pr. roba u. 39,6 cm, njem. Izdelan je na lončarskem vre- Lonec - fragment roba ustja z oste- ohr. v. 7,0 cm. tenu iz finozrnate kremenove lon- njem. Izdelan je prostoročno z do- čarske mase (LM024; R4). Groba delavo na lončarskem vretenu iz zelo 147 SE 129, inv. št. 18 625 notranja in zunanja površina je rjave fino prečiščene kremenove lončar- Lonec - fragment roba ustja z oste- barve. Okras (horizontalna linija) je ske mase (LM034; R1). Groba notra- njem. Izdelan je prostoročno z do- izdelan v osnovni tehniki modelira- nja in zunanja površina je bledo rja- delavo na lončarskem vretenu iz zelo nja (plastično rebro). Var. osn. obl. ve barve. Var. osn. obl. roba u. H123, fino prečiščene kremenove lončar- roba u. H095, pr. roba u. 14,6 cm, pr. roba u. 20,0 cm, ohr. v. 2,9 cm. ske mase (LM052; R4). Groba notra- ohr. v. 4,8 cm. nja in zunanja površina je svetlo rja- ve barve. Var. osn. obl. roba u. F090, 153 SE 129, inv. št. 18 631 pr. roba u. 28,0 cm, ohr. v. 1,6 cm. Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- 148 SE 129, inv. št. 18 526 tenu iz finozrnate kremenove lon- Lonec - fragment roba ustja z oste- čarske mase (LM050; R4). Groba njem. Izdelan je na lončarskem vre- notranja in zunanja površina je sve- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- tlo rjave barve. Var. osn. obl. roba u. nove lončarske mase (LM038; R4). H095, pr. roba u. 27,6 cm, Groba notranja in zunanja površina ohr. v. 2,1 cm. je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. roba u. F090, pr. roba u. 27,6 cm, 154 SE 129, inv. št. 18 632 ohr. v. 1,6 cm. Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je prostoročno z do- 149 SE 129, inv. št. 18 628a delavo na lončarskem vretenu iz zelo Lonec - fragment roba ustja z oste- fino prečiščene kremenove lončar- njem. Izdelan je na lončarskem vre- ske mase (LM048; R1). Groba notra- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nja in zunanja površina je svetlo rja- nove lončarske mase (LM035; R1). ve barve. Okras (horizontalna linija) Groba notranja in zunanja površina je izdelana v osnovni tehniki modeli- je sive barve. Okras (horizontalna li- ranja (plastično rebro). Var. osn. obl. nija) je izdelan v osnovni tehniki vre- roba u. H095, pr. roba u. 19,6 cm, zovanja (kaneliranje). Var. osn. obl. ohr. v. 3,3 cm. roba u. 79 cm, pr. roba u. 27,6 cm, ohr. v. 1,6 cm. 155 SE 129, inv. št. 18 633 Lonec - fragment roba ustja z oste- 150 SE 129, inv. št. 18 628 njem. Izdelan je na lončarskem vre- Lonec - fragment roba ustja z oste- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- njem. Izdelan je na lončarskem vre- nove lončarske mase (LM033; R1). tenu iz zelo fino prečiščene kreme- Groba notranja in zunanja površina nove lončarske mase (LM026; R3). je bledo rjave barve. Var. osn. obl. Groba notranja in zunanja površina roba u. H098, pr. roba u. 18,0 cm, je svetlo sive barve. Površina je pre- ohr. v. 4,4 cm. žgana (klinker). Var. osn. obl. roba u. F091, pr. roba u. 18,6 cm, ohr. v. 2,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 114 M 1:2 147–157 146 M 1:4 146 147 148 149 150 151 152 153 154 155 156 157 SE 129 115 158 SE 129, inv. št. 18 636 163 SE 129, inv. št. 18 641 168 SE 129, inv. št. 18 646 Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec/vrč? - fragment roba ustja z Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- ostenjem. Izdelan je na lončarskem njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- vretenu iz zelo fino prečiščene kre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nove lončarske mase (LM031; R2). menove lončarske mase (LM011; R4). nove lončarske mase (LM034; R1). Groba notranja in zunanja površina Groba notranja in zunanja površina Groba notranja in zunanja površina je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. je svetlo o rjave barve. Okras (hori- je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. roba u. M132, pr. roba u. 19,0 cm, zontalna linija) je izdelan v osnovni roba u. MM146, pr. roba u. 21,2 cm, ohr. v. 2,1 cm. tehniki modeliranja (plastično re- ohr. v. 6,0 cm. bro). Var. osn. obl. roba u. M135, pr. 159 SE 129, inv. št. 18 637 roba u. 19,6 cm, ohr. v. 4,3 cm. Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je prostoročno z do- 164 SE 129, inv. št. 18 642 delavo na lončarskem vretenu iz fi- Lonec - fragment roba ustja z oste- nozrnate kremenove lončarske mase njem. Izdelan je na lončarskem vre- (LM022; R4). Groba notranja in zu- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nanja površina je rjave barve. Var. nove lončarske mase (LM014; R2). osn. obl. roba u. M133, pr. roba u. Groba notranja in zunanja površina 18,6 cm, ohr. v. 2,3 cm. je bledo rjave barve. Var. osn. obl. roba u. M138, pr. roba u. 21,8 cm, 160 SE 129, inv. št. 18 638 ohr. v. 2,5 cm. Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- 165 SE 129, inv. št. 18 643 tenu iz zelo fino prečiščene kreme- Lonec - fragment roba ustja z oste- nove lončarske mase (LM015; R1). njem. Izdelan je na lončarskem vre- Groba notranja in zunanja površina tenu iz zelo fino prečiščene kreme- je bledo rjave barve. Var. osn. obl. nove lončarske mase (LM037; R2). roba u. M136, pr. roba u. 12,6 cm, Groba notranja in zunanja površina ohr. v. 2,8 cm. je svetlo rjave barve. Okras (2 hori- zontalni liniji) je izdelan v osnovni 161 SE 129, inv. št. 18 639 tehniki modeliranja (plastično re- Lonec - fragment roba ustja z oste- bro). Var. osn. obl. roba u. M142, njem. Izdelan je na lončarskem vre- pr. roba u. 23,6 cm, ohr. v. 6,0 cm. tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nove lončarske mase (LM041; R2). 166 SE 129, inv. št. 18 644 Groba notranja in zunanja površina Lonec - fragment roba ustja z oste- je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. njem. Izdelan je na lončarskem vre- roba u. M135, pr. roba u. 20,4 cm, tenu iz zelo fino prečiščene kreme- ohr. v. 6,0 cm. nove lončarske mase (LM036; R1). Groba notranja in zunanja površina 162 SE 129, inv. št. 18 640 je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. Lonec - fragment roba ustja z oste- roba u. M142, pr. roba u. 24,0 cm, njem. Izdelan je prostoročno z do- ohr. v. 4,5 cm. delavo na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lončar- 167 SE 129, inv. št. 18 645 ske mase (LM035; R1). Groba notra- Lonec - fragment roba ustja z oste- nja in zunanja površina je bledo rja- njem. Izdelan je na lončarskem vre- ve barve. Var. osn. obl. roba u. E068, tenu iz finozrnate kremenove lon- pr. roba u. 11,4 cm, ohr. v. 1,5 cm. čarske mase (LM047; R4). Groba notranja in zunanja površina je sive barve. Okras (horizontalna linija) je izdelan v osnovni tehniki modeli- ranja (plastično rebro). Površina je delno prežgana. Var. osn. obl. roba u. M145, pr. roba u. 26,4 cm, ohr. v. 4,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 116 M 1:2 158 159 160 161 162 163 164 165 166 167 168 SE 129 117 169 SE 129, inv. št. 18 647 174 SE 129, inv. št. 18 652 179 SE 129, inv. št. 18 657 Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nove lončarske mase (LM034; R1). nove lončarske mase (LM047; R4). nove lončarske mase (LM047; R4). Groba notranja in zunanja površi- Groba notranja in zunanja površina Groba notranja in zunanja površina na je svetlo rjave barve. Površina je je bledo rjave barve. Var. osn. obl. je sive barve. Površina je delno prež- delno prežgana. Var. osn. obl. roba roba u. N158, pr. roba u. 12,8 cm, gana. Var. osn. obl. roba u. N162, u. MM146, pr. roba u. 21,2 cm, ohr. v. 1,9 cm. pr. roba u. 21,2 cm, ohr. v. 2,9 cm. ohr. v. 6,0 cm. 175 SE 129, inv. št. 18 653 180 SE 129, inv. št. 18 658 170 SE 129, inv. št. 18 648 Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- tenu iz finozrnate kremenove lon- nove lončarske mase (LM005; R3). nove lončarske mase (LM037; R1). čarske mase (LM051; R1). Gladka Gladka notranja in zunanja površina Groba notranja in zunanja površina notranja in groba zunanja površi- je sivo črne barve. Okras (2 horizon- je bledo rjave barve. Var. osn. obl. na je sive barve. Okras (horizontal- talni liniji) je izdelan v osnovni teh- roba u. N162, pr. roba u. 23,4 cm, na linija) je izdelan v osnovni tehniki niki vrezovanja (kaneliranje). Var. ohr. v. 4,7 cm. vrezovanja (žlebljenje). Površina je osn. obl. roba u. N159, pr. roba u. delno prežgana. Var. osn. obl. roba 17,0 cm, ohr. v. 4,3 cm. 181 SE 129, inv. št. 18 659 u. MM149, pr. roba u. 27,8 cm, Lonec - fragment roba ustja z oste- ohr. v. 2,8 cm. 176 SE 129, inv. št. 18 654 njem. Izdelan je prostoročno z do- Lonec - fragment roba ustja z oste- delavo na lončarskem vretenu iz fi- 171 SE 129, inv. št. 18 649 njem. Izdelan je na lončarskem vre- nozrnate kremenove lončarske mase Lonec - fragment roba ustja z oste- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- (LM048; R1). Groba notranja in zu- njem. Izdelan je na lončarskem vre- nove lončarske mase (LM005; R3). nanja površina je bledo rjave barve. tenu iz zelo fino prečiščene kreme- Gladka notranja in zunanja površina Var. osn. obl. roba u. N162, nove lončarske mase (LM035; R1). je sivo črne barve. Var. osn. obl. roba ohr. v. 3,1 cm. Groba notranja in zunanja površina u. N160, pr. roba u. 17,0 cm, je svetlo rjave barve. Okras (3 hori- ohr. v. 4,3 cm. 182 SE 129, inv. št. 18 660 zontalne linije) je izdelan v osnovni Lonec - fragment roba ustja z oste- tehniki vrezovanja (kaneliranje). Po- 177 SE 129, inv. št. 18 655 njem. Izdelan je na lončarskem vre- vršina je delno prežgana. Var. osn. obl. Lonec - fragment roba ustja z oste- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- roba u. MM155, pr. roba u. 18,8 cm, njem. Izdelan je na lončarskem vre- nove lončarske mase (LM009; R3). ohr. v. 5,0 cm. tenu iz zelo fino prečiščene kreme- Gladka notranja in zunanja površina nove lončarske mase (LM017; R4). je sive barve. Okras (horizontalna li- 172 SE 129, inv. št. 18 650 Gladka notranja in zunanja površina nija) je izdelan v osnovni tehniki mo- Lonec - fragment roba ustja z oste- je sivo črne barve. Var. osn. obl. roba deliranja (plastično rebro). Površina njem. Izdelan je na lončarskem vre- u. N161, pr. roba u. 21,2 cm, je prežgana (klinker). Var. osn. obl. tenu iz zelo fino prečiščene kreme- ohr. v. 2,9 cm. roba u. N163, pr. roba u. 26,4 cm, nove lončarske mase (LM035; R4). ohr. v. 3,8 cm. Groba notranja in zunanja površina 178 SE 129, inv. št. 18 656 je bledo rjave barve. Var. osn. obl. Lonec - fragment roba ustja z oste- 183 SE 129, inv. št. 18 661 roba u. MM154, pr. roba u. 13,6 cm, njem. Izdelan je na lončarskem vre- Lonec - fragment roba ustja z oste- ohr. v. 4,1 cm. tenu iz zelo fino prečiščene kreme- njem. Izdelan je prostoročno z do- nove lončarske mase (LM017; R4). delavo na lončarskem vretenu iz zelo 173 SE 129, inv. št. 18 651 Gladka notranja in zunanja površina fino prečiščene kremenove lončar- Lonec - fragment roba ustja z oste- je sivo črne barve. Okras (horizontal- ske mase (LM024; R4). Groba no- njem. Izdelan je na lončarskem vre- na linija) je izdelan v osnovni tehniki tranja in zunanja površina je sive tenu iz finozrnate kremenove lon- vrezovanja (žlebljenje). Var. osn. obl. barve. Okras (horizontalna linija) je čarske mase (LM050; R4). Groba roba u. N161, pr. roba u. 15,2 cm, izdelan v osnovni tehniki vrezovanja notranja in zunanja površina je rja- ohr. v. 2,6 cm. (kaneliranje). Var. osn. obl. roba u. ve barve. Var. osn. obl. roba u. N158, N164, pr. roba u. 14,6 cm, pr. roba u. 20,6 cm, ohr. v. 3,0 cm. ohr. v. 3,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 118 M 1:2 169 170 171 172 173 174 175 176 177 178 179 180 181 182 183 SE 129 119 184 SE 129, inv. št. 18 662 189 SE 129, inv. št. 18 667 193 SE 129, inv. št. 18 671 Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment ostenja. Izdelan je Lonec - fragment ostenja. Izdelan je njem. Izdelan je na lončarskem vre- prostoročno z dodelavo na lončar- prostoročno z dodelavo na lončar- tenu iz finozrnate kremenove lon- skem vretenu iz zelo fino prečiščene skem vretenu iz zelo fino prečiščene čarske mase (LM046; R3). Groba kremenove lončarske mase (LM034; kremenove lončarske mase (LM047; notranja in zunanja površina je sive R1). Groba notranja površina je ble- R4). Groba notranja in zunanja po- barve. Površina je prežgana (klin- do rjave, zunanja sivo črne barve. vršina je rjave barve. Okras (3 hori- ker). Var. osn. obl. roba u. N166, Okras (trak horizontalnih linij, ho- zontalne linije, horizontalna linija, pr. roba u. 18,0 cm, ohr. v. 3,5 cm. rizontalna linija, enojna valovnica enojna valovnica zgoraj in spodaj) je zgoraj in spodaj) je izdelan v osnov- izdelan v osnovni tehniki vrezovanja 185 SE 129, inv. št. 18 663 ni tehniki vrezovanja (kaneliranje) in (kaneliranje) in vtiskovanja (odtis Lonec - fragment roba ustja z oste- vtiskovanja (odtis šila s prirejeno ko- šila - B05a). Ohr. v. 5,3 cm. njem. Izdelan je na lončarskem vre- nico). Vel. 5,5 × 6,6 cm. tenu iz zelo fino prečiščene kreme- 194 SE 129, inv. št. 18 672 nove lončarske mase (LM028; R4). 190 SE 129, inv. št. 18 668 Lonec - fragment ostenja. Izdelan je Groba notranja in zunanja površina Lonec - fragment ostenja. Izdelan je na lončarskem vretenu iz zelo fino je sive barve. Površina je prežgana prostoročno z dodelavo na lončar- prečiščene kremenove lončarske (klinker). Var. osn. obl. roba u. N165, skem vretenu iz zelo fino prečiščene mase (LM011; R4). Groba notranja in pr. roba u. 24,0 cm, ohr. v. 4,3 cm. kremenove lončarske mase (LM027; zunanja površina je bledo rjave bar- R3). Groba notranja in zunanja po- ve. Okras (3 horizontalne linije) je 186 SE 129, inv. št. 18 664 vršina je bledo rjave barve. Okras izdelan v osnovni tehniki vrezovanja Lonec - fragment roba ustja z oste- (trak horizontalnih linij, horizontal- (kaneliranje). Ohr. v. 5,7 cm. njem. Izdelan je prostoročno z do- na linija, enojna valovnica zgoraj in delavo na lončarskem vretenu iz fi- spodaj) je izdelan v osnovni tehniki 195 SE 129, inv. št. 18 673 nozrnate kremenove lončarske mase vrezovanja (kaneliranje, žlebljenje) Lonec - fragment ostenja. Izdelan (LM024; R4). Groba notranja in zu- in vtiskovanja (odtis šila s prirejeno je prostoročno z dodelavo na lon- nanja površina je sive barve. Okras konico). Vel. 7,6 × 4,5 cm. čarskem vretenu iz finozrnate kre- (horizontalna linija) je izdelan v menove lončarske mase (LM033; osnovni tehniki modeliranja (pla- 191 SE 129, inv. št. 18 669 R1). Groba notranja površina je sve- stično rebro). Var. osn. obl. roba u. Lonec - fragment ostenja. Izdelan je tlo sive, zunanja bledo rjave barve. S168, pr. roba u. 18,4 cm, prostoročno z dodelavo na lončar- Okras (enojna valovnica) je izdelan v ohr. v. 4,2 cm. skem vretenu iz zelo fino prečiščene osnovni tehniki vrezovanja (kaneli- kremenove lončarske mase (LM027; ranje). Ohr. v. 5,7 cm. 187 SE 129, inv. št. 18 665 R3). Groba notranja in zunanja povr- Lonec - fragment ostenja. Izdelan je šina je bledo rjave barve. Okras (trak prostoročno z dodelavo na lončar- horizontalnih linij, horizontalna li- skem vretenu iz zelo fino prečiščene nija, enojna valovnica zgoraj in spo- kremenove lončarske mase (LM026; daj) je izdelan v osnovni tehniki vre- R3). Groba notranja in zunanja povr- zovanja (kaneliranje, žlebljenje) in šina je sive barve. Okras (enojna va- vtiskovanja (odtis šila s prirejeno ko- lovnica) je izdelan v osnovni tehniki nico - B05b). Vel. 7,0 × 7,2 cm. vrezovanja (žlebljenje). Površina je prežgana (klinker). Vel. 9,2 × 9,5 cm. 192 SE 129, inv. št. 18 670 Lonec - fragment ostenja. Izdelan je 188 SE 129, inv. št. 18666 prostoročno z dodelavo na lončar- Lonec - fragment ostenja. Izdelan je skem vretenu iz zelo fino prečiščene na lončarskem vretenu iz zelo fino kremenove lončarske mase (LM038; prečiščene kremenove lončarske R4). Groba notranja in zunanja po- mase (LM035; R1). Groba notranja in vršina je sive barve. Okras (horizon- zunanja površina je sive barve. Okras talna linija; enojna valovnica, dve (horizontalna linija; enojna valovni- horizontalni liniji spodaj) je izdelan ca) je izdelan v osnovni tehniki vti- v osnovni tehniki vrezovanja (ka- skovanja (odtis šila) in vrezovanja neliranje) in vtiskovanja (odtis šila s (žlebljenje). Površina je delno prež- prirejeno konico – B05b). gana. Vel. 5,7 × 7,2 cm. Vel. 5,4 × 3,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 120 M 1:2 184 185 186 187 188 189 190 191 192 193 195 194 196 SE 129 121 196 SE 129, inv. št. 18 674 201 SE 129, inv. št. 18 679 206 SE 129, inv. št. 18 684 Lonec - fragment ostenja. Izdelan je Pladenj - fragment roba ustja z Krožnik - fragment roba ustja z prostoročno z dodelavo na lončar- ostenjem. Izdelan je na lončarskem ostenjem. Izdelan je na lončarskem skem vretenu iz finozrnate kreme- vretenu iz finozrnate kremenove vretenu iz finozrnate kremenove nove lončarske mase (LM024; R4). lončarske mase (LM023; R2). Gladka lončarske mase (LM048; R1). Groba Groba notranja in zunanja površina notranja in zunanja površina je sive notranja in zunanja površina je sive je bledo rjave barve. Okras (horizon- barve. Podv. osn. obl. pladnja PL01, črne barve. Podv. osn. obl. krožnika talna linija; enojna valovnica) je iz- var. osn. obl. roba u. H103, pr. roba KR01, var. osn. obl. roba u. H103, delan v osnovni tehniki vrezovanja u. 37,6 cm, ohr. v. 2,5 cm. pr. roba u. 34,2 cm, ohr. v. 3,7 cm. (kaneliranje, žlebljenje). Vel. 5,9 × 4,6 cm. 202 SE 129, inv. št. 18 680 207 SE 129, inv. št. 18 685 Pladenj - fragment roba ustja z Krožnik - fragment roba ustja z 197 SE 129, inv. št. 18 675 ostenjem. Izdelan je na lončarskem ostenjem. Izdelan je na lončarskem Lonec - fragment ostenja. Izdelan je vretenu iz finozrnate kremenove vretenu iz finozrnate kremenove na lončarskem vretenu iz finozrnate lončarske mase (LM048; R1). Groba lončarske mase (LM048; R1). Groba kremenove lončarske mase (LM024; notranja in zunanja površina je sve- notranja in zunanja površina je sive R4). Groba notranja in zunanja po- tlo rjave barve. Podv. osn. obl. pla- črne barve. Podvr. osn. obl. krožnika vršina je sive barve. Okras (trak ho- dnja PL01, var. osn. obl. u. H116, KR02, var. osn. obl. roba u. C061, pr. rizontalnih linij) je izdelan v osnovni pr. roba u. 30,8 cm, ohr. v. 3,5 cm. roba u. 47,4 cm, ohr. v. 3,5 cm, tehniki vrezovanja (žlebljenje). rek. v. 5,3 cm. Vel. 7,5 × 4,6 cm. 203 SE 129, inv. št. 18 681 Krožnik - fragment ustja z ostenjem. 208 SE 129, inv. št. 18 686 198 SE 129, inv. št. 18 676 Izdelan je na lončarskem vretenu Skleda - fragment ustja z ostenjem. Čaša - fragment roba ustja z oste- iz finozrnate kremenove lončarske Izdelana je na lončarskem vretenu njem Izdelana je na lončarskem vre- mase (LM047; R4). Groba notranja in iz finozrnate kremenove lončarske tenu iz zelo fino prečiščene kreme- zunanja površina je svetlo rjave bar- mase (LM039; R2). Gladka notranja nove lončarske mase (LM011; R4). ve. Podv. osn. obl. krožnika KR01, in zunanja površina je sive barve. Groba notranja in zunanja površina var. osn. obl. u. H103, pr. roba u. Var. osn. obl. sklede S05b, var. osn. je bledo rjave barve. Var. osn. obl. 38,0 cm, ohr. v. 2,5 cm. obl. u. C101, pr. roba u. 31,4 cm, roba u. B021, pr. roba u. 1,4 cm, ohr. v. 3,1 cm. ohr. v. 2,7 cm. 204 SE 129, inv. št. 18 682 Krožnik - fragment ustja z ostenjem. 209 SE 129, inv. št. 18 687 199 SE 129, inv. št. 18 677 Izdelan je na lončarskem vretenu Skleda - fragment roba ustja z oste- Čaša - fragment roba ustja z oste- iz finozrnate kremenove lončarske njem. Izdelana je na lončarskem njem. Izdelana je na lončarskem mase (LM047; R4). Groba notranja in vretenu iz finozrnate kremenove vretenu iz finozrnate kremenove zunanja površina je svetlo rjave bar- lončarske mase (LM024; R4). Gladka lončarske mase (LM024; R4). Groba ve. Podv. osn. obl. krožnika KR01, notranja površina je sive, zunanja pa notranja in zunanja površina je rja- var. osn. obl. u. H103, pr. roba u. sivo črne barve. Var. osn. obl. sklede ve barve. Var. osn. obl. roba u. B021, 38,0 cm, ohr. v. 2,5 cm. S03e, var. osn. obl. roba u. H106, pr. roba u. 15,0 cm, ohr. v. 3,5 cm. pr. roba u. 27,4 cm, ohr. v. 4,1 cm. 205 SE 129, inv. št. 18 683 200 SE 129, inv. št. 18 678 Krožnik - fragment ustja z ostenjem. 210 SE 129, inv. št. 18 688 Pladenj – fragment roba ustja z Izdelan je na lončarskem vretenu Skleda - fragment roba ustja z oste- ostenjem. Izdelan je na lončarskem iz finozrnate kremenove lončarske njem. Izdelana je na lončarskem vretenu iz finozrnate kremenove mase (LM048; R1). Groba notranja in vretenu iz zelo fino prečiščene kre- lončarske mase (LM024; R4). Groba zunanja površina je sive barve. Podv. menove lončarske mase (LM014; R2). notranja in zunanja površina je rjave osn. obl. krožnika KR01, var. osn. obl. Groba notranja in zunanja površina je barve. Podv. osn. obl. pladnja PL01. u. H103, pr. roba u. 24,8 cm, bledo rjave barve. Var. osn. obl. skle- Var. osn. obl. roba u. H116, pr. roba ohr. v. 2,8 cm. de S02b, var. osn. obl. roba u. H104, u. 41,6 cm, ohr. v. 4,1 cm. pr. roba u. 26,2 cm, ohr. v. 3,9 cm, rek. v. 5,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 122 M 1:2 197–199, 208–210 M 1:4 200–207 198 197 199 200 201 202 203 204 205 206 207 208 209 210 SE 129 123 211 SE 129, inv. št. 18 689 216 SE 129, inv. št. 18694 221 SE 129, inv. št. 18 699 Skleda - fragment roba ustja z oste- Skleda - fragment roba ustja z oste- Skleda - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelana je na lončarskem njem. Izdelana je na lončarskem njem. Izdelana je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kre- vretenu iz finozrnate kremenove vretenu iz zelo fino prečiščene kre- menove lončarske mase (LM033; R1). lončarske mase (LM050; R4). Groba menove lončarske mase (LM013; R2). Groba notranja in zunanja površina notranja in zunanja površina je ble- Groba notranja in zunanja površi- je bledo rjave barve. Var. osn. obl. do rjave barve. Var. osn. obl. sklede na je sive barve. Var. osn. obl. sklede sklede S04c, var. osn. obl. roba u. S02b, var. osn. obl. roba u. H104, S02b, var. osn. obl. roba u. H104, C053, pr. roba u. 25,8 cm, pr. roba u. 32,2 cm, ohr. v. 3,7 cm. pr. roba u. 32,6 cm, ohr. v. 3,4 cm. rek. v. 3,0 cm. 217 SE 129, inv. št. 18 695 212 SE 129, inv. št. 18 690 Skleda - fragment roba ustja z oste- Skleda - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelana je na lončarskem njem. Izdelana je na lončarskem vretenu iz finozrnate kremenove vretenu iz zelo fino prečiščene kre- lončarske mase (LM048; R1). Groba menove lončarske mase (LM033; R1). notranja in zunanja površina je ble- Groba notranja in zunanja površina je do rjave barve. Var. osn. obl. sklede bledo rjave barve. Var. osn. obl. skle- S03e, var. osn. obl. roba u. H102, pr. de S04d, var. osn. obl. roba u. C045, roba u. 28,2 cm, ohr. v. 5,3 cm; pr. roba u. 25,8 cm, ohr. v. 3,0 cm, rek. v. 8,3 cm. rek. v. 8,0 cm. 218 SE 129, inv.št. 18 696 213 SE 129, inv. št. 18 691 Skleda - fragment roba ustja z oste- Skleda - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelana je na lončarskem njem. Izdelana je na lončarskem vretenu iz finozrnate kremenove vretenu iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM039; R2). Gro- lončarske mase (LM047; R4). Groba ba notranja površina je svetlo rja- notranja in zunanja površina je sivo ve, zunanja pa sivo črne barve. Okras črne barve. Var. osn. obl. sklede S00, (horizontalna linija) je izdelan v teh- var. osn. obl. roba u. H103, pr. roba niki vrezovanja (žlebljenje). Var. osn. u. 27,5 cm, ohr. v. 2,5 cm. obl. sklede S02b, var. osn. obl. roba u. H104, pr. roba u. 33,8 cm, 214 SE 129, inv. št. 18 692 ohr. v. 5,3 cm, rek. v. 8,8 cm. Skleda - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelana je na lončarskem 219 SE 129, inv. št. 18 697 vretenu iz zelo fino prečiščene kre- Skleda - fragment roba ustja z oste- menove lončarske mase (LM011; R4). njem. Izdelana je na lončarskem Groba notranja in zunanja površina vretenu iz finozrnate kremenove je rjave barve. Var. osn. obl. sklede lončarske mase (LM052; R4). Groba S04a, var. osn. obl. roba u. C053, notranja in zunanja površina je ble- pr. roba u. 25,0 cm, ohr. v. 3,7 cm. do rjave barve. Var. osn. obl. sklede S03e, var. osn. obl. roba u. H106, pr. 215 SE 129, inv. št. 18 693 roba u. 33,6 cm, ohr. v. 6,0 cm, Skleda - fragment roba ustja z oste- rek. v. 10,0 cm. njem. Izdelana je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kre- 220 SE 129, inv. št. 18 698 menove lončarske mase (LM034; R1). Skleda - fragment roba ustja z oste- Groba notranja in zunanja površina je njem. Izdelana je na lončarskem svetlo rjave barve. Var. osn. obl. skle- vretenu iz finozrnate kremenove de S03d, var. osn. obl. roba u. H102, lončarske mase (LM050; R4). Gro- pr. roba u. 36,0 cm, ohr. v. 3,3 cm, ba notranja in zunanja površina je rek. v. 9,5 cm. sivo črne barve. Var. osn. obl. sklede S02b, var. osn. obl. roba u. H104, pr. roba u. 35,4 cm, ohr. v. 7,6 cm, rek. v. 10,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 124 M 1:2 211–214, 216–219 M 1:4 215, 220, 221 211 212 213 214 215 216 217 218 219 220 221 SE 129 125 222 SE 129, inv. št.R 18 700 227 SE 129, inv. št. 19 705 232 SE 129, inv. št. 18 710 Skleda - fragment roba ustja z oste- Skleda - fragment roba ustja z oste- Skodela/skleda - fragment roba njem. Izdelana je na lončarskem njem. Izdelana je na lončarskem ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- vretenu iz zelo fino prečiščene kre- vretenu iz finozrnate kremenove čarskem vretenu iz zelo fino preči- menove lončarske mase (LM013; R2). lončarske mase (LM048; R1). Groba ščene kremenove lončarske mase Groba notranja in zunanja površi- notranja in zunanja površina je rjave (LM037; R1). Groba notranja in zu- na je sive barve. Var. osn. obl. sklede barve. Var. osn. obl. sklede S03c, var. nanja površina je bledo rjave barve. S07a, var. osn. obl. roba u. H120, pr. osn. obl. roba u. H1210, pr. roba u. Var. osn. obl. roba u. H103, pr. roba roba u. 22,6 cm, ohr. v. 2,3 cm, 24,0 cm, ohr. v. 3,8 cm, u. 24,6 cm, ohr. v. 3,2 cm. rek. v. 6,3 cm. rek. v. 6,5 cm. 233 SE 129, inv. št. 18 711 223 SE 129, inv. št. 18 701 228 SE 129, inv. št. 18 706 Skodela/skleda - fragment roba Skleda - fragment roba ustja z oste- Skleda - fragment roba ustja z oste- ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- njem. Izdelana je na lončarskem njem. Izdelana je na lončarskem čarskem vretenu iz finozrnate kre- vretenu iz zelo fino prečiščene kre- vretenu iz zelo fino prečiščene kre- menove lončarske mase (LM050; R4). menove lončarske mase (LM039; R2). menove lončarske mase (LM015; R1). Gladka notranja in zunanja površina Groba notranja in zunanja površi- Groba notranja in zunanja površina je je sivo črne barve. Var. osn. obl. roba na je sive barve. Var. osn. obl. sklede bledo rjave barve. Var. osn. obl. skle- u. H120, pr. roba u. 27,2 cm, S06a, var. osn. obl. roba u. C039, pr. de S03a, var. osn. obl. roba u. C050, ohr. v. 2,1 cm. roba u. 30,0 cm, ohr. v. 5,1 cm, pr. roba u. 25,0 cm, ohr. v. 3,3 cm, rek. v. 10,5 cm. rek. v. 9,0 cm. 234 SE 129, inv. št. 18 7012 Skodela/skleda - fragment roba 224 SE 129, inv. št. 18 702 229 SE 129, inv. št. 18 707 ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- Skleda - fragment roba ustja z oste- Skleda - fragment roba ustja z oste- čarskem vretenu iz finozrnate kre- njem. Izdelana je prostoročno z do- njem. Izdelana je na lončarskem menove lončarske mase (LM024; delavo na lončarskem vretenu iz zelo vretenu iz zelo fino prečiščene kre- R4). Groba notranja površina je sve- fino prečiščene kremenove lončar- menove lončarske mase (LM013; R2). tlo rjave, zunanja pa sive barve. Var. ske mase (LM034; R1). Groba notra- Groba notranja in zunanja površina osn. obl. roba u. C059, pr. roba u. nja in zunanja površina je bledo rja- je bledo rjave barve. Okras (horizon- 27,8 cm, ohr. v. 2,9 cm. ve barve. Okras (hirizontalna linija) talna linija) je izdelan v osnovni teh- je izdelan v osnovni tehniki vrezova- niki vrezovanja (žlebljenje). Var. osn. nja (žlebljenje). Var. osn. obl. sklede obl. sklede S11a, var. osn. obl. roba S06a, var. osn. obl. roba u. C039, pr. u. C040, pr. roba u. 25,2 cm, roba u. 34,4 cm, ohr. v. 5,9 cm, ohr. v. 3,4 cm. rek. v. 11,0 cm. 230 SE 129, inv. št. 19 708 225 SE 129, inv. št. 18 703 Skleda - fragment roba ustja z oste- Skleda - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelana je na lončarskem njem. Izdelana je na lončarskem vretenu iz finozrnate kremenove vretenu iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM038; R4). Groba lončarske mase (LM052; R4). Groba notranja in zunanja površina je ble- notranja in zunanja površina je sve- do rjave barve. Var. osn. obl. sklede tlo rjave barve. Var. osn. obl. sklede S12, var. osn. obl. roba u. H106, S06c, var. osn. obl. roba u. C044, pr. ohr. v. 3,1 cm. roba u. 37,8 cm, ohr. v. 4,1 cm, rek. v. 11,0 cm. 231 SE 129, inv. št. 18 709 Skleda - fragment roba ustja z oste- 226 SE 129, inv. št. 18 704 njem. Izdelana je na lončarskem Skleda - fragment roba ustja z oste- vretenu iz finozrnate kremenove njem. Izdelana je na lončarskem lončarske mase (LM048; R1). Groba vretenu iz finozrnate kremenove notranja in zunanja površina je rjave lončarske mase (LM024; R4). Gro- barve. Var. osn. obl. sklede S12, var. ba notranja in zunanja površina je osn. obl. roba u. H103, pr. roba u. sivo črne barve. Var. osn. obl. sklede 26,4 cm, ohr. v. 3,2 cm. S03c, var. osn. obl. roba u. H120, pr. roba u. 36,0 cm, ohr. v. 3,2 cm, rek. v. 9,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 126 M 1:2 222, 223, 227–234 M 1:4 224–226 222 223 224 225 226 227 228 229 230 231 232 233 234 SE 129 127 235 SE 129, inv. št. 18 713 241 SE 129, inv. št. 18 719 245 SE 129, inv. št. 18 723 250 SE 129, inv. št. 18 728 Skodela/skleda - fragment roba Skodela/skleda - fragment roba Trinožnik - fragment roba ustja z Vrč – fragment roba ustja z oste- ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- ostenjem. Izdelan je na lončarskem njem. Izdelan je na lončarskem vre- čarskem vretenu iz finozrnate kre- čarskem vretenu iz zelo fino preči- vretenu iz zelo fino prečiščene kre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- menove lončarske mase (LM020; R2). ščene kremenove lončarske mase menove lončarske mase (LM018; R4). nove lončarske mase (LM009; R3). Gladka notranja in zunanja površina (LM010; R1). Polirana notranja in zu- Groba notranja in zunanja površi- Groba notranja in zunanja površina je sive barve. Var. osn. obl. roba u. nanja površina je sive barve. Var. osn. na je rjave barve. Okras (horizontal- je svetlo sive barve. Površina je pre- C059, ohr. v. 2,8 cm. obl. u. E063, pr. roba u. 23,8 cm, na linija) je izdelan v osnovni tehniki žgana (klinker). Okras (trak horizon- ohr. v. 2,8 cm. vrezovanja (žlebljenje). Var. osn. obl. talnih linij) je izdelan v osnovni teh- 236 SE 129, inv. št. 18 714 trinožnika TR02c, var. osn. obl. roba niki vrezovanja (kaneliranje). Var. Skodela/skleda - fragment roba 242 SE 129, inv. št. 18 720 u. F091, pr. roba u. 23,5 cm, osn. obl. roba u. B024, pr. roba u. ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- Skleda - fragment roba ustja z oste- ohr. v. 3,7 cm. 15,0 cm, ohr. v. 4,2 cm. čarskem vretenu iz zelo fino preči- njem. Izdelana je prostoročno z do- ščene kremenove lončarske mase delavo na lončarskem vretenu iz zelo 246 SE 129, inv. št. 18 724 (LM037; R1). Groba notranja in zu- fino prečiščene kremenove lončar- Trinožnik - fragment roba ustja z nanja površina je bledo rjave barve. ske mase (LM037; R1). Groba notra- ostenjem. Izdelan je na lončarskem Var. osn. obl. roba u. C048, pr. roba nja in zunanja površina je bledo rja- vretenu iz zelo fino prečiščene kre- u. 39,4 cm, ohr. v. 4,5 cm. ve barve. Var. osn. obl. sklede S10, menove lončarske mase (LM0117; var. osn. obl. roba u. B020, pr. roba R4). Groba notranja in zunanja po- 237 SE 129, inv. št. 18 715 u. 39,6 cm, ohr. v. 4,4 cm. vršina je rdečkasto sive barve. Okras Skodela/skleda - fragment roba (horizontalne linije) je izdelan v ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- 243 SE 129, inv. št. 18 721 osnovni tehniki vrezovanja (kane- čarskem vretenu iz finozrnate kre- Trinožnik - fragment roba ustja z liranje). Var. osn. obl. trinožnika menove lončarske mase (LM048; ostenjem. Izdelan na lončarskem TR02c, var. osn. obl. roba u. F091, R1). Groba notranja in zunanja po- vretenu iz finozrnate kremenove pr. roba u. 19,4 cm, ohr. v. 2,8 cm. vršina je bledo rjave barve. Var. osn. lončarske mase (LM024; R4). Gro- obl. roba u. C053, pr. roba u. 32,4 cm, ba notranja in zunanja površina je 247 SE 129, inv. št. 18 725 ohr. v. 2,2 cm. bledo rjave, zunanja pa sive bar- Vrč - fragment ustja z ostenjem. Iz- ve. Okras (horizontalna linija) je iz- delan je na lončarskem vretenu iz 238 SE 129, inv. št. 18 716 delan v osnovni tehniki vrezovanja zelo fino prečiščene kremenove lon- Skodela/skleda - fragment roba (žlebljenje). Var. osn. obl. trinožnika čarske mase (LM045; R3). Groba no- ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- TR03b, var. osn. obl. roba u. F018, tranja in zunanja površina je sve- čarskem vretenu iz zelo fino preči- pr. roba u. 16,4 cm, ohr. v. 2,5 cm. tlo sive barve. Površina je prežgana ščene kremenove lončarske mase (klinker). Var. osn. obl. u. A002, (LM005; R3). Gladka notranja in zu- 244 SE 129, inv. št. 18 722 pr. roba u. 15,4 cm, ohr. v. 2,7 cm. nanja površina je sive barve. Var. Trinožnik - fragment roba ustja z osn. obl. roba u. H106, pr. roba u. ostenjem. Izdelan je na lončarskem 248 SE 129, inv. št. R 18 726 22,4 cm, ohr. v. 2,2 cm. vretenu iz zelo fino prečiščene kre- Vrč – fragment roba ustja z oste- menove lončarske mase (LM011; njem. Izdelan je na lončarskem vre- 239 SE 129, inv. št. 18 717 R4). Groba notranja in zunanja po- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- Skodela/skleda - fragment. Izdelana vršina je bledo rjave barve. Okras nove lončarske mase (LM034; R1). je na lončarskem vretenu iz zelo fino (dvew horizontalni liniji) je izdelan Groba notranja in zunanja površina prečiščene kremenove lončarske v osnovni tehniki vrezovanja (ka- je sive barve. Površina je prežgana mase (LM018; R4). Gladka notranja neliranje). Var. osn. obl. trinožnika delno prežgana. Var. osn. obl. roba in zunanja površina je sivo črne bar- TR02b, var. osn. obl. roba u. B018, u. B010, pr. roba u. 15,2 cm, ve. Var. osn. obl. roba u. H120, pr. roba u. 15,6 cm, ohr. v. 4,4 cm. ohr. v. 3,4 cm. pr. roba u. 34,2 cm, ohr. v. 2,4 cm. 249 SE 129, inv. št. 18 727 240 SE 129, inv. št. 18 718 Vrč – fragment roba ustja z oste- Krožnik - fragment ustja z ostenjem. njem. Izdelan je na lončarskem vre- Izdelana je na lončarskem vretenu tenu iz finozrnate kremenove lon- iz zelo fino prečiščene kremenove čarske mase (LM051; R1). Groba lončarske mase (LM016; R3). Gladka notranja in zunanja površina je bele notranja in zunanja površina je sive barve. Okras (horizontalna linija) je barve. Podv. osn. obl. pladnja PL02, izdelan v osnovni tehniki vrezova- var. osn. obl. roba u. H116, pr. roba nja (žlebljenje). Površina je prežgana u. 39,6 cm, ohr. v. 4,4 cm. (klinker). Var. osn. obl. roba u. B012, pr. roba u. 16,0 cm, ohr. v. 5,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 128 M 1:2 235, 237–239, 241–250 M 1:4 236, 240 235 236 237 238 239 240 241 242 243 244 245 246 247 248 249 250 SE 129 129 251 SE 129, inv. št. 18 729 256 SE 129, inv. št. 18 734 261 SE 129, inv. št. 18 739 Vrč – fragment roba ustja z oste- Vrč - fragment roba ustja z oste- Vrč - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je prostoročno z do- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- delavo na lončarskem vretenu iz zelo nove lončarske mase (LM034; R1). nove lončarske mase (LM016; R1). fino prečiščene kremenove lončar- Groba notranja in zunanja površina Groba notranja in zunanja površina ske mase (LM015; R1). Groba notra- je rjave barve. Var. osn. obl. roba u. je bledo rjave barve. Var. osn. obl. nja in zunanja površina je bledo rja- B028, pr. roba u. 15,2 cm, roba u. E066, pr. roba u. 17,2 cm, ve barve. Var. osn. obl. roba u. N165, ohr. v. 3,4 cm. ohr. v. 2,1 cm. pr. roba u. 14,6 cm, ohr. v. 4,6 cm. 252 SE 129, inv. št. 18 730 257 SE 129, inv. št. 18 735 262 SE 129, inv. št. 18 740 Vrč – fragment roba ustja z oste- Vrč - fragment roba ustja z oste- Vrč - fragment ostenja. Izdelan je njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je na lončarskem vre- prostoročno z dodelavo na lončar- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- skem vretenu iz zelo fino prečiščene nove lončarske mase (LM034; R1). nove lončarske mase (LM031; R2). kremenove lončarske mase (LM047; Groba notranja in zunanja površina Groba notranja in zunanja površina R4). Groba notranja površina je sve- je sive barve. Površina je delno pre- je rdeče barve. Var. osn. obl. roba u. tlo sive, zunanja pa svetlo rjave bar- žgana. Okras (horizontalne linije) je B037, pr. roba u. 23,6 cm, ve. Površina je delno prežgana. izdelan v osnovni tehniki vrezova- ohr. v. 2,4 cm. Ohr. v. 8,5 cm. nja (žlebljenje). Var. osn. obl. roba u. B030, pr. roba u. 8,8 cm, 258 SE 129, inv. št. 18 736 263 SE 129, inv. št. 18 741 ohr. v. 5,0 cm. Vrč - fragment roba ustja z oste- Vrč - fragment ostenja. Izdelan je na njem. Izdelan je na lončarskem vre- lončarskem vretenu iz zelo fino pre- 253 SE 129, inv. št. 18 731 tenu iz zelo fino prečiščene kreme- čiščene kremenove lončarske mase Vrč – fragment roba ustja z oste- nove lončarske mase (LM024; R4). (LM034; R1). Groba notranja in zu- njem. Izdelan je na lončarskem vre- Groba notranja in zunanja površina nanja površina je sive barve. Okras tenu iz zelo fino prečiščene kreme- je rjave barve. Var. osn. obl. roba u. (horizontalne linije) je izdelan v nove lončarske mase (LM034; R1). E070, pr. roba u. 17,4 cm, osnovni tehniki vrezovanja (žleblje- Groba notranja in zunanja površina ohr. v. 1,7 cm. nje in kaneliranje). Površina je delno je sive barve. Površina je delno pre- prežgana. Ohr. v. 8,5 cm. žgana. Okras (horizontalne linije) je 259 SE 129, inv. št. 18 737 izdelan v osnovni tehniki modelira- Vrč - fragment roba ustja z oste- nja (plastično rebro). Var. osn. obl. njem. Izdelan je na lončarskem vre- roba u. B037, pr. roba u. 12,6 cm, tenu iz zelo fino prečiščene kreme- ohr. v. 5,4 cm. nove lončarske mase (LM034; R1). Groba notranja in zunanja površi- 254 SE 129, inv. št. 18 732 na je sive barve. Površina je ponov- Vrč - fragment roba ustja z oste- no prežgana. Var. osn. obl. roba u. njem. Izdelan je na lončarskem vre- M143, pr. roba u. 20,4 cm, tenu iz zelo fino prečiščene kreme- ohr. v. 1,5 cm. nove lončarske mase (LM026; R3). Groba notranja in zunanja površi- 260 SE 129, inv. št. 18 738 na je sive barve. Površina je ponov- Vrč - fragment roba ustja z oste- no prežgana (klinker). Var. osn. obl. njem. Izdelan je na lončarskem vre- roba u. B037, pr. roba u. 22,2 cm, tenu iz zelo fino prečiščene kreme- ohr. v. 2,3 cm. nove lončarske mase (LM009; R3). Brisana notranja in zunanja povr- 255 SE 129, inv. št. 18 733 šina je bledo rjave barve. Površina Vrč – fragment roba ustja z oste- je ponovno prežgana (klinker). Var. njem. Izdelan je na lončarskem vre- osn. obl. roba u. N162, pr. roba u. tenu iz zelo fino prečiščene kreme- 10,8 cm, ohr. v. 3,4 cm. nove lončarske mase (LM018; R4). Brisana notranja in zunanja površi- na je sive barve. Površina je ponov- no prežgana (klinker). Var. osn. obl. roba u. B031, pr. roba u. 12,6 cm, ohr. v. 1,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 130 M 1:2 251 252 253 254 255 256 257 258 259 260 261 262 263 SE 129 131 264 SE 129, inv. št. 18 742 270 SE 129, inv. št. 18 748 276 SE 129, inv. št. 18 754 Vrč - fragment ostenja. Izdelan je na Pokrov – fragment roba z ostenjem. Ročaj – fragment paličastega ro- lončarskem vretenu iz zelo fino pre- Izdelan je na lončarskem vretenu čaja. Izdelan je prostoročno iz zelo čiščene kremenove lončarske mase iz finozrnate kremenove lončarske fino prečiščene kremenove lončar- (LM018; R4). Groba notranja in zu- mase (LM048; R1). Groba notranja ske mase (LM016; R1). Groba notra- nanja površina je sivo črne barve. in zunanja površina je rjave barve. nja in zunanja površina je bele bar- Okras (trak horizontalnih linij) je iz- Okras (horizontalna linija) je izde- ve. Površina je ponovno prežgana. delan v osnovni tehniki vrezovanja lan v opsnovni tehniki vrezovanja Ohr. v. 4,7 cm. (žlebljenje). Ohr. v. 8,0 cm. (žlebljenje). Na zunanji površini je lisa sive barve. Var. osn. obl. pokro- 277 SE 129, inv. št. 18 755 265 SE 129, inv. št. 18 743 va P03, var. osn. obl. roba A005, pr. Ročaj – fragment paličastega roča- Pokrov – držaj z ostenjem. Izdelan roba 21,8 cm, ohr. v. 5,2 cm. ja. Izdelan je prostoročno iz zelo fino je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lončarske prečiščene kremenove lončarske 271 SE 129, inv. št. 18 749 mase (LM050; R4). Gladka notranja mase (LM012; R2). Groba notranja in Pokrov – fragment roba z ostenjem. in zunanja površina je rjave barve. zunanja površina je rdečkaste barve. Izdelan je na lončarskem vretenu iz Ohr. v. 4,7 cm. Pr. roba 6,6 cm, ohr. v. 2,6 cm. zelo fino prečiščene kremenove lon- čarske mase (LM004; R2). Polirana 266 SE 129, inv. št. 18 744 notranja in zunanja površina je sive Pokrov – držaj z ostenjem. Izdelan je barve. Okras (horizontalna linija) je na lončarskem vretenu iz finozrnate izdelan v osnovni tehniki vrezovanja kremenove lončarske mase (LM024; (žlebljenje). Var. osn. obl. roba B/2/2/ R4). Groba notranja in zunanja po- C/2/D, pr. roba 28,0 cm, vršina je bledo rjave barve. Na zu- ohr. v. 2,8 cm. nanji površini je lisa sivo črne barve. Var. osn. obl. pokrova A3B/β/C/1, pr. 272 SE 129, inv. št. 18 750 roba 8,8 cm, ohr. v. 3,0 cm. Ročaj – fragment paličastega roča- ja. Izdelan je prostoročno iz zelo fino 267 SE 129, inv. št. 18 745 prečiščene kremenove lončarske Pokrov – fragment roba z ostenjem. mase (LM034; R1). Groba notranja in Izdelan je na lončarskem vretenu zunanja površina je sive barve. iz finozrnate kremenove lončarske Ohr. v. 7,6 cm. mase (LM048; R1). Groba notranja in zunanja površina je bledo rjave bar- 273 SE 129, inv. št. 18 751 ve. Pr. roba 17,0 cm, ohr. v. 2,5 cm. Ročaj – fragment paličastega roča- ja. Izdelan je prostoročno iz zelo fino 268 SE 129, inv. št. 18 746 prečiščene kremenove lončarske Pokrov – fragment roba z ostenjem. mase (LM037; R1). Groba notranja in Izdelan je na lončarskem vretenu zunanja površina je svetlo rjave bar- iz zelo fino prečiščene kremenove ve. Ohr. v. 6,5 cm. lončarske mase (LM020; R2). Groba notranja in zunanja površina je rja- 274 SE 129, inv. št. 18 752 ve barve. Na zunanji površini je lisa Ročaj – fragment paličastega roča- sivo črne barve. Var. osn. obl. pokro- ja. Izdelan je prostoročno iz zelo fino va P06, var. osn. obl. roba A003, pr. prečiščene kremenove lončarske roba 24,0 cm, ohr. v. 2,8 cm. mase (LM027; R4). Gladka notranja in zunanja površina je sivo črne bar- 269 SE 129, inv. št. 18 747 ve. Ohr. v. 7,3 cm. Pokrov – fragment roba z ostenjem. Izdelan je na lončarskem vretenu 275 SE 129, inv. št. 18 753 iz zelo fino prečiščene kremenove Ročaj – fragment paličastega roča- lončarske mase (LM020; R2). Groba ja. Izdelan je prostoročno iz zelo fino notranja in zunanja površina je rja- prečiščene kremenove lončarske ve barve. Na zunanji površini je lisa mase (LM034; R1). Gladka notranja sivo črne barve. Var. osn. obl. pokro- in zunanja površina je sive barve. va P06, var. osn. obl. roba A003, pr. Površina je ponovno delno prežga- roba 24,0 cm, ohr. v. 2,8 cm. na. Ohr. v. 7,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 132 M 1:2 265 266 264 267 268 269 270 271 273 274 272 275 276 277 SE 129 133 278 SE 129, inv. št. 18 756 284 SE 129, inv. št. 18 762 Ročaj – fragment paličastega roča- Ročaj – fragment trakastega roča- ja. Izdelan je prostoročno iz zelo fino ja. Izdelan je prostoročno iz zelo fino prečiščene kremenove lončarske prečiščene kremenove lončarske mase (LM034; R1). Gladka notranja mase (LM038; R4). Groba notranja in in zunanja površina je sive barve. zunanja površina je sivo črne barve. Površina je ponovno delno prežga- Ohr. v. 6,0 cm. na. Ohr. v. 12,0 cm. 285 SE 129, inv. št. 18 763 279 SE 129, inv. št. 18 757 Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- Ročaj – fragment paličastega roča- delano je prostoročno iz zelo fino ja. Izdelan je prostoročno iz zelo fino prečiščene kremenove lončarske prečiščene kremenove lončarske mase (LM041; R2). Groba notranja in mase (LM037; R1). Gladka notranja zunanja površina je svetlo sive barve. in zunanja površina je svetlo rjave Var. osn. obl. d. A00, pr. d. 19,0 cm, barve. Ohr. v. 15,0 cm. ohr. v. 8,7 cm. 280 SE 129, inv. št. 18 758 286 SE 129, inv. št. 18 764 Ročaj – fragment svitkastega roča- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- ja. Izdelan je prostoročno iz zelo fino delano je prostoročno iz zelo fino prečiščene kremenove lončarske prečiščene kremenove lončarske mase (LM034; R1). Groba notranja in mase (LM009; R3). Groba notranja in zunanja površina je sive barve. Po- zunanja površina je svetlo sive bar- vršina je ponovno delno prežgana. ve. Površina je ponovno prežgana Ohr. v. 9,0 cm. (klinker). Var. osn. obl. d. A01, pr. d. 10,0 cm, ohr. v. 11,0 cm. 281 SE 129, inv. št. 18 759 Ročaj – fragment svitkastega roča- 287 SE 129, inv. št. 18 765 ja. Izdelan je prostoročno iz zelo fino Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- prečiščene kremenove lončarske delano je prostoročno iz zelo fino mase (LM034; R1). Groba notranja in prečiščene kremenove lončarske zunanja površina je sive barve. Po- mase (LM011; R4). Groba notranja vršina je ponovno delno prežgana. površina je svetlo rjave zunanja pa Ohr. v. 4,0 cm. sive barve. Var. osn. obl. d. A02 cm, pr. d. 19,0 cm, ohr. v. 4,5 cm. 282 SE 129, inv. št. 18 760 Ročaj – fragment trakastega roča- 288 SE 129, inv. št. 18 766 ja. Izdelan je prostoročno iz zelo fino Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- prečiščene kremenove lončarske delano je na vretenu iz finozrnate mase (LM037; R1). Groba notranja in kremenove lončarske mase (LM022; zunanja površina je bledo rjave bar- R4). Groba notranja in zunanja po- ve. Ohr. v. 4,0 cm. vršina je bele barve. Var. osn. obl. d. A03, pr. d. 14,0 cm, ohr. v. 4,1 cm. 283 SE 129, inv. št. 18 761 Ročaj – fragment svitkastega roča- ja. Izdelan je prostoročno iz zelo fino prečiščene kremenove lončarske mase (LM038; R4). Groba notranja in zunanja površina je sivo črne barve. Ohr. v. 8,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 134 M 1:2 278 279 280 283 281 282 284 285 286 287 288 SE 129 135 289 SE 129, inv. št. 18 767 294 SE 129, inv. št. 18 772 300 SE 129, inv. št. 18 778 Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- delano je prostoročno iz zelo fino delano je na lončarskem vretenu iz delano je na lončarskem vretenu iz prečiščene kremenove lončarske zelo fino prečiščene kremenove lon- zelo fino prečiščene kremenove lon- mase (LM028; R4). Groba notranja in čarske mase (LM034; R1). Groba no- čarske mase (LM031; R1). Groba no- zunanja površina je svetlo rjave bar- tranja in zunanja površina je svetlo tranja in zunanja površina je bledo ve. Površina je ponovno prežgana rjave barve. Var. osn. obl. d. B14, rjave barve. Var. osn. obl. d. A07, (klinker). Var. osn. obl. d. A03, pr. d. 14,3 cm, ohr. v. 3,0 cm. pr. d. 13,0 cm, ohr. v. 9,8 cm. pr. d. 13,0 cm, ohr. v. 4,1 cm. 295 SE 129, inv. št. 18 773 301 SE 129, inv. št. 18 779 290 SE 129, inv. št. 18768 Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- delano je na lončarskem vretenu iz delano je prostoročno iz zelo fino delano je prostoročno iz zelo fino zelo fino prečiščene kremenove lon- prečiščene kremenove lončarske prečiščene kremenove lončarske čarske mase (LM035; R1). Groba no- mase (LM043; R3). Groba notranja in mase (LM037; R1). Groba notranja in tranja površina je sive, zunanja pa zunanja površina je bledo rjave bar- zunanja površina je svetlo rjave bar- rjave barve. Površina je delno prež- ve. Površina je delno prežgana. Var. ve. Na dnu je znak lončarja – tri pa- gana. Var. osn. obl. d. A06, osn. obl. d. B11, pr. d. 13,0 cm, ralelne linije, ki se ponovijo štirikrat. pr. d. 12,0 cm, ohr. v. 6,4 cm. ohr. v. 3,0 cm. Var. osn. obl. d. B05, pr. d. 11,0 cm, ohr. v. 5,4 cm. 296 SE 129, inv. št. 18 74 302 SE 129, inv. št. 18 780 Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- 291 SE 129, inv. št. 18 769 delano je na lončarskem vretenu delano je na lončarskem vretenu iz Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- iz finozrnate kremenove lončarske zelo fino prečiščene kremenove lon- delano je na vretenu iz zelo fino pre- mase (LM023; R2). Groba notranja in čarske mase (LM005; R3). Gladka no- čiščene kremenove lončarske mase zunanja površina je sivo črne barve. tranja in zunanja površina je sivo (LM009; R3). Groba notranja in zuna- Var. osn. obl. d. A06, pr. d. 13,0 cm, črne barve. Var. osn. obl. d. A08, nja površina je svetlo sive barve. Po- ohr. v. 4,4 cm. pr. d. 11,0 cm, ohr. v. 3,3 cm. vršina je ponovno prežgana (klinker). Var. osn. obl. d. B18, pr. d. 11,0 cm, 297 SE 129, inv. št. 18 775 303 SE 129, inv. št. 18 781 ohr. v. 6,8 cm. Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- delano je prostoročno iz zelo fino delano je na lončarskem vretenu iz 292 SE 129, inv. št. 18 770 prečiščene kremenove lončarske zelo fino prečiščene kremenove lon- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- mase (LM018; R4). Groba notranja in čarske mase (LM034; R1). Groba no- delano je na vretenu iz zelo fino pre- zunanja površina je sivo črne barve. tranja in zunanja površina je bledo čiščene kremenove lončarske mase Var. osn. obl. d. A06, pr. d. 8,2 cm, rjave barve. Površina je delno prež- (LM015; R1). Groba notranja in zuna- ohr. v. 3,0 cm. gana. Var. osn. obl. d. B11, nja površina je bledo rjave barve. Po- pr. d. 11,0 cm, ohr. v. 5,0 cm. vršina je ponovno prežgana (klinker). 298 SE 129, inv. št. 18 776 Var. osn. obl. d. A04, pr. d. 12,0 cm, Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- 304 SE 129, inv. št. 18 782 ohr. v. 6,8 cm. delano je prostoročno iz finozrnate Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- kremenove lončarske mase (LM048; delano je na lončarskem vretenu 293 SE 129, inv. št. 18 771 R1). Groba notranja površina je sve- iz finozrnate kremenove lončarske Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- tlo rjave, zunanja pa sive barve. Var. mase (LM047; R4). Groba notranja in delano je prostoročno iz zelo fino osn. obl. d. A06, pr. d. 14,0 cm, zunanja površina je rjave barve. Var. prečiščene kremenove lončarske ohr. v. 3,0 cm. osn. obl. d. B12, pr. d. 8,0 cm, mase (LM035; R1). Groba notranja in ohr. v. 5,8 cm. zunanja površina je svetlo rjave bar- 299 SE 129, inv. št. 18 777 ve. Površina je delno prežgana. Var. Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- osn. obl. d. B12, pr. d. 11,0 cm, delano je prostoročno iz finozrnate ohr. v. 13,0 cm. kremenove lončarske mase (LM051; R1). Groba notranja površina je rde- če, zunanja pa sive barve. Površina je ponovno prežgana (klinker). Var. osn. obl. d. A07 cm, pr. d. 11,0 cm, ohr. v. 10,0 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 136 M 1:2 289 290 291 292 293 295 294 296 297 298 299 300 301 302 304 303 SE 129 137 305 SE 129, inv. št. 18 783 311 SE 129, inv. št. 18 790 Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- delano je prostoročno iz zelo fino delano je prostoročno iz finozrnate prečiščene kremenove lončarske kremenove lončarske mase (LM053; mase (LM026; R3). Groba notranja in R3). Groba notranja površina je sve- zunanja površina je sive barve. Po- tlo sive, zunanja pa sive barve. Po- vršina je prežgana (klinker). Var. osn. vršina je prežgana (klinker). Var. osn. obl. d. B12, pr. d. 15,0 cm, obl. d. B15, pr. d. 13,0 cm, ohr. v. 8,1 cm. ohr. v. 5,1 cm. 306 SE 129, inv. št. 18 784 312 SE 129, inv. št. 18 791 Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- delano je na lončarskem vretenu iz delano je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lon- zelo fino prečiščene kremenove lon- čarske mase (LM037; R1). Groba no- čarske mase (LM024; R4). Groba no- tranja in zunanja površina je rjave tranja in zunanja površina je sive bar- barve. Var. osn. obl. d. B14, ve. Var. osn. obl. d. B22, pr. d. 7,8 cm, pr. d. 17,0 cm, ohr. v. 4,8 cm. ohr. v. 5,5 cm. 307 SE 129, inv. št. 18 785 313 SE 129, inv. št. 18 792 Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- Dno – fragment dna z ostenjem. delano je na lončarskem vretenu Tehnologija ni izvedena. Var. osn. iz finozrnate kremenove lončarske obl. d. B18, pr. d. 16,0 cm, mase (LM048; R1). Groba notranja in ohr. v. 7,4 cm. zunanja površina je sive barve. Var. osn. obl. d. B14, pr. d. 12,0 cm, 314 SE 129, inv. št. 18 993 ohr. v. 8,0 cm. Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- delano je na lončarskem vretenu 308 SE 129, inv. št. 18 786 iz finozrnate kremenove lončarske Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- mase (LM024; R4). Groba notranja in delano je na lončarskem vretenu zunanja površina je rjave barve. Var. iz finozrnate kremenove lončarske osn. obl. d. B00, pr. d. 9,2 cm, mase (LM047; R4). Groba notranja in ohr. v. 3,4 cm. zunanja površina je bledo rjave bar- ve. Var. osn. obl. d. B14, pr. d. 9,6 cm, 315 SE 129, inv. št. 18 794 ohr. v. 4,9 cm. Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- delano je na lončarskem vretenu 309 SE 129, inv. št. 18 788 iz finozrnate kremenove lončarske Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- mase (LM053; R3). Groba notranja in delano je na lončarskem vretenu zunanja površina je sive barve. Po- iz finozrnate kremenove lončarske vršina je prežgana (klinker). Dno je mase (LM024; R4). Groba notranja in deformirano. Pr. d. 10,0 cm, zunanja površina je sive barve. Var. ohr. v. 6,6 cm. osn. obl. d. B15, pr. d. 11,0 cm, ohr. v. 5,0 cm. 316 SE 129, inv. št. 18 795 Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- 310 SE 129, inv. št. 18 789 delano je na lončarskem vretenu iz Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- zelo fino prečiščene kremenove lon- delano je na lončarskem vretenu čarske mase (LM034; R1). Groba no- iz finozrnate kremenove lončarske tranja in zunanja površina je sive mase (LM051; R1). Groba notranja in barve. Površina je delno prežgana. zunanja površina je svetlo rjave bar- Dno je deformirano. Pr. d. 9,4 cm, ve. Površina je prežgana (klinker). ohr. v. 5,4 cm. Var. osn. obl. d. B22, pr. d. 8,0 cm, ohr. v. 4,0 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 138 M 1:2 305 306 307 308 309 310 311 312 314 313 315 316 SE 129 139 317 SE 129, inv. št. 18 796 323 SE 129, inv. št. R18 802 329 SE 129, inv. št. 18 808 Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- delano je prostoročno iz finozrnate delano je prostoročno iz zelo fino delano je na lončarskem vretenu iz kremenove lončarske mase (LM024; prečiščene kremenove lončarske zelo fino prečiščene kremenove lon- R4). Groba notranja in zunanja po- mase (LM011; R4). Groba notranja in čarske mase (LM038; R4). Groba no- vršina je sivo črne barve. Var. osn. zunanja površina je bledo rjave bar- tranja in zunanja površina je sive bar- obl. d. E27, pr. d. 12,0 cm, ve. Var. osn. obl. d. Hb38, ve. Dno je deformirano. Pr. d. 8,8 cm, ohr. v. 2,3 cm. vel. 4,3 × 5,2 cm. ohr. v. 5,1 cm. 318 SE 129, inv.št: 18 797 324 SE 129, inv. št. 18 803 330 SE 129, inv. št. 18 809 Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- delano je prostoročno iz finozrnate delano je na lončarskem vretenu iz delano je prostoročno iz zelo fino kremenove lončarske mase (LM046; zelo fino prečiščene kremenove lon- prečiščene kremenove lončarske R3). Groba notranja in zunanja povr- čarske mase (LM011; R4). Brisana mase (LM034; R1). Brisana notranja šina je svetlo rjave barve. Površina je notranja in zunanja površina je sve- in zunanja površina je rjave barve. prežgana (klinker). Var. osn. obl. d. tlo sive barve. Var. osn. obl. d. Hb38, Var. osn. obl. d. B00, pr. d. 25,0 cm, Ha31, pr. d. 13,0 cm, ohr. v. 5,3 cm. pr. d. 13,0 cm, ohr. v. 2,5 cm. ohr. v. 3,0 cm. 319 SE 129, inv. št. 18 798 325 SE 129, inv. št. 18 804 Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- delano prostoročno iz finozrnate delano je na lončarskem vretenu kremenove lončarske mase (LM052; iz finozrnate kremenove lončar- R4). Groba notranja in zunanja po- ske mase (LM024; R4). Groba notra- vršina je bledo rjave barve. Var. osn. nja površina je bledo rjave, zunanja obl. d. Hb42, pr. d. 10,0 cm, pa sivo črne barve. Var. osn. obl. d. ohr. v. 6,1 cm. Hb39, pr. d. 10,6 cm, ohr. v. 3,8 cm. 320 SE 129, inv. št. 18 799 326 SE 129, inv. št. 18 805 Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- delano je prostoročno iz finozrnate delano je prostoročno iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM024; kremenove lončarske mase (LM048; R4). Brisana notranja in zunanja po- R1). Groba notranja površina je sive, vršina je sive barve. Var. osn. obl. d. zunanja pa bledo rjave barve. Var. Ha32, pr. d. 11,0 cm, ohr. v. 4,3 cm. osn. obl. d. Ha32, pr. d. 11,0 cm, ohr. v. 4,6 cm. 321 SE 129, inv. št. 18 800 Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- 327 SE 129, inv. št. 18 806 delano je na lončarskem vretenu iz Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- zelo fino prečiščene kremenove lon- delano je prostoročno iz finozrnate čarske mase (LM034; R1). Groba no- kremenove lončarske mase (LM024; tranja in zunanja površina je sive R4). Brisana notranja in zunanja po- barve. Površina je delno prežgana. vršina je sive barve. Var. osn. obl. d. Var. osn. obl. d. Ha32, pr. d. 8,0 cm, Ha32, pr. d. 11,0 cm, ohr. v. 8,5 cm. ohr. v. 7,4 cm. 328 SE 129, inv. št. 18 807 322 SE 129, inv. št. 18 801 Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- delano je prostoročno iz finozrnate delano je prostoročno iz zelo fino kremenove lončarske mase (LM051; prečiščene kremenove lončarske R1). Groba notranja površina je sive, mase (LM011; R4). Groba notranja in zunanja pa rjave barve. Var. osn. obl. zunanja površina je bledo rjave barve. d. Ha00, pr. d. 13,0 cm, Var. osn. obl. d. Ha32, pr. d. 12,0 cm, ohr. v. 4,9 cm. ohr. v. 3,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 140 M 1:2 318 317 319 320 321 322 323 324 326 325 327 328 329 330 SE 129 141 331 SE 232, inv. št. 18 810 336 SE 232, inv. št. 18 815 341 SE 232, inv. št. 18 820 Lonec - fragment roba ustja z oste- Skleda - fragment roba ustja z oste- Skodela/skleda - fragment roba njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelana je na lončarskem ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- tenu iz finozrnate kremenove lon- vretenu iz zelo fino prečiščene kre- čarskem vretenu iz finozrnate kre- čarske mase (LM024; R4). Groba menove lončarske mase (LM014; menove lončarske mase (LM024; R4). notranja in zunanja površina je rjave R24). Gladka notranja in zunanja Groba notranja in zunanja površina barve. Var. osn. obl. u. A003, pr. u. površina je svetlo rjave barve. Var. je bledo rjave barve. Var. osn. obl. 26,4 cm, ohr. v. 2,6 cm. osn. obl. roba u. N156, pr. roba u. roba u. C055, pr. roba u. 43,0 cm, 24,2 cm, ohr. v. 2,6 cm. ohr. v. 3,5 cm. 332 SE 232, inv. št. 18 811 Lonec - fragment roba ustja z oste- 337 SE 232, inv. št. 18 816 342 SE 232, inv. št. 18 821 njem. Izdelan je na lončarskem vre- Skleda - fragment roba ustja z oste- Skodela - fragment roba ustja z tenu iz finozrnate kremenove lon- njem. Izdelana je na lončarskem ostenjem. Izdelana je na lončarskem čarske mase (LM024; R4). Groba vretenu iz zelo fino prečiščene kre- vretenu iz finozrnate kremenove notranja in zunanja površina je sve- menove lončarske mase (LM018; R4). lončarske mase (LM047; R4). Groba tlo rjave barve. Var. osn. obl. roba u. Gladka notranja in zunanja površi- notranja površina je rjave, zunanja B021, pr. roba u. 15,0 cm, na je sivo črne barve. Var. osn. obl. pa sive barve. Var. osn. obl. skodele ohr. v. 2,4 cm. sklede S06e, var. osn. obl. roba u. SK04, var. osn. obl. roba u. C056, pr. H109, pr. roba u. 21,0 cm, ohr. v. 3,2 roba u. 22,6 cm, ohr. v. 5,6 cm, 333 SE 232, inv. št. 18 812 cm, rek. v. 6,5 cm. rek. v. 9,5 cm. Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- 338 SE 232, inv. št. 18 817 343 SE 232, inv. št. 18 822 tenu iz finozrnate kremenove lon- Skodela/skleda - fragment roba Krožnik - fragment roba ustja z čarske mase (LM024; R4). Groba ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- ostenjem. Izdelana je na lončarskem notranja in zunanja površina je sivo čarskem vretenu iz zelo fino preči- vretenu iz finozrnate kremenove črne barve. Okras (horizontalna lini- ščene kremenove lončarske mase lončarske mase (LM024; R4). Groba ja) je izdelan v osnovni tehniki vre- (LM018; R4). Gladka notranja in zu- notranja in zunanja površina je rja- zovanja (pravi vrez). Var. osn. obl. nanja površina je sivo črne barve. ve barve. Podv. osn. obl. krožnika roba u. B021, pr. roba u. 13,4 cm, Var. osn. obl. roba u. H120, pr. roba KR01, osn. obl. roba u. H103 cm, ohr. v. 1,8 cm. u. 27,8 cm, ohr. v. 2,4 cm. pr. roba u. 27,8 cm, ohr. v. 3,5 cm, rek. v. 9,5 cm. 334 SE 232, inv. št. 18 813 339 SE 232, inv. št. 18 818 Lonec - fragment roba ustja z oste- Skodela/skleda - fragment roba njem. Izdelan je na lončarskem vre- ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- čarskem vretenu iz zelo fino preči- nove lončarske mase (LM048; R1). ščene kremenove lončarske mase Groba notranja in zunanja površina (LM037; R1). Groba notranja in zu- je svetlo rjave barve. Okras (2 hori- nanja površina je sivo črne barve. zontalni liniji) je izdelan v osnovni Var. osn. obl. roba u. H106, pr. roba tehniki vrezovanja (kaneliranje). Var. u. 29,2 cm, ohr. v. 3,5 cm. osn. obl. roba u. F085, pr. roba u. 33,6 cm, ohr. v. 3,2 cm. 340 SE 232, inv. št. 18 819 Skodela/skleda - fragment roba 335 SE 232, inv. št. 18 814 ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- Lonec - fragment roba ustja z oste- čarskem vretenu iz zelo fino preči- njem. Izdelan je na lončarskem vre- ščene kremenove lončarske mase tenu iz zelo fino prečiščene kreme- (LM014; R2). Groba notranja in zu- nove lončarske mase (LM048; R1). nanja površina je bledo rjave barve. Groba notranja in zunanja površina Var. osn. obl. roba u. C048, pr. roba je svetlo rjave barve. Okras (2 hori- u. 29,2 cm, ohr. v. 3,5 cm. zontalni liniji) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja (kaneliranje). Var. osn. obl. roba u. F085, pr. roba u. 28,0 cm, ohr. v. 2,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 142 M 1:2 331–339, 342, 343 M 1:4 340, 341 331 332 333 334 335 336 337 338 339 340 341 342 343 SE 232 143 344 SE 232, inv. št. 18 823 349 SE 232, inv. št. 18 828 Pokrov. Izdelan je na lončarskem Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- vretenu iz zelo fino prečiščene kre- delano je na lončarskem vretenu menove lončarske mase (LM018; R4). iz finozrnate kremenove lončarske Gladka notranja in zunanja površina mase (LM051; R1). Groba notranja in je sivo črne barve. Var. osn. obl. po- zunanja površina je sivo barve. Po- krova P02, var. osn. obl. roba F083, vršina je prežgana (klinker). Var. osn. pr. roba 16,2 cm, v. 6,7 cm. obl. d. B00, pr. d. 9,0 cm, ohr. v. 3,7 cm. 345 SE 232, inv. št. 18 824 Pokrov – fragment roba z ostenjem. 