KRANJ, petek, 22. 4.1983 CENA 11 din Št. 31 Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Skromne in razdrobljene investicije f zadnjih letih je investiranje v gorenjskem gospodarstvu močno upadlo in zdrknilo celo pod republiško raven - Ob sedanji visoki stopnji zastarele opreme, njenem pičlem obnavljanju, po-aanjkanju kvalitetnih razvojnih programov bo težko ostati konkurenčen doma in na tujem Kranj — V prvem četrtletju ietos investicijska dejavnost na Gorenjskem ne kaže prav nič več-.^a zagona, kot pa je veljalo za enako obdobje lani. Prav zato lahko takšno vlaganje v investicije, kot se kaže na začetku tega leta lahko spremljamo z vso zaskrbljenostjo, so med prazniki nesec bo GLAS izšel še dvakrat kljub prazničnemu Predzadnja aprilska številka bo v povečanem ob-v torek 26. aprila, to je dan pred praznikom, zad-- 29 aprila. To nam bo zaradi dejstva, da marili teden že praznujejo, povzročilo dodatno v vendar menimo, da mora GLAS zaradi odgodo naročnikov, bralcev in vseh, ki tako ali drugače , z nami, iziti tako kot običajno Sicer bi bil pre-Prva majska številka pa bo izšla v petek, iložnosti obveščamo vse, ki nameravate za pe-* aprila) oddati mali oglas, sporočilo, oglas ali drugo sporočilo, da je zadnji rok oddaje torek, 12. ure. Sreda je praznična, samo v četrtek pa časopis pripraviti za izid. za razumevanje! Uredništvo m ~ m Tudi dolga zima ne rešuje izgub W sne* in žičnice na Krvavcu niso dovolj za dobro gospodar-KeKvec - Kompletna ponudba, se posebej pa gostince nadaljnjih naložb, ki Pa jih zdaj ne v Kranju ^interesni skupnosti RTC nimajo kje vzeti _ Letošnja izredno slaba, Sanacijski program sicer RTC K, mnimi padavinami pičla zimska ^a ^bSa za RTC Krvavec postni ™ok za rdeče številke v bučnem računu. Čeprav je ta de- ^gajočih smučiščih.iztržila okoli J bilijonov din, pa je sezona na-> le skromnih 18 milijonovka vsekakor premalo za pokntje M stroškov. Manj dohodka je bilo ^ zaradi tega, ker so bile cene Vnih kart enake kot v pretekli Razen tega RTC Krvavec -«i*nijo tudi visoki stroški, ki jin Sio zaradi vzdrževanja naprav m Hvnih strojev, saj je treba vse ^■vne dele uvoziti. M Vendar pa bi bila izguba v višini S*j 12 milijonov din prav gotovo ključnem računu še več a če ^bi v delovni organizaciji ob lanski Stticiji - nova žičnica na Zvoh Priprava proge - tudi sami krep-^rijehL delo in od 60-milijon-V investicije sami opravili za tret-vrednosti del in to ceneje kot izvajalci. Koje o izgubah RTC Krvavca na ^njj geji razpravljal kranjski iz- 8*» svet je sicer priporočil skupki sklada skupnih rezerv občine : ^j,da odobri sanacijski kredit za ^ritje izgube v višini 11,9 milijona sanacijski kredit za „.,„___t^ntalca snega za 15 vavec ima, vendar pa so rešitve le v nadaljnjih naložbah, ki bi ob vsem dosedanjem denarju za izgradnjo pomagale centru na zeleno vejo. Teh naložb pa verjetno nimajo niti članice interesne skupnosti RTC Krvavec niti drugi smučarski centri v Sloveniji, ki životarijo prav tako nedokončani. Žičničarji se zato že dlje časa zavzemajo za spremembo statusa, ki bi jih razbremenil precejšnjega deleža določenih družbenih dajatev, da bi lažje gospodarili. Koliko pa bi to pripomoglo k občutnejšim naložbam vsmučarske centre, je prav tako vprašanje. L. M. in tudi sanacijski kredit za n0vega teptalca snega za .-vljonov din. Vendar pa se ob tem ah bo Rit, kredite tudi Rateče ^stavlja vprašanje, '•t-vavec sposoben te ■ ■ '•a&ti, saj" doslej še m mogel po-"uti skladu skupnih rezerv vseh odobrenih kreditov. Poglavitni vzrok, da RTC Kr-ne more zaživeti in gospo-:v,tib«,£?ub.je namreč še, vedno kompletna ponudba, k. je najbolj V-Xa glede gostinskih storitev < jkajo tudi dostopnejša cesta do trioda ki bi ob slabih zimah s omogočala smuko, ,'^irni topovi naprave, ki bi napolnile z ■ najmanj še 4 teptalcev itd tudi poletno obiskovalci. V vodnem kanalu, ki se vije skozi Rateče, .ve vsako leto nabere polno umazanije. V krajevni skupnosti malce za šalo malo zares pravijo, da je v njem mogoče najti vse, razen ljudi. Ne preostane torej drugega, kot da kanal vsako leto očistijo. — Foto: F. Pe rdan poudarili na predsedstvu skupščine gorenjskih občin. Zadnja leta namreč delež investicij v družbenem proizvodu na Gorenjskem neprestano upada. Leta 1980 je bil 16,4 odstotka, lani pa je upadel že na 11,9 odstotka. Še slabše od regijskega povprečja pa so podatki o deležu investicij v družbenem proizvodu po občinah, saj se na primer lani v Škof j i Loki delež znižal na 8,4 domala enak 8,3 pa je bil tudi v Tržiču; izjema med gorenjskimi občinami je le radovljiška s 17,7 odstotki deleža. Vendar pa za gorenjsko gospodarstvo niso v zadnjem času značilna le Skromna vlaganja v obnovo in razvoj, pač pa je tudi struktura investicij vse prej kot ugodna — povprečna vrednost posamezne investicije je bila lani namreč le okoli 6 milijonov din. S skupno vrednostjo vseh lani začetih investicij pa na Gorenjskem vsaj za trikrat zaostajamo za vrednostjo, ki bi jo morali vsako leto nameniti za obnovo in razvoj v gospodarstvu, če naj bi v regiji tudi za naslednja leta zagotavljali polno zaposlenost ter ob tem tudi lovili korak z razvojem v svetu in tudi doma. Z okoli 85 odstotki odpisane opreme, kot jo imata na primer škofjeloško in tr-žiško gospodarstvo, pa bo vsekakor takšne cilje kaj težko doseči. Pri tem pa se seveda postavlja tudi vprašanje, ali gospodarstvo sploh ima takšne razvojne plane, s katerimi bi lahko prestrukturirali gorenjsko gospodarstvo, povečali možnosti izvoza, dvignili produktivnost in zagotovili delo generacijam mladih. Predsedstvo skupščine gorenjskih občin ocenjuje, da večina delovnih organizacij z izjemo največjih na Gorenjskem ne zmore sama pripraviti razvojnih planov, ker ji zato enostavno zmanjka strokovnega kadra. Zato ni čudno, da prihaja do tega, da ne moremo dobiti tujih kreditov — takšna ponudba je bila izvozno usmerjenim programom gorenjskih delovnih organizacijam dana v preteklem letu, prav tako pa v banki še niso izkoriščena vsa sredstva za investicije, ker zanje pač ni primernih programov. Z dosedanjim dokaj razdrobljenim investicijskim vlaganjem pač ne bo mogoče zagotavljati takšnega razvoja gospodarstva, da bi bili z izdelki lahko konkurenčni na tujem trgu, pa tudi na domačem. Vsekakor je treba takšnemu zastoju investicij v gorenjskem gospodarstvu kar najhitreje odstraniti vse ovire, kar naj bi gorenjske občine poskušale v dogovoru z banko in Medobčinsko gospodarsko zbornico. L. M. Poljče — Začetek tega tedna so Gorenjsko obiskali člani predsedstva zvezne konference Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije. Minuli torek dopoldan so se sestali v republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah na 3. seji predsedstva. Na njej so obravnavali program za posvet o mestu in vlogi svoje organizacije v družbi, posebno v sistemu SLO in družbene samozaščite, dogovarjali so se o temah za usposabljanje članstva 1984. in 1985. leta, sprejeli program aktivnosti rezervnih starešin ob praznovanju 40. obletnice bitk na Neretvi in Sutjeski, II. zasedanje Avnoja in dneva borca ter razpravljali o načrtih republiških in pokrajinskih zakonov o ljudski obrambi.. Po seji, ki so jo med drugim posvetili tudi obravnavi nekaterih stalnih nalog, so v torek popoldan obiskali izobraževalni center RSNZ v Tacnu. V sredo dopoldan so imeli v Poljčah delovno sejo, zatem pa so si ogledali tovarno Elan v Begunjah in se na Brdu pri Kranju srečali s predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz naše republike. (S) — Foto: F. Perdan Naloge taborništva Taborništvu, ki ima svoje izvore v predvojnem gozdovniškem in skavtskem gibanju, sta dala socialistična revolucija in narodnoosvobodilni boj novo obliko organiziranosti, akcijsko naravnanost in način dela. Na pobudo centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije pa nekdanjih gozdovnikov in skavtov so 22. aprila 1951. leta ustanovili Združenje tabornikov Slovenije, ki se je pozneje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije. To je prostovoljna organizacija otrok in mladine, ki jih s pomočjo odraslih vzgajajo v osnovnih taborniških enotah v dobre, koristne in napredne člane naše samoupravne socialistične skupnosti. Zveza tabornikov Slovenije je v dobrih treh desetletjih obstoja prerasla v organizacijsko in kadrovsko močno družbeno organizacijo, ki se je bila sposobna prilagajati vsa ta leta s svojimi programi in oblikami dela. Sedanjost ji nalaga nekatere posebne aktualne obveze. Pri načrtovanju razvoja v času prizadevanj za gospodarsko, ustalitev morajo svoje prispevati tudi taborniške organizacije ter s kar najmanj denarja in več volje uresničevati bolj dinamičen in kakovosten program dela in vzgoje čim večjega števila mladih. Ob tem bo njihova pozornost še naprej veljala ohranjanju in poglabljanju tradicij NOB in socialistične revolucije, utrjevanju bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi ter poglabljanju jugoslovanskega socialističnega patriotizma, humanizma in internacionalizma, zlasti neuvrščenosti. Ena prvih nalog v taborniški organizaciji ostaja še naprej skrb za nadaljnji razvoj samoupravljanja, delegatskih odnosov in kolektivnega dela ter odgovornosti. Kraj načrtovanja in uresničevanja skupnih interesov in potreb morajo povsod postati občinske zveze, njihove komisije pa se morajo zavzeti v povezavi z enotami za oblikovanje programov dela s člani vseh starostnih kategorij in na vseh področjih, predvsem pri vzgoji kadrov za taborniške, delovne, obrambnozaščitne in druge naloge. Pomembna obveza v tem srednjeročnem obdobju je utrjevanje in širitev taborniške organizacije. Da se je gorenjski taborniki zavedajo, dokazuje uspešno delo občinskih taborniških zvez v škofjeloški, kranjski in jeseniški občini, to potrjujejo tudi prizadevanja za oživitev taborništva v radovljiški in tržiški občini. g g Dnevi Gorenjske v Beogradu Na pobudo radovljiškega gospodarstva ob od 14. do 20. maja letos v Beogradu prireditev, ki so jo poimenovali Dnevi Gorenjske v Beogradu. Podobna prireditev je sicer pred več kot desetimi leti že bila, vendar pa je letošnji program obširnejši in obsega tako predstavitev turistične zmogljivosti Gorenjske kot tudi ponudbo gospodarstva, ne nazadnje pa gre tudi za krepitev poslovno političnega sodelovanja. Gorenjska se bo predstavila z razstavo nekaterih izdelkov, gorenjsko Vključitev Špecerije v sozd ABC Pomurka Bled — Že dalj časa tečejo pogovori o združitvi blejske trgovske organizacije v poslovni sistem ABC Pomurka in izdelali so že ekonomski elaborat o ekonomski upravičenosti združitve. Pobudo je že potrdil radovljiški izvršni svet, ki >je ob tem Specerijo zadolžil, da koncept povezovanja z ABC Pomurka predstavi tudi organom Turistične poslovne skupnosti Bled. V Poslovni skupnosti naj bi namreč na tej podlagi opredelili močnejšo vlogo Špecerije kot preskrbovalca gostinstva in turizma v radovljiški občini. Izvršni svet bo povezovanje Špecerije s sozdom ABC Pomurka ponovno obravnaval, ko bosta Špe-cerija in Turistična poslovna skupnost predlož kuhinjo, z narodno glasbo, modno revijo, likovnimi deli in kulturno zabavnim programom. Medtem ko bo osrednja gospodarsko turistična razstava v palači ČP Borbe, pa bo več prireditev od likovne razstave do značilnosti gorenjske kuhinje v hotelu Jugoslavija. Organizacijski odbor te prireditve je poslal gorenjskim delovnim organizacijam vabilo, da se s svojimi izdelki takšne predstavitve udeleže ter ob turistični ponudbi poiščejo še dodatne možnosti gospodarskega sodelovanja. Družbenopolitične skupnosti vseh gorenjskih občin so pokroviteljstvo prireditve zaupale zveznemu sekretarju za notranje zadeve Stanetu Dolancu, na prireditev pa so povabili tudi vse predstavnike pobra- tenih občin. L. M. KRETA — SONCE IN ANTIKA CENA:od 14.900,— ODHODI: od 15. maja dalje barvni program, informacije, prijave: KOMPAS O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE PETEK. 