350 SE 232, inv. št. 18 829 Izdelan je na lončarskem vretenu Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- iz zelo fino prečiščene kremenove delano je na lončarskem vretenu iz lončarske mase (LM018; R4). Gro- zelo fino prečiščene kremenove lon- ba notranja in zunanja površina je čarske mase (LM028; R4). Groba no- sivo črne barve. Var. osn. obl. pokro- tranja in zunanja površina je bledo va P03, var. osn. obl. roba F083, pr. rjave barve. Površina je deformirana. roba 18,0 cm, ohr. v. 2,8 cm. Var. osn. obl. d. Ha33, pr. d. 9,4 cm, ohr. v. 4,3 cm. 346 SE 232, inv. št. 18 825 Pokrov – fragment roba z ostenjem. 351 SE 232, inv. št. 18 830 Izdelan je na lončarskem vretenu Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- iz finozrnate kremenove lončarske delano je na lončarskem vretenu mase (LM050; R4). Groba notranja in iz finozrnate kremenove lončarske zunanja površina je bledo rjave bar- mase (LM024; R4). Groba notranja ve. Okras (horizontalna linija) je iz- in zunanja površina je rjave barve. delan v osnovni tehniki vrezovanja Var. osn. obl. d. Ha30, pr. d. 15,4 cm, (kaneliranje). Var. osn. obl. pokro- ohr. v. 4,1 cm. va P05, var. osn. obl. roba B021, pr. roba 28,0 cm, ohr. v. 2,0 cm. 352 SE 232, inv. št. 18 831 Ročaj – fragment paličastega roča- 347 SE 232, inv.št. 18 826 ja. Izdelan je prostoročno iz zelo fino Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- prečiščene kremenove lončarske delano je na lončarskem vretenu mase (LM009; R3). Groba notranja iz finozrnate kremenove lončarske in zunanja površina sivo črne barve. mase (LM023; R2). Gladka notra- Površina je prežgana (klinker). nja površina je sivo črne, zunanja pa Vel. 5,4 × 4,2 cm. rjave barve. Var. osn. obl. d. E25b, pr. d. 8,4 cm, ohr. v. 4,6 cm. 353 SE 232, inv. št. 18 832 Ročaj – fragment paličastega roča- 348 SE 232, inv. št. 18 827 ja. Izdelan je prostoročno iz zelo fino Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- prečiščene kremenove lončarske delano je prostoročno z dodelavo na mase (LM016; R1). Groba notranja in lončarskem vretenu iz zelo fino pre- zunanja površina je bledo rjave bar- čiščene kremenove lončarske mase ve. Površina je prežgana. (LM018; R4). Groba notranja in zu- Vel. 10,4 × 2,6 cm. nanja površina je sivo črne barve. Var. osn. obl. d. B19, pr. d. 11,0 cm, 354 SE 232, inv. št. 18 833 ohr. v. 3,2 cm. Ročaj – fragment trakastega roča- ja. Izdelan je prostoročno iz zelo fino prečiščene kremenove lončarske mase (LM024; R1). Groba notranja in zunanja površina je bledo rjave bar- ve. Površina je delno prežgana. Vel. 3,0 × 3,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 144 M 1:2 344 345 346 347 348 350 349 351 352 353 354 SE 232 145 355 SE 126, inv. št. 18 834 Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je prostoročno z do- delavo na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lončar- ske mase (LM033; R1). Groba notra- nja in zunanja površina je sive barve. Var. osn. obl. lonca L03, var. osn. obl. roba u. M138, pr. roba u. 21,6 cm, rek. v. 27,7 cm, pr. d. 11,4 cm. 356 SE 126, inv. št. 18 835 Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je prostoročno z do- delavo na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lončar- ske mase (LM016; R1). Groba notra- nja in zunanja površina je bele bar- ve. Površina je delno prežgana. Var. osn. obl. lonca L03, var. osn. obl. roba u. MM150, pr. roba u. 18,7 cm, ohr. v. 8,4 cm. 357 SE 126, inv. št. 18 836 Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz finozrnate kremenove lon- čarske mase (LM048; R1). Groba notranja in zunanja površina je sve- tlo rjave barve. Var. osn. obl. lonca L05, var. osn. obl. roba u. N165, pr. roba u. 18,5 cm, ohr. v. 14,3 cm, rek. v. 20,4 cm. 358 SE 126, inv. št. 18 837 Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je prostoročno z do- delavo na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lončar- ske mase (LM034; R1). Groba notra- nja in zunanja površina je bledo rja- ve barve. Okras (horizontalna linija) je izdelan v osnovni tehniki vrezo- vanja (žlebljenje). Površina je del- no prežgana. Var. osn. obl. roba u. B010, pr. roba u. 16,9 cm, ohr. v. 5,2 cm. 359 SE 126, inv. št. 18 838 Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je prostoročno z do- delavo na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lončar- ske mase (LM017; R4). Groba notra- nja in zunanja površina je sive bar- ve. Var. osn. obl. roba u. F081, pr. roba u. 15,4 cm, ohr. v. 3,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 146 M 1:2 355 356 357 358 359 SE 126 147 360 SE 126, inv.št: 18 839 Lonec. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nove lončarske mase (LM018; R4). Groba notranja in zunanja površina je sive barve. Okras (tri horizontal- ne linije) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja (kaneliranje). Ostenje SE plasti. Var. osn. obl. lonca L06, var. osn. obl. d. B14, pr. d. 9,0 cm, ohr. v. 20,3 cm, rek. v. 24,0 cm. 361 SE 126, inv. št. 18 840 Lonec. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nove lončarske mase (LM016; R1). Groba notranja in zunanja površina je sive barve. Okras (dve horizontalni liniji; trak horizontalnih linij spodaj) je izdelan v osnovni tehniki vrezova- nja (žlebljenje). Površina je prežga- na. Var. osn. obl. lonca L04, var. osn. obl. roba u. M135, var. osn. obl. d. Ha31 cm, pr. roba u. 12,2 cm, v. 22,0 cm, pr. d. 9,0 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 148 M 1:2 360 361 SE 126 149 362 SE 126, inv. št. 18 841 Lonec. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nove lončarske mase (LM016; R1). Groba notranja in zunanja površi- na je sive barve. Var. osn. obl. lonca L11, var. osn. obl. roba u. H095, var. osn. obl. d. B22, pr. roba u. 13,2 cm, v. 21,2 cm, pr. d. 8,6 cm. 363 SE 126, inv. št. 18 842 Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je prostoročno z do- delavo na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lončar- ske mase (LM016; R1). Groba notra- nja in zunanja površina je bele bar- ve. Okras (trak horizontalnih linij; horizontalna linija, enojna valovnica zgoraj in spodaj) je izdelan v osnov- ni tehniki vrezovanja (kaneliranje) in vtiskovanja (odtis šila s prirejeno ko- nico). Površina je prežgana. Var. osn. obl. lonca L16, var. osn. obl. roba u. F092, pr. roba u. 20,0 cm, ohr. v. 20,4 cm, rek. v. 34,0 cm. 364 SE 126, inv. št. 18 843 Lonec - fragment ostenja. Izdelan je prostoročno z dodelavo na lončar- skem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lončarske mase (LM049; R1). Groba notranja in zunanja po- vršina je svetlo sive barve. Okras (horizontalna linija; trak horizontal- nih linij, enojna valovnica zgoraj in spodaj) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja (kaneliranje) in vtisko- vanja (odtis šila s prirejeno konico). Var. osn. obl. lonca L16, ohr. v. 20,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 150 M 1:2 362 362 M 1:4 363, 364 363 364 SE 126 151 365 SE 126, inv. št. 18 844 369 SE 126, inv. št. 18 848 Lonec - fragment ostenja. Izdelan je Lonec/čaša - fragment ostenja. Iz- prostoročno z dodelavo na lončar- delan je na lončarskem vretenu iz skem vretenu iz zelo fino prečiščene zelo fino prečiščene kremenove kremenove lončarske mase (LM034; lončarske mase (LM004; R2). Glad- R1). Groba notranja površina je sve- ka notranja in zunanja površina je tlo rjave, zunanja pa sive barve. rdečkaste barve. Okras (trak hori- Okras (horizontalna linija; horizon- zontalnih linij) je izdelan v osnovni talna linija, enojna valovnica zgoraj tehniki vtiskovanja (odtis koleščka). in spodaj) je izdelan v osnovni teh- Na zunanji površini je lisa sive barve. niki vrezovanja (kaneliranje, žleblje- Ohr. v. 4,8 cm. nje) in vtiskovanja (odtis šila s pri- rejeno konico). Var. osn. obl. lonca 370 SE 126, inv. št. 18 849 L16, ohr. v. 6,3 cm. Lonec - fragment ostenja. Izdelan je prostoročno z dodelavo na lončar- 366 SE 126, inv. št. 18 845 skem vretenu iz zelo fino prečiščene Lonec - fragment ostenja. Izdelan je kremenove lončarske mase (LM034; prostoročno z dodelavo na lončar- R1). Groba notranja in zunanja po- skem vretenu iz zelo fino prečiščene vršina je sive barve. Okras (horizon- kremenove lončarske mase (LM018; talna linija) je izdelan v osnovni teh- R4). Groba notranja in zunanja po- niki vrezovanja (kaneliranje). vršina je sive barve. Okras (trak ho- Ohr. v. 8,3 cm. rizontalnih linij; horizontalna linija, enojna valovnica zgoraj in spodaj) je 371 SE 126, inv. št. 18 850 izdelan v osnovni tehniki vrezovanja Lonec - fragment ostenja. Izdelan je (kaneliranje, žlebljenje) in vtisko- prostoročno z dodelavo na lončar- vanja (odtis šila s prirejeno konico). skem vretenu iz finozrnate kreme- Var. osn. obl. lonca L16, nove lončarske mase (LM047; R2). ohr. v. 12,0 cm. Groba notranja površina je sivo črne, zunanja pa svetlo rjave barve. Povr- 367 SE 126, inv. št. 18 846 šina je delno prežgana. Lonec - fragment roba ustja z oste- Ohr. v. 10,2 cm. njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nove lončarske mase (LM033; R1). Groba notranja in zunanja površina je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. roba u. M143, pr. roba u. 12,6 cm, ohr. v. 3,4 cm. 368 SE 126, inv. št. 18 847 Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je prostoročno z do- delavo na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lončar- ske mase (LM034; R1). Groba notra- nja in zunanja površina je sive bar- ve. Var. osn. obl. roba u. MM154, pr. roba u. 20,4 cm, ohr. v. 5,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 152 M 1:2 365 366 367 368 369 370 371 SE 126 153 372 SE 126, inv. št. 18 851 Lonec - fragment ostenja. Izdelan je prostoročno z dodelavo na lončar- skem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lončarske mase (LM025; R3). Groba notranja in zunanja povr- šina je temno rdeče barve. Površina je delno prežgana. Ohr. v. 23,3 cm. 373 SE 126, inv. št. 18 852 Skleda - fragment ustja z ostenjem. Izdelana je prostoročno z dodelavo na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lončarske mase (LM011; R4). Groba notranja in zunanja površina je sivo črne bar- ve. Površina je delno prežgana. Var. osn. obl. sklede S09, var. osn. obl. u. A007, pr. u. 17,0 cm, ohr. v. 2,8 cm. 374 SE 126, inv. št. 18 853 Skleda - fragment ustja z ostenjem. Izdelana je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lon- čarske mase (LM017; R4). Groba no- tranja površina je sive, zunanja pa sivo črne barve. Var. osn. obl. sklede S05a, var. osn. obl. u. A006, pr. u. 21,8 cm, ohr. v. 4,0 cm. 375 SE 126, inv. št. 18 854 Skleda - fragment ustja z ostenjem. Izdelana je na lončarskem vretenu iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM023; R2). Groba notranja in zunanja površina je svetlo rjave bar- ve. Var. osn. obl. sklede S01b, var. osn. obl. roba u. K130, pr. roba u. 31,8 cm, ohr. v. 11,7 cm. 376 SE 126, inv. št. 18 855 Skodela - fragment ustja z ostenjem. Izdelana je na lončarskem vretenu iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM024; R4). Groba notranja in zunanja površina je sive barve. Var. osn. obl. skodele SK01, var. osn. obl. roba u. C049, pr. roba u. 32,5 cm, ohr. v. 15,0 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 154 M 1:2 372–375 M 1:4 376 372 373 374 375 376 SE 126 155 377 SE 126, inv. št. 18 856 Trinožnik. Izdelan je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kre- menove lončarske mase (LM018; R4). Gladka notranja in zunanja površina je sive barve. Var. osn. obl. trinožnika TR03a, var. osn. obl. roba u. F091, var. osn. obl. d. A/A1/A1/L, pr. u. 10,2 cm, v. 8,7 cm. 378 SE 126, inv. št. 18 857 Vrč - fragment ustja z ostenjem in nastavkom za ročaj. Izdelan je na lončarskem vretenu iz zelo fino pre- čiščene kremenove lončarske mase (LM016; R1). Groba notranja in zu- nanja površina je bele barve. Povr- šina je prežgana. Var. osn. obl. vrča V01, var. osn. obl. roba u. MM155, pr. u. 17,5 cm, ohr. v. 24,8 cm, rek. v. 35,8 cm. 379 SE 126, inv. št. 18 858 Vrč - fragment ustja z ostenjem. Iz- delan je prostoročno z dodelavo na lončarskem vretenu iz zelo fino pre- čiščene kremenove lončarske mase (LM034; R1). Groba notranja in zu- nanja površina je bledo rjave barve. Var. osn. obl. roba u. MM152, pr. roba u. 14,8 cm, ohr. v. 13,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 156 M 1:2 377 378 379 SE 126 157 380 SE 126, inv. št. 18 859 Vrč - fragment ustja z ostenjem. Iz- delan je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lon- čarske mase (LM034; R1). Gladka no- tranja in zunanja površina je sve- tlo sive barve. Površina je prežgana. Var. osn. obl. sklede V02a, var. osn. obl. roba u. MM148, var. osn. obl. d. B12, pr. roba u. 17,0 cm, v. 30,9 cm, pr. d. 12,8 cm. 381 SE 126, inv. št. 18 860 Vrč - fragment ostenja. Izdelan je na lončarskem vretenu iz zelo fino pre- čiščene kremenove lončarske mase (LM041; R2). Groba notranja in zu- nanja površina je sivo črne barve. Ohr. v. 8,6 cm. 382 SE 126, inv. št. 18 861 Pokrov. Izdelan je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kre- menove lončarske mase (LM033; R1). Groba notranja in zunanja površi- na je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. pokrova P06, var. osn. obl. roba BB026, pr. roba 20,6 cm, v. 6,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 158 M 1:2 380 381 382 SE 126 159 383 SE 126, inv. št. 18 862 388 SE 126, inv. št. 18 867 Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- delano je prostoročno z dodelavo na delano je na lončarskem vretenu lončarskem vretenu iz zelo fino pre- iz finozrnate kremenove lončarske čiščene kremenove lončarske mase mase (LM024; R4). Groba notranja (LM033; R1). Groba notranja in zu- in zunanja površina je sive barve. nanja površina je sive barve. Okras Var. osn. obl. d. Hb36, pr. d. 15,6 cm, (neorganizirane linije) je izdelan v ohr. v. 5,0 cm. osnovni tehniki vrezovanja (kane- liranje). Var. osn. obl. d. A06, pr. d. 389 SE 126, inv. št. 18 868 11,8 cm, ohr. v. 19,2 cm. Ročaj – fragment svitkastega ročaja. Izdelan je prostoročno iz finozrnate 384 SE 126, inv. št. 18 863 kremenove lončarske mase (LM047; Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- R4). Groba notranja in zunanja po- delano je na lončarskem vretenu iz vršina je sivo črne barve. zelo fino prečiščene kremenove lon- Vel. 5,1× 4,2 cm. čarske mase (LM017; R4). Groba no- tranja površina je sive, zunanja pa 390 SE 126, inv. št. 18 869 sivo črne barve. Okras (horizontal- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- na linija) je izdelan v osnovni tehni- delan je prostoročno z dodelavo na ki vrezovanja (kaneliranje). Var. osn. lončarskem vretenu iz finozrnate obl. d. A02, pr. d. 12,9 cm, kremenove lončarske mase (LM046; ohr. v. 7,1 cm. R3). Groba notranja in zunanja po- vršina je sive barve. Var. osn. obl. d. 385 SE 126, inv. št. 18 864 Hb35, pr. d. 10,9 cm, ohr. v. 7,5 cm. Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- delano je prostoročno z dodelavo 391 SE 276, inv. št. 18 870 na lončarskem vretenu iz finozrnate Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- kremenove lončarske mase (LM023; delan je prostoročno z dodelavo na R2). Groba notranja in zunanja po- lončarskem vretenu iz finozrnate vršina je sive barve. Var. osn. obl. d. kremenove lončarske mase (LM046; A00, pr. d. 16,0 cm, ohr. v. 6,0 cm. R3). Groba notranja in zunanja po- vršina je sive barve. Var. osn. obl. d. 386 SE 126, inv. št. 18 865 B21, pr. d. 11,7 cm, ohr. v. 4,0 cm. Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- delano je prostoročno z dodelavo na 392 SE 276, inv. št. 18 871 lončarskem vretenu iz zelo fino pre- Lonec - fragment roba ustja z oste- čiščene kremenove lončarske mase njem. Izdelan je na lončarskem vre- (LM016; R1). Groba notranja in zu- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nanja površina je bele barve. Okras nove lončarske mase (LM037; R1). (horizontalna linija) je izdelan v Groba notranja in zunanja površina osnovni tehniki vrezovanja (kane- je rjave barve. Var. osn. obl. roba u. liranje). Var. osn. obl. d. B11, pr. d. B017, pr. roba u. 15,6 cm, 16,0 cm, ohr. v. 21,8 cm. ohr. v. 2,6 cm. 387 SE 126, inv. št. 18 866 Melnica –fragment dna z ostenjem. Izdelano je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lon- čarske mase (LM004; R2). Gladka no- tranja in zunanja površina je rdeč- kasto sive barve. Var. osn. obl. d. F29, pr. d. 12,2 cm, ohr. v. 4,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 160 M 1:2 386–392 M 1:4 383–386 383 384 385 386 387 389 388 390 391 392 SE 126 283–390 SE 276 391, 392 161 393 SE 276, inv. št. 18 872 Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nove lončarske mase (LM016; R1). Groba notranja in zunanja površi- na je bele barve. Var. osn. obl. lonca L08, var. osn. obl. roba u. M145, pr. roba u. 19,6 cm, ohr. v. 21,6 cm. 394 SE 276, inv. št. 18 873 Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nove lončarske mase (LM055; R1). Groba notranja in zunanja površi- na je bledo rjave barve. Okras (hori- zontalna linija) je izdelana v osnovni tehniki vrezovanja (kaneliranje, žle- bljenje). Na zunanji površini je lisa sive barve. Var. osn. obl. lonca L13, var. osn. obl. roba u. F090, pr. roba u. 19,8 cm, ohr. v. 11,6 cm, rek. v. 24,6 cm. 395 SE 276, inv. št. 18 874 Skleda - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelana je na lončarskem vretenu iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM047; R2). Gro- ba notranja in zunanja površina je sive barve. Na zunanji površini je lisa sivo črne barve. Var. osn. obl. sklede S01a, var. osn. obl. roba u. K125, pr. roba u. 31,0 cm, ohr. v. 10,3 cm, rek. v. 11,0 cm. 396 SE 276, inv. št. 18 875 Skleda - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nove lončarske mase (LM037; R1). Groba notranja in zunanja površina je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. sklede S12, var. osn. obl. roba u. H112, pr. roba u. 30,8 cm, ohr. v. 3,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 162 M 1:2 393 394 395 396 SE 276 163 397 SE 276, inv. št. 18 876 401 SE 156, inv. št. 18 880 Lonec - fragment ostenja. Izdelan je Lonec - fragment ustja z ostenjem. na lončarskem vretenu iz zelo fino Izdelan je na lončarskem vretenu prečiščene kremenove lončarske iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM034; R1). Groba notranja mase (LM050; R4). Groba notranja in in zunanja površina je bele barve. zunanja površina je bledo rjave barve. Okras (horizontalna linija) je izdelan Var. osn. obl. u. A002, pr. u. 15,4 cm, v osnovni tehniki vrezovanja (žle- ohr. v. 3,1 cm. bljenje). Ohr. v. 17,8 cm. 402 SE 156, inv. št. 18 881 398 SE 156, inv. št. 18 877 Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- tenu iz finozrnate kremenove lon- nove lončarske mase (LM028; R4). čarske mase (LM046; R3). Gladka Groba notranja in zunanja površi- notranja in zunanja površina je sive na je rdeče barve. Var. osn. obl. u. barve. Okras (horizontalna linija) je B009, pr. roba u. 16,6 cm, ohr. v. izdelan v osnovni tehniki vrezova- 5,8 cm. nja (kaneliranje). Var. osn. obl. lonca L13, var. osn. obl. roba u. M142, pr. 403 SE 156, inv. št. 18 882 roba u. 21,8 cm, ohr. v. 6,9 cm, Lonec - fragment ustja z ostenjem. rek. v. 25,3 cm. Izdelan je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lon- 399 SE 156, inv. št. 18 878 čarske mase (LM043; R3). Groba no- Lonec - fragment roba ustja z oste- tranja in zunanja površina je sive njem. Izdelan je na lončarskem vre- barve. Površina je prežgana. Var. tenu iz zelo fino prečiščene kreme- osn. obl. u. A005, pr. u. 18,2 cm, nove lončarske mase (LM015; R1). ohr. v. 4,6 cm, rek. v. 25,0 cm. Gladka notranja in zunanja površina je sive barve. Okras (3 horizontal- ne linije) je izdelan v osnovni tehni- ki vrezovanja (kaneliranje). Površina je prežgana. Var. osn. obl. lonca L15, var. osn. obl. roba u. MM148, pr. roba u. 16,6 cm, ohr. v. 9,4 cm, rek. v. 21,0 cm. 400 SE 156, inv. št. 18 879 Lonec - fragment ustja z ostenjem. Izdelan je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lon- čarske mase (LM034; R1). Groba no- tranja in zunanja površina je sive barve. Okras (horizontalna linija) je izdelan v osnovni tehniki modelira- nja (plastično rebro). Var. osn. obl. lonca L14, var. osn. obl. u. A003, pr. u. 18,4 cm, ohr. v. 4,8 cm, rek. v. 18,0 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 164 M 1:2 397 398 399 401 400 402 403 SE 276 297 SE 156 398–403 165 404 SE 156, inv. št. 18 883 410 SE 156, inv. št. 18 889 415 SE 156, inv. št. 18 894 420 SE 156, inv. št. 18 899 Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz finozrnate kremenove lon- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- čarske mase (LM047; R4). Groba nove lončarske mase (LM044; R3). nove lončarske mase (LM015; R1). nove lončarske mase (LM028; R4). notranja površina je sivo črne, zuna- Gladka notranja in zunanja površina Gladka notranja in zunanja površina Gladka notranja in zunanja površina nja pa svetlo rjave barve. Var. osn. obl. je sive barve. Var. osn. obl. roba u. je bele barve. Površina je prežgana. je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. roba u. B010, pr. roba u. 18,6 cm, B028, pr. roba u. 18,4 cm, Var. osn. obl. roba u. E063, pr. roba roba u. M134, pr. roba u. 17,4 cm, ohr. v. 1,9 cm. ohr. v. 4,8 cm. u. 18,0 cm, ohr. v. 2,1 cm. ohr. v. 2,1 cm. 405 SE 156, inv. št. 18 884 411 SE 156, inv. št. 18 890 416 SE 156, inv. št. 18 895 421 SE 156, inv. št. 18 900 Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je prostoročno z do- njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- delavo na lončarskem vretenu iz zelo tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nove lončarske mase (LM036; R1). nove lončarske mase (LM036; R1). fino prečiščene kremenove lončar- nove lončarske mase (LM031; R2). Groba notranja in zunanja površina Groba notranja in zunanja površina ske mase (LM034; R1). Groba notra- Groba notranja in zunanja površina je bledo rjave barve. Var. osn. obl. je bledo rjave barve. Var. osn. obl. nja in zunanja površina je svetlo rja- je svetlo sive barve. Površina je pre- roba u. B010, pr. roba u. 51,8 cm, roba u. B033, pr. roba u. 13,4 cm, ve barve. Var. osn. obl. roba u. F107, žgana. Var. osn. obl. roba u. M140, ohr. v. 5,6 cm. ohr. v. 1,6 cm. pr. roba u. 37,6 cm, ohr. v. 1,5 cm. pr. roba u. 16,4 cm, ohr. v. 1,6 cm. 406 SE 156, inv. št. 18 885 412 SE 156, inv. št. 18 891 417 SE 156, inv. št. 18 896 Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je prostoročno z do- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- delavo na lončarskem vretenu iz zelo nove lončarske mase (LM042; R1). nove lončarske mase (LM036; R1). fino prečiščene kremenove lončar- Groba notranja in zunanja površina Groba notranja in zunanja površina ske mase (LM037; R1). Groba notra- je rjave barve. Var. osn. obl. roba u. je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. nja in zunanja površina je svetlo sive B010, pr. roba u. 33,6 cm, roba u. B036, pr. roba u. 18,8 cm, barve. Površina je deformirana. Var. ohr. v. 4,5 cm. ohr. v. 2,3 cm. osn. obl. roba u. F089, pr. roba u. 45,6 cm, ohr. v. 4,2 cm. 407 SE 156, inv. št. 18 886 413 SE 156, inv. št. 18 892 Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- 418 SE 156, inv. št. 18 897 njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je na lončarskem vre- Lonec - fragment roba ustja z oste- tenu iz finozrnate kremenove lon- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- njem. Izdelan je na lončarskem vre- čarske mase (LM046; R3). Groba nove lončarske mase (LM020; R2). tenu iz zelo fino prečiščene kreme- notranja in zunanja površina je sive Gladka notranja in zunanja površina nove lončarske mase (LM043; R3). barve. Var. osn. obl. roba u. B020, je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. Groba notranja in zunanja površi- ohr. v. 5,6 cm. roba u. B036, pr. roba u. 15,8 cm, na je sive barve. Okras (horizontal- ohr. v. 4,2 cm. na linija) je izdelan v osnovni tehni- 408 SE 156, inv. št. 18 887 ki vrezovanja (kaneliranje). Površina Lonec - fragment roba ustja z oste- 414 SE 156, inv. št. 18 893 je prežgana. Var. osn. obl. roba u. njem. Izdelan je na lončarskem vre- Lonec - fragment roba ustja z oste- M132, pr. roba u. 13,2 cm, tenu iz zelo fino prečiščene kreme- njem. Izdelan je na lončarskem vre- ohr. v. 2,1 cm. nove lončarske mase (LM041; R2). tenu iz zelo fino prečiščene kreme- Groba notranja in zunanja površina nove lončarske mase (LM036; R1). 419 SE 156, inv. št. 18 898 je rjave barve. Var. osn. obl. roba u. Groba notranja in zunanja površina Lonec - fragment roba ustja z oste- B021, pr. roba u. 20,4 cm, je bledo rjave barve. Okras (horizon- njem. Izdelan je na lončarskem vre- ohr. v. 3,0 cm. talna linija) je izdelan v osnovni teh- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- niki modeliranja(plastično rebro). nove lončarske mase (LM028; R4). 409 SE 156, inv. št. 18 888 Var. osn. obl. roba u. B037, pr. roba Gladka notranja in zunanja površina Lonec - fragment roba ustja z oste- u. 23,6 cm, ohr. v. 4,8 cm. je svetlo rjave barve. Okras (horizon- njem. Izdelan je na lončarskem vre- talna linija) je izdelan v osnovni teh- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- niki vrezovanja (žlebljenje). Var. osn. nove lončarske mase (LM034; R1). obl. roba u. M132, pr. roba u. 15,6 cm, Gladka notranja in zunanja površina ohr. v. 1,8 cm. je sive barve. Var. osn. obl. roba u. B028, ohr. v. 2,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 166 M 1:2 404, 407–416, 418–421 404 M 1:4 405, 406, 417 405 406 407 408 409 410 411 412 413 414 415 416 417 418 419 420 421 SE 156 167 422 SE 156, inv. št. 18 901 427 SE 156, inv. št. 18 906 432 SE 156, inv. št. 18 911 Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment ostenja. Izdelan njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je na lončarskem vre- je na lončarskem vretenu iz fino- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- tenu iz finozrnate kremenove lon- zrnate kremenove lončarske mase nove lončarske mase (LM034; R1). čarske mase (LM053; R3). Gladka (LM047; R4). Groba notranja površi- Groba notranja in zunanja površina notranja in zunanja površina je sive na je bledo rjave, zunanja pa temno je svetlo sive barve. Površina je pre- barve. Površina je prežgana (klin- rjave barve. Okras (horizontalna li- žgana in deformirana. Var. osn. obl. ker). Var. osn. obl. roba u. MM154, nija, enojna valovnica) je izdelan v roba u. M141, ohr. v. 1,1 cm. pr. roba u. 16,4 cm, ohr. v. 3,1 cm. osnovni tehniki vrezovanja (kaneli- ranje, žlebljenje). Ohr. v. 7,9 cm. 423 SE 156, inv. št. 18 902 428 SE 156, inv. št. 18 907 Lonec - fragment roba ustja z oste- Lonec - fragment roba ustja z oste- 433 SE 156, inv. št. 18 912 njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je na lončarskem vre- Lonec - fragment ostenja. Izdelan je tenu iz finozrnate kremenove lon- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- prostoročno iz zelo fino prečiščene čarske mase (LM053; R3). Groba nove lončarske mase (LM041; R2). kremenove lončarske mase (LM013; notranja in zunanja površina je sive Groba notranja in zunanja površina R2). Gladka notranja in zunanja po- barve. Površina je prežgana in de- je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. vršina je svetlo rjave barve. Okras formirana. Var. osn. obl. roba u. roba u. N162, ohr. v. 1,5 cm. (trak horizontalnih linij; dve hori- MM146, ohr. v. 1,5 cm. zontalni liniji, enojna valovnica zgo- 429 SE 156, inv. št. 18 908 raj in spodaj) je izdelan v osnovni 424 SE 156, inv. št. 18 903 Lonec - fragment roba ustja z oste- tehniki vrezovanja (kaneliranje) in Lonec - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- vtiskovanja (odtis šila). njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- Ohr. v. 8,7 cm. tenu iz finozrnate kremenove lon- nove lončarske mase (LM034; R1). čarske mase (LM047; R4). Gladka Groba notranja in zunanja površi- 434 SE 156, inv. št. 18 913 notranja in zunanja površina je ble- na je sive barve. Okras (horizontal- Lonec - fragment ostenja. Izdelan je do rjave barve. Var. osn. obl. roba u. na linija) je izdelan v osnovni tehniki na lončarskem vretenu iz zelo fino MM146, pr. roba u. 20,8 cm, modeliranja (plastično rebro). Povr- prečiščene kremenove lončarske ohr. v. 1,9 cm. šina je prežgana. Var. osn. obl. roba mase (LM034; R1). Groba notranja u. N162, pr. roba u. 20,2 cm, in zunanja površina je sive barve. 425 SE 156, inv. št. 18 904 ohr. v. 7,0 cm. Okras (horizontalna linija) je izdelan Lonec - fragment roba ustja z oste- v osnovni tehniki modeliranja (pla- njem. Izdelan je na lončarskem vre- 430 SE 156, inv. št. 18 909 stično rebro). Ohr. v. 4,1 cm. tenu iz zelo fino prečiščene kreme- Lonec - fragment ostenja. Izdelan je nove lončarske mase (LM034; R1). na lončarskem vretenu iz finozrnate 435 SE 156, inv. št. 18 914 Gladka notranja in zunanja površi- kremenove lončarske mase (LM047; Lonec - fragment ostenja. Izdelan je na je sive barve. Okras (horizontal- R4). Groba notranja in zunanja po- na lončarskem vretenu iz zelo fino na linija) je izdelan v osnovni tehniki vršina je bledo rjave barve. Okras prečiščene kremenove lončarske modeliranja (plastično rebro). Var. (enojna valovnica, horizontalna li- mase (LM034; R1). Groba notranja osn. obl. roba u. MM146, pr. roba u. nija (2)) je izdelan v osnovni tehniki in zunanja površina je sive barve. 21,8 cm, ohr. v. 2,1 cm. vrezovanja (kaneliranje) in vtiskova- Okras (horizontalna linija) je izdelan nja (odtis šila). Ohr. v. 7,8 cm. v osnovni tehniki modeliranja (pla- 426 SE 156, inv. št. 18 905 stično rebro). Ohr. v. 5,4 cm. Lonec - fragment roba ustja z oste- 431 SE 156, inv. št. 18 910 njem Izdelan je na lončarskem vre- Lonec - fragment ostenja. Izdelan je tenu iz finozrnate kremenove lon- prostoročno z dodelavo na lončar- čarske mase (LM045; R3). Gladka skem vretenu iz zelo fino prečiščene notranja in zunanja površina je sive kremenove lončarske mase (LM037; barve. Površina je prežgana (klin- R1). Gladka notranja in zunanja po- ker). Var. osn. obl. roba u. MM149, vršina je svetlo sive barve. Okras (2 ohr. v. 1,5 cm. horizontalni liniji, enojna valovnica) je izdelan v osnovni tehniki vrezova- nja (žlebljenje) in vtiskovanja (šilo s prirejeno konico). Ohr. v. 7,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 168 M 1:2 422–431, 434, 435 M 1:4 432, 433 422 423 424 425 426 427 428 429 431 430 432 433 434 435 SE 156 169 436 SE 156, inv. št. 18 915 440 SE 156, inv. št. 18 919 Lonec - fragment ostenja. Izde- Skleda - fragment roba ustja z oste- lan je na lončarskem vretenu iz zelo njem. Izdelana je na lončarskem fino prečiščene kremenove lončar- vretenu iz zelo fino prečiščene kre- ske mase (LM034; R1). Gladka notra- menove lončarske mase (LM037; R1). nja in zunanja površina je svetlo sive Groba notranja in zunanja površina barve. Okras (horizontalna linija) je je svetlo rjave barve. Na notranji po- izdelan v osnovni tehniki vrezovanja vršini je naknadno redukcijsko prež- (kaneliranje). Površina je prežgana. gana. Var. osn. obl. sklede S03g, var. Ohr. v. 5,4 cm. osn. obl. roba u. H119, pr. roba u. 32,8 cm, ohr. v. 4,1 cm, 437 SE 156, inv. št. 18 916 rek. v. 9,4 cm. Lonec - fragment ostenja. Izdelan je na lončarskem vretenu iz finozrnate 441 SE 156, inv. št. 18 920 kremenove lončarske mase (LM047; Skleda - fragment roba ustja z oste- R4). Groba notranja in zunanja po- njem. Izdelana je na lončarskem vršina je sive barve. Okras (horizon- vretenu iz zelo fino prečiščene kre- talna linija) je izdelan v osnovni teh- menove lončarske mase (LM037; R1). niki vrezovanja (kaneliranje). Groba notranja in zunanja površina je Ohr. v. 4,1 cm. bledo rjave barve. Var. osn. obl. skle- de S02a, var. osn. obl. roba u. H118, 438 SE 156, inv. št. 18 917 pr. roba u. 47,6 cm, ohr. v. 6,4 cm, Krožnik - fragment roba ustja z rek. v. 11,0 cm. ostenjem. Izdelan je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kre- 442 SE 156, inv. št. 18 921 menove lončarske mase (LM033; R1). Skleda - fragment roba ustja z oste- Groba notranja in zunanja površina njem. Izdelana je na lončarskem je bledo rjave barve. Okras (horizon- vretenu iz zelo fino prečiščene kre- talna linija) je izdelan v osnovni teh- menove lončarske mase (LM028; R4). niki modeliranja (plastično rebro). Groba notranja površina je rjave, zu- Površina je prežgana. Podv. osn. obl. nanja pa sivo črne barve. Var. osn. krožnika KR01, var. osn. obl. roba u. obl. sklede S01a, var. osn. obl. roba H103, pr. roba u. 33,0 cm, u. H125, pr. roba u. 44,4 cm, ohr. v. 2,5 cm. ohr. v. 4,2 cm. 439 SE 156, inv. št. 18 918 443 SE 156, inv. št. 18 922 Krožnik - fragment roba ustja z Skleda - fragment roba ustja z oste- ostenjem. Izdelan je na lončarskem njem. Izdelana je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kre- vretenu iz finozrnate kremenove menove lončarske mase (LM034; R1). lončarske mase (LM048; R1). Gladka Groba notranja in zunanja površina notranja in zunanja površina je sve- je svetlo sive barve. Površina je pre- tlo rjave barve. Var. osn. obl. sklede žgana. Var. osn. obl. krožnika KR00, S02d, var. osn. obl. roba u. K128, pr. var. osn. obl. roba u. H109, pr. roba roba u. 30,0 cm, ohr. v. 7,8 cm, u. 36,0 cm, ohr. v. 1,9 cm, rek. v. 11,4 cm. rek. v. 4,2 cm. 444 SE 156, inv. št. 18 923 Skleda - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelana je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kre- menove lončarske mase (LM040; R2). Gladka notranja in zunanja površina je sive barve. Na notranji površini je lisa rjave barve. Var. osn. obl. sklede S02c, var. osn. obl. roba u. K127, pr. roba u. 29,2 cm, ohr. v. 3,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 170 M 1:2 436–438, 440, 443, 444 M 1:4 439, 441, 442 436 437 438 439 440 441 442 443 444 SE 156 171 445 SE 156, inv. št. 18 924 450 SE 156, inv. št. 18 929 455 SE 156, inv. št. 18 934 Skleda - fragment roba ustja z oste- Skleda - fragment roba ustja z oste- Skodela/skleda - fragment roba njem. Izdelana je na lončarskem njem. Izdelana je na lončarskem ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- vretenu iz zelo fino prečiščene kre- vretenu iz zelo fino prečiščene kre- čarskem vretenu iz zelo fino preči- menove lončarske mase (LM033; R1). menove lončarske mase (LM037; R1). ščene kremenove lončarske mase Gladka notranja in zunanja površi- Gladka notranja in zunanja povr- (LM031; R2). Groba notranja in zu- na je sivo črne barve. Var. osn. obl. šina je svetlo rjave barve. Var. osn. nanja površina je sive barve. Var. sklede S01b, var. osn. obl. roba u. obl. sklede S12, var. osn. obl. roba u. osn. obl. roba u. H120, K130, pr. roba u. 32,8 cm, C101, ohr. v. 2,8 cm. ohr. v. 1,5 cm. ohr. v. 3,3 cm. 451 SE 156, inv. št. 18 930 456 SE 156, inv. št. 18 935 446 SE 156, inv. št. 18 925 Skleda - fragment roba ustja z oste- Skodela/skleda - fragment roba Skleda - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelana je na lončarskem ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- njem. Izdelana je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kre- čarskem vretenu iz zelo fino preči- vretenu iz zelo fino prečiščene kre- menove lončarske mase (LM039; R2). ščene kremenove lončarske mase menove lončarske mase (LM037; R1). Gladka notranja površina je rjave, (LM009; R3). Groba notranja in zu- Gladka notranja in groba zunanja zunanja pa sivo črne barve. Var. osn. nanja površina je sive barve. Površi- površina je bledo rjave barve. Var. obl. sklede S12, var. osn. obl. roba u. na je prežgana. Var. osn. obl. roba u. osn. obl. sklede S07a, var. osn. obl. C058, ohr. v. 4,0 cm. H120, ohr. v. 2,1 cm. roba u. H120, pr. roba u. 31,6 cm, ohr. v. 5,1 cm, rek. v. 9,3 cm. 452 SE 156, inv. št. 18 931 457 SE 156, inv. št. 18 936 Skleda - fragment roba ustja z oste- Skodela/skleda - fragment roba 447 SE 156, inv. št. 18 926 njem. Izdelana je na lončarskem ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- Skleda - fragment roba ustja z oste- vretenu iz finozrnate kremenove čarskem vretenu iz zelo fino preči- njem. Izdelana je na lončarskem lončarske mase (LM038; R4). Glad- ščene kremenove lončarske mase vretenu iz zelo fino prečiščene kre- ka notranja in zunanja površina je (LM013; R2). Gladka notranja in zu- menove lončarske mase (LM033; R1). sivo črne barve. Var. osn. obl. sklede nanja površina je svetlo rjave barve. Gladka notranja in zunanja površina S12, var. osn. obl. roba u. C049, ohr. Na notranji površini je lisa sive bar- je rjave barve. Na notranji površini je v. 4,8 cm. ve. Var. osn. obl. roba u. H118, pr. lisa sivo črne barve. Var. osn. obl. skle- roba u. 30,2 cm, ohr. v. 2,8 cm. de S05c, var. osn. obl. roba u. H115, 453 SE 156, inv. št. 18 932 pr. roba u. 29,2 cm, ohr. v. 5,2 cm, Skleda - fragment roba ustja z oste- rek. v. 8,8 cm. njem. Izdelana je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kre- 448 SE 156, inv. št. 18 927 menove lončarske mase (LM028; Skleda - fragment roba ustja z oste- R4). Gladka notranja površina je rja- njem. Izdelana je na lončarskem ve, zunanja pa sive barve. Var. osn. vretenu iz zelo fino prečiščene kre- obl. sklede S12, var. osn. obl. roba u. menove lončarske mase (LM033; R1). C053, ohr. v. 3,7 cm. Gladka notranja in zunanja površi- na je svetlo rjave barve. Na notranji 454 SE 156, inv. št. 18 933 površini je lisa sivo črne barve. Var. Skleda - fragment roba ustja z oste- osn. obl. sklede S06b, var. osn. obl. njem. Izdelana je na lončarskem roba u. C041, pr. roba u. 33,6 cm, vretenu iz zelo fino prečiščene kre- ohr. v. 3,8 cm, rek. v. 7,2 cm. menove lončarske mase (LM028; R4). Groba notranja in zunanja površina 449 SE 156, inv. št. 18 928 je bledo rjave barve. Var. osn. obl. Skleda - fragment roba ustja z oste- sklede S03B, var. osn. obl. roba u. njem. Izdelana je na lončarskem K131, pr. roba u. 28,2 cm, vretenu iz zelo fino prečiščene kre- ohr. v. 4,7 cm. menove lončarske mase (LM041; R2). Gladka notranja in zunanja površi- na je sivo črne barve. Na zunanji po- vršini je lisa svetlo rjave barve. Var. osn. obl. sklede S12, var. osn. obl. roba u. C046, pr. roba u. 33,4 cm, ohr. v. 3,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 172 M 1:2 445 446 447 448 449 450 451 452 453 454 455 456 457 SE 156 173 458 SE 156, inv. št. 18 937 463 SE 156, inv. št. 18 942 468 SE 156, inv. št. 18 947 Skodela/skleda - fragment roba Trinožnik - fragment roba ustja z Vrč - fragment roba ustja z oste- ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- ostenjem. Izdelan je na lončarskem njem. Izdelan je na lončarskem vre- čarskem vretenu iz zelo fino preči- vretenu iz zelo fino prečiščene kre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- ščene kremenove lončarske mase menove lončarske mase (LM019; R2). nove lončarske mase (LM034; R1). (LM013; R2). Gladka notranja in zu- Gladka notranja in zunanja površina Groba notranja in zunanja površina nanja površina je svetlo rjave bar- je sivo črne barve. Var. osn. obl. trino- je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. ve. Na notranji površini je lisa sive žnika TR01, var. osn. obl. roba u. F084, roba u. M143, pr. roba u. 17,2 cm, barve. Var. osn. obl. roba u. C059, pr. pr. roba u. 19,4 cm, ohr. v. 3,6 cm, ohr. v. 2,2 cm. roba u. 30,2 cm, ohr. v. 2,8 cm. rek. v. 9,8 cm. 469 SE 156, inv. št. 18 948 459 SE 156, inv. št. 18 938 464 SE 156, inv. št. 18 943 Vrč - fragment roba ustja z oste- Skodela/skleda - fragment roba Vrč - fragment ustja z ostenjem. Iz- njem. Izdelan je na lončarskem vre- ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- delan je na lončarskem vretenu iz tenu iz zelo fino prečiščene kreme- čarskem vretenu iz zelo fino preči- zelo fino prečiščene kremenove lon- nove lončarske mase (LM034; R1). ščene kremenove lončarske mase čarske mase (LM040; R2). Groba no- Groba notranja in zunanja površina (LM040; R2). Groba notranja in zu- tranja in zunanja površina je bele je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. nanja površina je rjave barve. Var. barve. Površina je prežgana. Var. roba u. MM152, pr. roba u. 16,0 cm, osn. obl. roba u. H115, pr. roba u. osn. obl. u. A006, pr. u. 13,4 cm, ohr. v. 1,4 cm. 29,6 cm, ohr. v. 3,1 cm. ohr. v. 3,9 cm. 470 SE 156, inv. št. 18 949 460 SE 156, inv. št. 18 939 465 SE 156, inv. št. 18 944 Vrč - fragment roba ustja z oste- Skodela/skleda - fragment roba Vrč - fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- čarskem vretenu iz zelo fino preči- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nove lončarske mase (LM033; R1). ščene kremenove lončarske mase nove lončarske mase (LM034; R1). Gladka notranja in zunanja površi- (LM028; R4). Gladka notranja in zu- Groba notranja in zunanja površina na je svetlo sive barve. Var. osn. obl. nanja površina je sivo črne barve. je sive barve. Površina je deformi- roba u. MM154, pr. roba u. 20,0 cm, Var. osn. obl. roba u. K125, pr. roba rana. Var. osn. obl. roba u. B016, pr. ohr. v. 2,0 cm. u. 29,2 cm, ohr. v. 3,4 cm. roba u. 11,4 cm, ohr. v. 3,3 cm. 471 SE 156, inv. št. 18 950 461 SE 156, inv. št. 18 940 466 SE 156, inv. št. 18 945 Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- Skodela/skleda - fragment roba Vrč - fragment roba ustja z oste- delano je prostoročno z dodelavo na ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- njem. Izdelan je na lončarskem vre- lončarskem vretenu iz zelo fino pre- čarskem vretenu iz zelo fino preči- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- čiščene kremenove lončarske mase ščene kremenove lončarske mase nove lončarske mase (LM029; R2). (LM037; R1). Groba notranja površi- (LM042; R1). Gladka notranja in zu- Groba notranja in zunanja površina na je svetlo rjave, zunanja pa svetlo nanja površina je rjave barve. Var. je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. sive barve. Površina je delno prež- osn. obl. roba u. K129, roba u. B033, pr. roba u. 18,8 cm, gana. Var. osn. obl. d. A01, ohr. v. 3,0 cm. ohr. v. 2,5 cm. pr. d. 13,2 cm, ohr. v. 3,8 cm. 462 SE 156, inv. št. 18 941 467 SE 156, inv. št. 18 946 472 SE 156, inv. št. 18 951 Skodela - fragment roba ustja z Vrč - fragment roba ustja z oste- Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- ostenjem. Izdelana je na lončar- njem. Izdelan je na lončarskem vre- delano je na lončarskem vretenu iz skem vretenu iz zelo fino prečiščene tenu iz zelo fino prečiščene kreme- zelo fino prečiščene kremenove lon- kremenove lončarske mase (LM040; nove lončarske mase (LM034; R1). čarske mase (LM015; R1). Groba no- R2). Gladka notranja in zunanja povr- Gladka notranja in zunanja površina tranja površina je bledo rjave, zuna- šina je bele barve. Var. osn. obl. sko- je sive barve. Površina je prežgana. nja pa rdečkasto sive barve. Površina dele SK03, var. osn. obl. roba u. C045, Var. osn. obl. roba u. B037, pr. roba je prežgana. Var. osn. obl. d. A01, pr. roba u. 22,0 cm, ohr. v. 3,7 cm, u. 29,2 cm, ohr. v. 3,3 cm. pr. d. 10,0 cm, ohr. v. 2,0 cm. rek. v. 7,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 174 M 1:2 459–472 M 1:4 458 458 459 460 461 462 463 464 465 466 467 468 469 470 471 472 SE 156 175 473 SE 156, inv. št. 18 952 479 SE 156, inv. št. 18 958 Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- delano je na lončarskem vretenu iz delano je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lon- zelo fino prečiščene kremenove lon- čarske mase (LM037; R1). Groba no- čarske mase (LM056; R3). Groba no- tranja in zunanja površina je bledo tranja in zunanja površina je sive rjav barve. Var. osn. obl. d. A01, barve. Površina je prežgana. Var. pr. d. 16,8 cm, ohr. v. 4,4 cm. osn. obl. d. A00, pr. d. 15,6 cm, ohr. v. 10,4 cm. 474 SE 156, inv. št. 18 953 Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- 480 SE 156, inv. št. 18 959 delano je na lončarskem vretenu iz Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- zelo fino prečiščene kremenove lon- delano je na lončarskem vretenu čarske mase (LM037; R1). Groba no- iz finozrnate kremenove lončarske tranja in zunanja površina je bledo mase (LM048; R1). Groba notranja in rjave barve. Var. osn. obl. d. A04, zunanja površina je svetlo rjave barve. pr. d. 17,8 cm, ohr. v. 3,8 cm. Var. osn. obl. d. A00, pr. d. 16,8 cm, ohr. v. 4,5 cm. 475 SE 156, inv. št. 18 954 Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- 481 SE 156, inv. št. 18 960 delano je na lončarskem vretenu iz Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- zelo fino prečiščene kremenove lon- delano je na lončarskem vretenu iz čarske mase (LM037; R1). Groba no- zelo fino prečiščene kremenove lon- tranja in zunanja površina je svetlo čarske mase (LM017; R4). Groba no- rjave barve. Var. osn. obl. d. A04, tranja in zunanja površina je svetlo pr. d. 12,7 cm, ohr. v. 6,4 cm. rjave barve. Var. osn. obl. d. B11, pr. d. 13,4 cm, ohr. v. 5,2 cm. 476 SE 156, inv. št. 18 955 Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- 482 SE 156, inv. št. 18 961 delano je na lončarskem vretenu iz Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- zelo fino prečiščene kremenove lon- delano je na lončarskem vretenu čarske mase (LM034; R1). Groba no- iz finozrnate kremenove lončarske tranja in zunanja površina je sve- mase (LM047; R4). Gladka notranja tlo sive barve. Površina je prežgana. in zunanja površina je sive barve. Var. osn. obl. d. A00, pr. d. 15,0 cm, Var. osn. obl. d. B14, pr. d. 8,8 cm, ohr. v. 3,8 cm. ohr. v. 2,8 cm. 477 SE 156, inv. št. 18 956 483 SE 156, inv. št. 18 962 Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- delano je na lončarskem vretenu iz delano je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lon- zelo fino prečiščene kremenove lon- čarske mase (LM033; R1). Gladka no- čarske mase (LM034; R1). Groba no- tranja in zunanja površina je svetlo tranja in zunanja površina je sive sive barve. Na notranji površini je barve. Površina je prežgana. Var. lisa svetlo sive barve. Var. osn. obl. osn. obl. d. B12, pr. d. 16,4 cm, d. A00, pr. d. 14,2 cm, ohr. v. 2,8 cm. ohr. v. 4,3 cm. 478 SE 156, inv. št. 18 957 484 SE 156, inv. št. 18 963 Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- delano je na lončarskem vretenu iz delano je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lon- zelo fino prečiščene kremenove lon- čarske mase (LM039; R2). Gladka no- čarske mase (LM036; R1). Gladka no- tranja in zunanja površina je rjave tranja in zunanja površina je bledo barve. Notranja površina je delno rjave barve. Var. osn. obl. d. B00, poškodovana. Var. osn. obl. d. A00, pr. d. 8,2 cm, ohr. v. 2,9 cm. pr. d. 16,6 cm, ohr. v. 1,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 176 M 1:2 473 474 475 476 477 478 479 480 481 482 483 484 SE 156 177 485 SE 156, inv. št. 18 964 491 SE 156, inv. št. 18 970 Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- delano je na lončarskem vretenu iz delano je prostoročno z dodelavo na zelo fino prečiščene kremenove lon- lončarskem vretenu iz zelo fino pre- čarske mase (LM033; R1). Gladka no- čiščene kremenove lončarske mase tranja in zunanja površina je svetlo (LM034; R1). Gladka notranja in gro- rjave barve. Var. osn. obl. d. B00, ba zunanja površina je sive barve. pr. d. 14,4 cm, ohr. v. 6,6 cm. Površina je delno prežgana. Var. osn. obl. d. A00, pr. d. 17,8 cm, 486 SE 156, inv. št. 18 965 ohr. v. 8,4 cm. Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- delano je na lončarskem vretenu iz 492 SE 156, inv. št. 18 971 zelo fino prečiščene kremenove lon- Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- čarske mase (LM017; R4). Gladka no- delano je prostoročno z dodelavo na tranja in zunanja površina je bledo lončarskem vretenu iz zelo fino pre- rjave barve. Var. osn. obl. d. Ha30, čiščene kremenove lončarske mase pr. d. 14,6 cm, ohr. v. 2,6 cm. (LM034; R1). Gladka notranja in gro- ba zunanja površina je sive barve. 487 SE 156, inv. št. 18 966 Površina je delno prežgana. Var. osn. Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- obl. d. Ha31, pr. d. 11,2 cm, delano je na lončarskem vretenu iz ohr. v. 6,9 cm. zelo fino prečiščene kremenove lon- čarske mase (LM017; R4). Gladka no- 493 SE 035, inv. št. 18 972 tranja in zunanja površina je bledo Cedilo. Izdelan je na lončarskem rjave barve. Var. osn. obl. d. Ha31, vretenu iz zelo fino prečiščene kre- pr. d. 8,8 cm, ohr. v. 1,8 cm. menove lončarske mase (LM037; R1). Groba notranja in zunanja površina 488 SE 156, inv. št. 18 967 je bledo rjave barve. Var. osn. obl. Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- cedila C1G/19/3/D, var. osn. obl. roba delano je na lončarskem vretenu iz u. C038, var. osn. obl. d. B16, pr. zelo fino prečiščene kremenove lon- roba u. 16,3 cm, v. 5,7 cm, čarske mase (LM042; R1). Groba no- pr. d. 12,2 cm. tranja in zunanja površina je bledo rjave barve. Var. osn. obl. d. Ha00, 494 SE 035, inv. št. 18 973 pr. d. 8,4 cm, ohr. v. 2,3 cm. Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- 489 SE 156, inv. št. 18 968 tenu iz zelo fino prečiščene kreme- Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- nove lončarske mase (LM037; R1). delano je na lončarskem vretenu Groba notranja in zunanja površina iz zelo fino prečiščene kremenove je bledo rjave barve. Okras (horizon- lončarske mase (LM035; R1). Gro- talna linija) je izdelan v osnovni teh- ba notranja in zunanja površina je niki vrezovanja (kaneliranje). Var. sive barve. Površina je prežgana. osn. obl. lonca L03, var. osn. obl. Var. osn. obl. d. Hb36, pr. d. 15,8 cm, roba u. B024, pr. roba u. 15,4 cm, ohr. v. 4,3 cm. ohr. v. 2,9 cm. 490 SE 156, inv. št. 18 969 495 SE 035, inv. št. 18 974 Dno - fragment dna z ostenjem. Iz- Lonec – fragment roba ustja z oste- delano je na lončarskem vretenu njem. Izdelan je na lončarskem vre- iz zelo fino prečiščene kremenove tenu iz zelo fino prečiščene kreme- lončarske mase (LM034; R1). Gro- nove lončarske mase (LM009; R3). ba notranja in zunanja površina je Groba notranja in zunanja površi- sive barve. Površina je prežgana. na je sive barve. Var. osn. obl. lonca Var. osn. obl. d. Ha39, pr. d. 11,4 cm, L03, var. osn. obl. roba u. B024, ohr. v. 1,9 cm. pr. roba u. 15,8 cm, ohr. v. 6,8 cm, rek. v. 24,0 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 178 M 1:2 485 486 487 488 489 490 491 492 493 494 495 SE 156 485–492 SE 35 493–495 179 496 SE 035, inv. št. 18 975 500 SE 035, inv. št. 18 979 Lonec – fragment roba ustja z oste- Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nove lončarske mase (LM009; R3). nove lončarske mase (LM034; R1). Groba notranja in zunanja površi- Groba notranja in zunanja površina na je sive barve. Okras (horizontal- je svetlo sive barve. Okras (horizon- na linija) je izdelan v osnovni teh- talna linija) je izdelan v osnovni teh- niki modeliranja (plastično rebro) in niki modeliranja (plastično rebro) in vrezovanja (kaneliranje). Površina je vrezovanja (kaneliranje). Površina je prežgana (klinker). Var. osn. obl. lon- prežgana. Var. osn. obl. lonca L09, ca L05, var. osn. obl. roba u. M139, var. osn. obl. roba u. B011, pr. roba pr. roba u. 15,0 cm, ohr. v. 9,0 cm, u. 19,2 cm, ohr. v. 6,6 cm, rek. v. 26,6 cm. rek. v. 24,4 cm. 497 SE 035, inv. št. 18 976 Lonec – fragment ustja z ostenjem. Izdelan je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lon- čarske mase (LM037; R1). Groba no- tranja in zunanja površina je sive barve. Okras (horizontalna linija) je izdelan v osnovni tehniki modelira- nja (plastično rebro). Var. osn. obl. lonca L06, var. osn. obl. u. A001, pr. u. 21,0 cm, ohr. v. 9,0 cm, rek. v. 23,3 cm. 498 SE 035, inv. št. 18 977 Lonec. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nove lončarske mase (LM016; R1). Groba notranja in zunanja površina je svetlo sive barve. Površina je pre- žgana. Var. osn. obl. lonca L03, var. osn. obl. roba u. B025, pr. roba u. 14,3 cm, ohr. v. 9,8 cm, rek. v. 13,8 cm. 499 SE 035, inv. št. 18 978 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je prostoročno z do- delavo na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lončar- ske mase (LM037; R1). Groba notra- nja in zunanja površina je bledo rja- ve barve. Okras (2 horizontalni liniji) je izdelan v osnovni tehniki vrezova- nja (kaneliranje). Var. osn. obl. lonca L06, var. osn. obl. roba u. F094, pr. roba u. 20,4 cm, ohr. v. 8,7 cm, rek. v. 23,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 180 M 1:2 496 497 498 499 500 SE 35 181 501 SE 035, inv. št. 18 980 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nove lončarske mase (LM034; R1). Groba notranja in zunanja površina je svetlo sive barve. Var. osn. obl. lon- ca L09, var. osn. obl. roba u. B018, pr. roba u. 19,2 cm, ohr. v. 6,2 cm, rek. v. 22,6 cm. 502 SE 035, inv. št. 18 981 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je prostoročno z do- delavo na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lončar- ske mase (LM031; R2). Groba notra- nja in zunanja površina je bledo rja- ve barve. Var. osn. obl. lonca L012, var. osn. obl. roba u. M138, pr. roba u. 24,4 cm, ohr. v. 5,8 cm, rek. v. 28,3 cm. 503 SE 035, inv. št. 18 982 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nove lončarske mase (LM036; R1). Groba notranja in zunanja povr- šina je bledo rjave barve. Var. osn. obl. lonca L12, var. osn. obl. roba u. MM151, pr. roba u. 14,6 cm, ohr. v. 14,6 cm, rek. v. 17,3 cm. 504 SE 035, inv. št. 18 983 Lonec – fragment ustja z ostenjem. Izdelan je prostoročno z dodelavo na lončarskem vretenu iz zelo fino pre- čiščene kremenove lončarske mase (LM014; R2). Groba notranja in zu- nanja površina je bledo rjave barve. Var. osn. obl. u. A001, pr. u. 22,8 cm, ohr. v. 5,0 cm, rek. v. 19,8 cm. 505 SE 035, inv. št. 18 984 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je prostoročno z do- delavo na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lončar- ske mase (LM014; R2). Groba notra- nja in zunanja površina je bledo rja- ve barve. Okras (horizontalna linija) je izdelan v osnovni tehniki vrezova- nja (kaneliranje). Var. osn. obl. lonca L12, var. osn. obl. roba u. MM151, pr. roba u. 15,5 cm, ohr. v. 17,8 cm, rek. v. 21,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 182 M 1:2 501 502 503 504 505 SE 35 183 506 SE 035, inv. št. 18 985 511 SE 035, inv. št. 18 90 Lonec – fragment roba ustja z oste- Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- tenu iz finozrnate kremenove lon- nove lončarske mase (LM011; R4). čarske mase (LM046; R3). Groba Gladka notranja in zunanja površina notranja in zunanja površina je sive je sivo črne barve. Okras (enojna va- barve. Var. osn. obl. roba u. B024, lovnica) je izdelan v osnovni tehni- pr. roba u. 16,4 cm, ohr. v. 2,1 cm. ki vrezovanja (žlebljenje). Var. osn. obl. lonca L04, var. osn. obl. roba u. 512 SE 035, inv. št. 18 991 B010, pr. roba u. 13,2 cm, Lonec – fragment roba ustja z oste- ohr. v. 10,2 cm, rek. v. 25,0 cm. njem. Izdelan je prostoročno z do- delavo na lončarskem vretenu iz zelo 507 SE 035, inv. št. 18 986 fino prečiščene kremenove lončar- Lonec – fragment ostenja. Izdelan je ske mase (LM015; R1). Groba notra- na lončarskem vretenu iz zelo fino nja in zunanja površina je bledo rja- prečiščene kremenove lončarske ve barve. Okras (horizontalna linija) mase (LM011; R4). Gladka notranja je izdelan v osnovni tehniki vrezova- in zunanja površina je sivo črne bar- nja (žlebljenje). Var. osn. obl. roba u. ve. Var. osn. obl. lonca L16, ohr. v. B025, pr. roba u. 20,0 cm, 15,5 cm, rek. v. 34,0 cm. ohr. v. 4,3 cm. 508 SE 035, inv. št. 18 987 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nove lončarske mase (LM011; R4). Gladka notranja in zunanja površina je sivo črne barve. Var. osn. obl. roba u. B011, pr. roba u. 26,6 cm, ohr. v. 4,0 cm. 509 SE 035, inv. št. 18 988 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz finozrnate kremenove lon- čarske mase (LM046; R3). Groba notranja in zunanja površina je sive barve. Površina je prežgana (klin- ker). Var. osn. obl. roba u. B170, pr. roba u. 18,6 cm, ohr. v. 1,6 cm. 510 SE 035, inv. št. 18 989 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz finozrnate kremenove lon- čarske mase (LM046; R3). Groba notranja in zunanja površina je sive barve. Okras (horizontalna linija) je izdelan v osnovni tehniki vrezova- nja (žlebljenje). Var. osn. obl. roba u. B018, pr. roba u. 37,0 cm, ohr. v. 9,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 184 M 1:2 506,508, 509, 511, 512 M 1:4 507, 510 506 507 508 509 510 511 512 SE 35 185 513 SE 035, inv. št. 18 992 518 SE 035, inv. št. 18 997 Lonec – fragment roba ustja z oste- Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nove lončarske mase (LM031; R2). nove lončarske mase (LM029; R2). Groba notranja in zunanja površina Groba notranja in zunanja površina je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. je bledo rjave barve. Var. osn. obl. roba u. B025, pr. roba u. 22,0 cm, roba u. B037, pr. roba u. 18,8 cm, ohr. v. 2,7 cm. ohr. v. 2,3 cm. 514 SE 035, inv. št. 18 993 519 SE 035, inv. št. 18 998 Lonec – fragment roba ustja z oste- Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nove lončarske mase (LM020; R2). nove lončarske mase (LM009; R3). Groba notranja in zunanja površina Groba notranja in zunanja površina je sive barve. Var. osn. obl. roba u. je sive barve. Površina je prežgana B027, pr. roba u. 20,2 cm, (klinker). Var. osn. obl. roba u. B037, ohr. v. 2,4 cm. pr. roba u. 17,0 cm, ohr. v. 4,8 cm. 515 SE 035, inv. št. 18 994 520 SE 035, inv. št. 18 999 Lonec – fragment roba ustja z oste- Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je prostoročno z do- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- delavo na lončarskem vretenu iz zelo nove lončarske mase (LM020; R2). fino prečiščene kremenove lončar- Groba notranja in zunanja površina ske mase (LM033; R1). Groba notra- je sive barve. Var. osn. obl. roba u. nja in zunanja površina je bledo rja- B027, pr. roba u. 20,2 cm, ve barve. Na zunanji površini je lisa ohr. v. 4,3 cm. sivo črne barve. Var. osn. obl. roba u. E062, pr. roba u. 19,0 cm, 516 SE 035, inv. št. 18 995 ohr. v. 2,4 cm. Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- 521 SE 035, inv. št. 19 000 tenu iz zelo fino prečiščene kreme- Lonec – fragment roba ustja z oste- nove lončarske mase (LM009; R1). njem. Izdelan je na lončarskem vre- Groba notranja in zunanja površina tenu iz fino zrnaste kremenove lon- je sive barve. Površina je prežgana čarske mase (LM053; R3). Groba (klinker). Var. osn. obl. roba u. B028, notranja in zunanja površina je sive pr. roba u. 21,8 cm, ohr. v. 3,7 cm. barve. Okras (dve horizontalni liniji, enojna valovnica zgoraj) je izdelan v 517 SE 035, inv. št. 18 996 osnovni tehniki vrezovanja (kaneli- Lonec – fragment roba ustja z oste- ranje) in vtiskovanja (odtis šila). Po- njem. Izdelan je na lončarskem vre- vršina je prežgana (klinker). Var. osn. tenu iz zelo fino prečiščene kreme- obl. roba u. F092, pr. roba u. 18,0 cm, nove lončarske mase (LM009; R1). ohr. v. 7,0 cm. Groba notranja in zunanja površina je sive barve. Površina je prežgana (klinker). Var. osn. obl. roba u. B032, pr. roba u. 15,2 cm, ohr. v. 3,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 186 M 1:2 513 514 515 516 517 518 519 520 521 SE 35 187 522 SE 035, inv. št. 9 001 527 SE 035, inv. št. 19 006 Lonec – fragment roba ustja z oste- Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nove lončarske mase (LM020; R2). nove lončarske mase (LM039; R2). Groba notranja in zunanja površina Groba notranja in zunanja površina je bledo rjave barve. Var. osn. obl. je rjave barve. Var. osn. obl. roba u. roba u. H099, pr. roba u. 33,4 cm, M140, pr. roba u. 21,8 cm, ohr. v. 6,8 cm. ohr. v. 4,0 cm. 523 SE 035, inv. št. 19 002 528 SE 035, inv. št. 19 007 Lonec – fragment roba ustja z oste- Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nove lončarske mase (LM002; R2). nove lončarske mase (LM030; R2). Groba notranja in zunanja površina Groba notranja in zunanja površina je bledo rjave barve. Površina je pre- je bledo rjave barve. Zunanja po- žgana. Var. osn. obl. roba u. M134, vršina poškodovana – površina je pr. roba u. 30,6 cm, ohr. v. 1,3 cm. »odluščena«. Var. osn. obl. roba u. MM146, pr. roba u. 17,0 cm, 524 SE 035, inv. št. 19 003 ohr. v. 4,6 cm. Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- 529 SE 035, inv. št. 19 008 tenu iz finozrnate kremenove lon- Lonec – fragment roba ustja z oste- čarske mase (LM004; R1). Groba njem. Izdelan je na lončarskem vre- notranja in zunanja površina je ble- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- do rjave barve. Var. osn. obl. roba u. nove lončarske mase (LM028; R4). M135, pr. roba u. 15,6 cm, Groba notranja in zunanja površina ohr. v. 2,5 cm. je sive barve. Var. osn. obl. roba u. MM147, pr. roba u. 13,2 cm, 525 SE 035, inv. št. 19 004 ohr. v. 2,2 cm. Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- 530 SE 035, inv. št. 19 009 tenu iz zelo fino prečiščene kreme- Lonec – fragment roba ustja z oste- nove lončarske mase (LM018; R4). njem. Izdelan je na lončarskem vre- Groba notranja in zunanja površina tenu iz zelo fino prečiščene kreme- je bledo rjave barve. Var. osn. obl. nove lončarske mase (LM021; R1). roba u. M136, pr. roba u. 22,0 cm, Groba notranja in zunanja površina ohr. v. 3,6 cm. je svetlo sive barve. Okras (horizon- talna linija) je izdelan v osnovni teh- 526 SE 035, inv. št. 19 005 niki modeliranja (plastično rebro). Lonec – fragment roba ustja z oste- Var. osn. obl. roba u. M M145, var. njem. Izdelan je na lončarskem vre- osn. obl. d. B17, pr. roba u. 15,4 cm, tenu iz zelo fino prečiščene kreme- ohr. v. 4,8 cm, pr. d. 10,0 cm, nove lončarske mase (LM015; R1). ohr. v. 5,1 cm. Groba notranja in zunanja površina je bledo rjave barve. Var. osn. obl. 531 SE 035, inv. št. 19 010 roba u. M140, pr. roba u. 21,8 cm, Lonec – fragment roba ustja z oste- ohr. v. 4,0 cm. njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nove lončarske mase (LM021; R1). Groba notranja in zunanja površina je svetlo sive barve. Okras (2 hori- zontalni liniji) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja (žlebljenje). Var. osn. obl. roba u. MM146, pr. roba u. 19,6 cm, ohr. v. 5,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 188 M 1:2 522 523 524 525 526 527 528 530 529 531 SE 35 189 532 SE 035, inv. št. 19 011 537 SE 035, inv. št. 19 016 Lonec – fragment roba ustja z oste- Lonec – fragment ostenja. Izdelan je njem. Izdelan je na lončarskem vre- na lončarskem vretenu iz zelo fino tenu iz zelo fino prečiščene kreme- prečiščene kremenove lončarske nove lončarske mase (LM021; R1). mase (LM034; R1). Groba notranja in Groba notranja in zunanja površina zunanja površina je sive barve. je rjave barve. Površina je delno pre- Ohr. v. 2,9 cm. žgana. Var. osn. obl. roba u. M M147, pr. roba u. 17,8 cm, ohr. v. 4,6 cm. 538 SE 035, inv. št. 19 017 Skleda – fragment roba ustja z oste- 533 SE 035, inv. št. 19 012 njem. Izdelana je na lončarskem Lonec – fragment roba ustja z oste- vretenu iz finozrnate kremenove njem. Izdelan je na lončarskem vre- lončarske mase (LM024; R4). Groba tenu iz zelo fino prečiščene kreme- notranja in zunanja površina je sive nove lončarske mase (LM021; R1). barve. Var. osn. obl. sklede S05e, Groba notranja in zunanja površina var. osn. obl. roba u. K130, pr. roba je rjave barve. Okras (2 horizontalni u. 33,6 cm, ohr. v. 7,1 cm, liniji) je izdelan v osnovni tehniki vre- rek. v. 12,0 cm. zovanja (kaneliranje). Var. osn. obl. roba u. M M122, pr. roba u. 17,2 cm, 539 SE 035, inv. št. 19 018 ohr. v. 4,7 cm. Skleda – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelana je na lončarskem 534 SE 035, inv. št. 19 013 vretenu iz zelo fino prečiščene kre- Lonec – fragment roba ustja z oste- menove lončarske mase (LM038; R4). njem. Izdelan je prostoročno z do- Gladka notranja in zunanja površi- delavo na lončarskem vretenu iz zelo na je sive barve. Var. osn. obl. sklede fino prečiščene kremenove lončar- S05d, var. osn. obl. roba u. K129, pr. ske mase (LM037; R1). Groba notra- roba u. 34,0 cm, ohr. v. 5,9 cm, nja in zunanja površina je bledo rja- rek. v. 11,5 cm. ve barve. Var. osn. obl. roba u. M M152, pr. roba u. 33,2 cm, ohr. v. 6,5 cm. 535 SE 035, inv. št. 19 014 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nove lončarske mase (LM034; R1). Groba notranja in zunanja površina je sive barve. Var. osn. obl. roba u. M M153, pr. roba u. 15,6 cm, ohr. v. 4,8 cm, rek. v. 18,0 cm. 536 SE 035, inv. št. 19 015 Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- nove lončarske mase (LM034; R1). Groba notranja in zunanja površina je sive barve. Var. osn. obl. roba u. N156, ohr. v. 2,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 190 M 1:2 532 533 534 535 536 537 538 539 SE 35 191 540 SE 035, inv. št. 19 019 545 SE 035, inv. št. 19 024 550 SE 035, inv. št. 19 029 Skleda – fragment roba ustja z oste- Skodela /skleda – fragment roba z ostenjem. Izdelana je na lončar- njem. Izdelana je na lončarskem ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- skem vretenu iz zelo fino prečiščene vretenu iz zelo fino prečiščene kre- čarskem vretenu iz zelo fino preči- kremenove lončarske mase (LM034; menove lončarske mase (LM042; R1). ščene kremenove lončarske mase R1). Groba notranja in zunanja po- Groba notranja in zunanja površina (LM033; R1). Groba notranja in zu- vršina je svetlo rjave barve. Var. osn. je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. nanja površina je bledo rjave barve. obl. roba u. C057, pr. roba u. 35,8 cm, sklede S03f, var. osn. obl. roba u. Na notranji površini je lisa sive bar- ohr. v. 3,3 cm. H113, pr. roba u. 35,8 cm, ve. Var. osn. obl. roba u. H105, pr. ohr. v. 4,3 cm. roba u. 34,4 cm, ohr. v. 3,0 cm. 551 SE 035, inv. št. 19 0308a Skleda – fragment roba ustja z oste- 541 SE 035, inv. št. 19 020 546 SE 035, inv. št. 19 025 njem. Izdelana je na lončarskem Skleda – fragment roba ustja z oste- Skodela /skleda – fragment roba vretenu iz zelo fino prečiščene kre- njem. Izdelana je na lončarskem ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- menove lončarske mase (LM034; R1). vretenu iz zelo fino prečiščene kre- čarskem vretenu iz zelo fino preči- Groba notranja in zunanja površina menove lončarske mase (LM033; R1). ščene kremenove lončarske mase je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. Groba notranja in zunanja površina je (LM034; R1). Groba notranja in zu- sklede S04v. Var. osn. obl. roba u. svetlo rjave barve. Var. osn. obl. skle- nanja površina je svetlo rjave barve. K141, pr. roba u. 33,2 cm, de S07b, var. osn. obl. roba u. C050, Na notranji površini je lisa sive bar- ohr. v. 4,1 cm. pr. roba u. 35,6 cm, ohr. v. 4,0 cm, ve. Var. osn. obl. roba u. C060, rek. v. 11,0 cm. ohr. v. 3,9 cm. 552 SE 035, inv. št. 19 031 Skodela /skleda – fragment roba 542 SE 035, inv. št. 19 021 547 SE 035, inv. št. 19 026 ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- Skleda – fragment roba ustja z oste- Skodela /skleda – fragment roba čarskem vretenu iz finozrnate kre- njem. Izdelana je na lončarskem ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- menove lončarske mase (LM023; R2). vretenu iz zelo fino prečiščene kre- čarskem vretenu iz finozrnate kre- Gladka notranja in zunanja površina menove lončarske mase (LM033; R1). menove lončarske mase (LM047; R4). je sive barve. Var. osn. obl. roba u. Groba notranja in zunanja površina je Gladka notranja in zunanja površina K126, pr. roba u. 37,2 cm, svetlo rjave barve. Var. osn. obl. skle- je sivo črne barve. Var. osn. obl. roba ohr. v. 4,1 cm. de S08a, var. osn. obl. roba u. C061, u. C059, ohr. v. 2,6 cm. pr. roba u. 37,2 cm, ohr. v. 5,2 cm, rek. v. 11,0 cm. 548 SE 035, inv. št. 19 027 Skodela /skleda – fragment roba 543 SE 035, inv. št. 19 022 ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- Skleda – fragment roba ustja z oste- čarskem vretenu iz zelo fino preči- njem. Izdelana je na lončarskem ščene kremenove lončarske mase vretenu iz zelo fino prečiščene kre- (LM037; R1). Groba notranja in zu- menove lončarske mase (LM015; R1). nanja površina je sivo črne barve. Groba notranja in zunanja površina Var. osn. obl. roba u. C043, je rjave barve. Okras (horizontalna ohr. v. 2,7 cm. linija) je izdelana v osnovni tehniki vrezovanja (žlebljenje). Var. osn. obl. 549 SE 035, inv. št. 19 028 sklede S11b, var. osn. obl. roba u. Skodela /skleda – fragment roba C047, pr. roba u. 24,2 cm, ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- ohr. v. 2,9 cm. čarskem vretenu iz zelo fino preči- ščene kremenove lončarske mase 544 SE 035, inv. št. 19 023 (LM018; R4). Gladka notranja in zu- Skodela/skleda – fragment roba nanja površina je sivo črne barve. ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- Var. osn. obl. roba u. H124, čarskem vretenu iz zelo fino preči- ohr. v. 4,6 cm. ščene kremenove lončarske mase (LM033; R1). Groba notranja in zu- nanja površina je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. roba u. C046, pr. roba u. 30,6 cm, ohr. v. 3,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 192 M 1:2 540 541 542 543 544 545 546 547 548 549 550 551 552 SE 35 193 553 SE 035, inv. št. 19 032 558 SE 035, inv. št. 19 037 Skodela /skleda – fragment roba Skodela – fragment roba ustja z ustja z ostenjem. Izdelana je na lon- ostenjem. Izdelana je na lončar- čarskem vretenu iz finozrnate kre- skem vretenu iz finozrnate kreme- menove lončarske mase (LM023; R2). nove lončarske mase (LM012; R4). Gladka notranja in zunanja površina Gladka notranja in zunanja površina je sive barve. Var. osn. obl. roba u. je sive barve. Na zunanji površini je C058, pr. roba u. 37,0 cm, lisa sive barve. Var. osn. obl. skode- ohr. v. 4,5 cm. le SK05b, var. osn. obl. roba u. K128, pr. roba u. 33,8 cm, ohr. v. 4,2 cm, 554 SE 035, inv. št. 19 033 rek. v. 13,0 cm. Krožnik – fragment roba ustja z ostenjem. Izdelana je na lončarskem 559 SE 035, inv. št. 19 038 vretenu iz finozrnate kremenove Skodela – fragment roba ustja z lončarske mase (LM047; R4). Gladka ostenjem. Izdelana je prostoročno z notranja in zunanja površina je sive dodelavo na lončarskem vretenu iz barve. Podv. osn. obl. pladnja PL02, zelo fino prečiščene kremenove lon- var. osn. obl. roba u. H116, pr. roba čarske mase (LM034; R1). Groba no- u. 34,0 cm, ohr. v. 4,3 cm, tranja površina je bledo rjave, zu- rek. v. 13,0 cm. nanja pa sive barve. Rob ustja je na zunanji površini prežgan. Var. osn. 555 SE 035, inv. št. 19 034 obl. skodele SK92b, var. osn. obl. Skodela – fragment roba ustja z roba u. C042, pr. roba u. 15,0 cm, ostenjem. Izdelana je na lončarskem ohr. v. 4,0 cm, rek. v. 4,8 cm. vretenu iz zelo fino prečiščene kre- menove lončarske mase (LM038; R4). 560 SE 035, inv. št. 19 039 Gladka notranja in zunanja površina Vrč – fragment roba ustja z oste- je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. njem. Izdelan je na lončarskem vre- skodele SK06, var. osn. obl. roba u. tenu iz zelo fino prečiščene kreme- H117, pr. roba u. 36,6 cm, nove lončarske mase (LM034; R1). ohr. v. 3,3 cm. Gladka notranja in zunanja površina je sive barve. Var. osn. obl. roba u. 556 SE 035, inv. št. 19 035 B034, pr. roba u. 13,8 cm, Izdelana je na lončarskem vrete- ohr. v. 5,2 cm. nu iz zelo fino prečiščene kremeno- ve lončarske mase (LM017; R4). Gro- ba notranja in zunanja površina je sivo črne barve. Var. osn. obl. skode- le SK02a, var. osn. obl. roba u. C051, pr. roba u. 37,0 cm, ohr. v. 8,7 cm, rek. v. 15,5 cm. 557 SE 035, inv. št. 19 036 Skodela – fragment roba ustja z ostenjem. Izdelana je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kre- menove lončarske mase (LM038; R4). Gladka notranja in zunanja površina je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. skodele SK05b, var. osn. obl. roba u. K128, pr. roba u. 30,0 cm, ohr. v. 3,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 194 M 1:2 553 554 555 556 557 558 560 559 SE 35 195 561 SE 035, inv. št. 19 040 566 SE 035, inv. št. 19 045 Vrč – fragment ustja z ostenjem. Iz- Vrč – fragment roba ustja z oste- delan je prostoročno z dodelavo na njem. Izdelan je na lončarskem vre- lončarskem vretenu iz finozrnate tenu iz zelo fino prečiščene kreme- kremenove lončarske mase (LM047; nove lončarske mase (LM034; R1). R4). Groba notranja in zunanja po- Groba notranja in zunanja površina vršina je bledo rjave barve. Var. je bledo rjave barve. okras (horizon- osn. obl. vrča V02b, var. osn. obl. u. talna linija) je izdelan v osnovni teh- A004, pr. u. 14,0 cm, ohr. v. 11,2 cm. niki vrezovanja (kaneliranje). Povr- šina je prežgana. Var. osn. obl. roba 562 SE 035, inv. št. 19 041 u. M137, pr. roba u. 19,0 cm, Vrč – fragment roba ustja z oste- ohr. v. 4,1 cm. njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- 567 SE 035, inv. št. 19 046 nove lončarske mase (LM034; R1). Vrč – fragment roba ustja z oste- Groba notranja in zunanja površina njem. Izdelan je na lončarskem vre- je bledo rjave barve. Površina je pre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- žgana. Var. osn. obl. roba u. B037, nove lončarske mase (LM044; R3). pr. roba u. 14,4 cm, ohr. v. 3,8 cm. Groba notranja in zunanja površina je sive barve. Površina je delno pre- 563 SE 035, inv. št. 19 042 žgana. Var. osn. obl. roba u. MM148, Vrč – fragment roba ustja z oste- ohr. v. 3,0 cm. njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- 568 SE 035, inv. št. 19 047 nove lončarske mase (LM034; R1). Vrč – fragment roba ustja z oste- Groba notranja in zunanja površina njem. Izdelan je prostoročno z do- je bledo rjave barve. Površina je pre- delavo na lončarskem vretenu iz fi- žgana. Var. osn. obl. roba u. B037, nozrnate kremenove lončarske mase pr. roba u. 16,6 cm, ohr. v. 3,1 cm. (LM022; R4). Groba notranja in zu- nanja površina je bledo rjave barve. 564 SE 035, inv. št. 19 043 Površina je prežgana. Var. osn. obl. Vrč – fragment ustja z ostenjem. Iz- roba u. N157, pr. roba u. 17,0 cm, delan je na lončarskem vretenu iz ohr. v. 9,0 cm. zelo fino prečiščene kremenove lon- čarske mase (LM034; R1). Groba no- 569 SE 035, inv. št. 19 048 tranja in zunanja površina je ble- Trinožnik – fragment dna z oste- do rjave barve. Okras (horizontalna njem. Izdelan je prostoročno z do- linija) je izdelan v osnovni tehniki delavo na lončarskem vretenu iz fi- modeliranja (plastično rebro). Povr- nozrnate kremenove lončarske mase šina je prežgana. Var. osn. obl. vrča (LM024; R4). Groba notranja površi- V03b, var. osn. obl. u. A003, pr. u. na je sive, zunanja pa sivo črne bar- 13,2 cm, ohr. v. 19,9 cm. ve. Var. osn. obl. trinožnika TR00, var. osn. obl. d. A03, 565 SE 035, inv. št. 19 044 vel. 3,0 × 7,2 cm. Vrč – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- 570 SE 035, inv. št. 19 049 tenu iz zelo fino prečiščene kreme- Vrč – fragment ostenja. Izdelan je nove lončarske mase (LM034; R1). na lončarskem vretenu iz finozrnate Groba notranja in zunanja površina kremenove lončarske mase (LM050; je bledo rjave barve. Površina je pre- R4). Groba notranja površina je rja- žgana. Var. osn. obl. roba u. M144, ve, zunanja pa sivo črne barve. okras pr. roba u. 10,4 cm, ohr. v. 4,2 cm. (horizontalna linija) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja (kaneli- ranje). Ohr. v. 14,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 196 M 1:2 561 563 562 564 565 566 567 568 569 570 571 572 SE 35 197 571 SE 035, inv. št. 19 050 577 SE 035, inv. št. 19 056 Trinožnik – fragment dna z oste- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- njem. Izdelan je na lončarskem vre- delano je na lončarskem vretenu iz tenu iz finozrnate kremenove lon- zelo fino prečiščene kremenove lon- čarske mase (LM050; R4). Groba čarske mase (LM034; R1). Groba no- notranja površina je rjave, zunanja tranja in zunanja površina je sve- pa sivo črne barve. Vel. 3,0 × 7,2 cm. tlo sive barve. Površina je prežgana. Var. osn. obl. d. A03, pr. d. 12,0 cm, 572 SE 035, inv. št. 19 051 ohr. v. 4,8 cm. Trinožnik – fragment noge. Izdelana je na lončarskem vretenu iz zelo fino 578 SE 035, inv. št. 19 057 prečiščene kremenove lončarske Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- mase (LM038; R4). Gladka notranja delano je prostoročno z dodelavo na in zunanja površina je svetlo rjave lončarskem vretenu iz zelo fino pre- barve. varianta osn. obl. trinožnika čiščene kremenove lončarske mase TR00, vel. 3,2 × 5,4 cm. (LM034; R1). Groba notranja in zu- nanja površina je sive barve. Površi- 573 SE 035, inv. št. 19 052 na je delno prežgana. Var. osn. obl. Vrč – fragment roba ustja z oste- d. A03, pr. d. 15,0 cm, ohr. v. 8,2 cm. njem. Izdelan je na lončarskem vre- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- 579 SE 035, inv. št. 19 058 nove lončarske mase (LM015; R1). Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- Groba notranja in zunanja površina delano je prostoročno z dodelavo na je rdečkaste barve. Okras (horizon- lončarskem vretenu iz zelo fino pre- talna linija) je izdelan v osnovni teh- čiščene kremenove lončarske mase niki vrezovanja (kaneliranje). (LM052; R4). Groba notranja in zu- Ohr. v. 13,8 cm. nanja površina je bledo rjave barve. Na zunanji površini je lisa sivo črne 574 SE 035, inv. št. 19 053 barve. Var. osn. obl. d. A04, Brus. Ohr. v. 8,0 cm. pr. d. 15,0 cm, ohr. v. 7,7 cm. 575 SE 035, inv. št. 19 054 Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- delano je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lon- čarske mase (LM031; R2). Groba no- tranja in zunanja površina je sve- tlo rjave barve. Okras (horizontalna linija) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja (kaneliranje). Var. osn. obl. d. A02, pr. d. 8,6 cm, ohr. v. 7,2 cm. 576 SE 035, inv. št. 19 055 Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- delano je prostoročno z dodelavo na lončarskem vretenu iz zelo fino pre- čiščene kremenove lončarske mase (LM037; R1). Groba notranja in zu- nanja površina je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. d. A03, pr. d. 12,0 cm, ohr. v. 5,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 198 M 1:2 574 573 576 575 577 578 579 SE 35 199 580 SE 035, inv. št. 19 059 585 SE 035, inv. št. 19 064 590 SE 035, inv. št. 19 069 Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- delano je prostoročno z dodelavo na delano je prostoročno z dodelavo na delano je prostoročno z dodelavo na lončarskem vretenu iz zelo fino pre- lončarskem vretenu iz zelo fino pre- lončarskem vretenu iz zelo fino pre- čiščene kremenove lončarske mase čiščene kremenove lončarske mase čiščene kremenove lončarske mase (LM037; R14). Groba notranja in zu- (LM037; R1). Groba notranja in zu- (LM053; R3). Groba notranja in zu- nanja površina je bledo rjave barve. nanja površina je bledo rjave barve. nanja površina je sive barve. okras (horizontalna linija) je izdelan Var. osn. obl. d. B11, pr. d. 13,0 cm, Var. osn. obl. d. B14, pr. d. 10,0 cm, v osnovni tehniki vrezovanja (žle- ohr. v. 12,1 cm. ohr. v. 6,3 cm. bljenje). Na zunanji površini je lisa sivo barve. Var. osn. obl. d. A00, 586 SE 035, inv. št. 19 065 pr. d. 11,0 cm, ohr. v. 9,0 cm. Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- delano je na lončarskem vretenu 581 SE 035, inv. št. 19 060 iz zelo fino prečiščene kremenove Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- lončarske mase (LM009; R3). Groba delano je na lončarskem vretenu iz notranja in zunanja površina je sive zelo fino prečiščene kremenove lon- barve. Površina je prežgana (klinker). čarske mase (LM034; R1). Groba no- Var. osn. obl. d. B13, pr. d. 13,0 cm, tranja in zunanja površina je svetlo ohr. v. 3,1 cm. sive barve. Var. osn. obl. d. A08, pr. d. 21,0 cm, ohr. v. 1,1 cm. 587 SE 035, inv. št. 19 066 Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- 582 SE 035, inv. št. 19 061 delano je na lončarskem vretenu iz Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- zelo fino prečiščene kremenove lon- delano je na lončarskem vretenu čarske mase (LM009; R3). Groba no- iz finozrnate kremenove lončarske tranja in zunanja površina je sive bar- mase (LM024; R4). Groba notranja ve. Var. osn. obl. d. B12, pr. d. 5,6 cm, površina je sive, zunanja pa sivo črne ohr. v. 9,3 cm. barve. Na dnu so ohranjeni sledi re- zanja s plošče. Var. osn. obl. d. B11, 588 SE 035, inv. št. 19 067 pr. d. 12,0 cm, ohr. v. 3,6 cm. Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- delano je na lončarskem vretenu 583 SE 035, inv. št. 19 062 iz zelo fino prečiščene kremenove Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- lončarske mase (LM025; R3). Groba delano je na lončarskem vretenu iz notranja in zunanja površina je sive zelo fino prečiščene kremenove lon- barve. Površina je prežgana (klinker). čarske mase (LM018; R4). Groba no- Var. osn. obl. d. B13, pr. d. 8,8 cm, tranja in zunanja površina je sive ohr. v. 3,8 cm. barve. Var. osn. obl. d. B10, pr. d. 10,0 cm, ohr. v. 3,1 cm. 589 SE 035, inv. št. 19 068 Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- 584 SE 035, inv. št. 19 063 delano je prostoročno z dodelavo na Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- lončarskem vretenu iz zelo fino pre- delano je na lončarskem vretenu čiščene kremenove lončarske mase iz finozrnate kremenove lončarske (LM053; R3). Groba notranja in zu- mase (LM023; R2). Gladka notranja nanja površina je sive barve. Povr- površina je rdeče, zunanja pa sive šina je prežgana (klinker). Var. osn. barve. Var. osn. obl. d. B12, obl. d. B14, pr. d. 12,0 cm, pr. d. 11,0 cm, ohr. v. 2,0 cm. ohr. v. 4,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 200 M 1:2 580 581 582 583 585 584 586 587 588 590 589 SE 35 201 591 SE 035, inv. št. 19 070 598 SE 035, inv. št. 19 077 Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- delano je na lončarskem vretenu iz delano je prostoročno z dodelavo zelo fino prečiščene kremenove lon- na lončarskem vretenu iz finozrnate čarske mase (LM034; R1). Groba no- kremenove lončarske mase (LM047; tranja in zunanja površina je sivo R4). Groba notranja površina je ble- črne barve. Var. osn. obl. d. B17, do rjave, zunanja pa svetlo sive bar- pr. d. 8,2 cm, ohr. v. 8,0 cm. ve. Površina je prežgana. Var. osn. obl. d. Hb00, pr. d. 16,0 cm, 592 SE 035, inv. št. 19 071 ohr. v. 3,7 cm. Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- delano je na lončarskem vretenu iz 599 SE 035, inv. št. 19 078 zelo fino prečiščene kremenove lon- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- čarske mase (LM034; R1). Groba no- delano je na lončarskem vretenu iz tranja in zunanja površina je sivo zelo fino prečiščene kremenove lon- črne barve. Var. osn. obl. d. B21, čarske mase (LM034; R1). Groba no- pr. d. 12,0 cm, ohr. v. 5,4 cm. tranja in zunanja površina je sive barve. Površina je prežgana. Var. 593 SE 035, inv. št. 19 072 osn. obl. d. Hb00, pr. d. 13,0 cm, Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- ohr. v. 6,3 cm. delano je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lon- 600 SE 035, inv. št. 19 079 čarske mase (LM034; R1). Groba no- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- tranja in zunanja površina je sivo delano je na lončarskem vretenu iz črne barve. Okras (horizontalna lini- zelo fino prečiščene kremenove lon- ja) je izdelan v osnovni tehniki vre- čarske mase (LM034; R1). Groba no- zovanja (kaneliranje). Var. osn. obl. tranja in zunanja površina je sive d. B17, pr. d. 8,8 cm, ohr. v. 9,8 cm. barve. Var. osn. obl. d. Ha30, pr. d. 10,0 cm, ohr. v. 5,7 cm. 594 SE 035, inv. št. 19 073 Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- 601 SE 035, inv. št. 19 080 delano je na lončarskem vretenu iz Pokrov – fragment roba z ostenjem. zelo fino prečiščene kremenove lon- Izdelan je na lončarskem vretenu iz čarske mase (LM016; R1). Groba no- zelo fino prečiščene kremenove lon- tranja in zunanja površina je bledo čarske mase (LM034; R1). Groba no- rjave barve. Površina je prežgana tranja in zunanja površina je sive (klinker). Var. osn. obl. d. Hb41, barve. Okras (horizontalna linija) je pr. d. 12,0 cm, ohr. v. 8,2 cm. izdelan v osnovni tehniki vrezovanja (kaneliranje). Var. osn. obl. pokrova 595 SE 035, inv. št. 19 074 P03, var. osn. obl. roba A005, Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- pr. roba 33,8 cm, ohr. v. 6,3 cm. delano je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lon- čarske mase (LM016; R1). Groba no- tranja in zunanja površina je bledo rjave barve. Var. osn. obl. d. Hb36, pr. d. 14,0 cm, ohr. v. 3,1 cm. 596 SE 035, inv. št. 19 075 Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- delano je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lon- čarske mase (LM037; R1). Groba no- tranja in zunanja površina je sive barve. Var. osn. obl. d. Hb38, pr. d. 11,0 cm, ohr. v. 6,0 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 202 M 1:2 591 592 593 594 596 595 597 598 599 600 601 SE 35 203 602 SE 035, inv. št. 19 081 607 SE 035, inv. št. 19 086 613 SE 035, inv. št. 19 092 Pokrov – fragment roba z ostenjem. Pokrov – fragment roba z ostenjem. Ročaj – fragment trakastega roča- Izdelan je na lončarskem vretenu Izdelan je na lončarskem vretenu iz ja. Izdelan je prostoročno iz zelo fino iz zelo fino prečiščene kremenove zelo fino prečiščene kremenove lon- prečiščene kremenove lončarske lončarske mase (LM034; R1). Gro- čarske mase (LM033; R1). Groba no- mase (LM034; R1). Groba notranja in ba notranja površina je bledo rja- tranja in zunanja površina je svetlo zunanja površina je svetlo sive bar- ve, zunanja pa sive barve. Var. osn. rjave barve. Var. osn. obl. roba B/2/3/ ve. Vel. 6,6 × 3,9 cm. obl. pokrova P06, var. osn. obl. roba B/2/D, pr. roba 23,8 cm, B020, pr. roba 22,4 cm, ohr. v. 1,8 cm. ohr. v. 2,3 cm. 608 SE 035, inv. št. 19 087 603 SE 035, inv. št. 19 082 Pokrov – fragment roba z ostenjem. Pokrov – fragment roba z ostenjem. Izdelan je na lončarskem vretenu iz Izdelan je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lon- zelo fino prečiščene kremenove lon- čarske mase (LM036; R1). Groba no- čarske mase (LM031; R2). Groba no- tranja površina je bledo rjave, zuna- tranja in zunanja površina je svetlo nja pa sive barve. Var. osn. obl. roba rjave barve. Var. osn. obl. pokrova B/2/3/B/2/D, ohr. v. 1,3 cm. P07, var. osn. obl. roba M143, pr. roba 24,0 cm, ohr. v. 2,1 cm. 609 SE 035, inv. št. 19 088 Pokrov – fragment roba z ostenjem. 604 SE 035, inv. št. 19 083 Izdelan je na lončarskem vretenu Pokrov – fragment roba z ostenjem. iz zelo fino prečiščene kremenove Izdelan je na lončarskem vretenu iz lončarske mase (LM010; R3). Gro- zelo fino prečiščene kremenove lon- ba notranja in zunanja površina je čarske mase (LM031; R2). Groba no- sive barve. Var. osn. obl. roba B/2/3/ tranja in zunanja površina je svetlo B/2/D, pr. roba 17,0 cm, rjave barve. Var. osn. obl. pokrova ohr. v. 1,2 cm. P01, var. osn. obl. roba M142, pr. roba 22,8 cm, ohr. v. 6,2 cm. 610 SE 035, inv. št. 19 089 Ročaj – fragment svitkastega ročaja. 605 SE 035, inv. št. 19 084 Izdelan prostoročno iz zelo fino pre- Pokrov – fragment roba z ostenjem. čiščene kremenove lončarske mase Izdelan je na lončarskem vretenu iz (LM010; R3). Groba notranja in zu- zelo fino prečiščene kremenove lon- nanja površina je sive barve. čarske mase (LM033; R1). Groba no- Vel. 7,3 × 8,0 cm. tranja in zunanja površina je sive barve. Var. osn. obl. pokrova P01, 611 SE 035, inv. št. 19 090 var. osn. obl. roba A001, pr. roba Ročaj – fragment trakastega roča- 37,8 cm, ohr. v. 4,8 cm. ja. Izdelan je prostoročno iz zelo fino prečiščene kremenove lončarske 606 SE 035, inv. št. 19 085 mase (LM034; R1). Groba notranja in Pokrov – fragment roba z ostenjem. zunanja površina je svetlo sive bar- Izdelan je prostoročno iz finozrnate ve. Vel. 4,3 × 5,5 cm. kremenove lončarske mase (LM022; R4). Groba notranja in zunanja po- 612 SE 035, inv. št. 19 091 vršina je sive barve. Var. osn. obl. Ročaj – fragment trakastega roča- roba A/2/8/A/3/D, ohr. v. 1,5 cm. ja. Izdelan je prostoročno iz zelo fino prečiščene kremenove lončarske mase (LM034; R1). Groba notranja in zunanja površina je svetlo sive bar- ve. Vel. 16,3 × 3,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 204 M 1:2 602–604, 606–613 M 1:4 605 602 603 604 605 606 607 608 609 610 612 611 613 SE 35 205 614 SE 184, inv. št. 19 093 619 SE 184, inv. št. 19 098 624 SE 184, inv. št. 19 103 Lonec – fragment ustja z ostenjem. Lonec – fragment roba ustja z oste- Lonec – fragment ostenja. Izdelan je Izdelan je na lončarskem vretenu njem. Izdelan je na lončarskem vre- na lončarskem vretenu iz zelo fino iz finozrnate kremenove lončarske tenu iz zelo fino prečiščene kreme- prečiščene kremenove lončarske mase (LM050; R4). Groba notranja in nove lončarske mase (LM014; R2). mase (LM041; R2). Groba notranja in zunanja površina je bledo rjave barve. Groba notranja površina je bledo zunanja površina je svetlo rjave bar- Var. osn. obl. u. A003, pr. u. 14,4 cm, rjave, zunanja pa sive barve. Var. ve. Okras (horizontalna linija) je iz- ohr. v. 5,4 cm. osn. obl. roba u. B021, delan v osnovni tehniki modeliranja ohr. v. 2,2 cm. (plastično rebro). Ohr. v. 9,0 cm. 615 SE 184, inv. št. 19 094 Lonec – fragment roba ustja z oste- 620 SE 184, inv. št. 19 099 njem. Izdelan je na lončarskem vre- Lonec – fragment roba ustja z oste- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- njem. Izdelan je na lončarskem vre- nove lončarske mase (LM035; R1). tenu iz zelo fino prečiščene kreme- Groba notranja in zunanja površina nove lončarske mase (LM013; R2). je sive barve. Površina je prežgana. Groba notranja in zunanja površina Var. osn. obl. roba u. B010, je bledo rjave barve. Var. osn. obl. ohr. v. 2,5 cm. roba u. H098, pr. roba u. 21,2 cm, ohr. v. 2,4 cm. 616 SE 184, inv. št. 19 095 Lonec – fragment ustja z ostenjem. 621 SE 184, inv. št. 19 100 Izdelan je prostoročno z dodelavo Lonec – fragment roba ustja z oste- na lončarskem vretenu iz finozrnate njem. Izdelan je na lončarskem vre- kremenove lončarske mase (LM046; tenu iz zelo fino prečiščene kreme- R3). Groba notranja in zunanja povr- nove lončarske mase (LM041; R2). šina je sive barve. Okras (horizontal- Groba notranja in zunanja površina na linija) je izdelan v osnovni tehniki je sive barve. Var. osn. obl. roba u. vrezovanja (kaneliranje). Površina je M137, pr. roba u. 16,0 cm, prežgana (klinker). Var. osn. obl. u. ohr. v. 1,3 cm. A003, pr. u. 18,0 cm, ohr. v. 7,8 cm. 622 SE 184, inv. št. 19 101 617 SE 184, inv. št. 19 096 Lonec – fragment roba ustja z oste- Lonec – fragment ustja z ostenjem. njem. Izdelan je na lončarskem vre- Izdelan je na lončarskem vretenu iz tenu iz zelo fino prečiščene kreme- zelo fino prečiščene kremenove lon- nove lončarske mase (LM013; R2). čarske mase (LM034; R1). Groba no- Groba notranja in zunanja površina tranja in zunanja površina je sive je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. barve. Površina je prežgana. Var. roba u. M143, ohr. v. 1,6 cm. osn. obl. u. A006, pr. u. 17,8 cm, ohr. v. 5,1 cm. 623 SE 184, inv. št. 19 102 Lonec – fragment roba ustja z oste- 618 SE 184, inv. št. 19 097 njem. Izdelan je na lončarskem vre- Lonec – fragment roba ustja z oste- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- njem. Izdelan je na lončarskem vre- nove lončarske mase (LM042; R1). tenu iz zelo fino prečiščene kreme- Groba notranja in zunanja površina nove lončarske mase (LM014; R2). je sivo črne barve. Var. osn. obl. roba Groba notranja površina je bledo u. MM153, pr. roba u. 26,2 cm, rjave, zunanja pa sive barve. Okras ohr. v. 7,8 cm. (horizontalna linija) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja (žleblje- nje). Var. osn. obl. roba u. B013, pr. roba u. 18,2 cm, ohr. v. 2,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 206 M 1:2 614 615 616 617 618 619 620 621 622 623 624 SE 184 207 625 SE 184, inv. št. 19 104 630 SE 184, inv. št. 19 109 Pokrov – fragment roba z ostenjem. Skodela/skleda – fragment roba Izdelan je na lončarskem vretenu iz ustja z ostenjem. Izdelan je na lon- zelo fino prečiščene kremenove lon- čarskem vretenu iz zelo fino preči- čarske mase (LM017; R4). Groba no- ščene kremenove lončarske mase tranja in zunanja površina je sivo (LM014; R2). Groba notranja in zu- črne barve. Pr. roba 15,4 cm, nanja površina je bledo rjave barve. ohr. v. 3,5 cm. Var. osn. obl. roba u. C055, pr. roba u. 34,8 cm, ohr. v. 3,3 cm. 626 SE 184, inv. št. 19 105 Pokrov – fragment roba z ostenjem. 631 SE 184, inv. št. 19 110 Izdelan je na lončarskem vretenu iz Skodela/skleda – fragment roba zelo fino prečiščene kremenove lon- ustja z ostenjem. Izdelan je na lon- čarske mase (LM018; R4). Groba no- čarskem vretenu iz zelo fino preči- tranja in zunanja površina je svetlo ščene kremenove lončarske mase rdeče barve. Var. osn. obl. pokro- (LM033; R1). Groba notranja in zu- va P05, var. osn. obl. roba M134, pr. nanja površina je bledo rjave barve. roba 16,4 cm, ohr. v. 2,5 cm. Var. osn. obl. roba u. H110, pr. roba u. 38,8 cm, ohr. v. 5,0 cm. 627 SE 184, inv. št. 19 106 Pokrov – fragment roba z ostenjem. 