22. APRILA 1983 PO JUGOSLAVIJI Se veliko možnosti Predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja^tibičič se je vrnil z obiska v Romuniji. Pogovarjali so se o sodelovanju med državama in partijama ter o aktualnih mednarodnih dogajanjih. V središču pozornosti je bilo gospodarsko sodelovanje, kjer je še veliko možnosti, kar zlasti velja za obmejne kraje, ki bi morali navezati tesnejše stike. Mitja Ribičič in Nicolae Ceau-sescu sta tudi poudarila, da se morajo vse napredne, demokratične in miroljubne sile pridružiti boju za obnovitev popuščanja mednarodne napetosti, za odpravljanje kriznih žarišč in reševanje sporov s pogajanji, za prekinitev oboroževalne tekme in za čimprejšnji začetek globalnih pogajanj o rešitvi mednarodnih gospodarskih problemov. uresničevanje socialne politike Slovenija je prvič dobila celovito podobo družbene sociale in socialne politike v najširšem pomenu, ki jo dopolnjujejo z mnogimi podatki. Gre za poročilo o uresničevanju socialne politike v preteklem petletnem obdobju, ki sta ga pripravila izvršni svet skupščine SRS in skupnost socialnega varstva Slovenije. Kljub ugotovitvi, da navzlic zaostrenim gospodarskim razmeram socialni politiki ni treba spreminjati bistvenih srednjeročnih usmeritev, temveč jih je treba dosledno izvajati, pa se zdi pomembno poudariti, kako je socialna varnost ljudi še vedno pod vplivom dveh med seboj nasprotujočih si gibanj. Zaradi poslabšanih materialnih pogojev se znižuje osebni standard, družbeni pa ostaja nekako na nespremenjeni ravni. S tem pa postajajo občani z najnižjimi osebnimi prejemki že socialno ogroženi. prepočasna poraba posojil Zbor Ljubljanske banke, Združene banke je ugotovil, da prepočasna poraba že odobrenih posojil vpliva na prepočasno obračanje družbenih sredstev, podražitve in prekoračitve investicijskih stroškov. Zaradi tega kasni tudi uvajanje nove proizvodnje. V kmetijstvu so porabili komaj 69 odstotkov za lani odobrenih posojil, zato naj bi se obrestne mere za posojila za prednostne naloge nekoliko znižale. razvoj vseh delov države Delegati vseh treh zborov slovenske skupščine so spregovorili o združevanju dela in sredstev. Ugotovili so, da je kljub ponekod bolj in drugod manj uspešnim začetkom sistem samoupravnega združevanja polovice sredstev namenjenega za hitrejši razvoj manj razvitih področij, pokazal svojo življenjsko moč in obeta, da bo že v prihodnjem srednjeročnem obdobju združeno delo v še večji meri prevzelo skrb za zdrav in gospodaren razvoj manj razvitih. ^_—- Delegatski vprašaj Denar od prodanih javnih zgradb Radovljica — Delegacija krajevne skupnosti Radovljica je v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine postavila vprašanje, kaj je z denarjem od prodanih javnih zgradb. Sredstva v višini 6 milijonov dinarjem so bila s sklepom občinske skupščine dodeljena mestu Radovljica, 3,5 milijona dinarjev je bilo porabljenih za obnovo šole, preostala sredstva pa niso bila dodeljena. Odgovor je pripravil sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti, obravnal ga je izvršni svet in ugotovil, da je bilo za občinski kulturni družbeni center v Radovljici odobrenih 6,102.317 dinarjev. Osnovni šoli v Radovljici je bilo nakazanih 3,050.858 dinarjev, izobraževalni skupnosti za sofinanciranje programa investicijskih vzdrževalnih del na 1 225.807 dinarjev, skupno torej 4 276 665 dinarjev. O dodelitvi sredstev ki se bodo natekla letos pa bo občinska skupščina še odločala. NAŠ SOGOVORNIK Gosta v Tekstilindusu — Kranjski Tekstilindus sta v torek obiskala podpredsednica republiške konference SZDL Tilka Blaha in predsednik slovenske skupščine ter Tekstilindusov častni član Vinko Hafner. Z delavci sta obravnavala najaktualnejša vprašanja gospodarjenja in položaja delavcev, najdlje pa so se pomudili pri novem sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, delovnem času in oskrbi s surovinami. Srečanja sta se udeležila tudi predsednik skupščine občine Kranj Ivan Cvar in predsednik izvršnega sveta Franc Hočevar. — Fo-to: F. Perdan Delavni tudi v prihodnje Jesenice — Pred časom so se na občnem zboru sestali člani Društva invalidov Jesenice, že več let enega najbolj delavnih v Sloveniji. Šteje 1303 člane, ki so v društvo povezani prek poverjeniških odborov v krajevnih skupnostih in aktiva zaposlenih invalidov v Železarni. Ze lep čas si prizadevajo, da bi aktive invalidov ustanovili tudi v drugih delovnih organizacijah, kjer dela večje število invalidov, vendar jim to doslej še ni uspelo. To pa je tudi ena redkih nalog, ki ji niso kos, saj so vse preostale, ki so jih načrtovali lani, tudi izpeljali. Slovenski radioamaterji v Kranju Kranj — Izvršni odbor Zveze radioamaterjev Slovenije sklicuje XI. konferenco svoje organizacije, ki bo v soboto, 23. aprila letos, ob 15. uri v kranjskem domu JLA. V uvodnem delu srečanja slovenskih radioamaterjev bodo podelili članom priznanja Zveze radioamaterjev Slovenije in nagrade za tekmovanja, ki jih je organizirala zveza. Konferenco bodo udeleženci posvetili obravnavi poročila izvršnega odbora, finančnega poročila in poročila nadzornega odbora zveze za 1982. leto. Po razpravi in sprejemu sklepov na osnovi poročil bodo razrešili sedanje organe zveze ter imenovali novo vodstvo za obdobje 1983-1986. Sledila bo razprava o delovnem in finančnem načrtu zveze za letošnje leto ter sprejem obeh dokumentov. Pred konferenco, ob 11. uri, bodo v avli doma JLA v Kranju odprli razstavo radioamaterske konstruk-torske dejavnosti. Po konferenci bo radioamatersko srečanje. (S) Odkritje spominske plošče v Pod-brezjah — Ob 155. obletnici rojstva znanega šolnika, pisatelja in pesnika Andreja Praprotnika bodo svojemu rojaku v Podbrezjah odkrili spominsko ploščo. Na svečanosti, ki bo v ponedeljek, 25. aprila letos, ob 17. uri pri tamkajšnji osnovni šoli, bo o liku Praprotnika spregovoril prizadevni domoznanstvenik Črtomir Zoreč, v krajšem kulturnem sporedu pa bodo sodelovali učenci podbreške osnovne šole in domači pevci. (S) V preteklem letu so izvedli 22 akcij s 1543 udeleženci. Na občnem zboru je predsednica društva Marica Potočnik naštela nekatere najbolj uspele z organizacijskega, socialnega, humanitarnega, športno rekreacijskega, kulturnega in izletniškega področja. Na razširjenem sestanku izvršnega odbora s poverjeniki, predstavniki združenega dela in strokovnimi službami SIS socialnega varstva in skrbstva so spregovorili o varstvu delovnih invalidov, socialnem varstvu ostarelih občanov, zaposlovanju invalidov, zdravstvenem varstvu in arhitektonskih ovirah. Komisija za socialna vprašanja je reševala prošnje za pomoč socialno šibkim ter za klimatsko zdravljenje. Pripravili so akademijo ob mednarodnem dnevu invalidov, srečanje, več izletov in letovanje ob morju. Sodelovali so s pobratenim društvom iz Raven na- Koroškem in Murske Sobote, živahna je bila tudi rekreacijska in športna dejavnost. Na občnem zboru je jeseniškim invalidom izrekel priznanje za bogato dejavnost predsednik Zveze društev invalidov Slovenije Ivan Japelj, vrsto priznanj pa so dali tudi predstavniki drugih organizacij. Ob priložnosti so najzaslužnejšim izročili tudi priznanja. Za 10-letno aktivno delo sta jih prejela Silvo Hostnikar in Jože Bulovec, Darko Mlinarič, dosedanji predsednik aktiva invalidov v Železarni pa je dobil knjižno nagrado. Pred časom je bil za izredne zasluge za razvoj invalidskega športa in množične rekreacije nagrajen tudi Alojz Rebolj. Tudi v prihodnje bo jeseniško društvo delalo po utečenem programu, ki ga bodo še vsebinsko obogatili. Vsa skrb bo namenjena tudi v prihodnje socialno šibkim in težjim invalidom, ki jih bodo obiskovali doma in jih pošiljali na topliško zdravljenje. Še naprej se bodo srečevali na tekmovanjih, izletih in kulturnih prireditvah. J. Rabič Začetki organiziranega letovanja Tržič — V konferenci osnovnih organizacij zveze sindikatov tržiške-ga Peka so se lani odločili, da bodo sledili zgledu številnih delovnih kolektivov, ki skrbe za čim cenejše organizirano letovanje svojih delavcev. Dobre namere, da bi postopno pridobili lasten počitniški dom nekje ob Jadranski obali, so jim preprečile zakonske omejitve glede vlaganj v negospodarske investicije. Odbor za organizirano letovanje, ki so ga ustanovili pri konferenci, pa je za letošnje poletje vendarle našel rešitve, ki pomenijo začetek oziroma premik na tem področju. Z najetjem počitniških prikolic bo odbor omogočil več kot dvesto družinam delavcev Peka, da bodo preživeli poletni oddih ob morju brezskrbno in predvsem poceni. Delavci bodo za teden dni letovanja v prikolicah prispevali le polovico stroškov. Med kolektivnim dopustom bodo imeli prednost delavci iz neposredne proizvodnje. H. J. .. .„ „hunske konference SZDL Je»enlce, Kranj, Radovljica. Škofja Loka In Trilč — Izdaja Časoplano podjetje Glas Kranj Q LAS Ustanovi eljl Glasai okiimm ^ ure(jn|k Jože Košnjek - Novinarji: Leopoldina Bogataj. Danica Dolenc, Duian Humer, Helena - G,avnl ur*d"'k cli~ iwinka Sedel Marija VolCjak. Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar In Danica Žleblr - Fotoreporter Franc Perdan Jelovćan, Lea Mencinger. Stojan J»a|e , uann* Erjavec slavKo Haln in Igor Kokal) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 _ Tehnični urednik Marjan Ajdovec — udii* ■ 'a . 1964 kot po|tednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih In petkih. — Stavek TK kot poltednik, od januarja 1960 trikrat teaen»w», ^^ ufedn|4tva in uprave lista: Kranj, Mote Pijadeja 1 - Tekoćl račun pri SDK v Kranju fttevllka Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pr»wlc® „7°', '%dnlk 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propa-51500-603-31999 — Telefoni: direktor m 9.,Bnoročnlna 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Polletna naročnina ganda, računovodstvo 28-463, mali og as , 350,— din. _________ Janez Gradišar, član izvršnega sveta kranjske občinske skupščine, zadolžen za delovanje v krajevnih skupnostih Realni in usklajeni programi Kranj — V kranjski občini je 45 krajevnih skupnosti. V 16 krajevnih skupnostih imajo izvoljene delegatske skupščine, v ostalih pa so najvišji organi sveti krajevnih skupnosti, V izvršnem svetu občinske skupščine je zadolžen za delovanje krajevnih skupnosti v občini Janez Gradišar. Povprašali smo ga, kako ocenjuje delovanje krajevnih skupnosti v sedanjem srednjeročnem obdobju. v _ »Opažam, da je bil v krajevnih skupnostih pri dosedanjem uresničevanju tega srednjeročnega obdobja storjen pomemben napredek pri planiranju. Letni programi krajevnih skupnosti postajajo vse bolj realni in potrebe usklajene z možnostmi. Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja in omejenih možnosti porabe družbenih sredstev v krajevnih skupnostih vse bolj prevladujejo prostovoljno delo krajanov, prispevki v denarju in gradbenem materialu. Se vedno pa je največja skrb namenjena urejanju komunalnih problemov. V večini krajevnih skupnosti je po lanski izvolitvi novih organov krajevne samouprave moč zaslediti tudi večjo zavzetost, večjo odgovornost iskanje novih oblik organiziranosti in poglabljanje samoupravnih odnosov. Včasih smo na primer v krajevnih skupnostih imeli klasične zbore občanov. Zbralo se je nekaj ljudi, ki so predstavljali večino. Največkrat pa niso bili doseženi pričakovani rezultati, ker je sorazmerno ozek krog ljudi v glavnem zastopal samo posamezne interese. Z razširjanjem oziroma prenašanjem samoupravnih odnosov v vasi, zaselke, soseske in celo v ulice in stanovanjske bloke pa se je zainteresiranost za razreševanje najrazličnejših problemov zelo razširila. To pa je tudi tista prava krajevna samouprava, ki se marsikje hitro uveljavlja. In temu primerni, razvrščeni po pomembnosti in teži ter hkrati z zavzetostjo podprti so marsikje tudi programi.« In kako ocenjujete letošnje programe? »Mislim, da bodo v večini primerov izvedljivi. Marsikje so si zadali precejšnje naloge. Ponekod, kjer računajo tudi na združena sredstva, so predračune malce napeli, ker so računali, da bodo malo manj dobili in da bo to ravno prav. Zato je posebna komisija obiskala krajevne skupnosti in si na kraju samem ogledala zastavljene naloge. Ugotovili so, da bo v večini primerov moč zastavljena dela uspešno in kvalitetno izvesti tudi z nekaj manjšimi združenimi sredstvi in z nekoliko večjo zavzetostjo krajanov. Ponekod so se delovne akcije tudi že začele. Skratka, programi so v glavnem realni in izvedljivi. Presenetijo pa lahko nenadne visoke podražite ali kaj podobnega.« a. Žalar Članov še premalo Škofja Loka - Na redni letni skupščini so se sešli člani škofjeloškega društva invalidov, da bi ocenili minulo delo in oblikovali svoj program za letos. Lani so obiskali 214 težkih invalidov po domovih, bolnicah in usta-ustanovah ter jih obdarili s simboličnimi darili. Tudi letos jih čaka podobno delo. Socialna komisija bo še naprej skrbela za reševanje stanovanjskih problemov svojega članstva. Komisija za šport bo posvetila več pozornosti množični rekreaciji invalidov, zlasti pohodom in letos jih načrtujejo šest. Obveščanje o delu društva šepa, zato bi kazalo to rešiti z oglasno desko, internim biltenom, prek sredstev javnega obveščanja in seveda poverjenikov na terenu. V združenem delu so na pobudo sindikata ocenili varstvo pri delu in skrb za delovne invalide. Zal so bile organizacije združenega dela do premalo zainteresirane za to, zi česar slabo delujejo tudi invalidov v tovarnah. V osnutku kona o pokojninskem in invaliT zavarovanju je večkrat izpostavljena skrb za invalida, ki je bila do zdaj pretežno družbena, odslej pa bo v večji meri prešla na združeno delo Invalidi upajo, da bo potem interes tovarn za invalide večji. Govorili so tudi o tem, kako se približati invalidnim otrokom in kmetom. Poverjeniki na terenu že ugotavljajo število le-teh, da jih bodo vključili v društvo. Zaveda i o s* namreč, da si bodo brez pomoči društva ti invalidi težko izborili svoje mesto v družbi, saj pravice še premalo poznajo. Precej časa se j« razprava zadržala pri osnutku novega pokojninskega zakona, sai bo postal zakon veljavna osnova za pravice delavcev in upokojencev. Nuša Vrbine Številne naloge za rezervne starešine Podnart - V nedeljo, 10. aprila, je bila v Podnartu programska konferenca krajevne organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin. Med pregledom dela v minulem letu so Člani ugotovili, da je bilo zelo uspešno. Imeli so dve teoretični predavanji, izvedli so orientacijsko-taktični pohod s preverjanjem teoretičnega znanja in strelskih sposobnosti, udeležili so se tudi tehničnega zbora na Bohinjski Beli. Posamezni člani so sodelovali na partizanskem taboru Heroj Tonček za učence 7. razredov osnovnih šol iz radovljiške občine, srečanju ob 30-letnici ZRVS Jugoslavije v Poljčah, tekmovanju Po poti heroja Kebeta in drugih prireditvah. Za dan republike lani so razvili prapor svoje organizacije, pridobili pa so tudi 43 novih naročnikov na revijo Naša obramba. Za letos načrtujejo še več aktivnosti. Udeležili se bodo treh predavanj, imeli bodo orientacijski pohod z reševanjem nalog iz topografije, taktike in gradiva iz Naše obrambe ter streljanjem, maja bodo pripravili tekmovanje v streljanju s ištolo za svojo organizacijo, naj-oljši strelci pa se bodo junija E Proslava ob dnevu invalidov Jesenice - V soboto, 16. aprila, je bila v dvorani delavskega doma na Javorniku občinska proslava ob dnevu invalidov, ki so se je poleg članov društva invalidov udeležili tudi gostje iz drugih slovenskih krajev. Udeležencem so pripravili lep kulturni program pevci iz Žirovnice in folklorna skupina društva upokojencev Javornik-Koroška Bela. Za zaključek pa je delavsko prosvetno društvo Javomik-Koro-ška Bela, dramski odsek, razveselil dvorano z uspelo predstavo Vdove Rošlinke, ki jo je režiral Janez Lej-žar. D. Sedej udeležili odprtega strelskega tekmovanja z avtomatsko puško in pištolo, ki ga bo organizirala občinski konferenca ZRVS v Radovljici Sestavili bodo tudi svojo ekipo za pohod Po poti heroja Kebeta in tekmovali na tradicionalnem odbojkarskem turnirju ter kurirskem smuku. Prav tako bodo nadaljeval, akcijo za razširjanje Naše obrambe med krajane. Na konferenci so med drugim sprejeli nova pravila krajevne organizacije ZRVS v Podnartu in se seznanili s sklepi programske konference občinske organizacije ZRVS v Radovljici. Ob koncu konference so zadolžili predsedstvo svoje organizacije, da dolgoletne delovne člane predlaga za razna odlikovanja in priznanja. Ciril Rozman Usnjarji in tekstilci v sindikalnem odboru Škofja Loka - Ta teden so se na ustanovnem občnem zboru zbral: sindikalni aktivisti, predstavniki 14 osnovnih organizacij sindikata tekstilne in usnjarske predelovalne industrije škofjeloške občine. Novi občinski odbor sindikata delavcev tekstilne in usnjarske predelovalne industrije si je zadal obsežen program dela v zvezi s samoupravno organiziranostjo, cilji gospodarje stabilizacije, uveljavljanja načela delitve po delu, urejanja življenjskih n delovnih razmer ter kadrovske politike in organiziranosti delo- VapŠeg številnih vsebinskih nalog, ki jih obravnavajo s svojega poseb- neJa gledišča v panogi, se bodo v nega . t kstl Ci in usnja m prihodnje tudi m delo^a vključil, v p oizvoci 1budo tekmovanja za moi f « delavcev v Mno|i|» delavcem tud priznanja najwy in sindikalnim aktivistom. dogovorili za interne kompenzacije, ki v bistvu pomenijo višje odkupne cene živine. Vse temeljne organizacije v okviru Mercatorja združujejo sredstva za interno kompenzacijo, ki naj bi jo izplačevali za povečanje proizvodnje vseh tistih pridelkov, ki na trgu ne dosegajo ekonomske cene. To velja trenutno za meso. Takšna oblika združevanja sredstev v okviru sestavljene organizacije ni novost, le da so do sedaj kmetje dobivali razliko v obliki regresa za gnojila, letos pa jo dobivajo v obliki višje odkupne cene živine. Odkupna cena za govedo I. kvalitete, če to doseže 275 kg mesa, je 175 dinarjev. K temu se prišteje premija, ki je določena z republiškim odlokom, in še 28 dinarjev interne kompenzacije in tako dobi rejec pri Mer-catorju za govedo I. kvalitete 230 dinarjev za kilogram. Višino interne kompenzacije izračunajo na vsake dva meseca in sicer po merilu, ki je priznano v svetu. Kilogram goveda mora ustrezati ceni 8 kilogramov koruze. Mleko na žirovskem koncu odkupujejo za KZ Vrhnika. Proizvodnja je urejena na dohodkovni osnovi. Tako dobivajo kmetje vse leto akontacijo v višini dogovorjene cene za mleko, ob koncu leta pa še poračun dohodka. Tako so za lani razdelili kmetom dohodek v višini 40 par za liter mleka. Razdeljen je bil v obliki regresa za gnojila, ker so se kmetje sami tako odločili. V okviru Mercatorja so oblikovali tudi posebno službo za kmetijstvo, ki skrbi za nakup gnojil, krmil, zaščitnih sredstev, koruze in drugih kmetijskih potrebščin. Služba usklajuje tudi delo mešalnic, tako da pri zadrugi nimajo s preskrbo nobenih sitnosti. Povedati morajo le potrebe in poskrbeti za razdelitev. Posebna ugodnost je tudi združevanje deviz v okviru sestavljene organizacije za potrebe kmetijstva. L. Bogataj Pojasnilo V članku Samo plače niso vzrok za prekinitve, v Glasu, dne 8. aprila 1983, je bilo objavljeno, da je v Živilih (polnilnica piva) prišlo do prekinitve dela. Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Kranj obvešča bralce Glasa, da v tej temeljni organizaciji niso prekinili dela. Pomota je nastala zaradi napačne informacije na seji predsedstva. Skupščina AMD Kranj Kranj — Predsedstvo avto-moto društva v Kranju sklicuje 2. redno sejo skupščine delegatov društva. Seja bo v ponedeljek, 25. aprila letos, v 1. učilnici AMD Kranj na Koroški cesti 53/d v Kranju. Delegati bodo poslušali poročilo predsednika društva Janka Košnika in poročilo nadzornega odbora o opravljenem delu v minulem obdobju. Po razpravi o poročilih bodo razrešili dosedanje vodstvo društva in imenovali novega. Obravnavali in sprejeli bodo tudi smernice za društveno dejavnost v letošnjem letu ter sprejeli ustrezne sklepe v zvezi z bodočim delom. Sejo bodo končali z delegatskimi vprašanji in predlogi udeležencev. 