632 SE 184, inv. št. 19 111 Izdelan je na lončarskem vretenu iz Skodela – fragment roba ustja z zelo fino prečiščene kremenove lon- ostenjem. Izdelan je na lončarskem čarske mase (LM041; R2). Groba no- vretenu iz zelo fino prečiščene kre- tranja in zunanja površina je bledo menove lončarske mase (LM039; R2). rjave barve. Var. osn. obl. pokrova Groba notranja in zunanja površina P04, var. osn. obl. roba A015, je svetlo rjave barve. Var. osn. obl. pr. roba 21,4 cm, ohr. v. 2,2 cm. skodele SK05a, var. osn. obl. roba u. C041, pr. roba u. 33,2 cm, 628 SE 184, inv. št. 19 107 ohr. v. 5,6 cm. Skodela/skleda – fragment roba ustja z ostenjem. Izdelan je na lon- 633 SE 184, inv. št. 19 112 čarskem vretenu iz zelo fino preči- Vrč – fragment ostenja. Izdelan je na ščene kremenove lončarske mase lončarskem vretenu iz zelo fino pre- (LM039; R2). Gladka notranja in zu- čiščene kremenove lončarske mase nanja površina je sive barve. Var. (LM041; R2). Gladka notranja povr- osn. obl. roba u. C054, pr. roba u. šina je temno rjave, zunanja pa sive 31,4 cm, ohr. v. 3,6 cm. barve. Ohr. v. 10,8 cm. 629 SE 184, inv. št. 19 108 Skodela/skleda – fragment roba ustja z ostenjem. Izdelan je na lon- čarskem vretenu iz zelo fino preči- ščene kremenove lončarske mase (LM039; R2). Groba notranja in zu- nanja površina je sive barve. Var. osn. obl. roba u. C052, pr. roba u. 31,4 cm, ohr. v. 3,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 208 M 1:2 625 626 627 628 629 630 631 632 633 SE 184 209 634 SE 184, inv. št. 19 113 639 SE 184, inv. št. 19 118 Vrč – fragment ostenja. Izdelan je na Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- lončarskem vretenu iz zelo fino pre- delano je na lončarskem vretenu iz čiščene kremenove lončarske mase zelo fino prečiščene kremenove lon- (LM021; R1). Groba notranja in zu- čarske mase (LM034; R1). Groba no- nanja površina je sive barve. Okras tranja in zunanja površina je sve- (horizontalna linija) je izdelan v tlo sive barve. Površina je prežgana. osnovni tehniki vrezovanja (žleblje- Var. osn. obl. d. A03, pr. d. 11,0 cm, nje). Površina je prežgana. ohr. v. 2,8 cm. Ohr. v. 9,4 cm. 640 SE 184, inv. št. 19 119 635 SE 184, inv. št. 19 114 Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- Vrč – fragment roba ustja z oste- delano je na lončarskem vretenu iz njem. Izdelan je na lončarskem vre- zelo fino prečiščene kremenove lon- tenu iz zelo fino prečiščene kreme- čarske mase (LM017; R4). Groba no- nove lončarske mase (LM041; R2). tranja in zunanja površina je sive Groba notranja površina je temno barve. Var. osn. obl. d. Ha00, rjave, zunanja pa sive barve. Var. pr. d. 15,0 cm, ohr. v. 3,4 cm. osn. obl. vrča V02c. Var. osn. obl. roba u. B031, pr. roba u. 19,2 cm, 641 SE 184, inv. št. 19 120 ohr. v. 4,8 cm. Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- delano je na lončarskem vretenu iz 636 SE 184, inv. št. 19 115 zelo fino prečiščene kremenove lon- Ročaj – fragment trakastega ro- čarske mase (LM017; R4). Groba no- čaja. Izdelan je prostoročno iz zelo tranja in zunanja površina je sive fino prečiščene kremenove lončar- barve. Var. osn. obl. d. B11, ske mase (LM035; R1). Groba zunanja pr. d. 16,0 cm, ohr. v. 9,3 cm. površina je sive barve. Vel. 10,4 × 3,2 cm. 642 SE 113, inv. št. 19 121 Lonec – fragment roba ustja z oste- 637 SE 184, inv. št. 19 116 njem. Izdelan je na lončarskem vre- Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- tenu iz finozrnate kremenove lon- delano je prostoročno z dodelavo na čarske mase (LM051; R1). Groba lončarskem vretenu iz zelo fino pre- notranja in zunanja površina je sive čiščene kremenove lončarske mase barve. Okras (horizontalna linija) je (LM041; R2). Gladka notranja in zu- izdelan v osnovni tehniki vrezovanja nanja površina je sive barve. Var. (kaneliranje). Površina je prežga- osn. obl. d. A03, pr. d. 12,0 cm, na (klinker). Var. osn. obl. lonca L07, ohr. v. 4,0 cm. var. osn. obl. roba u. F086, pr. roba u. 17,8 cm, ohr. v. 4,6 cm, 638 SE 184, inv. št. 19 117 rek. v. 21,0 cm. Dno – fragment dna z ostenjem. Iz- delano je na lončarskem vretenu iz 643 SE 113, inv. št. 19 122 zelo fino prečiščene kremenove lon- Lonec – fragment roba ustja z oste- čarske mase (LM041; R2). Groba no- njem. Izdelan je prostoročno z do- tranja in zunanja površina je svetlo delavo na lončarskem vretenu iz fi- rjave barve. Var. osn. obl. d. B00, nozrnate kremenove lončarske mase pr. d. 14,0 cm, ohr. v. 4,1 cm. (LM046; R3). Groba notranja in zu- nanja površina je sive barve. Okras (4 horizontalne linije) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja (kane- liranje). Površina je prežgana (klin- ker). Var. osn. obl. roba u. M134, pr. roba u. 24,6 cm, ohr. v. 7,0 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 210 M 1:2 634–642 M 1:4 643 634 636 635 638 637 639 640 641 642 643 SE 184 634–641 SE 113 642, 643 211 644 SE 113, inv. št. 19 123 649 SE 113, inv. št. 19 128 Lonec – fragment ostenja. Izdelan je Pokrov – fragment roba z ostenjem. prostoročno z dodelavo na lončar- Izdelan je na lončarskem vrete- skem vretenu iz finozrnate kreme- nu zelo fino prečiščene kremenove nove lončarske mase (LM024; R4). lončarske mase (LM008; R1). Gladka Groba notranja in zunanja površina zunanja in notranja površina sve- je sive barve. Okras (3 horizontal- tlo rjave barve. Okras (horizontal- ne linije) je izdelan v osnovni tehniki na linija) je izdelan v osnovni tehni- vrezovanja (kaneliranje, žlebljenje). ki vrezovanja (kaneliranje). Var. osn. Ohr. v. 4,0 cm. obl. pokrova P05, var. osn. obl. roba B019, pr. roba 23,8 cm, 645 SE 113, inv. št. 19 124 ohr. v. 4,0 cm. Krožnik – fragment roba ustja z ostenjem. Izdelan je na lončarskem vretenu iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM024; R4). Gro- ba notranja in zunanja površina sive barve. Okras (horizontalna linija) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja (žlebljenje). Podv. osn. obl. krožnika KR03, var. osn. obl. roba u. H112, pr. roba u. 33,2 cm, ohr. v. 4,2 cm, rek. v. 9,8 cm. 646 SE 113, inv. št. 19 125 Skleda – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelana je na lončarskem vretenu iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM023; R2). Glad- ka notranja in zunanja površina sivo črne barve. Var. osn. obl. sklede S03c, var. osn. obl. roba u. H120, pr. roba u. 26,2 cm, ohr. v. 3,3 cm. 647 SE 113, inv. št. 19 126 Cedilo – fragment dna z ostenjem. Izdelano je prostoročno z dodelavo na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lončarske mase (LM033; R1). Groba notranja in zunanja površina sive barve. Var. osn. obl. d. B16, pr. d. 18,0 cm, ohr. v. 1,8 cm. 648 SE 113, inv. št. 19 127 Ročaj – fragment svitkastega roča- ja. Izdelan je prostoročno iz zelo fino prečiščene kremenove lončarske mase (LM008; R1). Gladka zunanja površina svetlo rjave barve. Površina je prežgana. Ohr. v. 7,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 212 M 1:2 644 645 646 647 648 649 SE 113 213 Gradivo s površinskega pregleda Bojan Djurić Gradivo hrani NMS. Okrajšave COG Cogetinci ZE zbiralna enota NMS Narodni muzej Slovenije 1 COG ZE 211A 8 COG ZE 212A 14 COG ZE 211A Del odebeljenega vratu steklenič- Del močno odebeljenega izvihanega Del odebeljenega izvihanega in pro- ke iz prozornega stekla s trakastim in profiliranega ustja lonca svetlo sive filiranega ustja lonca zelo svetlo navpičnim ročajem; v. 4,8 cm, barve 10YR7/2; v. 2,7 cm, š. 7,8 cm, barve 10YR7/4; v. 2,5 cm, š. 4,9 cm, pr. 1,5/2,1 cm. pr. 21 cm. pr. 22,4 cm. 2 COG ZE 211A 9 COG ZE 216E 15 COG ZE 212B Del izvihanega ustja in vratu stekle- Del izvihanega in profiliranega an- Del odebeljenega izvihanega in pro- nice iz prozornega stekla; v. 4 cm, tičnega ustja lonca svetlo sive barve filiranega ustja lonca svetlo sive pr. 5 cm. 7.5YR7/1, deformiran pri žganju; barve 7.5YR7/4; v. 2 cm, š. 4,3 cm, v. 3,4 cm, š. 5 cm, pr. 26,2 cm. pr. 18,4 cm. 3 COG ZE 211A Del debelega dna in stene kozarca iz 10 COG ZE 210A 16 COG ZE 210A prozornega stekla; v. 2 cm, pr. 3 cm. Del odebeljenega izvihanega in malo Del odebeljenega izvihanega ustja profiliranega ustja lonca sive barve lonca rjavkasto rumene barve 4 COG ZE 211E 7.5YR7/5; v. 2,1 cm, š. 3,2 cm, 10YR6/6; v. 2 cm, š. 2,3 cm, Del močno odebeljenega izvihanega pr. 17 cm. pr. 15,7 cm. ustja lonca rdečkaste barve 5YR7/6; v. 2,3 cm, š. 3 cm, pr. 32,4 cm. 11 COG ZE 210A Del odebeljenega izvihanega ustja 5 COG ZE 212B lonca sive barve 7.5YR6/1; v. 1,5 cm, Del močno odebeljenega izvihanega š. 3,7 cm, pr. 17,6 cm. in profiliranega ustja lonca rdečka- ste barve 5YR7/6; v. 2,2 cm, š. 5 cm, 12 COG ZE 211A pr. 26,6 cm. Del odebeljenega izvihanega ustja lonca rdečkasto rumene barve 6 COG ZE 212B 7.5YR7/6; v. 1,8 cm, š. 3,7 cm, Del močno odebeljenega izvihanega pr. 14,2 cm. in profiliranega ustja lonca rdečka- sto rumene barve 7.5YR7/6; 13 COG ZE 217A v. 2,3 cm, š. 6,5 cm, pr. 27 cm. Del odebeljenega izvihanega in pro- filiranega ustja lonca rdečkasto ru- 7 COG ZE 212A mene barve 7.5YR6/6; v. 3,4 cm, Del močno odebeljenega izvihanega š. 4,2 cm, pr. 28 cm. in profiliranega ustja lonca rdečka- sto rumene barve 7.5YR7/6; v. 2 cm, š. 3,2 cm, pr. 23,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 214 M 1:2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 215 17 COG ZE 216E 26 COG 211E Del odebeljenega močno izviha- Del močno uvihanega in odebelje- nega ustja antičnega lonca svetlo nega ustja sklede rdečkasto rume- sive barve 2.5YR7/1, deformirane- ne barve 7.5YR6/6, prevlečene zno- ga pri žganju; v. 2,8 cm, š. 4,4 cm, traj z oker glazuro; v. 3 cm, š. 6,4 cm, pr. 24 cm. pr. 30 cm. 18 COG 212E 27 COG ZE 211B Del močno izvihanega ustja antične- Del uvihanega in odebeljenega ustja ga lonca svetlo rjavkasto sive barve sklede rdečkasto rumene barve 10YR6/2; v. 1,8 cm, š. 5,1 cm, 7.5YR7/6, prevlečenega znotraj in zu- pr. 23 cm. naj z oker glazuro; v. 1,7 cm, š. 3,8 cm, pr. 16,8 cm. 19 COG 213E Del močno izvihanega ustja antičnega 28 COG ZE TJ1/3 lonca sive barve 10YR6/1; v. 1,8 cm, Del uvihanega in odebeljenega ustja š. 4,1 cm, pr. 18,6 cm. antične sklede zelo bledo rjave bar- ve 10YR8/4; v. 3 cm, š. 6,4 cm, 20 COG ZE 211A pr. 30 cm. Del rahlo izvihanega profiliranega ustja lonca sivo rjave barve 10YR5/2; 29 COG 212E v. 2,8 cm, š. 2,8 cm, pr. 19,6 cm. Del močno izvihanega in odebeljenega ustja sklede rdečkasto rumene barve 21 COG ZE 210E 7.5YR7/6, prevlečene znotraj s svetlo in Del rahlo izvihanega profiliranega temno rjavo glazuro; v. 3,4 cm, ustja lonca zelo svetlo rjave barve š. 4,2 cm, pr. 22,2 cm. 10YR8/3, prevlečenega zunaj in zno- traj z glazuro olivno zelene barve; 30 COG 212E v. 2,4 cm, š. 3 cm, pr. 17,4 cm. Del izvihanega ustja sklede rožnate barve 7.5YR8/4, prevlečene po ustju 22 COG 210E in notranjosti z oker, po notranjem Del rahlo izvihanega profilirane- robu pa z rjavo glazuro; v. 3,4 cm, ga ustja lonca zelo temno sive barve š. 3 cm, pr. 24,6 cm. 10YR3/1; v. 2,5 cm, š. 4,4 cm, pr. 17 cm. 31 COG 217C Del ustja in stene porcelanastega 23 COG 212D krožnika; š. 6,6 cm, pr. 23,8 cm. Del ustja in stene sklede rdečkasto rumene barve 7.5YR7/6, prevlečene 32 COG ZE 217C znotraj z olivnozeleno glazuro; Del ustja in stene porcelanaste sko- v. 2,3 cm, š. 5,5 cm, pr. 30 cm. delice z rastlinskim motivom na zu- nanji strani in zlatima linijama na 24 COG ZE 212A vrhu ustja in pod robom znotraj; Del ustja in stene sklede rdečkasto v. 2,5 cm, š. 4,2 cm, pr. 10,4 cm. rumene barve 7.5YR7/6, prevleče- ne zunaj in znotraj s svetlorjavo gla- zuro; v. 2,8 cm, š. 5 cm, pr. 30 cm. 25 COG ZE 212D Del ustja in stene sklede rdečkasto rumene barve 7.5YR7/6, prevlečene zunaj in znotraj z oker glazuro; v. 2,4 cm, š. 4,8 cm, pr. 14,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 216 M 1:2 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 217 Analize Multivariantne analize tehnologije z redkimi velikimi vključki. Na primer: lončarsko maso s kodo lončenine A21;A13;C21;D22;E32 prevedemo v urejeno peterico (7, 0, 3, 4, 5). Dimitrij Mlekuž Možne so tudi drugačne kvantifikacije kode lončarske mase. Tako lahko obtežimo pogostnost ali velikost vključkov in pouda- rimo njihov pomen. Vrednosti nato normaliziramo. Na ta način dobimo kvantificiran opis lončarskih mas kot mno- žico točk v n-dimezionalnem prostoru, kjer vsaka dimenzi- Uvod ja predstavlja določeno sestavino mase. Zdaj lahko podobnost med lončarskimi masami merimo kot razdaljo med točkami. Najpogosteje uporabljeni razdalji sta evklidska razdalja (kva- Poglavitna težava makroskopskih analiz lončenine je množica dratni koren vsote razlik posamezne dimenzije) ali Manhattan opažanj, ki jih je težko poenotiti in v njih prepoznati pravilnosti. razdalja (vsota razlik posamezne dimenzije). Zato lahko prav multivariantne statistične metode predstavlja- Z razvrščanjem v skupine združujemo lončarske mase, tako da jo nujen vmesni korak med makroskopskimi in mikroskopskimi so si lončarske mase znotraj skupin med seboj čim bolj podobne ter naravoslovnimi preiskavami lončenine, s tem da omogočajo in mase v različnih skupinah čim bolj različne med seboj. Stati- lažje interpretiranje rezultatov. V prispevku tako s pomočjo sta- stika nam ponuja množico orodij za razvrščanje v skupine. tističnih metod iz množice makroskopskih opažanj tehnologi- Hierarhične metode (angl. hierarchical clustering) so največ- je keramike z najdišča Cogetinci izluščimo pomenljive skupine, ki krat uporabljene metode za razvrščanje v skupine. Hierarhične jih intepretiramo kot »recepte« priprave lončarskih mas (Mlekuž/ metode so zelo priljubljene predvsem zato, ker ne zahtevajo, da Horvat 2011). vnaprej določimo število skupin iskane razvrstitve. Drugi razlog pa je, da je rezultat postopnega združevanja ali cepitve možno Metoda zelo nazorno grafično predstaviti na primer z dendrogramom (Ferligoj 1989, 61–78; Izenman 2008, 412; Baxter 1994, 140–152; Makroskopske analize tehnoloških značilnosti keramičnih izdel- Shennan 1988, 241–244). kov prinašajo opise sestave lončarske mase na makroskopskem Hierarhično metodo smo v svoji nalogi uporabili prav za ta na- nivoju z opazovanjem preloma. Pri tem poleg načina žganja, tr- men; za intuitivno razumevanje notranje strukture podatkov. dote in barve površine določamo tudi značilnosti lončarske Tako smo v skupine razvrstili lončarske mase (kjer smo iskali no- mase, denimo osnovne sestavine, velikost in pogostnost vključ- tranjo strukturo lončarskih mas oz. recepte) in sestavine, kjer so kov in njihovo zrnavost. Rezultat makroskopske analize je kodi- nas zanimale korelacije med posameznimi sestavinami oziroma ran opis lončarske mase (prim. Horvat 1999). katere sestavine se v receptih pojavljajo skupaj. Rezultat opisa je koda, ki vključuje informacije o sestavinah, njiho- Nehierarhične metode se od hierarhičnih ločijo predvsem v tem, vi velikosti, pogostnosti in zrnavosti. Tako npr. koda A21;A13;C21;D31 da je število skupin treba določiti vnaprej. Poglavitni problem je opisuje maso, v kateri so redka zrnca kremena, velika med 0,26 izbira najbolj smiselnega števila skupin, ki kar najbolje odsevajo do 0,5 mm, obilna zrnca kremena, velika do 0,25 mm, redka zrn- strukturo podatkov. Tu smo uporabili metodo voditeljev (angl. ca sljude, velika do 0,25 mm, in redke organske sestavine, velike k-means clustering) v statističnem programu R (Everitt 2005, med 0,5 in 2 mm. Vsaki različno razširjeni kodi določimo tudi in- 122–128; Izenman 2008, 423). Optimalno število skupin običajno deks oz. skrajšano kodo, npr. LM01. določimo tako, da za vsako število skupin izračunamo kriterijsko Običajno je kod lončarskih mas veliko in jih je zato težko inter- funkcijo. Običajno je to Wardova kriterijska funkcija, ki je vsota pretirati. Katere izmed lončarskih mas so si podobne? Katere so kvadratov razdalj točk od središča vsake skupine. Vsota kvadra- rezultat enakega postopka priprave mase? Kakšen je recept pri- tov razlik narašča, ko povečujemo število skupin; »koleno« ozi- prave mase? Na ta vprašanja bomo poskušali odgovoriti s pomo- roma število, kjer vsota razlik ne raste več tako hitro, pa je obi- čjo analize pravilnosti v skupku lončarskih mas. čajno optimalno število skupin. Prvi korak je prevod kod lončarskih mas v zapis, ki ga je mo- Rezultate metode voditeljev smo vizualizirali in nadzorovali s goče kvantitativno obdelati. Kodo prevedemo v urejeno n-te- pomočjo analize glavnih komponent (angl. principal compo- rico ali točko v n-dimenzionalnem prostoru (k1, k2,.., kn), kjer nent analysis), ki omogoča povzeti podatke s čim manjšo izgubo vsaka komponenta predstavlja določeno sestavino mase, nje- informacij, tako da zmanjša razsežnost podatkov (Baxter 1994, na vrednost pa količino sestavine, ki jo izračunamo kot vso- 48–94; Shennan 1988, 241–270; Izenman 2008, 195–215). Nove to kod velikosti in pogostosti vključkov. Tako ima sestavina z spremenljivke (dimenzije, komponente) so urejene od najpo- majhnimi, a pogostimi vključki enako vrednost kakor sestavina membnejše do najmanj pomembne, kjer glavna komponenta Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 218 pojasnjuje kar največjo variabilnosti podatkov. Z grafično pona-Najprej smo izdelali dendrogram lončarskih mas (sl. 128), kjer se zoritvijo prvih dveh komponent običajno zajamemo večji del va- mase združujejo (oz. cepijo) v hierarhične skupine. Opazimo lahko, riabilnosti podatkov. da izstopata lončarski masi LM18 in LM59, ki tvorita svoji veji. Ko se Rezultat so bolj ali manj dobro definirane skupine, ki jih lahko spuščamo po dendrogramu, mase hitro razpadejo na večje števi- interpretiramo kot lončarske »recepte«. Želeli bi si, da bi skupi- lo skupin. Na podlagi dolžine »vej«, torej razlik med skupinami, se no sestavljale relativno gosto posejane točke, ki so obkrožene s zdi, da se mase ne grupirajo v zelo kompaktne skupine. Opazimo praznim prostorom ali redko posejanimi točkami. Takim skupi- pa lahko, da je precej mas zelo podobnih in sestavljajo zelo po- nam pravimo naravne skupine, zanje sta značilna interna ko- dobne skupine. Če združimo skupine z višino, manjšo od 1, potem hezivnost oz. homogenost in eksterna izolacija oz. ločenost od 59 lončarskih mas lahko združimo v le 24 zelo podobnih skupin. ostalih skupin (Izenman 2008, 408, 409; Ferligoj 1989, 11, 12). Obi- Dendrogram (sl. 129) sestavin v receptih pokaže, da se pojav- čajno pa skupine niso dobro definirane, temveč dobimo nekaj nost kremena (A) in neznanih sestavin (J) močno razlikuje od vseh zelo homogenih in ločenih skupin ter več nehomogenih in pre- ostalih. Med ostalimi sestavinami se v skupine združujejo organ- krivajočih se skupin. ske sestavine (D), sljuda (C) in železovi oksidi (E). Dendrogram se- stavin kaže, da je razmerje med prisotnostjo kremena (A) in ne- Analiza znanih sestavin (J) ključna spremenljivka, ki ločuje lončarske mase med seboj. Lahko sklepamo, da sta kremen (A) in neznane sesta- Na najdišču Cogetinci nastopa 59 lončarskih mas. Mase smo vine (J), sestavini, ki ju je lončar dodajal glini, in tako glavna se- kvantificirali tako, da smo enako obtežili zrnavost in velikost se- stavina receptov. Ostale sestavine so lahko bodisi namensko do- stavin. Kvantificirane mase smo standardizirali, tako da ima dane v manjši količini (organski material (D)) ali pa so naravno vsaka spremenljivka (komponenta) enako podobno težo pri raz- prisotne v glini in tako določajo »podpis« posameznega glinokopa vrščanju v skupine. Tako smo vsaki vrednosti posamezne kom- (v našem primeru najbrž dve: sljuda (C) in železovi oksidi (E)). Ali so ponente odšteli aritmetično sredino vseh vrednosti te spremen- bile sestavine dodane namensko ali pa so del naravne gline, lahko ljivke in jo delili s standardnim odklonom vrednosti. z gotovostjo določimo le z analizo pod mikroskopom. 128 Dendrogram lončarskih mas. 8 6 t 4 eighH 2 0 18 59 57 58 45 44 53 46 25 43 26 56 27 36 01 37 30 39 40 23 12 14 19 20 13 32 41 29 31 28 47 38 50 52 54 21 15 16 35 42 51 33 48 34 49 02 07 55 06 11 22 17 24 04 10 09 05 03 08 LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM LM g1d hclust (*, "complete") Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 219 129 Dendrogram posameznih sestavin lončarskih mas (A – kremen, C 131 Analiza primarnih komponent lončarskih mas. – sljuda, D – organske sestavine, E – železovi oksidi in J – neznana sestavina). −10 −5 0 5 A 5 11.0 LM57 0.2 LM59 9.5 LM29 LM31 LM32 LM41 E LM30 LM39 LM40 LM58 LM01 LM36 LM37 C J LM51 LM27 LM33 LM34 LM35 LM42 LM48 LM49 LM13 LM50 LM52 LM54 LM25 LM47 LM26 LM28 LM38 LM43 LM56 LM12 LM14 LM19 LM20 LM23 0 t 0.0 LM46 LM44 LM53 LM15 LM16 LM21 LM45 eigh LM11 LM17 LM22 LM24 H LM09 LM02 LM07 LM55 LM10 LM03 LM05 LM06 LM08 p.2 −0.2 LM04 Com D −5 A J D C E −0.4 gv1d hclust (*, "complete") −10 Poglavitna metoda, ki smo jo uporabili za določanje skupin ali −0.6 receptov, je metoda voditeljev (angl. k-means clustering). Me- LM18 toda voditeljev združi mase v več skupin (sl. 130), tako da vsako −0.6 −0.4 −0.2 0.0 0.2 maso dodeli v skupino, katere srednja vrednost je najbližja tej Comp.1 točki. Na koliko skupin oz. receptov lahko razločimo lončarske mase? Optimalno število skupin običajno določimo tako, da za 132 Analiza primarnih komponent lončarskih mas. Številka predstavlja skupino, v katero je bila uvrščena na podlagi metode voditeljev. vsako število skupin izračunamo vsoto kvadratov (angl. sum of squares) razlik točk od središča vsake skupine. Vsota kvadratov −10 −5 0 5 razlik narašča, ko povečujemo število skupin, »koleno« oziro- ma število, kjer ne raste več tako hitro, pa je običajno optimalno A 5 število skupin. Število skupin smo določili s pomočjo grafa vso- 3 0.2 4 2 E te kvadratov razdalj med skupinami za različno število skupin. 2 3 2 1 C J »Koleno« grafa je pri 4 skupinah. 3 1 1 2 3 44 22 2 0.0 0 3 3 3 1 3 130 Uspešnost razdelitve na skupine (merjena z vsoto razdalj med skupi- 3 4 23 nami, Y os) glede na njihovo število (X os). 3 2 3 p.2 −0.2 2 Com D −5 15000 −0.4 uares of sq −10 10000 −0.6 groups sum 4 in ithW 5000 −0.6 −0.4 −0.2 0.0 0.2 Comp.1 0 oksidi (E), drugo glavno komponento (y os, Comp. 2 na grafu) pa 2 4 6 8 10 12 14 Number of Clusters kot razmerje med kremenom (A) in organskimi sestavinami (D). Tako lahko interpretiramo tudi skupine oz. recepte. Opazimo Skupine lahko prikažemo grafično v dveh dimenzijah, kjer sta lahko, da se skupine razvrščajo po x osi, torej pripadnost sku- obe dimenziji prva in druga glavna komponenta lončarskih pinam določa predvsem razmerje med neznano sestavino (J) in mas. Z metodo glavnih komponent (angl. principal component železovimi oksidi (E) in sljudo (C). Na levi strani grafa lahko opa- analysis) smo podatke preuredili tako, da prvi dve osnovni kom- zimo razpršeno skupino 3, ki jo določa predvsem prisotnost ne- ponenti (vidni na grafu, sl. 131, 132) vsebujeta okoli 60 % variabil- znane sestavine (J). Skupina 1 je bolj kompaktna in jo lahko ra- nosti podatkov. Okoli 40 % variabilnosti je skritih v ostalih treh zumemo kot del skupine 3. Skupino sestavljajo le tri podskupine dimenzijah in jih na grafih ni videti. zelo podobnih mas. Zanjo sta značilna uravnotežena sestava in Če primerjamo posamezne spremenljivke, je očitno, da kremen delež kremena v masi. Proti desni leži skupina 2, ki jo zaznamu- (A) negativno korelira z organskimi sestavinami (D), in se obna- je prisotnost železovih oksidov (E) in sljude (C). Skupina 4 na de- ša precej drugače od sljude (C) in železovih oksidov (E), ki negativ- sni strani grafa je definirana s prisotnostjo železovih oksidov (E), no korelirata s prisotnostjo neznanih sestavin (J). Tako lahko prvo sljude (C) in organskih sestavin (D). Skupine se zelo razlikujejo po glavno komponento (x os, Comp. 1 na grafu) grobo interpretiramo homogenosti in eksterni izolaciji. Težko rečemo, da ja katera iz- kot razmerje med neznano sestavino (J) in sljudo (C) in železovimi med skupin naravna, vse namreč prehajajo med seboj. Najbolj Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 220 homogena je skupina 1, ki pa prehaja v skupini 3 in 2. Vse ostale drugo osnovno komponento (os y), je pri definiciji skupin manj so veliko manj homogene (najmanj skupina 4, v kateri je kar ne- pomemben. Tako lahko rečemo, da skupine najverjetneje dolo- kaj) in še slabše izolirane. V vseh skupinah se pojavljajo skupine ča predvsem izvor gline. To lahko pomeni, da so gline iz različnih zelo podobnih mas (kar smo opazili že pri dendrogramu skupin). glinokopov uporabljali za enake recepte priprave lončarskih mas Najbolj izrazito je to pri skupini 1, ki jo sestavljajo le tri podskupi- in enake posode. Skupine tako lahko odsevajo bodisi kronološko ne zelo podobnih mas. spremembo v uporabi virov gline ali pa morda različne lončarje, Najpomembnejša razlika med recepti je v razmerju med nezna- ki so delovali skupaj in hkrati in uporabljali različne izvore gline nimi sestavinami (J) in železovimi oksidi (E) in sljudo (C). Če te za enake recepte in posode. sestavine razumemo predvsem kot »podpise« različni glinoko- Ker očitno ne dobimo dobro izoliranih in homogenih skupin, lah- pov, potem pripadnost skupinam določa predvsem izbira gline ko ločevanje na skupine preverimo tudi z alternativno metodo iz različnih glinokopov in le manj priprava recepta. Ta razlika se mehkega ločevanja (angl. fuzzy clustering, fuzzy analysis, fanny; kaže tudi kot prva glavna komponenta (x os) pri analizi glavnih Izenman 2008, 425) (sl. 133). Ideja za mehkim ločevanjem je, da komponent. Delež kremena (A) in organskih snovi (D), ki določa vsaki lončarski masi pripišemo določeno verjetnost, da sodi v do- ločeno skupino. Tako lahko lončarska masa pripada različnim sku- 133 Skupine, določene z metodo Fanny. pinam oz. receptom, vsakemu z določeno verjetnostjo. Lončarske 4 mase iz Cogetincev smo s tem postopkom razdelili na 4 skupine. 2 3 2 Rezultati so podobni delitvi na skupine z metodo voditeljev. Na 1 grafu skupin oz. receptov, določenih z metodo Fanny na ozad- 0 ju prvih dveh osnovnih komponent, je tako očitno, da je skupina t 2 1 najbolj homogena, vendar jo lahko razumemo kot del skupine en pon 3, ostale skupine so nehomogene; obstaja tudi nekaj lončarskih −2 Com mas, ki jih lahko z veliko verjetnostjo pripišemo več kakor eni skupini, saj se skupine prekrivajo. V splošnem rezultati potrjujejo −4 rezultate, dobljene z metodo voditeljev. Uporaben rezultat metode Fanny je tudi t. i. graf obrisov sku- −6 pin (angl. silhuette plot), ki prikazuje odmik vsakega elementa −2 −1 0 1 2 3 iz skupine od centra skupine v primerjavi s heterogenostjo sku- Component 1 These two components explain 50.33 % of the point variability. pine (Izenman 2008, 426, 427). »Obris« vsake skupine sestavljajo 134 Graf obrisov skupin, dobljenih s pomočjo metode Fanny. Silhouette plot of pam(x = d, k = 4) n = 59 4 clusters C j j : nj | a v e i C j s i 1 : 13 | 0.61 2 : 18 | 0.24 3 : 16 | 0.15 4 : 12 | 0.21 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 Silhouette width s i Average silhouette width : 0.29 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 221 odmiki dolžine za vsako lončarsko maso iz recepta, sortirani po je pokazala, da imata vzorca (odbrana za kemično analizo) po-kvaliteti razvrščanja. Tako vrednosti blizu 1 pomenijo, da je lon- dobne vrednosti silicija, aluminija in železa in podobno razmerje čarska masa dobro razvrščena, vrednosti, ki se približujejo 0, pa zrno/osnova, a drugačno strukturo. pomenijo, da ni jasno, v katero skupino bi morala biti razvršče- Recept R1 (sl. 135) združuje lončarske mase s sestavinami kreme- na, negativna vrednost pa pomeni, da so lončarske mase napač- na, sljude in neznane sestavine J. Po sestavinah (kremen, sljuda, no klasificirane. neznana sestavina J) se najbolj ujemajo lončarske mase receptov Iz obrisov skupin tako lahko ocenimo uspešnost ločevanja in 1 in 3, kar kaže posredno na to, da je lahko bila glina kot surovina identificiramo »boljše« ali »slabše« skupine. Tako je očitno, da je pridobljena v istem glinokopu (glinokop 1). V zelo finozrnati (fino skupina 1 zelo dobro definirana, ostale tri skupine pa vsebujejo prečiščeni) osnovi keramike so opazna redka posamična zaoblje- tudi nekaj slabše in napačno klasificiranih lončarskih mas. na in ostroroba zrna kremena, velika do 3 mm, in zrna, velika do Razdelitev lončarskih mas iz Cogetincev v 4 skupine se zdi smi- 0,5 mm. Večja zrna sljude, velika nad 0,51 mm, so izredno redka, selna. Nekatere lončarske mase so si zelo podobne med seboj in nekoliko več je sljude, velike pod 0,51 mm. Za številna zaobljena se grupirajo v jasne in kompaktne skupine, medtem ko so neka- prhka rumenkasta zrna (oznaka za neznano sestavino J) je mine- tere zelo razpršene. Jasnih mej med skupinami ni, a po kompak- raloško-petrografska in kemična analiza pokazala, da gre po vsej tnosti izstopa skupina 1. verjetnosti za preperele glinence. Zanimiv je tudi pojav zelo podobnih, skoraj identičnih mas. Tako lahko 46 lončarskih mas združimo v 12 podskupin, ki jih sesta- 135 Korelacija posameznih receptov glede na zvrst lončenine. vljajo skoraj identične mase. Kaj te podskupine pomenijo in ka- osn. obl. posode recept R1 recept R2 recept R3 recept R4 kšno je njihovo razmerje do skupin? Glede na dejstvo, da mate- cedilo 2 0 0 0 rial z najdišča Cogetinci predstavlja odpad lončarske delavnice, dno 67 14 17 52 lahko podskupine morda interpretiramo kot izdelke ene seri- krožnik 5 0 0 3 je, tako bi 12 podskupin lahko pomenilo 12 serij izdelkov. V prid lonec 102 42 31 81 temu govori tudi to, da se podskupine pojavljajo v vseh štirih pladenj 1 2 0 1 skupinah. pokrov 9 9 2 11 posoda 15 7 10 12 Sklep ročaj 17 0 1 7 skleda 20 11 0 21 Menimo, da multivariantne analize makroskopskih preiskav lon- skodela/skleda 11 13 2 16 čenine rabijo predvsem za boljše in osnovno seznanjenje z gra- skodela 4 3 0 6 divom. Z njimi dobimo vpogled v strukturo podatkov, morebi- trinožnik 1 1 0 10 tne pravilnosti, skupine ali »recepte«, ki jih lahko uporabimo vrč 22 6 5 8 za interpretacijo gradiva. Z njihovo pomočjo lahko pridemo do melnica 0 1 0 0 sklepov o procesu proizvodnje in postavimo hipoteze in vpra- kozarec 0 0 0 1 šanja, na katera lahko kasneje odgovorimo z naravoslovnimi 276=49 % 109=16 % 68=10 % 229=34 % metodami. Z multivarianto analizo makroskopskih analiz lončenine z naj- Največ – kar 40 % (276 posod) – keramičnih izdelkov je izdela- dišča Cogetinci smo med 59 lončarskimi masami prepoznali šti- nih iz lončarskih mas, združenih v recept 1 (sl. 135). Med vsemi ri glavne skupine, ki jih določajo predvsem razlike med nezna- oblikami posod, izdelanimi v lončarski delavnici, se le pri pokro- nimi sestavinami (J) in železovimi oksidi (E) in sljudo (C). Ker vse vih, skodelah in trinožnikih opazi nižji delež uporabe te recep- te sestavine najverjetneje predstavljajo »podpise« posameznih ture. Zanimivo je, da je recept 1 najbolj zastopan med lonci (102) glinokopov, to lahko pomeni, da so gline iz različnih glinokopov in vrči (22). uporabljali za enake recepte priprave lončarskih mas in enake Recept 2 (KEC9 = LM23/2, A22;A13;C31;C21;E31 skleda G375; KEC6 posode. 46 lončarskih mas lahko razdelimo v 12 podskupin sko- = LM24 dno – G327 koda, izdelana z makroskopsko anali- raj identičnih lončarskih mas, ki lahko predstavljajo individual- zo, je bila napačno definirana A22;A13;C31;C22 – pravilna je ne serije posod. A22;A13;C31;C21;E21). Tudi mineraloško-petrografska in kemična analiza obeh vzorcev (tj. G375 in G327) je pokazala podobno se- Opisi receptov in interpretacija stavo in ju tudi dendrogram uvršča skupaj. Značilnost recepta R2 je povišana prisotnost železovega oksi- da (hematita) v lončarskih masah, ki ga prepoznamo predvsem po živo rdečih vključkih. Njegova prisotnost vpliva predvsem na barvo celotne keramike. V finozrnati osnovi so zrna kremena, Z združitvijo lončarskih mas s pomočjo hierarhičnih statističnih velika od 0,26 do 0,50 mm, zmerno, zrna do velikosti 0,25 mm pa metod v lončarske recepte laže interpretiramo lončarsko pro- enakomerno razporejena. Zrna sljude, velika od 0,26 do 0,5 mm, dukcijo, posebno takšnega obsega, kakršna je bila odkrita v Co- kakor tudi zrna, velika do 0,26 mm, so redka. Tako sljuda kakor getincih. Rezultat tega združevanja so štiri bolj ali manj dobro tudi hematitne nodule in skupki gline, ki so posledica naravne definirane skupine lončarskih mas oz. lončarski recepti. karakteristike gline (ki so bili prepoznani pri optični mikroskopi- Recept 1 (KEC3 = LM37/1–R415, A31;A21;A13;C31;C21;J31;J22 – skle- ji), kažejo na naravne sestavine gline kot surovine in posredno s da G441; KEC4 = LM33/1, A31;A21;A13;C31;C21;J21 – pokrov G269). tem na drug lokalni izvor (glinokop 2). Sljuda, hematitne nodu- Tudi mineraloško-petrografsko kemijska analiza obeh vzorcev Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 222 le in skupki gline, ki so posledica naravne karakteristike gline, so in sljuda. Najpogostejša so zrna kremena, velika od 0,26 do 0,5 mm, bili prepoznani pri optični mikroskopiji. večja posamična zrna dosežejo velikosti do 2,00 mm. Sljuda je Iz recepta R2 je izdelana tretjina (16 %) keramičnih izdelkov ana- drugi najpogostejši mineral. Večja redka zrna (oz. lističi) dosežejo liziranega zbira. Kakor je bilo omenjeno pri korelaciji receptov velikost do 1,00 mm. Bolj pogosta je sljuda velikosti do 0,50 mm. z zvrstjo lončenine, so izdelki vezani na oblike posod, za katere Lončarska masa oz. glina je močneje sljudnata. Prav zaradi od- najdemo paralele na širšem področju Norika in zahodnega dela sotnosti sestavine J in železovih oksidov gre za izvorno povsem Panonije. Kakor kaže primerjalna tabela (sl. 135), še vedno odpa- drugačno glino (glinokop 3). de največji delež na lonce (42), vrče (6) in sklede (11). Medtem ko Korelacija receptov glede pogostnosti izdelkov je pokazala, da se krožniki sploh niso izdelani iz te recepture. V to recepturo sodi izdelki, izdelani iz recepta R4, po pogostnosti uporabe uvrščajo tudi lončarska masa z oznako LM04, ki ima vse značilnosti nami- na drugo mesto (229 posod oz. 34 %). Glede na celotni keramič- zne keramike (G369, G61, G387, G5 in fragment vrča in pokrova - ni zbir je največ skled (21), skodel (6), trinožnikov (10) in pokrovov neobjavljeno). Za te posode je malo verjetno, da so izdelek coge- (11) izdelanih prav iz lončarskih mas, uvrščenih v recept R4. Če tinške delavnice. Večja verjetnost je, da so prinesene od drugod ocenjujemo priljubljenost uporabe receptov pri izdelavi loncev, in so bile namenjene osebni rabi lončarja. potem lahko receptu R4 z 81 primerki prisodimo drugo mesto. Recept 3 (KEC10 = LM10/3, A21;A13;C22 lonec - frg. roba ustja G137; KEC8 = LM18/3, A21;A13;C31;C22;D31- trinožnik G377). Interpretacija receptov Recepta R1 in R3 (glinokop 1) se po sestavinah precej ujemata, zla- sti v prisotnosti prhkih rumenkastih zrn (sestavine J) in po odso- Iz sl. 135 je razvidno, da je največji delež posod izdelan iz recep- tnosti železovih oksidov, manj pa v sljudi. Tako imajo lončarske ta R1 (276 posod oz. 40 %) in recepta R4 (229 posod oz 34 %). Le mase iz receptov R1 in R3 generalno isti lokalni izvor. V receptu na- tretjina izdelkov keramičnega zbira je izdelana iz recepta R2 (109 stopajo številna (do 30 %) zrna kremena, velika do 0,05 mm, in posod oz. 16 %), najmanj pa iz recepta R3 (68 posod oz. 10 %). redka večja zrna do velikosti 0,50 mm, ki so zaobljena do polza- Primerjalna študija pogostnosti uporabe posameznih receptov obljena. Manjša zrna so ostroroba. Posamična groba zrna kreme- glede na osnovno obliko (sl. 135) nam pokaže, da je največ loncev na dosežejo velikost tudi od 2 do 3 mm. Značilnost recepta 3 je tudi izdelanih iz receptov R1 in R4 (obogatena sta z deležem kremena, odsotnost lističev sljude večje velikosti – med 0,51 in 2,00 mm. sljude in neznane sestavine J). Med skledami in skodelami pre- Obilno je prisotna sljuda v velikosti do 0,5 mm. Optična mikro- vladujeta recepta R1 in R4, v manjši meri je uporabljen R2, med- skopija je pokazala tudi hematitne nodule. Zaobljena prhka ru- tem ko iz recepta R3 ni izdelana nobena skleda oz. skodela. Ve- menkasta zrna (sestavina J) so prisotna redko do zmerno – pov- čina trinožnikov (razen 2) je izdelana iz recepta R4. Pri pokrovih prečna velikost zrn je od 0,26 do 2,00 mm. izstopa le recept R2, ki je najmanj uporabljan. Pri vrčih po pogo- Iz recepta R3 je izdelanih najmanj posod - vsega 68 oz. 10 % stnosti izstopa recept R1, ki je uporabljen pri več kakor polovici analiziranega keramičnega zbira. Uporabljen je bil le pri izdelavi vrčev, medtem ko so med ostale vrče deleži preostalih treh re- loncev (31), pokrovov (2), vrčev (5) in dveh skodel/skled. Po sesta- ceptov precej enakomerno razporejeni. vinah se recept R3 ujema z receptom R1. Če primerjamo lončarske recepte z oblikami izdelane lončenine, Že na makroskopski ravni raziskav so izstopale lončarske mase z se zdi, da predstavljajo te skupine zaokrožene serije izdelkov oz. oznako LM03, LM05 in LM08 - zaradi luknjičavosti. Kemična ana- oblik posod (sl. 136). Korelacija receptov z izdelki je pokazala, da liza lončarske mase LM05 (KEC1 – fragment roba ustja z ostenjem lahko v izdelkih, izdelanih iz receptov R1 in R4, prepoznamo se- pripada loncu G251), ki je bila odbrana zato, da se ugotovi vzrok rije posod, ki jih lahko označimo kot tipičen izdelek, značilen za- luknjičavosti, je pokazala povišano vsebnost kalcita (1,29 %), ki enkrat le za cogetinško delavnico – posode oblikovno odstopajo pa se je verjetno izlužil ali preperel. To bi kazalo na izvorno po- od posod, izdelanih iz receptov R2 in R3 in jih za zdaj lahko inter- polnoma drugo glino ali pa morda, ker je teh fragmentov malo, pretiramo kot izrazito krajevno značilnost. Dokler ne bo na vo- da te posode sploh niso izdelek cogetinške delavnice. Fragmenti ljo ustreznih obravnav (objav) grobe hišne lončenine iz Poetovi- pripadajo loncem (G46, G176, G175), pokrovu (G649), skodeli/skle- one in iz osrednjega dela Slovenskih goric, nam bo količinski in di (G238) in dnu posode (G302). oblikovni obseg različic posod (oz. oblik), izdelanih iz receptov R1 Vzorec KEC1 pripada loncu (G251). Keramika je prhka. Zunanja in in R4, kakršne poznamo trenutno le v Cogetincih, tam ostal ne- notranja površina sta sivo črne barve (10YR 3/1=4). Površina in znan. Za oblike posod, izdelane iz receptov R2 in R3, smemo do- prelom sta luknjičava – luknjice dosegajo velikost do 0,6 mm. mnevati, da se je lončar oblikovno zgledoval po keramičnih iz- Verjetno gre za izpadla zrna (prepela ali izlužena?). Vključki zelo delkih, značilnih za konec 4. in začetek 5. st., kakršne srečamo finozrnatega kremena niso večji od 0,25 mm in jih zato s prostim na širšem območju jugovzhodnega in severozahodnega Norika očesom težko prepoznamo. Sljuda je obilno prisotna le v veliko- ter zahodnega dela Panonije. Ker se sestavine recepta R3 v gro- sti do 0,25 mm. Opazna so tudi rumenkasta mehka zrna neznane bem ujemajo z receptom R1, lahko rečemo, da je za izdelavo po- sestave, ki smo jo označili s kodo J. Kemična analiza vzorca je po- sod uporabljena glina istega lokalnega izvora (glinokop 1). To pa kazala povišano prisotnost kalcita na 1,29 %, ki pa se je verjetno ne velja za izdelke iz recepta R2 – glina, obogatena s sljudo in že- izlužil (luknjice). lezovimi oksidi, kaže na popolnoma drug izvor oz. glinokop (gli- Recept 4 (KEC7 = LM38/4, A31;A21;A13;C31;C22 –skleda – fragment nokop 2). V recept R4 združene gline so obogatene s kremenom roba ustja z ostenjem G230. in sljudo – gline so bolj sljudnate (zlasti v primerjavi z receptom Recept R4 združuje lončarske mase, obogatene z deležem kre- R1). Zanje je značilna popolna odsotnost sestavine J in železovih mena in sljude. Druge sestavine na makroskopski ravni opazo- oksidov (glinokop 3). vanj niso zabeležene. Pokaže se popolna odsotnost neznane se- Zdi se, da recepti odsevajo na eni strani spremembo v izvoru gli- stavine J in železovih oksidov. Prevladujoča minerala sta kremen ne, kakor tudi oblikovno zaokrožene serije posod oz. izdelkov in Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 223 136 Korelacija lončarskih mas in receptov z osnovno obliko posode (brez fragmentov ostenij, dnov in nejasno definiranih oblik posod). j ik t ik a ica ilo ela ec en ožn lad okrov eln LM recep ced krožn lon p p skled skod trin vrč m kozarec LM15 1 399, 415, 160, 512, 526 (1 x 228, 543 573, 261 teh. ni delana) LM16 1 361, 363, 50, 1, 7, 356, 393, 240 378, 256 498 LM21 1 530, 532 634 LM33 1 647 438 367, 520, 355, 155 (3 x teh. 382, 605, 211, 447, 448, 541, 470 (1 x teh. ni delana) 269, 607 542, 212, 445, 454 ni delana) LM34 1 439 434,436, 365, 397, 156, 66, 602 215, 224 569 10 560, 562, 379, 416, 3, 500, 31, 358, 48, 51, 253, 465, 467, 55, 409, 422, 429, 617, 639, 248, 252, 259, 169, 6, 168, 56, 62, 400, 425, 468, 251 535, 368, 110, 74, (4 x teh. ni delana) LM35 1 29, 109, 138, 171, 149, 163, 615 (2 x teh. ni delana) LM36 1 23, 166, 45, 11, 412, 414, 608 635 503 LM37 1 493 431, 417,180, 165, 392, 499, 450, 440, 441, 446, 67, 72, 122, 534 242, 396 LM42 1 2, 406, 623 540 11 LM48 1 205, 120, 181, 334, 335, 357, 132, 202 267, 270 231, 217, 227, 443 237 207, 155 (1 x teh. ni delana) (1 x teh. ni 34 delana) LM49 1 364, 524 LM51 1 170, 116, 118, 642, 43 249 LM02 2 523 LM04 2 369 271 (1 1 x teh. ni 387 x teh. ni delana delana) LM06 2 1 x teh. ni delana LM07 2 28 LM12 2 265 558 LM13 2 620, 622, 30, 433 85, 221, 229 LM14 2 164, 504, 536, 618 216 LM19 2 463 LM20 2 20, 514, 413, 522 268 LM23 2 59 201 375 LM29 2 111, 124, 518 466 LM30 2 528 (1 x teh. ni delana) LM31 2 108, 158, 145, 421, 502, 513, 88, 603 257 (1 x teh. ni delana) LM32 2 82 LM39 2 8, 527, 45, 21 33 12 (1 x teh. 451, 218, 223, 208 632 ni delana) LM40 2 444 462 464 LM41 2 18, 161, 408, 428, 621, 624 627 449 381, 633 (1 x teh. ni delana) LM55 2 394 LM03 3 46 LM05 3 175, 176 LM08 3 649 LM09 3 54, 115, 182, 496, 516, 519 260, 250 LM10 3 609 LM25 3 LM26 3 158 (1 x teh. ni delana) 254 LM27 3 LM43 3 403, 418 LM44 3 410 567 LM45 3 426 (1 x teh. ni delana) 247 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 224 j ik t ik a ica ilo ela ec en ožn lad okrov eln LM recep ced krožn lon p p skled skod trin vrč m kozarec LM46 3 61, 184, 398, 407, 509, 616, 643 (2 x teh. ni delana) LM53 3 423, 427, 521, 589 LM56 3 teh. ni delana (še 1 dno, 1 x posoda) LM57 3 1 posoda LM58 3 1 dno LM11 4 175, 176 (3 x teh. ni delana) 214, 373 244 198 LM17 4 19, 177, 141, 359 481 (2 374 245 x teh. ni delana) LM18 4 206 121, 159, 360, 366, 525, 133 344, 345, (1) 337 377 264, 255 (1 x 626 teh. ni delana) LM22 4 146 606 568 LM24 4 58, 152, 117, 370, 644, 53, 200 266, 39 226, 209, 538 555, 243, 463 258 199 107, 183, 186, 140, 333, 126, 376, (2 x teh. 151 ,331, 332 (3 x teh. ni 234 ni delana) delana) LM28 4 42 ,44, 75, 185, 114, 402, 442, 453 419, 529 LM38 4 142, 148, 63, 139, 128, 137 230, 539 557 572 (1 x teh. ni delana) LM47 4 204, 41, 52, 64, 73, 123, 167, 179, 213, 395 (1 x teh. ni 342 561, 262 (1 x 554 404, 49, 68, 70, 432, 130, delana) teh. ni delana) 430, 174, 4, 131 ,424, LM50 4 112, 401, 614, 134, 153, 210, 220 37 571 173, 172 LM52 4 143, 144, 129, 147 225, 219 LM54 4 47, 71 LM59 4 1 x teh. ni delana mogoče celo izdelke enega ali različnih lončarjev, ki so lahko de- kemično sestavo. Mineraloška sestava gline je neposredno po- lovali skupaj in so za pripravo lončarskih mas uporabljali različ- vezana z značajem kamnine, iz katere je glina nastala, vendar ne (vsaj 4) izvore gline. Lončarske recepte so prilagodili zvrsti iz- dodatki lahko zabrišejo prvotno sestavo gline. delka. Zdi pa se, da gre v cogetinškem primeru bolj za izbor gline Prisotnost določenega minerala v keramiki lahko kaj pove o po- iz različnih glinokopov in le v manjši meri za dodajanje sestavin gojih žganja, torej o temperaturi in atmosferi žganja (Iordanidis/ (izvzet je recept R4). Garcia-Guinea/Karamitrou-Mentessidi 2009). Med žganjem gline prihaja do sprememb v mineralni sestavi, saj minerali glin raz- Mineraloško-petrografska in kemična padejo in reagirajo z ostalimi minerali v glini. Vrsta novonastale sestava lončenine in gline iz mineralne faze je v veliki meri odvisna od sestave prvotne gline, lončarskih peči dodatkov, granulometrije, temperature žganja in atmosfere v Sabina Kramar peči (Maggetti 1982; Cultrone et al. 2001). Literaturni viri o arheološki keramiki, ki sicer povečini obravna- vajo lončenino iz rimskega obdobja, poleg samega dokumenta- cijskega značaja (Papachristodoulou et al. 2006; Belfiore et al. 2007; De Clercq/Degryse 2008; Barrios-Neira et al. 2009) daje- Uvod jo informacije o uporabljeni surovini in njeni provenienci (Wie- der/Adan-Bayewitz 1999; Sherriff et al. 2002; Barone et al. 2005) ter tehnologiji izdelave (Rathossi/Tsolis-Katagas/Katagas 2004; Določitev mineraloško-petrografske in kemične sestave kera- Schwedt/Mommsen 2004; Mangone et al. 2009; Velraj et al. 2009; mike in gline prispeva k ugotavljanju izvorne surovine keramike Belfiore et al. 2010). V Sloveniji je prav tako znanih nekaj tovr- in tehnologije izdelave. Tehnologija izdelave keramike vključuje stnih preiskav, ki obravnavajo prazgodovinsko in/ali rimsko ar- obdelovanje gline s tem, da se dodajajo različni dodatki, ki zni- heološko keramiko (Zupančič/Bole 1997; Daszkiewicz/Schneider žujejo tališče in zmanjšujejo plastičnost gline (Hoard et al. 1995; 1999; Zupančič 2006; Zupančič/Munda 2006; Žibrat Gašparič 2008; Tite 1999; Tite/Kilikoglou/Vekinis 2001; Iordanidis/Garcia-Guinea/ Daszkiewicz/Schneider 2008a; 2008b; Kramar et al. 2012). Karamitrou-Mentessidi 2009). Gline pa tudi dodatki, ki so jih do- V prispevku so prikazani rezultati preiskav lončenine, ostenja dajali bodisi kot talila ali pustila, imajo različno mineraloško in lončarskih peči (notranje in zunanje obloge) in gline (sterilna Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 225 glina neposredno ob peči), da bi ugotovili njihovo sestavo in ponovljivost analiz vzorcev je bila ocenjena z uporabo referenč- tehnologijo izdelave. nega materiala CCRMR SO-18 CSC. Rezultati kemijske analize so bili obdelani statistično s progra- Eksperimentalni del mom STATISTICA 6. Izdelana je bila korelacijska matrika. Izvede- na je bila tudi običajna clusterska analiza, za način združevanja Materiali je bila uporabljena Wardova metoda, za mero podobnosti med Seznam preiskanih vzorcev je prikazan na sl. 137. Preiskali smo 18 vzorci pa evklidska razdalja. Rezultati clusterske analize so pri- vzorcev, od tega 10 vzorcev lončenine, medtem ko ostali vzorci kazani v obliki hierarhičnega drevesastega diagrama. predstavljajo glino iz območja lončarske peči. Rezultati analiz in diskusija 137 Seznam preiskanih vzorcev. Optična mikroskopija oznaka vzorca mikrolokacija Mikroskopski posnetki vzorcev so prikazani na sl. 138. KEC1 G176 keramika, lonec, SE 129, LM 05/3, prhek Iz detajlnih opisov, ki so podani v besedilu spodaj, je razvidno, KEC2 G47 keramika, lonec, SE 132, LM 54/4, prežgana da so si vzorci lončenine med seboj načeloma dokaj podobni v KEC3 G441 keramika, skleda, SE 156, LM 37/1 sestavi. Pri vseh se namreč kot najštevilčnejše zrno pojavlja kre- KEC4 G269 keramika, pokrov, SE 129, LM 33/1 men, ki pa je prisoten v različnih količinah. Kremen je lahko na- KEC5 G463 keramika, trinožnik, SE 156, LM 19/2 ravna sestavina gline, lahko pa so ga dodajali kot pustilo, čeprav KEC6 G327 keramika, dno, SE 129/4, LM 24/4 je sicer znano, da je bila v te namene preferirana uporaba kalci- KEC7 G230 keramika, skleda, SE 129/4, LM 38/4 ta oz. karbonatnih zrn, predvsem pri izdelovanju namizne kera- KEC8 G377 keramika, trinožnik, SE 126, LM 18/4 mike (Papachristodoulou et al. 2006). Sledijo posamezna litična KEC9 G375 keramika, skleda, SE 126, LM 23/2 zrna (zrna različnih kamnin) in zrna sljude (muskovita in biotita). KEC10 G137 keramika, lonec, SE 129, LM 10/3 Razlike med vzorci so opazne predvsem v razmerju zrna/osnova, KEC11 R458 ostenje peči, notranja obloga peči iz polnila SE 156 velikosti zrn in strukturi osnove. Tako imata najmanjši delež zrn KEC12 R454 ostenje peči, notranja obloga peči iz polnila SE 156 vzorca KEC6 in KEC9, največ pa vzorca KEC5 in KEC10. Največ drob- KEC13 št. 22 kepa gline iz polnila SE 184, sek. I, kv./mkv. 3 nozrnate sljude v osnovi imajo vzorci KEC3, KEC5 in KEC9, med- KEC14 št. 41 glina, sterilna ilovica, iz dna jame SE 155, sek. V, kv./ tem ko se v vzorcih KEC2 in KEC6 drobnozrnata sljuda skoraj ne mkv. 9 KEC15 št. 45 siva notranja obloga peči SE 131/a, sek. V, kv./mkv. 15 KEC16 št. 46 ožgana glina iz dna kuriščne komore peči SE 131, sek. 138 Mikroskopski posnetki vzorcev, prosevna svetloba, navzkrižni nikoli. V, kv./mkv. 15 KEC17 št. 47 ostenje peč - zunanja obloga peči SE 131, sek. V, kv./ mkv. 15 KEC18 št. 53 rdeča prežgana ilovica iz kuriščne komore peči SE 125=SE 276, sek. V, kv./mkv. 3, 9 Metode Za potrebe preiskave vzorcev z optičnim mikroskopom so bili iz vzorcev narejeni zbruski. Zbruski vzorcev so bili pregledani z op- tičnim mikroskopom v presevni polarizacijski svetlobi (Olympus BX-60, povezan s kamero-Olympus JVC3-CCD). Mineralna sestava vzorcev je bila določena z rentgensko pra- škovno difrakcijo. Uporabljena je bila aparatura Philips PW3710 z bakrovo rentgensko cevjo in sekundarnim grafitnim monokro- matorjem. Podatki so bili pridobljeni pri 40 kV in toku 30 mA v območju od 2 do 70° 2θ. Za analize so bili vzorci homogenizirani in zdrobljeni v terilnici. FTIR analize vzorcev so bile izvedene s FTIR spektrometrom Spec- trum 100 (PerkinElmer) v ATR načinu (Attenuated Total Reflectan- ce - popoln odboj). Spektri so bili posneti s spektralno resoluci- jo ca 4 cm-1, v spektralnem območju 4000–670 cm-1. Za analize so bili uporabljeni homogenizirani in zdrobljeni vzorci. Kemična sestava vzorcev je bila določena v akreditiranemu labo- ratoriju (Acme Analytical Laboratories, Vancouver, BC, Canada) z uporabo različnih analitskih tehnik. Okside glavnih spojin (SiO , 2 Al O , Fe O , MgO, CaO, Na O, K O, TiO in P O ) so določili tako, da so 2 3 2 3 2 2 2 2 5 0,2 g homogeniziranega vzorca kamnine talili z LiBO in analizira- 2 li z metodo ICP-ES (induktivno vezana plazma - emisijska spek- troskopija). Določili so tudi žarilno izgubo (LOI), vsebnost oglji- ka (TOT/C) in vsebnost žvepla (TOT/S). Pravilnost in natančnost ali Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 226 pojavlja. Vzorci KEC5, KEC7 in KEC9 imajo večji delež drobnozrna-nepresevni minerali različnih oblik. Številna so polzaobljena do te komponente. zaobljena rumena, velika od 0,10 do 0,45 mm. Ta zrna se makro- Vzorca iz obloge peči (KEC11 in KEC12) se od ostalih vzorcev razli- skopsko kažejo kot prhek mineral bele barve in najverjetnje gre za kujeta predvsem po strukturi, saj vsebujeta večjo količino zrn v preperele glinence. Prisotna so tudi manjša (0,05 mm) temno rjava primerjavi z osnovo. Med seboj pa se vzorca ločita po heteroge- zaobljena zrna železovih oksidov/hidroksidov. nosti strukture in velikosti zrn. Velikost in delež zrn variirata tudi med vzorci KEC13–KEC18. Vzorec KEC4 (G269) Struktura vzorca je heterogena, saj so ve- čja zrna in razpoke neenakomerno porazdeljene po vzorcu. Zrn je Vzorec KEC1 (G176) Struktura vzorca je homogena, saj so zrna in okrog 15 %, so srednje sortirana s posameznimi večjimi zrni, ve- pore enakomerno razporejene po vzorcu. Velikost zrn se giblje od lika so od 0,04 do 0,7 mm, posamezna zrna pa dosegajo 3 mm. 0,03 do 0,06 mm, posamezna zrna so velika do 0,6 mm. Pore, ki Zrna so polzaobljena do ostroroba. Pore so podolgovate, veči- najverjetneje predstavljajo manjkajoča (izlužena, preperela) zrna, noma gre za usmerjene razpoke. Posamezne razpoke pa so tudi so velika do 4 mm. Prisotne so tudi usmerjene razpoke. Sortiranost neorientirane. Drobnozrnata lističasta zrna v osnovi nakazujejo zrn je slaba. Razmerje med zrni in osnovo je težko določljivo, saj so njeno usmerjenost. Osnova je oranžno rjave barve. Delež sljude v večja zrna izlužena. Rumeno rjava osnova je mestoma usmerje- osnovi (velikosti manj od 0,01 mm) je zelo majhen. na. Značilnosti osnove ne kažejo, da bi temperatura žganja pri tem Najštevilčnejša zrna so zrna kremena, ki se pojavlja kot mono- vzorcu dosegala visoke temperature, saj ni vitrificirana. kristalen ali polikristalen, nekaj je tudi mikrokristalnega. Zrna so Zrna kremena, ki je monokristalen, so najštevilčnejša zrna, ve- polzaobljena do ostororba, velika so 0,05 do 1,13 mm. Pojavljajo lika so od 0,04 do 0,6 mm. Lističi muskovita so veliki od 0,04 do se tudi lističi muskovita, veliki do 0,48 mm, ki pa so že spreme- 0,16 mm. Večja zrna muskovita niso prisotna. Opazna so tudi njeni. Lističi so v tem primeru tanki in ne široki kakor npr. v vzor- manjša (okrog 0,05 mm) nepresevna zrna ter tudi rdeča in rume- cu KEC2. Zaobljena litična zrna (kremenov peščenjak, magmatske na zrna, ki predstavljajo železove okside in hidrokside. kamnine in metamorfne kamnine) dosegajo velikost do 3 mm. Opazimo zaobljena zrna keramike in grudice gline, ki so lahko Vzorec KEC2 (G47) Struktura vzorca je homogena, saj so zrna posledica mešanja gline. Prisotna so tudi posamezna zaobljena enakomerno razporejena po vzorcu. Velikost zrn, ki sestavlja- rumena zrna, velika do 0,2 mm, in manjša nepresevna zrna te- jo okrog 20 % vzorca, se giblje od 0,04 do 0,3 mm, posamezna mno rjave barve. zrna so velika tudi do 1,6 mm. Največ zrn je torej v velikosti pe- ska. Zrna so dobro sortirana, s posameznimi večjimi zrni. Zrna so Vzorec KEC5 (G46) Struktura vzorca je homogena, saj so zrna ena- zaobljena do polzaobljena, manjša zrna pa so ostroroba. Pore so komerno razporejena po vzorcu. Zrna, ki sestavljajo okrog 30 % vzor- elipsasto razpotegnjene in usmerjene. Prisotne so tudi razpo- ca, so srednje sortirana, polzaobljena, velika od 0,03 do 0,8 mm. Pore ke, ki so usmerjene in med seboj vzporedne. Osnova temno rja- so redke, razen por, ki so posledica izpadlih zrn. Prisotna je ena ve barve je vitrificirana, drobnozrnata lističasta zrna nakazujejo razpoka. Osnova, ki je oranžno rjave barve, načeloma ni orienti- njeno usmerjenost. rana, ponekod je struktura mozaična. Delež drobnorznatih listi- Najštevilčnejši vključek predstavlja kremen, ki se pojavlja v ostro- častih mineralov v osnovi je zelo majhen. robih in zaobljenih zrnih, velik je od 0,04 do 4 mm. Največ kreme- Kremen predstavlja naštevilčnejša zrna, velika do 0,78 mm. Ve- na se pojavlja v monokristalni in polikristalni obliki, nekaj tudi v čina zrn je zaobljena do polzaobljena, so polikristalna, mono- mikrokristalni. Zrna kremena imajo veliko razpok, ki so lahko po- kristalna, redka tudi mikrokristalna. Lističi muskovita so veliki sledica temperaturnih sprememb. Sledijo večja lističasta zrna mu- okrog 0,15 mm, posamezni dosegajo velikost do 0,46 mm. Opa- skovita, ki so spremenjena. Sljuda je velika od 0,04 do 0,6 mm. Li- zna so tudi redka zrna biotita, velika do 0,61 mm. Nekaj je tudi tična zrna pripadajo več kamninam, ki pa jih ne moremo vseh z zaobljenih litičnih zrn (limonitiziran kremenov peščenjak, me- gotovostjo določiti. Prepoznamo lahko zaobljena zrna kremeno- tamorfna kamnina - gnajs). V osnovi so prisotna številna nepre- vega peščenjaka, velika do 1,6 mm, ki so limonitizirana. V osnovi sevna zrna, tu in tam so tudi zrna rumene barve. so prisotna tudi večja nepresevna zrna, velika do 0,33 mm. Priso- tna so tudi manjša rumena zrna, velika okrog 0,05 mm. Vzorec KEC6 (G327) Struktura vzorca je homogena, saj se zrna enakomerno pojavljajo po vzorcu. Zrna sestavljajo 10 % vzorca, Vzorec KEC3 (G44) Struktura vzorca je homogena, saj so zrna so srednje sortirana s posameznimi večjimi zrni. Zrna so oglata enakomerno razporejena po vzorcu. Zrna sestavljajo okrog 15 % do polzaobljena, velika od 0,10 do 0,7 mm, posamezna zrna tudi vzorca in so slabo sortirana, polzaobljena do ostroroba, veli- do 2 mm. Prisotne so elipsoidne pore, ki so mestoma usmerjene. kai od 0,04 do 2,5 mm, največ zrn je velikih do 1 mm. Por ni veli- Osnova je rdeče rjave barve, osnova vsebuje zelo malo lističastih ko, opazne so posamezne razpotegnjene pore, ki niso orientira- mineralov. ne. Osnova je svetlo rumeno rjave barve, mestoma vitrificirana, Zrna kremena so najštevilčnejša, velika so do 2 mm. Zrna so pol- struktura je mozaična. zaobljena do ostroroba, kremen je povečini monokristalen, sle- Kremen je najštevilčnejši vključek, ki se pojavlja povečini kot poli- dijo polikristalna in mikrokristalna zrna. Zrna sljude so velika kristalen, a tudi kot mikrokristalen kremen (roženec) in monokri- do 0,26 mm in so zelo redka. Opazna so tudi posamezna redka stalen kremen. V zrnu roženca je veliko pirita. Zrna so zaobljena do manjša zrna epidotov, velika do 0,15 mm. Nekaj je tudi zaoblje- polzaobljena, velika do 2,5 mm. Sledijo lističasta zrna spremenje- nih litičnih zrn (magmatske kamnine) in sericitiziranih zrn gli- nega muskovita, velika do 0,37 mm. Večjih zrn muskovita ni. Šte- nencev (velikih okrog 0,3 mm). Pojavljajo se hematitne nodule in vilna so tudi zaobljena litična zrna metamorfnih kamnin (gnajs). nepresevni minerali. Prisotna je tudi grudica gline, velika do 1,5 mm. Prisotni so številni Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 227 Vzorec KEC7 (G230) Struktura vzorca je heterogena, saj so zrna tamorfnih kamnin (gnajs, limonitizirana metamorfna zrna). Pri-neenakomerno razporejena po vzorcu. Zrna predstavljajo 20 % sotna so nepresevna zrna in hematitne nodule. vzorca. Zrna so slabo sortirana, zaobljena do ostroroba. Velikost zrn je od 0,04 do 1,1 mm, največ zrn meri okrog 0,6 mm. Prisotne Vzorec KEC11 (vz. št. R498 - ostenje peči) Struktura vzorca je so elipsoidne pore, ki so usmerjene. Prisotna je limonitizacija, ki heterogena, saj so zrna neenakomerno razporejena po vzor- se pojavlja okrog robov zrn. Osnova je rjave barve. Lističasta zrna cu. Zrna sestavljajo 50 % vzorca, velika so od 0,04 do 0,32 mm. osnove, ki so zastopana v večjem številu, so mestoma usmerje- Pore so nepravilnih oblik. Pojavljajo se tudi razpoke okrog skup- na, večinoma pa tvorijo mozaično strukturo. kov gline. Vzorec je mestoma limonitiziran. Osnova je sive barve. Najštevilčnejša zrna so zaobljena do ostroroba zrna kremena, ki Osnova je sestavljena iz bolj ali manj vitrificiranih mineralov. se pojavlja v polikristalni, mikrokristalni in monokristalni obli- Najštevilčnejša zrna so zrna kremena, ki je monokristalen in po- ki, velika so do 1,13 mm. Prisotni so tudi večji lističi muskovita, likristalen, velika so do 0,32 mm. Lističasta zrna muskovita, veli- veliki do 0,55 mm. Tu in tam se pojavljajo zrna biotita, glinen- ka od 0,04 do 0,25 mm, so spremenjena. Prisotni so skupki gline, cev in epidota. Litična zrna so redka, zastopana s sedimentnimi veliki okrog 2,45 mm, in številna nepresevna zrna. kamninami (peščenjak). Opazna so redka svetlo rumena zrna in manjša nepresevna zrna. Vzorec KEC12 (vz. št. R454 - ostenje peči) Struktura vzorca je izredno heterogena, saj so zrna neenakomerno razporejena po Vzorec KEC8 (G377) Struktura vzorca je heterogena, saj so zrna vzorcu. Zrna sestavljajo 60 % vzorca, so srednje sortirana s posa- neenakomerno razporejena po vzorcu. Zrna predstavljajo 25 % meznimi večjimi zrni, ostroroba do polzaobljena. Velikost zrn se vzorca, so srednje sortirana, s posameznimi večjimi zrni, veliki- giblje od 0,05 do 0,61 mm. Pore se kažejo kot razpoke okrog gru- mi od 0,03 do 2,06 mm, največ jih meri okrog 0,4 mm. Posamezna dic glin. Osnova je sivo rjave barve, mestoma usmerjena, s šte- zrna dosegajo velikost tudi do 3 mm. Opazimo elipsoidne pore, ki vilnimi nepresevnimi minerali. Osnova je bolj ali manj vitrificira- so usmerjene. Številne pore nepravilnih oblik so posledica izpadlih na, opazna je tudi limonitizacija. zrn pri pripravi vzorca. Osnova je rjave barve in kaže usmerjenost. Zrna kremena so najštevilčnejša, pojavljajo se v monokristalni in Najštevilčnejša so zrna kremena, ki se pojavlja v monokristalni, polikristalni obliki. Številni lističi muskovita, veliki do 0,22 mm, polikristalni in mikrokristalni obliki, polzaobljenih do ostrorobih so deloma že spremenjeni. Opazimo tudi zrno epidota. Prisotne oblik, velika so do 2,6 mm. Opazna so tudi večja zrna muskovita, so grudice gline, ki so številčnejše kakor v vzorcu KEC11. Te zadnje velika do 0,3 mm. Tu in tam se pojavljajo tudi lističi biotita, litič- nakazujejo slabše homogenizirano glino. V osnovi so prisotna na zrna metamorfnih kamnin (gnajs) in zrno epidota. Pojavljajo številna nepresevna zrna. se tudi večja temna zrna, velika okrog 1 mm. V osnovi so prisotna hematitna zrna in nepresevna zrna. Vzorec KEC13 (vz. št. 22 – kepa gline) Struktura vzorca je dokaj homogena, saj so zrna enakomerno porazdeljena po vzorcu. Zrna Vzorec KEC9 (G375) Struktura vzorca je heterogena. Zrna pred- sestavljajo okrog 60 % vzorca, so dobro sortirana, ostroroba do stavljajo okrog 10 % vzorca, so srednje sortirana s posameznimi polzaobljena. Velikost zrn se povečini giblje od 0,02 do 0,25 mm, večjimi zrni. Zrna so velika od 0,03 do 0,45 mm, posamezna zrna nekatera zrna sljude (biotita) pa tudi do 0,7 mm. Osnova je me- dosegajo velikost do 2 mm. Vzorec vsebuje številne pore, ki so stoma mozaična. posledica izpadlih zrn. Osnova je rdeče rjave barve. Struktura li- Zrna kremena so najštevilčnejša, pojavljajo se v monokristalni in stičastih mineralov okrog večjih zrn je usmerjena. polikristalni obliki, povečini so ostroroba. Sledijo lističi musko- Najštevilčnejša zrna so zrna kremena, ki so polzaobljena do vita in biotita, ki so ponekod spremenjeni. V osnovi so prisotna ostroroba, velika do 1,5 mm. Zrna kremena so monokristalna in številna nepresevna zrna. Tu in tam je prisoten tudi skupek gline polikristalna in mikrokristalna. Opazna so zrna muskovita, veli- oz. keramike. ka do 0,28 mm. Sledijo litična zrna nedoločljivih limonitiziranih metamorfnih kamnin in gnajsa ter manjša zrna epidota. Opazni Vzorec KEC14 (vz. št. 41 – glina) Struktura vzorca je homoge- so tudi pasovi in skupki gline, ki so posledica naravne karakte- na, saj so z izjemo enega skupka gline zrna enakomerno porazde- ristike gline. V vzorcu je prisotno veliko število hematitnih nodul ljena po vzorcu. Zrna sestavljajo okrog 40 % vzorca, so ostroroba temno rjave in rdečkaste barve ter zrn nepresevnih mineralov. do polzaobljena. Velikost zrn se povečini giblje od 0,04 do 0,2 mm, nekatera zrna pa dosegajo velikost do 0,3 mm. Skupek gline je Vzorec KEC10 (G137) Struktura vzorca je heterogena, saj so ve- velik 4,5 mm. Prisotne so razpoke, ki so neorientirane. čja zrna neenakomerna razporejena po vzorcu. Zrna sestavljajo Zrna kremena, ki so povečini monokristalna, so najštevilčnejša. okrog 30 % vzorca. Zrna so srednje sortirana, zaobljena do pol- Sledijo spremenjena zrna muskovita. V osnovi so prisotna nepre- zaobljena, velika od 0,05 do 1,26 mm. Manjša zrna so ostroroba. sevna zrna. Številne pore so elipsoidne in usmerjene, medtem ko so nekatere nepravilnih oblik. Nekatere pore so posledica izpadlih zrn. Barva Vzorec KEC15 (vz. št. 45 – obloga peči) Struktura vzorca je he- osnove je ob zunanjih robovih vzorca rdečkasto