1 (S) Na Okroglem se dobimo OKROGLO — V nedeljo, 24. aprila ob pol dveh popoldne bo na Okroglem tradicionalna svečanost v spomin 41. obletnice herojske borbe 13 borcev Kokrškega odreda v okrogelski jami. Svečanost bo začel kranjski pihalni orkester, ob dveh pa bo svečana zaobljuba mladih vojakov. V kulturnem programu bodo razen godbenikov sodelovali pevci iz Nakla, učenci Prešernove šole in nakelske podružnične šole, vojaki in člani KUD Naklo. Za razvedrilo bo igral ansambel JLA, Živila pa bodo poskrbela za okrep-čilo. Parkirišča bodo pri skladiščih Živil in Merkurja v Naklem. Vabljeni na Okroglo! Kranj — Ob 20-letnici ustanovitve Centra za socialno delo Kranj so na problemski seji skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Kranj podelili dolgoletnim prizadevnim sodelavcem Centra priznanja za uspešno delo, ob tej priložnosti pa so dobili priznanja tudi drugih skupnosti in institucij, s katerimi Center tesno sodeluje pri razreševanju socialne problematike. Kranjski Center za socialno delo je bil ustanovljen med prvimi v Sloveniji, v tem času pa se je lotil vrste novih nalog in metod dela. Na sliki: predsednik skupščine socialnega skrbstva Peter Tulipan je sodelavcem Centra izročil priznanja. — Fo-to: F. Perdan Pobuda Gorenjskega sejma Bo drsališčna strojnica hladila meso? Delovna organizacija Gorenjski sejem je v sodelovanju z LTH in Slovenijaprojektom izdelala načrt, kako bi s strojnico za drsališča hladili tudi meso — Domala polovica narejenega Kranj — Na nedavni skupščini gorenjskih občin so razpravljalci opozorili, da je za sedanjo slabo založenost mesnic krivo tudi to, ker Gorenjska nima primerne hladilnice mesa. Odkup živine namreč ni enakomeren, so boljši in slabši meseci. V hladilnici bi lahko presežke mesa zamrznili, jih v krizi poslali v mesnice in na ta način uravnavali preskrbo. Delovna organizacija Gorenjski sejem je skupaj s strokovnjaki škofjeloškega LTH in kranjskega Slo-venijaprojekta napravila načrt, kako bi sedanjo malce dopolnjeno dr-sališčno strojnico lahko uporabljali tudi za hlajenje mesa. Ugotavljajo, da so v Savskem logu ugodne možnosti za izgradnjo takšnega objekta. Hladilnico bi postavili na nekmetijskem zemljišču v bližini drsališča. Nedaleč proč je vodna elektrarna, ki bi lahko nadomestila izpad električne energije iz omrežja. Urejen je dostop. Gorenjski sejem ima že usposobljene ljudi za ravnanje s hladilnimi napravami. Hladilnica bi bila v središču Gorenjske, kjer je osredotočena tudi poraba mesa. Zgradili bi jo lahko le z domačim materialom in opremo. In kar je najpomembnejše: za hladilnico je že domala polovica narejenega, saj so Gorenjski sejem in kranjsko združeno delo v sedanjo drsališčno strojnico vložili že 71 milijonov dinarjev. Za manjše spremembe na strojnici ter za izgradnjo hladilnih prostorov za 1350 ton mesa bi potrebovali še 100 milijonov dinarjev. Denar za to bi moralo zbrati gorenjsko združeno delo, predvsem organizacije s področja kmetijstva, predelave, trgovine in porabniki hrane. Pri tem bi moral največje breme prevzeti Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, poleg Gorenjskega sejma (ta bi skrbel predvsem za delovanje hladilne naprave) tudi možni uprav-ljalec hladilnice. Po tem, ko bi strojnico prilagodili tudi za hlajenje mesa do minus 30 stopinj Celzija, bi na Gorenjskem sejmu razmislili še o tretjem načinu njenega izkoriščanja. V pretok vroče vode bi lahko »zajeli« tudi bližnje zimsko kopališče, kjer bi odvečno toploto odvzeli, primerno ohlajena voda pa bi po ceveh stekla nazaj v hladilno napravo. Pobuda Gorenjskega sejma, s katero so se seznanili tudi gospodarstveniki in družbenopolitični delavci, je vsekakor vredna premisleka! C. Zaplotnik Stari stroji niso kos novim programom Ob visokih izvoznih nalogah kranjsko gospodarstvo že dve leti ne povečuje sredstev za posodabljanje tehnološke opreme — Produktivnosti se ne da v nedogled povečevati le z odpisanimi stroji in z velikim trudom delavcev, pač pa z izbiro tudi na tujem konkurenčnih programov Kranj — Člani občinske konference ZK Kranj se ob podatkih o lanskem gospodarjenju v kranjski občini niso toliko ustavljali ob posameznih značilnostih sicer zelo težavnega, toda za kranjsko gospodarstvo še vedno uspešno zaključenega leta. Lanski rezultati so bili bolj povod za razmišljanje o iskanju poti, ki naj bi jih v gospodarstvu ubirali letos in tudi naslednja, nič manj težavna leta. To je še toliko pomembneje, ker prvi letošnji podatki za tri mesece niso najbolj spo-budni, še posebej glede prve naloge gospodarstva — izvoza. Ta se je povečal le za 2 odstotka, predvsem zaradi težav z repromaterialom, ki so bile večje kot na začetku lanskega leta. Prav zato so na konferenci še posebej izpostavili vprašanje, ali ima kranjsko gospodarstvo dovolj dobre in sodobne programe, da bo lahko konkurenčno ob vse hujših pogojih gospodarjenja tudi na tujih trgih. Res je sicer, da kranjsko gospodarstvo namenja investicijam 18 odstotkov družbenega proizvoda, verjetno pa to ni dovolj, če hočemo ujeti korak z razvitim svetom. Modernejša tehnologija zahteva tudi mnogo več znanja, ki ga s sedanjo strukturo zaposlenih ne dohajamo več. Po drugi strani se ob dolgoročnih usmeritvah pojavlja tudi bojazen, da bi sodobna tehnologija, ki potrebuje manj delovne sile, povzročila v kranjski, pretežno predelovalni industriji, tehnološke viške delovne sile. Izhodišča o tehnološkem napredku so sicer znana in tudi potrjena, verjetno pa bo treba skrbneje izbrati ob sedanjem skromnem investiranju zares prave programe. S sedanjimi, kar jih ima kranjsko gospodarstvo, lahko ob hitrem napredku tehnologije v drugih državah v naslednjih letih le izgubljamo. Da so kljub razmeroma zastareli opremi mnogi programi še vedno akumulativni, je treba bolj pripisati trudu delavcev. Zato je treba dosledno izpeljati nagrajevanje po delu, ki se ga mnogokje otepajo in pristajajo na uravnilovko, s tem pa so manj prizadevni delavci enako ali le malo slabše plačani od dobrih. Razen investicij v gospodarstvu so se na seji občinske konference dotaknili še skromnejšega investiranja v negospodarstvu ter pri tem posebej omenili gradnjo osnovne šole in Centra usmerjenega izobraževanja ter problema zaostajanja osebnih dohodkov v negospodarstvu L. M. PETEK, 22. APRILA 1983 _______NOTRANJA POLITIKA, KOMENTARJI -_3 STRAN O L, A 8 Ekonomska cena mesa in delitev dohodka za mleko Kmetje, člani žirovske zadruge, dobijo za kg goveda L kvalitete 23 0 dinarjev. Vroča turistična taksa , ~ • časa vroče razpravljajo o na- V radovljiški Občinski upravni organi menski porabi turistične redvideva drugačen način "SI^^^SSS^^ takSC ^Radovljica - Turistična sa vroča tema. Milijarde dinarjev. Glede na pobrano turi- vilka se vrti ze okoli stare n J na drugem mestu v Sloveniji, tik za stičnbo takso je radovi] sk ki so jo nato deloma dodeljevali posameznim Krajev ^ uresničitev njihovih programov. Pone- ijevale turističnim druswui ^ odstotkov tega denarja, drugod 40. kod so turistična društva*u .R lo saj s0 se spopadli programi kra-Zapletov, celo društev. jevnih skupnosti m turist turistična taksa prihodek obcin- Dolgo ni bilo Povsem jasno!, razjasnila Služba družbenega skega proračuna ^pfforičnO Zatrdila, daje sestavni del občinskega knjigovodstva, ki je Kategu ^ ebnem računu, pri čemer se ne ste-proračuna, voditi pa se mu be že ,etos se tako turistična taksa v je v okvir dovoljene spiosn v ^ občinskem pr0računu. S tem se bodo radovljiški občini mor^]a štiri turistična društva odpovedati zbiranju torej morala še preo s turistične takse. Da so sedaj pripravili osnutek odloka, ki Občinski upravni organ pa^ taRse Temelj mu bo dal predvideva nov n^^f^amenski porabi turistične takse. Nov na-občinski družbeni dogovu prihodnje leto, saj so za letos stvari ze čin bo seveda lahko veijai sei v odločene. , , i denar naj bi po novem uporabili le na S turistično taRso zu ovrednotenih pr0gramov za pospeseva-podlagi izdelanih in ae žife delovne organizacije s področja gonje turizma, ki jih boaop -ihove p0Si0Vne skupnosti, turistična stinstva in turizma oziro turistično pomembne krajevne skup-društva oziroma njihove da 0snovali bodo poseben odbor pod- nosti. Za vsako leto posebej se^ ^ ^ pregJeduli usklajal in določal pisni kov družbenega za pospeševanje turizma, ter njiho- prednost posarneznin piog dodeljeval denar. Če program, ne bo- vim uresničevalcem neposredjia0 ^navaia y nus,ednjem letu. do uresničeni, se bodosie načina razdeijevanja že P-a obravnava osnutKa omb ^ ^ programe usklajatl turistične takse je dala tetun.o p v ^ nato na ravni cei0tne obci-najprej na ravni tunsticneg ^ neobh(jdno potrcbno posebej na ne. Takšno usklajevanje je a Bledu in v Bohinju. M Volčjak Kmetje ki so včlanjeni v žirovsko kmetijsko zadrugo, dobijo živino I. kvalitete plačano po 230 za kilogram, ker v okviru sestavljene organizacije Mercator vsi združujejo denar za interne kompenzacije - Mleko oddajajo kmetijski zadrugi Vrhnika na osnovni dohodkovnega povezovanja -Za lani so razdelili dohodek v višini 40 par pri litru mleka 'ousef al' Žiri — Precej polemike je pred ne-aaj leti vzbudila odločitev delavcev Q kmetov žirovske kmetij sko-goz-iarske zadruge Sora, da se vključijo - sestavljeno organizacijo Mercator Ljubljana. Sedaj se že kaže, da je bi-* odločitev pravilna, saj si z dohodkovnimi povezavami in združeva-:.;em sredstev za kmetijstvo znotraj sestavljene organizacije, kmetje režejo boljši kos kruha kot drugod po Gorenjskem. Za letos pri žirovski zadrugi planirajo odkup 275 ton živine in 819.000 litrov mleka. V prvih treh mesecih je bil odkup živine malenkost pod planom, odkup mleka pa je bil nekaj večji, kot so planirali za to obdobje. V primerjavi z lani letos pričakujejo 4 odstotke večji odkup, kar je v skladu z resolucij skimi določili o rasti kmetijske proizvodnje v občini. Interes za povečanje živinoreje v okviru zadruge narašča, saj so se v okviru sestavljene organizacije Mercator G LAS 4. STRAN GOSPODARSTVO PETEK. 22. APRILA 19S3 Prva Iskrina digitalna telefonska centrala V Iskri so vključili v promet prvo programsko krmiljeno digitalno telefonsko centralo, ki je bila razvita doma ob sodelovanju strokovnjakov inštituta Jožef Štefan Kranj — V Iskri — Telematika so vključili v notranji promet prvo programsko krmiljeno digitalno telefonsko centralo Iskra 200/020, ki je bila razvita doma in sicer ob sodelovanju strokovnjakov Inštituta Jožef Štefan in Iskre. Nova centrala pomeni tehnološko prelomnico in pogumen korak v prihodnost. V prihodnosti se namreč predvideva uporaba združenih vrst komunikacij, ki bodo omogočale celovit prenos informacij — zvoka, besedila, slike itd. Razvoj Iskrinih telekomunikacij že sledi tej zamisli, saj se njeni strokovnjaki zavedajo možnosti pa tudi potreb takega razvoja. Njihova trenutna prizadevanja so sicer še usmerjena v izpopolnjevanje elektronskih telekomunikacijskih sistemov, vse bolj pa se usmerjajo v digitalno tehniko. Pred njimi so naloge na področju razvoja velikih javnih digitalnih sistemov, vendar je o njih v tem trenutku še prezgodaj govoriti. Prav lahko se namreč zgodi, da bodo zaostrene gospodarske razmere razvoj nekoliko zavrle. Vsekakor pa je tudi razlogov za optimizem veliko. Ko že razpravljamo o bodoči informacijski družbi in ko se vzpostavitev ustreznega komuniciranja postavlja med temeljne vzvode nadaljnjega družbenega razvoja, je jasno, da bodo morali biti vse večji napori usmerjeni tudi v zagotovitev ustrezne komunikacijske opreme. Nova centrala je del Iskrinega te-lekomukacijskega sistema SI Iskra 2000. Glede na potrebe in možnosti so Iskrini strokovnjaki zasnovali sistem, ki naj bi bil fleksibilen, modularen in odprt za bodoče razširitve. Novim potrebam je moč ustreči pri računalniško krmiljeni in modularno zasnovani centrali. Modularna zasnova omogoča, da se z veliko istih elementov gradi različne tipe central, hkrati pa lahko centrala raste po velikosti. Prva centrala iz sistema Iskra 2000 je bila EPABX 100, ki je že v redni proizvodnji. Na podlagi izkušenj s to centralo in na podlagi novega razvojnega vložka so v NA DELOVNEM MESTU Iskri začeli razvijati centralo Iskra 2000/020, ki je že vključena v promet. Posebna značilnost sistema Iskra 2000 je digitalna komutacija, ki omogoča govor skoraj brez motenj. Narejena je z računalniško tehnologijo in sodi med programsko vodene centrale, ki v primerjavi z elektrome-hanskimi nudijo veliko novih možnosti kot so konferenčne zveze, preusmerjanje poziva, poljubno številčenje centrale, skrajšano izbiranje. Posredovalno mesto nove centrale na Laborah zapore pri izbiranju in podobno. Te funkcije se dodeljujejo z enostavnimi posegi, s tem da se spremembe v sistem vnašajo s komandami prek terminalov. Ni več potrebno preran-žiranje ozvočenja na delilniku ali na sami