rjava, medtem terogena, saj so skupki gline in posamezna večja zrna neena- ko je v sredini rumeno rjave barve. Zelo malo je lističastih mine- komerno porazdeljeni po vzorcu. Zrna sestavljajo okrog 80 % ralov osnove, osnova ne kaže usmerjenosti. vzorca. Zrna so velika od 0,03 do 0,36 mm, v povprečju 0,15 mm. Zrna kremena, ki nastopa v monokristalni, mikrokristalni in po- Skupki gline so veliki do 8 mm. Osnova je temno rjave barve. likristalni obliki, so najštevilčnejša. Sledijo številčna večja zrna Zrna kremena so najštevilčnejša, povečini monokristalna, tu in muskovita, velika do 0,5 mm. Opazna so tudi litična zrna me- tam tudi polikristalna in mikrokristalna. Sledijo zrna sljude-mu- Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 228 skovita, nekatera so spremenjena. V osnovi so prisotna številna pri približno 850° C preide v špinel (Schomburg 1991). Prisotnost nepresevna zrna. hercinita in odsotnost illit/muskovita v vzorcu KEC2 nam govori o žganju nad 950° C, saj pri tej temperaturi illit popolnoma razpade Vzorec KEC16 (vz. št. 46 – glina) Struktura vzorca je heteroge- (Wansard 1990; Rathossi/Tsolis-Katagas/Katagas 2004). na, saj so skupki gline in posamezna večja zrna neenakomerno Prav tako smo v vseh preiskanih vzorcih določili vsebnost glinen- porazdeljeni po vzorcu. Zrna sestavljajo okrog 30 % vzorca. Zrna cev. Glinenci so primarna sestavina gline. so velika od 0,04 do 0,5 mm, posamezna tudi do 0,9 mm. Priso- Prisotnost klinoklora v vzorcih (KEC13, KEC14, KEC16, KEC17 in tne so razpoke, ki niso orientirane. Osnova je rdeče rjave barve. KEC18) nam nakazuje, da je glina illitno kloritna. V vzorcu KEC 15 Zrna kremena so najštevilčnejša, ostroroba do polzaobljena. Po- klinoklor ni prisoten, kar nam govori o tem, da je bila tempera- večini so monokristalna, pojavljajo pa se tudi v polikristalni in tura žganja pri tem vzorcu višja od 700° C (Wansard 1990), kar je mikrokristalni obliki. Sledijo zrna sljude, ki so mestoma spreme- v skladu z dejstvom, da je bil omenjeni vzorec odvzet iz notranje njena. V osnovi so prisotni nepresevni minerali. obloge peči. Za vzorec KEC16, ki je bil odvzet iz kuriščne komore, lahko trdimo, da drastičnih temperaturnih sprememb ni doživel Vzorec KEC17 (vz. št. 47 – ostenje peči) Struktura vzorca je do- kaj homogena, saj so zrna enakomerno porazdeljena po vzorcu. Spektroskopija FTIR Zrna sestavljajo okrog 25 % vzorca. Zrna so velika od 0,02 mm do Iz FTIR spektrov je razvidno, da adsorpsijski trak okoli 3620 cm-1, 0,37 mm, v povprečju 0,2 mm. Osnova je rdeče rjave barve. ki je karakterističen za OH skupino, ni prisoten pri vzorcih KEC2, Zrna kremena so najštevilčnejša, pojavljajo se kot monokristalna KEC3, KEC4, KEC11 in KEC12. Za vse te vzorce velja, da je bila tempe- in polikristalna, povečini ostroroba zrna. Sledijo lističi sljude, ki ratura žganja dovolj visoka, da je prišlo do sprememb v struktu- so povečini spremenjeni. V osnovi opazimo nepresevna zrna. ri illit/muskovita. Vzorec KEC2 je prežgan, medtem ko sta vzorca KEC11 in KEC12 iz obloge peči. Za vzorca KEC3 in KEC4 lahko rečemo, Vzorec KEC18 (vz. št. 53 – glina) Struktura vzorca je heteroge- da sta bila žgana pri nekoliko višjih temperaturah v primerjavi na, saj so skupki gline in posamezna večja zrna neenakomerno z ostalimi vzorci. Omenjeni trak pa je še dobro opazen pri vzor- porazdeljeni po vzorcu. Zrna sestavljajo okrog 50 % vzorca. Zrna cu KEC1, kar nakazuje njegovo nizko temperaturo žganja. Možno so velika od 0,02 do 0,32 mm, posamezna zrna tudi do 2,4 mm. je, da so bila zrna izlužena zaradi svoje sestave, npr. če so bila Skupki gline so veliki do 3 mm. Osnova je svetlo rjave barve. karbonatna. Zrna kremena so najštevilčnejša, pojavljajo se v monokristalni in Dodaten trak pri 3696 cm-1, ki je prisoten v vzorcih KEC13–KEC18, polikristalni obliki. Sledijo zrna sljude, ki so povečini spremenje- z izjemo KEC15, kjer se ta trak ne pojavlja, dokazuje prisotnost na. V osnovi so prisotni nepresevni minerali. dveh mineralov glin v omenjenih vzorcih. Poleg tega je tudi rentgenska praškovna difrakcija pokazala, da v tem vzorcu kli- Rentgenska praškovna difrakcija noklor ni prisoten, saj je bil kot notranja obloga peči izpostavljen Mineralna sestava vzorcev, ki je prikazana na sl. 139, je bila dolo- višjim temperaturam. čena na podlagi rentgenske praškovne difrakcije. V vzorcih, kjer ni bilo večjih temperaturnih sprememb (KEC13, Kot je razvidno s sl. 139, je v vseh vzorcih prisoten kremen. Z izje- KEC14, KEC16, KEC 17 in KEC18), sta prisotna dodatna trakova pri mo vzorca KEC2 se illit/muskovit pojavlja v vseh vzorcih. Pri vzorcih okrog 914 cm-1 (Si-O vibracija) in 823 cm-1 (Al-O vibracija), ki jih KEC2, KEC11 in KEC12 se pojavi hercinit (Mg-špinel), ki je visokotem- pripisujemo mineralom glin. peraturen mineral. Glede na literaturne podatke sljude (muskovit) Vsi preiskani vzorci imajo izrazit trak v območju od 950–1100 cm-1, ki so posledica Si-O vibracije v silikatnih mineralih. Pri tem je opa- 139 Mineralna sestava vzorcev, določena na podlagi rentgenske praškov- ziti premik traku k višjim vibracijam v vzorcih, ki so bili izposta- ne difrakcijske analize. vljeni višjim temperaturam (KEC2, KEC11, KEC12 in KEC15). Spektra oznaka vzorca mineralna sestava vzorcev lončenine KEC3 in KEC4 sta podobna, saj imata silikatni KEC1 R251 kremen, montmorillonit, illit/muskovit, glinenci, hematit pik pri nižjih vibracijah (996 cm-1 in rama pri 1053 cm-1) v pri- KEC2 R38 kremen, hercinit, glinenci merjavi z ostalimi vzorci. Ostali vzorci lončenine imajo namreč KEC3 R415 kremen, illit/muskovit, glinenci Si-O trak pri vibracijah okrog 1010 cm-1, pri tem izstopa KEC6, saj KEC4 R640 kremen, illit/muskovit, glinenci ima trak pri 1004 cm-1 in ramo pri 937 cm-1. Po drugi strani imajo KEC5 R353 kremen, illit/muskovit, glinenci vzorci gline z območja lončarske peči (KEC13, KEC14, KEC16, KEC17 KEC6 R702 kremen, illit/muskovit, glinenci in KEC18) trakove pri najnižjih vrednostih, tj. okrog 1004 cm-1. KEC7 R671a kremen, illit/muskovit, glinenci Trakova okrog 799 in 779 cm-1, ki sta prisotna v vseh preiskanih KEC8 R28 kremen, illit/muskovit, glinenci vzorcih tako lončenine kakor materiala iz lončarske peči, doka- KEC9 R22 kremen, illit/muskovit, glinenci zujeta prisotnost kremena. KEC10 R230 kremen, illit/muskovit, glinenci KEC11 R458 kremen, illit/muskovit, hercinit, glinenci Kemična analiza KEC12 R454 kremen, illit/muskovit, hercinit, glinenci Rezultati analize glavnih prvin v preiskovanih vzorcih so prika- KEC13 št. 22 kremen, illit/muskovit, klinoklor, glinenci zani na sl. 140. Rezultati se ujemajo z mineralno sestavo vzorcev. KEC14 št. 41 kremen, illit/muskovit, klinoklor, glinenci Vsebnost silicija je v primerjavi z ostalimi elementi v vzorcih naj- KEC15 št. 45 kremen, illit/muskovit, glinenci višja, vrednosti variirajo od 53, 20 % do 68,57 % in so v obratnem KEC16 št. 46 kremen, illit/muskovit, klinoklor, glinenci sorazmerju z vrednostmi aluminija. Silicij je vezan na kremen KEC17 št. 47 kremen, illit/muskovit, klinoklor, glinenci in silikatne minerale. Vsebnosti aluminija se gibljejo v razponu KEC18 št. 53 kremen, illit/muskovit, klinoklor, glinenci od 13,25 % do 21,73 %. Aluminij je vezan na razne alumosilikate, Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 229 140 Kemična sestava vzorcev za glavne prvine. vzorec SiO2 Al2O3 Fe2O3 MgO CaO Na2O K2O TiO2 P2O5 MnO LOI TOT/C TOT/S KEC 1 53 22 5 1 1 0 2 0 0 0 14 0 <0,02 KEC 2 64 19 8 2 0 0 2 0 0 0 3 0 <0,02 KEC 3 59 18 6 1 0 0 2 0 0 0 12 0 <0,02 KEC 4 58 18 7 1 0 0 2 0 0 0 12 0 <0,02 KEC 5 59 17 7 0 0 0 2 0 0 0 13 0 <0,02 KEC 6 62 17 6 2 0 0 2 0 0 0 8 0 <0,02 KEC 7 62 18 4 1 0 0 2 0 0 0 11 0 <0,02 KEC 8 66 16 4 0 0 0 1 1 0 0 10 0 <0,02 KEC 9 62 16 7 2 0 0 2 0 0 0 9 0 <0,02 KEC 10 65 16 4 1 0 0 2 0 0 0 9 0 <0,02 KEC 11 68 16 6 2 0 0 3 1 0 0 2 0 <0,02 KEC 12 65 18 8 2 0 0 3 1 0 0 2 0 <0,02 KEC 13 69 14 5 1 0 0 2 0 0 0 7 0 <0,02 KEC 14 65 15 5 2 0 0 3 0 0 0 8 0 <0,02 KEC 15 66 16 7 1 0 0 2 1 0 0 5 0 <0,02 KEC 16 64 14 6 1 0 0 2 1 0 0 10 0 <0,02 KEC 17 61 17 6 2 0 0 2 0 0 0 10 0 <0,02 KEC 18 66 13 5 1 0 0 2 1 0 0 9 0 <0,02 Min 53 13 4 0 0 0 1 0 0 0 2 0 <0,02 Max 69 22 8 2 1 0 3 1 0 0 14 0 <0,02 Mean 63 17 6 1 0 0 2 0 0 0 8 0 <0,02 SD 4 2 1 0 0 0 0 0 0 0 3 0 <0,02 ki sestavljajo glinence in glinene minerale. Povprečne vredno- 141 Drevesni diagram 10 vzorcev lončenine za glavne prvine. sti železa se gibljejo od 3,72 % do 7,82 %. Železo je lahko veza- no na Fe-okside in hidrokside ter glinene minerale (klorit). Naj- manj železa imajo vzorci KEC1, KEC7, KEC8 in KEC10, najvišje pa vzorci KEC2, KEC9 in KEC12. Vsebnosti magnezija v vzorcih so niz- ke, gibljejo se od 0,56 do 2,03 %, najverjetneje je vezan na gli- nene minerale. Najnižje vrednosti MgO so v vzorcu KEC5, najviš- je pa pri vzorcu KEC12. Prav tako so nizke vrednosti CaO, in sicer se vrednosti gibljejo od 0,5 do 1,29 %, vezan pa je najverjetneje na glinene minerale. Rahlo povišano vsebnost ima vzorec KEC1, ki je morda vseboval dodatke kalcita. Vsebnosti alkalija, Na O in 2 K O se gibljejo od 0,20 do 0,73 za natrij, medtem ko so vredno- 2 sti za kalij nekoliko višje, in sicer od 1,39 do 2,66 %. Kalij je vezan na illit/muskovit in glinence. Vrednosti za titan se gibljejo od 0,70 do 1,13 %, za P O pa od 0,08 do 0,78, MnO pa 0,02 do 0,18 %. Vre- 2 5 dnosti žvepla so pod mejo detekcije. Nekoliko večje razlike med vzorci so v žarilni izgubi. Žarilna iz- guba je poleg merila količine organskih snovi tudi merilo količi- ne hlapnih snovi v vzorcih, ki jih je zaradi sproščenega CO več v 142 Drevesni diagram 8 vzorcev gline in ostenja peči za glavne prvine. 2 bolj karbonatnih vzorcih. Na splošno lahko rečemo, da so v vseh vzorcih vrednosti dokaj nizke, kar nakazuje majhno vsebnost to- vrstnih komponent. Žarilna izguba je najmanjša v vzorcih KEC2, KEC11 in KEC12. Nekoliko nižja je tudi pri vzorcu KEC15, torej pri vseh tistih vzorcih, ki so bili izpostavljeni višjim temperaturam. Kljub majhnim razlikam v sestavi lahko vzorce z natančno ke- mično analizo in statistično obdelavo podatkov med seboj raz- likujemo. Iz clusterske analize (sl. 141), ki smo jo izvedli z glavni- mi prvinami le na vzorcih lončenine, je razvidno, da se 10 vzorcev preiskovane keramike deli v več skupin. Vzorec KEC1 izstopa, kar je posledica manjkajočih zrn. Izmed preostalih vzorcev izstopa- ta vzorca KEC8 in KEC10, ki imata povišano vsebnosti SiO , iz mi- 2 kroskopske analize pa razberemo, da imata podoben delež zrn v primerjavi z osnovo. V največjo skupino so se uvrstili vzorci KEC2, KEC3, KEC4, KEC5, KEC6, KEC7 in KEC9. Iz te zadnje se ločita KEC2 Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 230 zaradi povišane vsebnosti železa, KEC7 pa po znižani vrednosti različnih kamnin) in zrna sljude (muskovita in biotita). Razlike železa. Vzorec KEC2 se od ostalih vzorcev loči že zaradi svoje vi- med vzorci so opazne predvsem v razmerju zrna/osnova, veliko- trificirane osnove, kar je razvidno na podlagi preiskave z optič- sti zrn in strukturi osnove. Predvsem na podlagi razlik v strukturi no mikroskopijo. Keramika je nadalje ločena na dve skupini. Pri osnove je možno sklepati, da so bile za izdelavo lončenine upo- tem so za vzorce KEC3, KEC4 in KEC5 značilne podobne vrednosti rabljene različne gline, ki so bolj ali manj illitne. silicija, aluminija in železa. KEC3 in KEC4 imata podobno razmer- Vzorca iz obloge peči (KEC11 in KEC12) se od ostalih vzorcev razli- je zrna/osnova, a drugačno strukturo osnove, medtem ko ima- kujeta predvsem po strukturi, saj vsebujeta večjo količino zrn v ta KEC3 in KEC5 podobno osnovo. Podobno razmerje zrno/osno- primerjavi z osnovo. Med seboj pa se vzorca ločita po heteroge- va združuje tudi vzorca KEC6 in KEC9, vendar je struktura osnove nosti strukture in velikosti zrn. Velikost in delež zrn variirata tudi drugačna, saj KEC9 vsebuje veliko več drobnozrnate sljude. med vzorci KEC13–KEC18. Nadalje je iz clusterske analize, ki smo jo izvedli za glavne prvine Glede na to, da rezultati analize vzorcev gline nakazujejo gli- na 8 vzorcih materiala iz območja lončarske peči (sl. 142), razvidno, no illitno-kloritne sestave, sklepamo tudi, da je bila za izdelavo da se porazdelijo v več skupin. Na podlagi vsebnosti SiO izstopata lončenine uporabljena kloritno-illitna glina. Ker pa klinoklor pri 2 vzorca KEC11 z najvišjo in KEC17 z najnižjo vsebnostjo. Ostali vzorci višjih temperaturah razpade, ga nismo zaznali v nobenem izmed se porazdelijo na dve skupini, in sicer vzorci KEC12, KEC14, KEC15 in vzorcev lončenine. KEC 16 tvorijo prvo skupino, drugo pa vzorca KEC13 in KEC18. Na podlagi dosedanjih raziskav lahko sklepamo na vsaj dve raz- lični temperaturni območji žganja lončenine. Pri najnižjih tem- Sklepi peraturah so bili žgani vzorci KEC1, KEC6, KEC7 in KEC8, saj je pri njih še vedno opaziti absorpcijski trak FTIR spektra, značilen za Rezultati so pokazali, da so si vzorci lončenine med seboj nače- OH skupino (minerali glin). Omenjeni trak je odsoten pri osta- loma dokaj podobni v sestavi (sl. 141, 142). Pri vseh se namreč kot lih vzorcih lončenine oz. je slabo opazen, pri vzorcu KEC2 pa po- najštevilčnejše zrno pojavlja kremen, ki pa je prisoten v različnih polnoma izgine. Prav tako ga ni opaziti pri vzorcih obloge peči količinah. Kremen je lahko naravna sestavina gline, ki so jo upo- (notranja obloga peči - KEC11, KEC12 in KEC15). Vzorci KEC13, KEC14, rabili pri izdelavi lončenine, lahko pa je tudi namensko dodan KEC16 in KEC18 pa ne kažejo temperaturnih sprememb. kot pustilo. Lončenina vsebuje tudi posamezna litična zrna (zrna 143 Radiokarbonska analiza Beta-300860 (SE 156 – COG-06-01 = vz. 35). Sample Data Measured Radiocarbon Age 13C/12C Ratio Conventional Radiocarbon Age(*) Beta - 300860 1660 +/- 30 BP -26,8 ‰ 1630 +/- 30 BP SAMPLE: COG-06-01 ANALYSIS: AMS-Standard delivery MATERIAL/PRETREATMENT: (charred material): acid/ alkali/acid 2 SIGMA CALIBRATION: Cal AD 380 to 450 (Cal BP 1570 to 1500) AND Cal AD 450 to 460 (Cal BP 1500 to 1490) Cal AD 480 to 530 (Cal BP 1470 to 1420) Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 231 144 Radiokarbonska analiza Beta-300861 (SE 200 = SE 131 – COG-06-02 = vz. 29). Sample Data Measured Radiocarbon Age 13C/12C Ratio Conventional Radiocarbon Age(*) Beta - 300861 1620 +/- 30 BP -23,8 ‰ 1640 +/- 30 BP SAMPLE: COG-06-02 ANALYSIS: AMS-Standard delivery MATERIAL/PRETREATMENT: (charred material): acid/alkali/acid 2 SIGMA CALIBRATION: Cal AD 350 to 440 (Cal BP 1600 to 1510) AND Cal AD 490 to 520 (Cal BP 1460 to 1430) Radiokarbonske analize so nastali pri žganju v keramični peči v objektu 3, je bila namreč odvržena na področje manipulativnega prostora pred objekt 2 in v ruševine peči SE 131. Radiokarbonske analize dveh vzorcev oglja, izdelane v Labora- toriju Beta Analytic Radiocarbon Dating Laboratory, Miami, ZDA, postavljajo čas delovanja lončarske delavnice v Cogetincih na konec 4. In v prvo polovico 5. st. n. š. Te rezultate dopolnjuje ti- pološko-tehnološka analiza keramičnega gradiva. Radiokarbonska analiza, ki je bila opravljena na vzorcu oglja, vzetega iz kuriščnega kanala peči SE 131, ki se nahaja v kompleksu objekta 2 (št. an. Beta-300861) – sl. 144, 145. Druga analiza je bila izdelana na vzorcu oglja iz polnila SE 156 jame SE 155, ki se naha- ja pred pečjo SE 125 v objektu 3. Zanj je datacija C14 (št. an. Beta- 300860) - sl. 144, 145. To časovno razliko v delovanju peči v obeh objektih potrjuje tudi stratigrafija. Očitno je, da v času, ko je po- tekal proces žganja lončenine (v pečeh) v objektu 3, objekt 2 ni bil več v funkciji. Večina ponesrečeno žganih lončarskih izdelkov, ki 145 Radiokarbonska analiza obeh vzorcev. OxCal v4.1.7 Bronk Ramsey (2010); r: 5 Atmospheric data from Reimer et al. (2009) R_Date Beta-300860 R_Date Beta-300861 100 150 200 250 300 350 400 450 500 550 600 650 Calibrated date (calAD) Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 232 Literatura BAATZ, D. 1977, Reibschale ubd Ro- BOLTA, L. 1981, Rifnik pri Šentjurju: DASZKIEWICZ, M. in G. SCHNEIDER DUHAMEL, P. 1978/79, Morpholo- manisierung. – Rei Cretariae Ro- poznoantična naselbina in gro- 1999, Chemical, Mineralogi- gie et évolution des fours céra- manae Fautorum Acta XVII/XVIII, bišče. – Katalogi in monografije cal and Tehnological Studies of miques en Europe Occidentale 147–158. 19, Ljubljana. Fabrics of Roman Vessels and – protohistoire, monde celtique BARONE, G., A. LO GIUDICE, P. MAZ- BÓNIS, E. B. 1970, A brigetioi sávos Lamps from Poetovio. – V: J. Is- et Gaule romaine. – Acta Prae- ZOLENI in A. PEZZINO 2005, Che- kerámia. Die streifenverzierte tenič, Poetovio: zahodna grobi- historica et Archaeologica 9/10, mical characterization and sta- Keramik aus Brigetio. – Folia Ar- šča I. Grobne celote iz Deželne- 49–76. tistical multivariate analysis of cheologica 21, 71–90. ga muzeja Joanneuma v Gradcu/ EBNER, D. 1997, Die spätrömische ancient pottery from Messina, BRUKNER, O. 1981, Rimska kerami- Poetovio, the Western Cemeteri- Töpferei und Ziegelei von Fri- Catania, Lentini and Sicarusa ka u jugoslovenskom delu pro- es I, Grave-Groups in the Lande- edberg-Stätzling, Lkr. Aichach- (Sicily). – Archaeometry 47, 4, vincije Donje Panonije. – Disser- smuseum Joanneum, Graz, Ka- Friedberg. – Bayerische vorge- 745–762. tationes et monographiae 24, talogi in monografije/Catalogi et schicts-Blätter 62, 115–219. BARRIOS-NEIRA, J., L. MONTEALEGRE, Beograd. monographiae 32, 173–190. EVERITT, B. S. 2005, An R and S-PLUS L. A. LÓPEZ in L. ROMERO 2009, BRYANT, G. F. 1978, Romano-Briti- –. 2008a, Bericht zu den Unersuc- companion to multivariate Ceramics of Ategua (Córdoba, sh Experimental Kiln Firings at hungen der Keramik. – V: I. Ša- analysis. – London. Spain). Mineralogical and pe- Barton-on-Humber, England. – vel in B. Kerman, Gornje njive pri FERLIGOJ, A. 1989, Razvrščanje v trographic study . – Applied Clay Acta Praehistorica et Archaeolo- Dolgi vasi, AAS 6, 114–126. skupine: teorija in uporaba v Science 42, 529–537. gica 9/10, 13–22. –. 2008b, Chemical and mineralo- družboslovju. – Metodološki BAUSOVAC, M. 2011, Študija pozno- CIGLENEČKI, S. 1981, Rezultati prvih gical-petrographic composition zvezki 4, Ljubljana. antične lončenine iz utrjene vi- raziskovanj na Gradcu pri Pra- of pottery samples from Ivanč- GALUŠKA, L. 2004, Slované doteky šinske naselbine Rifnik pri Šen- pretnem. – Arheološki vestnik na Gorica. – V: D. Svoljšak, Mrzlo předků: o životě na Moravě 6.– tjurju. – Doktorska disertacija. 32, 417–453. polje pri Ivančni Gorici, AAS 5, 10. Století. – Brno. Univerza v Ljubljani, Filozofska –. 2000, Tinje nad Loko pri Žu- 175–179. GASSNER, V., S. GROH, S. JILEK, A. KAL- fakulteta, Oddelek za arheologi- smu. Poznoantična in zgo- DE CLERCQ, W. in P. DEGRYSE 2008, TENBERGER, W. PIETSCH, R. SAU- jo, Ljubljana. dnjesrednjeveška naselbina. The mineralogy and petrography ER, H. STIGLITZ in H. ZABEHLICKY BAXTER, M. J. 1994, Exploratory - Ljubljana. of Low Lands ware 1 (Roman lo- 2000, Das Kastel Mautern – Fa- multivariate analysis in archae- CULTRONE, G., C. RODRIGUEZ-NAVAR- wer Rhine-Meuse-Scheldt ba- vianis. – Der römische Limess in ology. – Edinburgh. RO, E. SEBASTIAN, O. CAZALLA in sin; the Netherlands, Belgium, Österreich Heft 39, Wien. BELFIORE, C. M., M. D. DAY, A. HEIN, V. M. J. DE LA TORRE 2001, Carbona- Germany). – Journal of Archaeo- GERSBACH, E. 1995, Baubefunde der KILIKOGLOU, V. LA ROSA, P. MAZ- te and silicate phase reactions logical Science 35, 448–458. Perioden IVc – IVa der Heune- ZOLENI in A. PEZZION 2007, Pe- during ceramic firing. – Europe- DJURIĆ, B. 2006, MP 02 Lenart–Co- burg. Heuneburgstudien IX. – trographic and Chemical charac- an Journal of Mineralogy 13/3, getinci, pododsek Sp. Senarska– RGF 53, Mainz am Rhein. terization of pottery production 621–634. Cogetinci. Poročilo o rezultatih GROH, S. 1996, Die Insula XLI von of the late Minoan I Kiln at Hagia CUOMO DI CAPRIO, N. 1988, La ce- ekstenzivnega arheološkega Flavia Solva : Ergebnisse der triada, Crete. – Archaeometry ramica in archeologia: anti- pregleda. – Ljubljana (neobja- Grabungen 1959 und 1989 bis 49/4, 621–653. che tecniche di lavorazione e vljeno poročilo). 1992. – Wien. BELFIORE, C. M., M. DI BELLA, M. TRI- moderni metodi ďindagine. DJURIĆ, B., V. CELIN in I. PINTÉR 2006, GROH, S. in H. SEDLMAYER 2002, SCARI in M. VICCARO 2010, Pro- – Roma. Poročilo o rezultatih arheolo- Forschungen im Kastel Mau- duction technology and prove- CVJETIĆANIN, T. 2006, Kasnoantićka škega pregleda na potencial- tern-Favianis. Die Grabungen nance study of archaeological gljeđovana keramika. Gleđova- nem najdišču Cogetinci. MP 02/2 der Jahre 1996 und 1997. – Der ceramics from relevant sites in na keramika Prve Mezije, Prio- Senarska–Cogetinci. – Ljubljana römische Limes in Österreich the Acantary River Valley (North- balne Dakije, Sredozemne Dakije (neobjavljeno poročilo). 42, Wien. eastern Sicily). – Materials cha- i Dardanije. – Beograd. DREWS, G. 1978/79, Entwicklung –. 2006a, Forschungen im Vicus ost racterisation 61, 440–451. der Keramik-Brennöfen. – Acta von Mautern-Favianis. Die Gra- BJELAJAC, L. 1994, Mortaria in the Praehistorica et Archaeologica bungen der Jahre 1997–1999. – Moesia Danube Valley. – Starinar 9/10, 33–48. Der römische Limess in Österre- XLIII–XLIV (1992–1993), Beograd, ich 44/1, Wien. 139–148. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 233 –. 2006b, Forschungen im Vicus ost JAVORNIK, M. (ur.) 1998, Enciklo- OROŽEN ADAMIČ, M., D. PERKO in RATHOSSI, C., P. TSOLIS-KATAGAS in C. von Mautern-Favianis. Die Gra- pedija Slovenije, 6. zvezek. D. KLADNIK (ur.) 1996, Priroč- KATAGAS 2004, Technology and bungen der Jahre 1997–1999. – Ljubljana. ni krajevni leksikon Slovenije. composition of Roman pottery Katalog- und Tafelband. – Der JESCHEK, T. L. 2000, Die grautonige – Ljubljana. in northwestern Peloponnese, römische Limess in Österreich Keramik aus dem römischen Vi- OTTOMÁNYI, K. 1982a, Late Roman Greece. – Applied Clay Science 44/2, Wien. cus von Gleisdorf. – Wien. Pottery. – V: D. Gabler (ur.), The 24, 313–326. GRÜNEWALD, M. 1979, Die Gäfas- JEVREMOV, B. 1985, Novosti o obrtni- Roman Fort at Ács-Vaspuszta RODRIGUEZ, H. 1997, Die Zeit vor und skeramik des Legionslagers von ških dejavnostih in nekaj drob- (Hungary) on the Danubian Li- nach der Scglacht am Fluvius Carnuntum. – Der Römische Li- cev iz arheoloških izkopavanj v mes, BAR int. Ser. 531 (1989), Frigidus (394 n. Chr.) im Spiegel mes in Österreich 32. letih 1970–1980. - Ptujski zbor- 492–570. der südostalpinen Gebrauchske- HOARD, R. J., M. J. O´BRIEN, M. GHA- nik 5, Ptuj, 419–423. –. 1982b, Fragen der spätrömi- ramik. – Arheološki vestnik 48, ZAVY KHORASGANY in V. S. GO- KRAMAR, S., J. LUX, A. MLADENOVIČ, H. schen eingeglätteten Keramik 153–177. PALARATNAM 1995, A Mate- PRISTACZ, B. MIRITIČ, M. SAGADIN in Pannonien. – Dissertatio- SAVNIK, R. (ur.) 1980, Krajevni leksi- rials-Science Approach to in N. ROGAN-ŠMUC 2012, Mine- nes Archaeologicae Ser. II 10, kon Slovenije, IV. knjiga Podrav- Understanding Limestone-tem- ralogical and geochemical cha- Budapest. je in Pomurje. – Ljubljana. pered Pottery from the Midwe- racteristics of Roman pottery PAHIČ, S. 1965, Antične gomile v Slo- SCHOMBURG, J. 1991, Thermal reac- stern United states. - Journal from an archaeological site near venskih goricah. – Časopis za tions of clay minerals: their si- of Archaeological Science 22, Mošnje (Slovenia). – Applied Clay zgodovino in narodopisje 1, Ma- gnificance as “archaeological 823–832. Science 57, 39–48. ribor, 10–63. thermometers” in ancient pot- HOFFMANN, J., E. LEIB, W. KÜHN, K. KUJUNDŽIĆ, Z. 1982, Poetovijske ne- –. 1978, Najdbe z rimske ceste Slo- teries. – Applied Clay Science 6, MUCHE, E. RIEGEL in H. ASCHEN- kropole. – Katalogi in monogra- venska Bistrica-Pragersko. – Ar- 215–220. BACH 1990, Form und Dekor. fije 20, Ljubljana. heološki vestnik 29, 129–289. SCHWEDT, A. in H. MOMMSEN 2004, – Leipzig. LOHNER-URBAN, U. 2009, Untersu- –. 1979, Nekaj podatkov o grobi Clay paste mixtures identified HORVAT, M. 1999, Keramika. Teh- chungen im römerzeitlichen hišni lončenini z najdišč ob juž- by Neutron Activation Analyses nologija keramike, tipologi- Vicus von Kalsdorf bei Graz. nem Pohorju. – Arheološki ve- in pottery of a Roman workshop ja lončenine, keramični arhiv. – Wien. stnik 30, Ljubljana, 388–437. in Bonn, Germany. – Journal – Ljubljana. MAGGETTI, M. 1982, Phase analysis –. 1980, Prvi podatki o grobi hišni of Archaeological Science 31, –. 2007, Zaključno poročilo o arhe- and its significance for techno- lončenini z Brinjeve gore. – Ar- 1251–1258. ološkem zaščitnem izkopavanju logy and origin. – V: J. S. Onlin heološki vestnik 31, 89–112. SEEHAUSER, H. 2007, Ein Haus der In- na arheološkem najdišču Coge- (ur.), Archaeological Ceramics, PAPACHRISTODOULOU, C., A. OIKONO- sula XLIII von Flavia Solva. Funde tinci na pododseku Sp. Senar- Boston, 121–133. MOU, K. IOANNIDES in K. GRAVANI und Befunde aus den Räumen A, ska–Cogetinci (AC odsek MP 02 MANGONE, A., L. C. GIANNOSSA, R. LA- 2006, A study of ancient pottery B, C1, und C2. - Schild von Steier Lenart–Cogetinci). – Ljubljana VIANO, C. S. FIORELLO in A. TRA- by means of X-ray fluorescen- 20, 109–183. (neobjavljeno poročilo). INI 2009, Investigation by va- ce spectroscopy, multivaria- SHERRIFF, B. L., P. COURT, S. JOHNSTON HUDECZEK, E. in Ch. HINKER 2008, rious analyhical techniques to te statistics and mineralogical in L. STRILING 2002, The Source Die Insula XXII von Flavia Solva. the correct classification of ar- analysis. – Analytica Chimica of Raw Materials for Roman Pot- Kommentierter Zwischenbericht chaeological finds and deline- Acta 573–574, 347–353. tery from Leptiminus, Tunisia. – über die Grabungen 1980–1988. ation of technological features. PAUNIER, D. in T. LUGINBÜHL 2004, Geoarchaeology: An Internatio- – Schild von Steier 21, 257–291. Late Roman Lamps from Egnatia. Bibracte. Le site de la maison 1 du nal Journal 17, 8, 835–861. IORDANIDIS, A., J. GARCIA-GUINEA From imports to local producti- Parc aux Chevaux (PC 1). Des ori- SHENNAN, S. 1988, Quantifying ar- in G. KARAMITROU-MENTESSIDI on. – Microchemical Journal 91, gines de lóppidum au règne de chaeology. – Edinburgh. 2009, Analytical study of anci- 214–221. Tibère. – Collection bibracte 9, STRMČNIK GULIČ, M. 1993, Skrb za iz- ent pottery from the archaeo- MIKL CURK, I. 1969, Prispevek prou- 205–468. ročilo preteklosti. – Ptujski ar- logical site of Ariani, northern čevanja rimske keramike k po- PETRU, P. 1973, Proizvodnja lonče- heološki zbornik. Ob 100 letnici Greece. – Materials Characteri- znavanju gospodarske zgodo- nine v rimski dobi. – V: P. Petru, muzeja in muzejskega društva, zation 60, 292–302. vine naših krajev. – Arheološki I. Curk in Z. Šubic, Rimska kera- Ptuj, 481–504. ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna vestnik 20, 125–138. mika v Sloveniji (razstavni kata- –. 1997, Mariborsko – bistriško ob- grobišča I: grobne celote iz De- –. 1972, Nekaj misli o poznoantični log), Ljubljana, 2–19. močje v poznorimski dobi. – Ar- želnega muzeja Joanneuma v materialni kulturi v Sloveniji. – PETRU, P., T. KNEZ in A. URŠIČ 1966, heološki vestnik 48, 269–288. Gradcu. – Katalogi in monogra- Arheološki vestnik 23, 376–383. Poročilo o raziskovanjih subur- fije 32, Ljubljana. –. 1973, Poetovio v pozni antiki. – banih predelov Neviodunima v IZENMAN, A. J. 2008, Modern multi- Arheološki vestnik 29, 405–411. letih 1960–1963. – Arheološki variate statistical techniques: –. 1987, Rimska lončena posoda vestnik 17, 469–491. regression, classification and na Slovenskem. – Ljubljana. manifold learning. – Springer, MLEKUŽ, D. in M. HORVAT 2011, Med New York. fiksnim in fleksibilnim: multi- JANEŽIČ, M., Brengova. – AAS, Lju- variantne analize tehnnologije bljana (v tisku). lončenine. – Arheo 28, 7–18. Arheologija na avtocestah Slovenije  Cogetinci pri Lenartu 234 STUPPNER, A. 2011, Der Oberlei- ZUPANČIČ, N. in M. BOLE 1997, Ke- serberg und spätlaiserzeitli- mične in mineraloške raziska- che drehscheibenkeramik im ve keramike amfor/The Chemi- nördlichen Niederösterreich. cal and Mineralogical Analyses – V: J. Bemmann, M. Hegewi- of the Amphorae. – V: J. Horvat, sch, M. Meyer in M. Schmauder, Sermin. Prazgodovinska in zgo- Drehscheibentöpferei im Bar- dnjerimska naselbina v severo- baricum. Technologietransfer zahodni Istri/Sermin. A Prehisto- und Professionalisierung ei- ric and Early Roman Settlement nes Handwerks am Rande des in Northwestern Istria. Opera In- Römischen Imperiums. Akten stituti Archaeologici Sloveniae 3, der Internationalen Tagung in 83–99. Bonn vom 11. Bis 14. Juni 2009. ZUPANČIČ, N. in M. MUNDA 2006, Iz- Bonner Beiträge zur Vor- und vorna surovina in način žganja Frühgeschichtlichen Archäolo- neolitske keramike iz Srmina. – gie, Band 13, 315–332. RMZ - Materials and Geoenviro- TITE, M. S. 1999, Pottery Production, nment 53, 1, 49–64. Distribution, and Consumption ŽIBERNA, I. 2000, Geografski oris slo- – the Contribution of the Physi- venskega Podravja. – V: P. Ma- cal Sciences. – Journal of Archa- cuh et al. (ur.), Drava nekoč in eological Method and Theory danes: zemljepisne, zgodovin- 6/3, 181–233. ske in etnološke značilnosti sve- TITE, M. S., V. KILIKOGLOU in G. VEKINIS ta ob Dravi; splavarstvo in ener- 2001, Strength, toughness and getika, Maribor, 19–65. thermal shock resistance of an- ŽIBRAT GAŠPARIČ, A. 2008, Struk- cient ceramics, and their influ- turna analiza neolitske kera- ence on technological choice. – mike in lončarske tehnologije. Archaeometry 43, 301–324. – Doktorska disertacija. Uni- TUŠEK, I. 1993, Rimsko grobišče na verza v Ljubljani, Filozofska fa- novi obvoznici ob Potrčevi ce- kulteta, Oddelek za arheologijo, sti v Ptuju. – Ptujski arheološki Ljubljana. zbornik, 385–448. VELRAJ, G., K. JANAKI, A. M. MUSTHAFA in R. PALANIVEL 2009, Spectros- copic and porosimetry studies to estimate the firing temperature of some archaeological potte- ry sherds from India. – Applied Clay Science 43, 303–307. VOMER GOJKOVIČ, M. 1993, Lončar- sko opekarska delavnica v rim- ski obrtniški četrti na Ptuju. – Ptujski arheološki zbornik, Ptuj, 449–479. WANSARD, G. 1990, Effets de la tem- perature sur la composition mineralogique et sur la struc- ture de la brique de Wanlin (Belgique). – Buletin de la So- ciete belge de Geologie 99, 2, 207–219. WIEDER, M. in D. ADAN-BAYEWITZ 1999, Pottery manufacture in early Roman Galilee: a micro- morphological study. – Catena 35, 327–341. ZUPANČIČ, N. 2006, Analiza gline in opek. – V: I. Lazar, Ilovica pri Vranskem, AAS 1, 253–264. Arheologija na avtocestah Slovenije Cogetinci pri Lenartu 235 . Document Outline Cogetinci pri Lenartu Kazalo Uvod Geografski in geomorfološki podatki Intenzivni površinski pregled Stratigrafija Potek in izsledki terenskih raziskav Objekt 1a Objekt 1 Objekt 2 Objekt 3 Objekt 4 Interpretacija terenskih raziskav Gradivo Tipologija grobe hišne lončenine Tehnologija keramičnih izdelkov Tehnologija okrasa in motivika Povzetek tipološko/tehnoloških analiz keramičnega zbira Katalog gradiva Izkopavanja Gradivo s površinskega pregleda Analize Multivariantne analize tehnologije lončenine Opisi receptov in interpretacija Mineraloško-petrografska in kemična sestava lončenine in gline iz lončarskih peči Radiokarbonske analize Literatura