centrali. Vseh moči za tako zahteven projekt seveda ni bilo možno zbrati v Iskri Telematiki. Pri razvoju prve digitalne centrale so sodelovali predvsem strokovnjaki Inštituta Jožef Štefan, pri razvoju celotnega telekomunikacijskega sistema Iskra 2000 pa je treba omeniti tudi Fakulteto za elektroniko, delovno organizacijo Mikroelektronika v ustanavaljanju, ElektrOzveze in Montažno servisno organizacijo. Seveda pa so končni rezultati plod ustvarjalnosti in delovnih prizadevanj velikega števila strokovnjakov in delavcev Telemati-ke, posebej iz temeljne organizacije Avtomatske telefonske centrale. K. Mohar WT W V• • Vec zivme na pašnikih Škofja Loka — Pri škofjeloški kmetijski zadrugi delujejo odbori, ki skrbijo za razvoj pašništva. Pospeševalna služba in strokovna služba kmetijske zemljiške skupnosti pa opravljata strokovna dela oziroma načrte za izboljšavo in obnovo pašnikov, kot je čiščenje površin, urejanje ograj, gradnja poti in urejanje napa-jališč. Na pašnikih na Blegošu, Golici in Martinj vrhu pa so določene površine tudi pognojili z umetnimi gnojili. Na pašniku Mlake so poskusili z melioracijo. Izkrčili so grmovje in posejali travo na 74 arih površine. Razen tega je bila zgrajena pot na spodnji del pašnika. Poskus je dobro uspel, zato kaže z melioracijo nadaljevati. Stroški melioracije in izgradnje poti so znašali 51 tisoč dinarjev in ji je pokrila kmetijska zemljiška skupnost. Razen tega je kmetijska zemljiška skupnost plačala tudi polovico osebnega dohodka za pastirje na pašnikih Blegoša, Martinj vrha, Golice in Soriške planine v vrednosti 166.000 dinarjev. Za urejanje pašnikov Golice in Martinj vrha pa je 49.000 dinarjev prispeval tudi republiški sklad za izvajanje intervencij v kmetijstvu, 33.000 dinarjev pa občinski sklad. Na Blegošu se je lani paslo 59 govedi in 115 ovac 139 dni, na Golici 38 govedi 120 dni, v Martinj vrhu 29 govedi 141 dni, na Mlakah 17 govedi 139 dni in na Soriški planini 62 govedi in 118 ovac 96 dni. Načrtno obnavljanje pašnikov že daje rezultate, saj se je število govedi na paši povečalo za petino, izboljšali pa so se tudi prirastki na paši. L. B. Drugačen odnos do zelenja Janez Grajjzar, vodja parkovne službe pri KŽK Kranj Pomlad je tu in vrtovi ob hišah so oživeli. V mestu pa se oči upirajo v gole zelenice, v prazna cvetlična korita. Kdaj bo tu zacvetelo? Vsako pomlad znova ugotavljamo, da je mesto pusto, da je v njem premalo zelenja in cvetja, da v Kranju pravzaprav nimamo nobenega parka, kamor bi človek šel posedet, se sprehodit, da zelenice med bloki urejamo samovoljno, brez okusa, da so pohojene, prekopane, zasme-tene, da jih je premalo, da imamo premalo dreves, ki so pljuča mesta in tako dalje brez kont a. Da bi izvedeli malo več, kako je z urejanjem zelenja v Kranju, smo se oglasili pri Janezu Graj-zarju, vodji parkovne službe pn KŽK Kranj, ki ima na skrbi tudi zelenice in nasade v mestu. Po poklicu je agronom, vrtnarsko-sadjarsko smer je študiral na Biološki fakulteti v Ljubljani in nekaj let tudi delal na fakulteti, na katedri za melioracije. Zdaj je že deseto leto vodja parkovne službe, kjer se ukvarjajo največ z vzgojo sadik, predvsem trajnic, grmovnic, po naročilu pa tudi urejajo grobove. Ena nj.hovih največjih nalog pa-je vzdrževanje in urejevanje zelenic in nasadov v mestu. Toda le v tolikšni men, kolikor se s samoupravno komunalno interesno skupnostjo vsako eto pogodbeno dogovore. I je-ujejo tudi zelenice m nasade de- lovnih organizacij. Zelo dobro sodelujejo na primer s Planiko, tako da vsak lahko ugotovi, da njihove zelenice urejujejo strokovnjaki. Trenutno imajo na skrbi okrog 33 hektarov občinskih trat in približno 2 hektarja nasadov. Trate kosijo v mestu po osemkrat letno, v primestnih krajevnih skupnostih petkrat, nasade okopavajo petkrat, šestkrat, poleg tega pa skrbe tudi za dognojevanje, škropljenje, obvezovanje in podobno. Letos so se lotili tudi obnavljanja otroških igrišč ob blokih. Trudijo se, da svoje delo opravijo kar najbolje. Le enajst delavcev dela v parkovni službi. Veliko premalo, če bi hoteli imeti mesto res lepo. Po drugi strani pa je za to namenjeno premalo denarja. Maja bodo zasadili korita, pa ob koncu poletja še enkrat. Prav tako je z nasadi na zelenicah. Morda se še spominjate čudovitih tulipanov pred kinom Center, ki so nam jih podarili Holandci? Enkratni so bili. Te nasade bi morali obnavljati, a so kar prešli, počasi so se zasajene površine zmanjševale. Zdaj so zasajene šele konec maja in ta nasad ostane do slane. Skromno. Pa bi lahko imeli zares lepe cvetlične nasade. Prav takšne, kot jih vidimo zunaj in nad katerimi se tako navdušujemo. Toda za to bi bilo treba več posluha, več denarja. »Predvsem je premalo delavcev,« pravi vodja Janez Grajzar. »Do zdaj smo imeli vsaj tri ho-norarce za okopavanje. Zdaj razmišljamo, da bi najmanj dva človeka na novo zaposlili. S pomočjo strojev smo dvigali storilnost. Moram reči, da smo v zadnjih štirih letih urne učinke povečali za skoraj 50 odstotkov. Zdaj pa novih strojev ne smemo uvoziti, ne dobimo niti rezervnih delov. Stroji, ki jih imamo, so vsi uvoženi, ker jih doma pač ne izdelujemo. Zaradi vsega mogočega kar ljudje mečejo na zelenice, se stroji pogosto pokvarijo, pa če še tako pazimo. Vse drugače bi se morali občani obnašati do zelenja v mestu. Strokovno bi se morali lotiti ureditve zelenic. Najprej bi morali narediti kataster zelenic in posamezne hišne svete zadolžiti, da skrbe za svoje zelenice. Odmeriti bi jim jih morali, da bi vedeli, do kod sega njihova skrb zanje. In vsak poseg v zelenico bi moral biti načrtovan, strokovno obdelan, kajti samovoljno zasajanje zelenic otežuje tudi njihovo vzdrževanje, ker omejuje strojno obdelovanje. Mestni redarji naj bi ne skrbeli samo za napak parkirane avtomobile v mestu, temveč tudi za zelenice. Naj kaznujejo raje tistega voznika, ki je vozilo pustil na zelenici, peljal čeznjo, tistega občana, ki je na zelenico nanosil odpadni material, ko je adaptiral stanovanje, ki je nanjo odvrgel steklenico, smeti in podobno. En naš delavec pobira papirje in odpadke po zelenicah Kranja in ima polne roke dela. Toda veliko bi lahko pripomogli stanovalci sami z drugačnim odnosom do zelenja. I/, korit nam kradejo sadike in gremo še enkrat posajat, več pa ne moremo. Potem vsi tisti, ki razkopavajo zelenice. PTT, komunala. Nihče ne poskrbi za ponovno ureditev. Samo orodje pospravijo in gredo. Mučimo se tudi 7. vso kislo zemljo pri novozgrajenih blokih, ki jo z buldožerji narijejo pred bloke, poravnajo, malo posejejo in puste. Preden takšno zemljo preurediš v zelenico, je ogromno dela in stroškov. In povrh vsega so še osebni dohodki naših delavcev glede na rastočo draginjo vse manjši. Ce bi imeli vsi odnos do zelenja, bi bilo nam veliko lažje, mesto pa bi bilo lepše.« Torej odnos in denar. Kako lepo bi bilo, ko bi nekoč Kranj imel urejen vrt pri Kieselsteinu, prostor ob roženvenski cerkvi, vzdrževan drevored v Struževem, očiščen kanjon Kokre, ko bi bilo mesto polno cvetja, na novo zasajeno drevje na Titovem trgu. In morda bi dobili še pravi mestni park na Učanu ... I). Dolenc Tržič — Poslopje Pekove temeljne organizacije Obutev, ki je bilo zgrajeno 1911. leta in štirinajst let kasneje dograjeno, doživlja te-meljitejši gradbeni poseg. Prenovljeno bo ostrešje, ki bo dobilo novo kutino, ter okna. Dela bodo kolektiv, ki letos praznuje 80. obletnico, veljala okrog deset milijonov dinarjev. (H. J.) — Foto: M. Slapar _________:_ Sodobno skladišče oblovine na Rečici Gozdno gospodarstvo Bled je na Rečici pri Bledu postavilo sodobno mehanizirano lesno skladišče z napravami, ki samodejno hlodovino olupijo, preberejo in izmerijo - Tako obdelana hlodovina potuje v LIP-ovo žago, ki je za ureditev najsodobnejšega lesnega skladišča prispeval polovico sredstev B|e(j _ Gozdno gospodarstvo Bled delati 60 tisoč prostorninskih metrcs .j—.L:—.- -octo,,;^ nm. iesa Dek) je poslej bolj tekoče, posekati les ne čaka na obdelavo, kar se je dogajalo poprej in se je posekar. les kvaril. Seveda pa mora biti tjdi oskrba mehaniziranega skladišči enakomerna, s čimer imajo na Reč ci še težave. V Bohinjsko Bistrico namreč prihaja predvsem v družba nih gozdovih posekan les, na Rečic: pa tudi iz zasebnih gozdov, kjer je posek težje načrtovati. Z novo mehanizacijo v lesnetr skladišču na Rečici so odpadle v« prejšnje meritve posekanega lesa. saj ga zdaj elektronsko izmerijo obdelovalne naprave. Les tako mer.;: le še v gozdu, preden smreke posekajo. Seveda pa še naprej merijo les ki so ga posekali kmetje in ga oddal: gozdarjem. Mehanizirano lesno skladišče na Rečici je veljalo 155 milijonov dinarjev. Polovico sredstev je prispevale Gozdno gospodarstvo Bled, polovic: LiP Bled. S skladiščem sedaj upra- vljajo gozdarji. M. Volčjak si je pred 'desetimi leti zastavilo program posodobitve obdelave posekanega lesa, tako les v gozdu le posekajo, obdelavo pa opravijo v mehaniziranem lesnem skladišču. Pred osmimi leti so postavili sodobno mehanizirano lesno skladišče v Bohinjski Bistrici, lansko jesen pa na Rečici pri Bledu, kjer obratuje še poskusno. Obe mehanizirani skladišči sta torej ob LIP-ovih bazenskih žagah, kamor potuje olupljena, skorjena, prebrana in izmerjena hlodovina. Obe žagi sta ob železniški progi. Gozdarji pa so seveda pri obeh skladiščih mislili tudi na dovoz posekanega lesa. Tako je skladišče v Bohinjski Bistrici namenjeno obdelavi hlodovine, ki jo posekajo na Jelovici in Pokljuki, skladišče na Rečici pa lesu, ki pride iz Zgornjesavske doline, z Mežaklje, dela Pokljuke in območja Radovljice. Delo v novem, lahko rečemo najsodobnejšem lesnem skladišču na Rečici, je povsem mehanizirano. Hlode prenosna naprava prenese do stroja za lupljenje in naprej do krožne žage, ki jih čelno žaga ah razreze na pravilne dolžine. Od tam hlodi potujejo po vzdolžni prenosni napravi, ki jih glede na poprejšnje elektronske izmere odlaga v ustrezne bloke. Les je tako ob koncu tudi prebran. Tako pripravljen les nato oko-ljejo v bazenu ob LIP-ovi žagi in ga razžagajo. Obdelava hlodovine je povsem mehanizirana, delavci le dovažajo hlode do prenosnih naprav in obdelane hlode odvažajo do žage. Naprave, ki hlode obdelajo, pa dva delavca upravljata s komandnih miz. Mehanizirano skladišče na Rečici obratuje še poskusno. Postavitev novih naprav je bila zahtevna, saj so morali natančno uskladiti njihovo samodejnost. Seveda so se morali za povsem drugačno delo usposobiti tudi delavci. V mehaniziranem lesnem skladis-ču na Rečici zmorejo poslej letno ob- Olupljeni, očeljeni in izmerjeni hlo& po vzdolžni prenosni napravi. ki ji* glede na velikost zvrne v ustrezni blok. Foto: M. Volčjak Uspešen prodor na ameriški trg Alpina je sodelovala na prodajnem sejmu v ^ Vegasu - Izred-no usodne ocene smučarskih čevljev m vel ke možnost, pro dajo - Več bodo morali naredit, za ™zvo, tekaške obu^e Žiri — Združene države Amerike so največje tržišče za prodajo zim ske športne opreme v svetu, zato se na tem tržišču sreča vsa svetovna konkurenca in bije se neusmiljen boj za večjo udeležbo na trgu. Marčnega prodajnega zimsko športnega sejma v Las Vegasu, ki je največji tovrstni sejem v ZDA, se je udeležila tudi žirovska Alpina. Iz informacij, ki so jih na sejmu dobili, lahko sedaj dokaj realno ocenijo močnosti za prodajo zimske športne obutve na ameriški trg v prihodnji sezoni. Ugotovili so, da so pri smučarskih čevljih ponovno naredili velik korak naprej in da se Alpinini pancerji lahko kosajo s čevlji vodilnih svetovnih proizvajalcev. Na drugi strani pa so pri razvoju tekaških čevljev v zadnjih letih zaostali. Konkurenčni proizvajalci so veliko naredili pri razvoju novih sistemov vezi in podplatov, medtem ko v Alpini vztrajajo na preizkušenih materialih in oblikah. Zaostanek se je nekoliko poznal že pri letošnji prodaji tekaških čevljev. vnrriu- pa bitka za trg še nika- kor ni izgubljena. Do prihodnje seix> ne se da marsikaj posodobiti. Pomembna je tudi ugotovitev, da Alpina že v pravkar minuli sezoni ni svo jih izdelkov prodajala poceni, saj s? je začela iz spodnjega prebijati v srednji cenovni razred. To je vseka kor posledica dokaj velikih mvestK\ v raziskavo ameriškega tržišči Hkrati pa ta ugotovitev pomeni, as si ne morejo privoščiti nikakršnih pomanjkljivosti, napak ali slabe kakovosti. . „ Čeprav s sklepanjem pogodb na ameriškem tržišču še niso zaključili, ocenjujejo, da bodo prodajo paneer Sv primerjavi s preteklo sezone povečali, medtem ko bo prodaja tekaških čevljev ostala na enak! ravni Prizadevanja Alpme v zadnjih letih da se uveljavi na ameriškem tr-so bila uspešna. S tem, kar je bi-, "v zadnjih letih narejenega, so s: naprej ZDA najpomembnejše konvertibilno tržišče. ^ R gu lo PETEK. 22. APRILA 1983 KULTURA 5. STRAN Prodajna galerija žirovskih likovnikov V sejni sobi žirovskega družbenega doma Partizan so minulo soboto odprli galerijo s stalno prodajno razstavo del žirovskih likovnih ustvarjalcev — Galerijo lahko obiščete ob vsakem času, cene razstavljenih del so razvidne iz cenika Žiri — Žirovskim kulturnim animatorjem vsekakor ne manjka •ežih zamisli in smelih potez. Minulo soboto so v žirovskem družbenem domu Partizan odprli prodajno likovno galerijo žirovskih likovnikov. Uredili so jo v veliki sejni »bi in postavitev bo stalna. Po-• ve t ili so jo 40-letnici osvoboditve 2:rov in ustanovitve prvega NOO na Gorenjskem. Prodajna galerija je stalna prodajna razstava, na kateri si lahko n tudi kupite dela pet- Kulturni koledar JESENICE - V nedeljo, 24. aprila ob 17. in 20. bo na Jesenicah gostovalo Pozorište »Dobrica Milutinović iz Sremske Mitrovice z delom F. Hadžiča - ŽENSKO VPRAŠANJE BLED - V Galeriji na blejskem otoku razstavlja likovna dela slikarka Irena Lejla. radovljica - V Sivče vi hiši v Radovljici je odprta razstava grafik akademskega slikarja Vladimirja Makuca. TRŽIČ — v paviljonu NOB je odprta razstava del kiparja Toneta Svetine in slikarja Vojka Svetine. Razstava bo odprta do 8. maja. BREZJE - V soboto, 23. aprila ob 19.30 bo v Domu družbenih organizacij na Brezjah nastopila dramska skupina Slovenskega prosvetnega društva s Koroške z veselo igro mskega pisatelja Katajeva -Dan oddiha. V nedeljo, 24. aprila ob 16. pa bo koncert godbe iz tovarne Veriga Lesce in godbe iz Gorij, ter harmonika rskega orkestra z Radovljice in sicer pred Domom družbenih r-r2anizacij na Brezjah. (Ob-ćinsko srečanje instrumentalnih dupin). GORJE - V soboto, 23. aprila ob 20. bo občinsko srednje pevskih zborov v domu TVD Partizan Gorje. KRANJ — V Prešernovem Stališču v Kranju gostuje v 23. aprila ob 19. uri gle-' »Dobrica Milutinovič« H Sremske Mitrovice z delom t. Hadžiča - ŽENSKO VPRAŠANJE, v ponedeljek £ aprila ob 18. in torek, 26. aprila ob 16.30 pa bodo uprizori PARTIZANSKI MITING. V Prešernovi hiši v Kranju so >iprli razstavo študij m osnutkov akademskega slikarja Locijana Bratuža. V galeriji Ifestne hiše v Kranju so na dela akademskega slikarja na Eriča, v Mali galeriji Pa ae s svojimi deli predstavlja akademski kipar Lujo Voctopi-*ec. V baročni stavbi v 1 av-krjevi 43 si lahko ogledate razstavo del slikarke Mare Kraljeve. V galeriji in likovni Wi »Nova galerija« v Kranju razstavljajo otroška likovna lela z naslovom Razvoj otroške likovne ustvarjalnosti. CERKLJE - v osnovni šoli - Cerkljah bo v soboto, 23^ aprila ob 20.30 letni koncert moftkega pevskega zbora Davorin Jenko Cerklje. v prvem m koncerta bodo izvajali dela z obdobja vokalne polifonije XV. in xvi. stoletja in druge, v drugem delu pa bodo prepevali Poljubne pesmi in ljudske J*ani raznih narodov, Slišali fctao tudi krstno izvedbo pesmi domovina draga. Besedilo za-•-jo je napisal dr. Avguštin Lah, $asbo pa je prispeval skladatelj •^torMihelčič. ... SKOFJA LOKA - V galeriji ^ gradu bo v petek, 22. aprila ">J 19 otvoritev razstave del akademskega slikarja Leona Koporca. V sredo, 27. aprila ob Ji bo v loškem gledališču premiera Hofmanove drame Dan n vsi dnevi v režiji Janeza Eržena v izvedbi loškega odra. •"r/a ponovitev bo v petek, 29. aprila ob 20. uri. V soboto, 23. aprila bo ob 20. dvorani Loškega odra nasto-folklorna skupina Iehnik. -kofja Loka. V programu bodo v>fxlelovali tudi moški pevski evovod-kinja Vida Božič, kar je zboru vtisnilo že v tako kratkem času nov pečat. Da je zbor prevzela izkušena, čeprav mlada roka, smo lahko kar kmalu opazili. Že po prvih pesmih smo začutili močno povezanost med Koncert v Kranju Kranj — V ponedeljek, 25. aprila, prireja Koncertna poslovalnica Kranj v počastitev dneva OK koncert, ki bo ob 19.30 v dvorani glasbene šole. Nastopili bodo solisti Božidar Lotrič (pozavna), Aleš Kac-jan (flavta) in Vlasta Doležal-Rus (klavir). * Izvedli bodo dela Handla, Saensa, Ravela, Hindemita, Ajdiča in Dut.il-leuxa. zborom in pevovodkinjo, kar se je lepo odražalo na interpretaciji posameznih pesmi. Posebno ob prepevanju pesmi Gustava Ipavca, ki smo jih na tem koncertu nekajkrat slišali, so fantje pod vodstvom Vide Božičeve pokazali, kako se morajo prepevati nežne, harmonično dovršene, skoraj vedno tudi tehnično težke pesmi, ki jih ima skladatelj Gustav Ipavec polno na zalogi. Lahko bi rekli, da so pevcem moškega pevskega zbora iz Reteč pri Škofji Loki Ipavčeve pesmi prav pisane na kožo. Kar zadrževali smo dih, ko so se po dvorani razlivali nežni akordi narodnih pesmi, ki so se že v naslednjem trenutku spremenili v žalostne ali pa tudi vesele zvoke, katerih moč se je šele v bučnem aplavzu, ki je sledil vsaki pesmi, polagoma polegla. Vsi, ki smo tisti večer zapuščali dvorano kulturnega doma v Rete-čah, smo bili bogatejši za nekaj novih nepozabnih trenutkov, ki so nam jih pričarali pevci moškega zbora pod vodstvom Vide Božičeve. Kar nismo in nismo se mogli raziti po domovih, dokler nam pevci niso obljubili, da nas bodo s podobnimi koncerti še v bodoče razveseljevali. Upamo, da bodo »naši« fantje držali besedo in nam vsaj za kratek čas kdaj pa kdaj s svojo lepo in umirjeno pesmijo pripomogli, da se bomo za trenutek odtrgali čedalje hrupnejšemu in hitrejšemu utripu sodobnega življenja. — Foto: J. Rant -KI J- Moški pevski zbor Svoboda iz Stražišča bo v soboto, 23. aprila ob 20 uri z jubilejnim koncertom proslavil svojo 30- letnico. Moški pevski zbor iz Stražišča praznuje 30-letnico obstoja Pesem jih druži Peščica stražiških fantov je pred tridesetimi leti pri ravno na novo ustanovljenem prosvetnem društvu Svoboda začela s pevskimi vajami. Edo Ošabnik je bil njihov prvi zborovodja. Vztrajni so bili, polni volje. Ob dnevu žena leta 1953 so na proslavi prvič navdušili domače občinstvo. Kmalu pa so sledila tudi gostovanja. Zbor je sodeloval na vseh proslavah in prireditvah doma. Leta 1959 je prvič posnel nekaj pesmi za Radio Ljubljana. Tudi pri rasti tega kranjskega zbora ni šlo vse gladko. Niso imeli svojih prostorov. Sprva so vadili v stari stražiški osnovni šoli. Pevovodja si je pomagal kar z violino. Težko je bilo v tistih letih po vojni dobiti tudi notni material. Pevovodja jih je prepisoval, sami so jih razmnoževali. Pa vendar je bil prav ta čas zbor najbolj številčen. Tudi po 35 članov je štel kakšno sezono. Drugo desetletje se je zbor, še vedno pod vodstvom tovariša Ošabnika,posvetil zahtevnejši pesmi. Med drugim je naštudiral tudi kantato Radovana Gobca »Hej partizan«, ki je bila v tej priredbi prvič izvajana za desetletnico ustanovitve krajevne skupnosti Stra-žišče na proslavi leta 1970 pri Šempetr-skem gradu. Tej prireditvi je prisostvoval tudi avtor Radovan Gobec. Svojo uspelo kantato so stražiški pevci kasneje ponesli tudi v druge kraje. Tudi onkraj Karavank, kjer je navezal stike s koroškimi Slovenci. In ne le s Koroško. Tesne stike so v teh letih stražiški pevci navezali tudi z moškim pevskim zborom Bratov Mi-lavcev iz Brežic. Za prvomajske praznike leta 1968 je zbor imel celovečerni koncert v Brežicah. Brežičani pa so jim vrnili obisk in že naslednje leto so Stražišani na predvečer praznika OF poslušali njihovo prešerno pesem. Zadnje desetletje pa je za stražiške pevce nekakšno desetletje zastoja. Pa ne le pevcev, tudi vseh drugih kultur- nih sekcij v Stražišču, ki so umirale kar druga za drugo. Prostorov ni bilo zanje. Le pevski zbor je s svojo silno voljo in vztrajnostjo obstal. Toda vzdržalo je le še 21 pevcev. A vendar sdfcbila to leta njihove največje kvalitete. Potem pa so se pričele težave s pevovodji. Njihov pevovodja in umetniški vodja Edo Ošabnik, ki je zbor vodil dvajset let, je zbor zapustil. Za eno leto je vodstvo prevzel Jože Močnik. Trdo so delali, in kljub vsem težavam pripravili tudi samostojni koncert, prvo srečanje štirih zborov, sodelovali na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični in drugod. Leta 1974 je vodstvo zbora prevzel profesor Janez Foršek. Spet je zbor zaživel, dobili so tudi nekaj novih pevcev. Spomladi 1975 so spet ostali brez zborovodje. Takrat je prevzel vodstvo Ludvik Česen. Leta 1976 so dobili za pevo-vodjo profesorja Janeza Tometa. Toda spet le za leto dni. Spet je poprijel Ludvik Česen, ki zdaj zbor prizadevno vodi že šesto leto. Ne le, da je zbor ostal, bil je tudi uspešen. Težav je bilo nič koliko, se ve, toda če je volja pri vodji in pri pevcih, tudi uspeh ne izostane. 230 skladb so stražiški pevci naštudi-rali v teh 30 letih, in navduševali za lepoto slovenske pesmi krajane Stražišča, ljubitelje slovenske pesmi na vseh svojih številnih gostovanjih doma in onstran meje. Danes, ko praznujejo 30-letnico svojega dela, prizadevanj in uspehov, gre velika zahvala vsem pe-vovodjem, ki so vodili zbor, posebno tovarišu Ošabniku, ki jih je navdušil za pesem in vodil celih 20 let, predvsem pa pevcem samim, ki so s svojo trdno voljo, s svojo neizmerno ljubeznijo do slovenske pesmi vztrajali in vzdržali celih 30 let. Želimo si, da njihova zvonka pesem nikoli ne bi utihnila. Jutri zvečer bodo v stražiškem domu spet zapeli svojim krajanom in gostom. Želimo jim lep, uspešen jubilejni večer. D. Dolenc Oblak v sejni dvorani nh«n? kt0rjeTPf gl^-ne raz?tave ljubiteljske likovne ustvarjalnosti v občini Skofja Loka, ki je bila v mesecu marcu v galeriji na loškem gradu, smo za samostojno predstavitev v sejni dvorani Skupščine občine Škofja Loka izbrali slike STANETA OBLAKA Zdi se na m zanimivo, da v tej dvorani predstavimo še enega likovnega ustvarjalca ki mu likovno ustvarjanje ni poklic, ampak le možnost izpovedovanja z ustvarjalnim hkovnim delom. Stane Oblak je po izobrazbi gradbeni tehnik in je bil rojen 10. 11. 1934 v Puštalu - Škofja Loka. Likovno » LiubfSS? P™, naJTlrni S" ^ademije za likovno umetnosti Ljubljani Prav ta podatek je bilo treba omeniti, ker znanje sicer lahko ZTZ k likovne kvaIjtete> vendar pa je za kvaSetno l ko^no delo potrebna v prvi vrsti tudi nadarjenost in ustvarjalno hotenje ter Potreba po likovnem izražanju. Stane Oblak je ^vseh naštetih prvin obdarjen z vsemi. Iz Puštala, od kjer je doma, izvira rod dveh zanimivih umetnikov in sicer akademskega slikarja Poldeta Ob lezanL"Pa?*Slavka Oblaka, ki delujeta v tujini. Priv rodovna povezanost je tista vez, ki je ne smemo zanemarjati, ker izpričuje tudi nagnjenje do likovnega ustvarjanja, kateremu se je predaUudi Stane Njegova prva samostojna razstava predstavlja kar majhno nrese- gfiSft iVST ZT tega' ke!" se ie P-družil likovni skupini pri ZKO Skofja Loka sele nedavno, ampak tudi zato, ker se je pred tem ukvarjal JeHnje?°V nlgrSni «Po-emkPHolan"cu H^su v Poljanah) In tudi zaradi njegovih slik s krajinsko motiviko ki mo ^ Adamičeve krajine. MoJ podobno t z AdamSe-" sToH™^ami se povečujejo enaki podolgovati formati platen nad^e vedno t,,rVV; ,m ne naZad,nje tudi sani nači" slikanja. Toda kot sproTčen ooalno T^kTT' kajti Če * Ada™ič barsko sproscen, opazimo pri Stanetu Oblaku neke vrste zadržanost H brez dvoma posledica njegove tehniške vzgoje T mu naiu * dane^a motlva oziroma si kan^ krajine takšne kakršna je ali kakršno vidi pred seboj in mani no-/, ei:mUPttgVePnlagaJanJU poniranju'z odvze^T^^ takirnombl^m^im' t»L V ča,su P°SVeča veliko pozornosti tudi z a ni m i ve jše in k va h tetn e i^ ^nlT kra,me p0sta-ia->0 od s,ik* ^ slike nekaTere ^ta le na H HhJ b °b moramo opozoriti predvsem na iznrič^Li!SJ!t tibtlh kreJinah< kJer se je Oblak talentirano in z SoS? d?rsne mere ZnanJ'a lotil obdelave vode. ki posebno mirno stoječa nad jezom opozarja na resno snujočega ustvarjalca Andrej Pavlovec V. O LAS 6. STRAN POGOVOR V UREDNIŠTVU — NAŠI VODOVODI PETEK, 22. APRILA 1983 Nas bodo streznile šele suhe pipe? r Dosedanje dokaj skromne raziskave kažejo, da ima Gorenjska neizmerne količine zdrave pitne vode — Toda sedanja organizacija ter skrb zanjo sta velikokrat voda na mlin razdrobljenemu omrežju — Pijemo in pretakamo najcenejšo pitno vodo na Balkanu Zdrava pitna voda, ob zraku in hrani eden osnovnih pogojev za življenje na našem planetu, je že danes marsikje velik problem. V nekaterih razvitih državah in velikih ter gosto naseljenih industrijskih središčih so potrebne nenehne tehnične in tehnološke raziskave in ogromna finančna vlaganja, da za silo sledijo naraščajoči porabi pitne vode. Povprečen Evropejec porabi danes od 400 do 500 litrov vode na dan. Iz leta v leto pa ta poraba ob razvoju industrije narašča. Načrtovalci pa predvidevajo, da bo okrog leta 2000 marsikje poraba narasla na 1000 litrov na dan. S tem pa nenehno narašča tudi cena za vsak porabljeni liter vode. Tudi v Jugoslaviji so področja, kjer že danes z ogromnimi sredstvi rešujemo pomanjkanje pitne vode. Zahtevno tehnološko prečiščevanje vode tudi pri nas marsikje ni več posebnost. Zdrava pitna voda postaja vse bolj dragocena in zelo draga. Kako pa je na Gorenjskem? V zadnjih nekaj letih jo vse pogostejše občasno pomanjkanje vode. Posebno v sušnih obdobjih nismo več presenečeni nad obvestili o prepovedi zalivanja vrtov, pranja avtomobilov, med opozorili, naj čimbolj varčujemo z vodo. Prav gotovo pri Glasu nismo edini, ki smo se vprašali, kje so vzroki za to in kakšne so možnosti za preskrbo s pitno vodo v prihodnje. Zato smo pripravili okroglo mizo in k njej povabili predstavnike podjetij, katerih skrb je zagotavljanje zdrave pitne vode v gorenjskih občinah. Ne puščajo samo pipe Zaenkrat imajo na Gorenjskem v vsaki občini svojo delovno organizacijo, ki skrbi za pitno vodo. Svojevrstna razdrobljenost pri organizaciji je značilna tudi pri zajetjih in omrežju. Nedvomno je delni vzrok za to geološka sestava Gorenjske, še bolj pa nekdanja upravna organiziranost. Nekdanje majhne občine so v večini primerov vsaka zase skrbele za pitno vodo. Še danes smo priča številnim vaškim vodovodom, s katerimi upravljajo krajevne skupnosti ali samo nekaj hiš. Redki so primeri, ko se vodovodno omrežje ne konča na nekdanji ali sedanji občinski meji. Tiste skromne vodovodne cevi med dvema občinama pa so običajno tako ozke, da iz ene v drugo občino ne priteče skoraj nič vode. V zadnjem desetletju smo bili na Gorenjskem priča skokovitemu industrijskemu razvoju. Izredno hitro je naraščala tudi stanovanjska gradnja. Pred desetimi, dvajsetimi in več leti zgrajena zajetja in vodovodi, za katera so načrtovalci predvidevali, da bodo zadoščala za trideset let in več, so zato postali premajhni. Čeprav smo na tihem pričakovali, da bo slej ko prej začelo primanjkovati vode, smo se nekako uspavali. Za nameček pa smo -še »pozabili«, da je pre-nekatero vodovodno omrežje že tako dotrajano, da je še najbolj podobno rešetu. Danes smo se zato znašli v položaju, ko z naglico skušamo reševati zamujeno. Pospešeno se lotevamo raziskav novih vodnih virov, krpamo in obnavljamo staro vodovodno omrežje. Zamuda in razdrobljenost na eni strani in skromna finančna sredstva, ki so na voljo, na drugi strani, povzročajo vedno večje težave vodovodnim organizacijam. Na srečo vse dosedanje raziskave novih vodnih virov na Gorenjskem kažejo, da imamo neizmerne količine zdrave pitne vode. Da pa bomo to vodo lahko zajeli in zagotovili normalno preskrbo, bomo morali najprej doumeti, da pijemo najcenejšo vodo na Balkanu. Skratka, primerjava, da plačaš za skodelico kave več kot cel mesec za porabljeno vodo, je postala nevzdržna. Predstavniki vodovodnih delovnih organizacij zato pravijo, da bi bilo marsikaj drugače, če bi se vsi temu primerno obnašali. Tako pa imajo občutek, da so le oni leta in leta zamujali vlake s podražitvami. Najbrž je del resnice v tem, prav gotovo pa je tudi res, da je temu kriva tudi razdrobljena organizacija, zaprtost v ozke meje, pa tudi takšna nesmotrna organiziranost, da iz kranjske občine pretakamo pitno vodo v domžalsko, iz domžalske pa po drugi cevi v kranjsko; da imajo v Bohinju cevovod, v katerem je vode dovolj, pa vendar je ob njem 60 manjših (zasebnih) vodovodov. • Pomanjkanju vode torej ne botrujejo le slabo zatesnjene pipe in dotrajano re-šetasto omrežje, marveč tudi neprimerna organiziranost. Zato je prav gotovo upravičena pripomba, da bo streznitev ob suhih pipah zelo draga izkušnja. Pospešene raziskave V kranjski občini se že nekaj časa kaže pomanjkanje pitne vode na Planini, v Dupljah, Podbrezjah, Strahinju, Naklem pa tudi na območju Zbilj in Smlednika. Obstoječa zajetja so postala premajhna. Zato prav zdaj pospešeno potekajo raziskave novih vodnih virov. Že dve manjši vrtini sta pokazali, da je na območju Povelj dovolj vode, ki deloma že zdaj napaja Trstenik, Tenetiše in Žablje, vključiti pa bi jo bilo moč v sistem za Duplje in Naklo. Podobni izviri so na sedanjem zajetju v Bašlju in nad Poto-čami. Neizmerne količine vode so v Kokri. Planina bo rešena z izgradnjo povezovalnega cevovoda Stražišče—Orehek prek že zgrajenega cevovoda v novem savskem mostu ter z rekonstrukcijami na desnem bregu Save. Tako je bil lani obnovljen zasavski cevovod na odseku Mavčiče —Podreča, letos pa bo na odseku Podreča—Zbilje. Prihodnje leto naj bi prišlo do dokončne sanacije rezervoarja Pivka. Nadaljevali pa bodo z geološkimi raziskavami in iskanjem tehničnih rešitev za preskrbo vode na območju Podbrezij, Strahinja in Dupelj. Če na tem območju ne bo prišlo kmalu do usklajenega reševanja s tržiško občino oziroma da sanacije zajetja Žegnani studenec v tržiški občini, se bo pač treba odločiti za drugačno, vendar izredno drago rešitev. Skratka, po mnenju predstavnikov • podjetja Vodovod Kranj v kranjski občini ni bojazni zaradi preskrbe s pitno vodo do leta 2000 in dlje. Bolj so nezadovoljni s tem, ker ob sedanjih cenah ne morejo pristopiti k hitrejšemu uresničevanju potrebnih investicij in ker organizacijska razdrobljenost še bolj draži razreševanje že tako nemogoče preskrbe z vodo na meji s tržiško občino. Odločili bodo strokovnjaki V precej nezavidljivem položaju so v tržiški občini, kjer imajo v vseh vodovodnih sistemih v rezervi samo še 5 litrov vode na sekundo. Težave zaradi pomanjkanja v sušnih obdobjih se kažejo na območju Kovorja in Zvirč, v starem mestnem jedru oziroma na celot- nem levem bregu Bistrice. Trenutno je vsaka novogradnja praktično nemogoča in samo poslabšuje že tako slabo preskrbo. Razen tega je ta cevovod star 50 do 70 let in temu primerno dotrajan. Večina cevovodov pa je tudi preozkih in zato primanjkuje vode v Dupljah. Kako naprej, bodo odločali strokovnjaki. Dosedanje raziskave so pokazale, da je precej vode na območju Črnega gozda in da bi zajetje zadoščalo čez leto 2000. Prav tako prve raziskave že potrjujejo domnevo, da je dovolj vode v Lomu oziroma na območju Slaparske vasi. Odločitev o tem, katera varianta bo prevladala, bo znana junija letos. Vsekakor pa nobena ne rešuje območja Dupelj zaradi lanske elementarne nesreče na območju Žegnanega studenca, kjer se teren še vedno ni umiril. Ob dotrajanem in preozkem vodovodnem omrežju pa je dodatna težava še pomanjkanje sredstev. Sedanja cena vode namreč ne pokriva niti rednega vzdrževanja in podjetje se dejansko rešuje iz težkega položaja s stransko dejavnostjo. Kritična meja leta 1990 V škofjeloški občini imajo danes tri tako imenovane javne vodovodne sisteme: Škofjo Loko, Žiri in Železniki. Pred desetimi leti se je prek njih oskrbovalo okrog 40 odstotkov občanov (30 odstotkov s pomembnejšimi vodovodi v upravljanju krajevnih skupnosti in 30 odstotkov iz skupinskih vodovodov KS iz zasebnih izvirov). Danes javni vodovod oskrbuje blizu 60 odstotkov vseh občanov. Večina izvirov je na območju apnencev in dolomitov. Ker pa je kvaliteta te vode včasih vprašljiva, jo je treba dodatno klorirati. Z obnovami in novogradnjami so 1976. leta uspeli v občini urediti tako imenovani krožni sistem, ki pa bo nekako 1990. leta postal premajhen. Čeprav se obširnejših raziskav še niso lotili, glede novih virov ni bojazni. Bolj jih skrbi morebitna elementarna nesreča na cevovodu v Poljanski dolini. Le-ta namreč poteka kar na 15 mestih pod So-ro. In če bi narasla reka spremenila strugo in pretrgala 350 milimetrski salonitni cevovod, bi se znašli v najmanj dvomesečnem pomanjkanju vode. Zato razmišljajo, da bi na Sorškem polju zgradili dve črpališči za talnico in tako dobili rezervni vir za takšne primere. Zadoščal bi nekako do leta 2000, nakar bi bilo najbrž treba preiti na ločen sistem tehnološke in pitne vode. Po letu 2010 pa bi bilo treba zamenjati tudi obstoječi salonitni cevovod v Poljanski dolini Ob sorazmerno dragih investicijah pa jih v Škofji Loki še posebno skrbi zavarovanje Sorškega polja. Manijo namreč, da je gradnja farme za 680 glav živine na robu Sorškega polja vprašljiva zaradi morebitnega onesnaženja podtalnice. Študija namreč predvideva, da bi bilo nad Godešičem črpališče s 1500 litri vode na sekundo. Dotrajano omrežje V radovljiški občini so danes štirje vodovodni sistemi: Bohinj, Bled, Radovljica in Lipnica. Komunalno gospodarstvo občine Radovljica je zadolženo za preskrbo okrog 80 odstotkov prebivalstva in industrijo. Največjo težavo predstavljajo danes dotrajano omrežje in velike izgube. Zato v sušnih obdobjih skoraj povsod primanjkuje vode Kot po- memben dodaten porabnik v takšnih trenutkih pa se pojavlja še blejski turizem. Največ težav imajo trenutno na lip-niškem področju, kjer so izviri minimalni, in v Bohinjski Bistrici, kjer je lani zaradi elementarne nesreče prišlo do okvare. V marsičem bo sedanji težavni položaj ublažilo drenažno zajetje v Radovni in cevovod do Bleda ter naprej proti Radovljici. Dosedanje raziskave so veljale že 30 milijonov dinarjev, celotna investicija pa bo veljala okrog 250 milijonov. Čimprej se bo treba dogovoriti za ustrezno obliko združevanja sredstev, sicer bo v Lescah in še kje onemogočena nadaljnja stanovanjska gradnja. Razen tega je letos predvidena tudi izgradnja prve etape vodovoda na lipniškem področju. Pri tem bo treba najti skupni jezik s krajevno skupnostjo Kropa zaradi delnega odjema Kroparice. Obnove se bOdo nadaljevale tudi na območju vseh krajevnih skupnosti Gorje. Ob vsem tem v radovljiški občini ocenjuje, da imajo na svojem območju dovolj zalog zdrave pitne vode. Vprašanje pa je, s kakšno hitrostjo bo v prihodnje s sredstvi moč loviti zamujeno. Že doslej velika vlaganja Preskrba s pitno vodo v jeseniški občini je danes veliko boljša kot pred 20 leti. V zadnjih letih so namreč veliko vlagali v vodovod Tamar—Rateče, Srednji vrh—Kranjska gora, Peričnik in v različne vodovodne rezervoarje ter v zajetje pod Ajdno. Do pomanjkanja prihaja v krajevnih skupnostih Dobrava in Žirovnica, kjer je začasno izključena tudi vsaka novogradnja. Precej denarja pa bo v prihodnjih letih treba nameniti za obno- vo cevovodov, saj so nekateri star do 80 let. Letos in prihodnje leto je pre _ izgradnja vodovoda iz Završnice, tos bodo skušali zgraditi zajetje dovod do Smokuča. Završnica p goj za potrebno preskrbo pitne novo elektrojeklarno, za Blejsko _ vo, ker bo gradnja mednarodne prizadela sedanje črpališče pitne in za povečane potrebe Jesenic hodnjih 25 letih. Z izgradnjo Zav bo povezan tudi sistem Peričnik tako dovolj pitne vode vse do Kmalu bo treba misliti tudi na pc kanje pitne vode v Kranjski gori Zgornji savski dolini. Ocenjujejo, da be rešitev tega problema veljala ma " pa je znašala letošnja izguba na _ ščih v Kranjski gori zaradi poman j snega. Že površna ocena sedanjega preskrbe s pitno vodo na Gore kaže, da pravzaprav ni razlogov za rano zaskrbljenost. Bolj zaskrbljeni lahko nad dosedanjim reševamem r vlaganji za trenutne in bodoče teža« Zaenkrat bi bil prehud zalogaj, da bi s* z reorganizacijo bolj celovito povez* na Gorenjskem, toda vsekakor se treba odločiti za ta učinkovit korav n področju financiranja. To seveda ne ^ meni, da na. Gorenjskem morda tudi * prihodnje ne bomo imeli še vedno na.-cenejšo vodo. Vendar pa bo cena z*"* prav gotovo morala biti drugačna, ka* veliko bolj boleče bo, če bo do strer"~ tve prišlo šele takrat, ko bo iz ptoe samo kapljalo. Besedilo: A. Žalar Slike: F. Perdan Sodelovali so V pogovoru o preskrbi s pitno vodo so sodelovali: Marjan Jelov-čan direktor Vodovoda Jesenice; inž. Janez Frelih, direktor Vodovoda Kranj; Matija Markelj, direktor Komunalnega gospodarstva občine Radovljica; Ivan Kepic, direktor tozda komunalne dejavnosti pri SGP Tehnik Škofja Loka; Frančišek Meglic, direktor Komunalnega podjetja Tržič. CSKtt! < & BSMteffi Marjan Jelovčan, direktor Vodove Jesenice )da Inž. Jane. Kranj Frelih, direktor Vodovodu Matija Markelj, direktor Komunalnega gospodarstva občine Radovlji-cd Ivan Kepic, nalne dejai Škofja Loka dire nos h k tor pri koviu-Tehnik Fran nalru *išek Meglic, direkto .ga podjetja Trzic r1 S - na PETEK, 22. APRILA 1983 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 7. STRAN GLAS Suhi vodnjaki — Po številnih vaseh in naseljih imamo stare vodnjake, ki pa so ostali suhi in pozabljeni. Takšen je tudi vodnjak sredi Smoku-ča... Foto: D. Sedej Ml PA NISMO SE UKLONILI V Begunjah ni bilo izdajstva Justin Vćaaih ko ie bil mlad, je moral biti po-C ^kav fint. Lovec z dušo m srcem. O vfV * , - bjl korak ge lahak in se >. iepihdnehkoje y B unjščico avsezgodaj nameni i trof,)e. Od . tam okrog, P™^« ei,to v kotu pod "SmTs^tlji'h velikih jelenjih rogov sredi stene. Vmes pa polno rogov in rožičkov, ptičev in podlasic. To je vse, kar je ostalo. Včasih je bilo tule na steni veliko več trofej. A toliko je le še ostalo, da oživljajo spomini. Nekaj odstrelkov je še iz časov, ko je bil še »raubšic«. Jelena pa je ustrelil v partizanih v Jelendolu, kjer je partizanil s Kokrškim odredom. Takrat je bilo že prepovedano. Ampak Če je načelnik Boris lahko ustrelil dva, ga je on tudi. Meso je vzel bataljon, rogove je pa spravil, jih ob prvi priliki, ko so prišli v Podgoro v akcijo, spravil v neki hiši. Ob svobodi jih je šel iskat. Velikokrat so jih te živali rešile lakote. Jelen je bil pust, kozorog, srnjak, gams, to pa je bilo dobro meso .. . Le ena hiša loči Ještinovo domačijo od visokega, že danes grozo zbujajočega graščinskega zidu. Da je morala prav Begunje doleteti ta vojna grozota! Lepp je bilo pred vojno v njihovem kotu. Turizertj je cvetel. Skoraj vsaka malo višja hiša je imela tujske sobe. Magnati so sem hodili. Tudi dr. Korošec. Pri Jožovcu pa je bila kuhinja, da daleč naokrog ne take. Zdaj je pa vse nekam zamrlo ... Ko se je začela vojna, je Miha tesaril pri mojstru Antonu Avseniku v Vrbnjah. Kakšnih dvajset tesarjev je imel. Po Bledu, Radovljici so delali. S kolesom se je vozil na delo. Ko se je popoldne ali zvečer vračal domov mirno graščine, mimo straž, mimo naperjenih orožij, ni niti pogledati upal nikamor. Tudi v okna ne. Po dva tri so v začetku streljali. Potem so kar z avtobusom vozili talce mimo njihove hiše v Drago. Vse je bilo zastraženo. Nemogoče je bilo kakorkoli pomagati zapornikom. Begunje so se ob vseh teh grozotah potegnile vase. Toda ne za dolgo. Hujši je bil teror, tesneje se je prepletala organizacija in sodelovanje s partizani v gozdovih nad Begunjami. Vedno bliže so prihajali. Ponoči vse do graščinskega zidu. Neko noč, marca 1942 je menda bilo, je skupina, ki je potem junaško padla v okrogelski jami, prišla k Mihu po orožje. Sporočil jim je, da ima mavzerico in zaboj orožja zanje. Sredi noči so vse skupaj odkopali pod jablano v vrtu, in odnesli. Pogosto so prihajali. Nihče jih ni pričakoval tako blizu in Miha se tudi ne spomni, da bi jih kdaj odkrili. V Begunjah ni bilo izdajstev. Le nekajkrat je ponoči zapo-kalo. Nekoč so partizani v hribu pod sv. Petrom iz varnega zaklona za skalo peli. Ponoči je bilo. Potem so Nemci kar na slepo streljali tjale v hrib, partizani pa nazaj. Želja, da bi rešili zapornike, je bila pri borcih velika. Nekajkrat so poskušali izvleči vsaj tiste, ki so prišli ven na delo. Neko jutro je navsezgodaj zapokalo po Begunjah, ko so partizani poskušali rešiti kosce. Takrat sta padla dva policaja in pes. Velikokrat so bili partizani pri njem. Tako blizu jih Nemci res niso pričakovali in bili so bolj na varnem kot kjerkoli drugje. Aprila 1944 je šel tudi on z njimi. Za mobilizacijo po se dogovorili s partizani, da bi se Nemci ne znašali nad domačini. Najprej je bil v bataljonu pod Stolom, potem so ga poslali na Primorsko. Pomočnik mitraljeza je bil. Potem v škofjeloških hribih. Same hajke. Ko je poleti prišel spet nazaj na Gorenjsko, so ga dodelili v štabno zaščito. Prav jim je prišlo njegovo tesarsko znanje. Barake je postavljal. V Jelendolu, v Dragi. Ponoči so vozili les. Ko je neko jutro šel v Drago pogledat, če so mu kaj pripeljali, je naletel na kolono Nemcev, ki so se z mulami vzpenjali v breg. Videli so ga. Ni bilo 200 metrov zračne razdalje. Zlahka bi ga počili. Ko se je potem skril v grmovju, je slišal njihov smeh. Sele kasneje je izvedel, zakaj niso streljali. Niso se hoteli izdati s streli, kajti ta dan so imeli drugačne načrte. Miha je po ovinkih pohitel nazaj v tabor in opozoril na Nemce. Umaknili so se. Tisti dan so se Nemci lotili koč na Planinci in Poljški planini. Zagorela je Planinca. Prašič je cvilil, so slišali, krava je zgorela v hlevu. Na Planinci so tisti dan ubili tudi nekega pušča vnika. Ko je odred osvobajal Begunje, je bil dodeljen na Zelenico pod Stolom in za Begunjščico, da so čakali zavezniške avione. Odvreči bi morali orožje, municijo in drug material. Več dni in noči so jih čakali, imeli pripravljene kresove. A kot zakleto, je bilo samo slabo vreme in megla in avionov ni bilo. Spodaj v dolini pa so se dogajale velike stvari. Prav v njegovi hiši so z Nemci iz Graščine tekla pogajanja o predaji. Kaj bi dal, da bi bil takrat poleg! Tja gor pa ni bilo slišati ne streljanja, ne zvonenja zvonov. Tako so zvonili v Begunjah takrat, da je zvon počil. Ko je prišel v dolino, so bile Begunje že osvobojene, njegovi sotovariši pa so že osvobajali Koroško. On je kot komandir zaščitnega voda imel na skrbi odredni arhiv. Tudi ta je bil pomemben. Skoraj štirideset let je že od tedaj in Miha je v petinsedemdesetem letu. Ko bi prišel kdo od soborcev in starih aktivistov, z njimi bi že stekla beseda. Eden spomni na to, drugi na drugo. Še najbolj živ spomin je na kole v Dragi in na kri, ki je rdečila sneg in odtekala v graben. Tistikrat, ko je šel v Drago delat drva, so jih gotovo trideset ustrelili. Vedno so imeli s seboj kaznjence, da so skopali jame in potem mrliče zasuli. A na kolih je bilo še videti možgane... Te krvi ne bo mogel nikoli pozabiti. Lepo so danes urejeni grobovi. V Dragi, na graščinskem vrtu. Tudi človeka imajo zdaj v Begunjah, ki dobro skrbi za grobove. Včasih so bili zaradi tega že grajani. Tisti teden okrog Dneva mrtvih je tu najlepše, ko je ves graščinski vrt en sam cvet, vsi grobovi v lučkah sveč. Prihajajo pa tudi čez leto. Tu je eden najbolj obiskanih vojnih muzejev pri nas. D. Dolenc Razgrnitev zazidalnega načrta središča Radovljice Radovljica - V avli občinske izradbe bodo za mesec dni razgrnili zazidalni načrt središča mesta Radovljica in ljudje bodo lahko povedali svoje pripombe, mnenja. Pro-2ramski del zazidalnega načrta je bil ie razgrnjen in sedaj gre za njegov končni osnutek. Posebej pa seveda vešja opozoriti, da ne zajema starega središča radovljiškega mesta, ki je predmet posebne, revitalizacijske todelave. Bistvena novost, ki jo prinaša za-adalni načrt, je nova cesta med sedanjo Kranjsko in Gorenjsko cesto. % njej so predvidene nova avtobusna postaja ter vrsta trgovin, prometno pa bo razbremenila Go- Shod ob dnevu tabornikov Jošt - Na dan tabornikov, 23. aprila se bodo kranjski taborniki zbrali na slavnostnem shodu pred aomom Albina Drolca na Joštu. Svoj praznik bodo taborniki, tabornice, medvedki in čebelice proslavili s taborniškim mnogobojem. Poizkusili se bodo v različnih taborniških veščinah: lovu na lisico urjenju ognja in lokostrelstvu. Ob tabornem ognju se bodo nato najmlajši taborniki, medvedki in čebelice, zaobljubili, nato pa ob njem preživeli prijeten večer. Na taborniški shod so vabljeni vsi obćani Kranja. Ce bo slabo vreme, »bodo taborniki sešli kasneje Marija Klinar renjsko cesto, ki vodi mimo občinskih upravnih poslopij. Druga novost je turistična pešpot, ki bo kot podaljšek Kranjske ceste vodila mimo hotela Grajski dvor do savskega roba. Trg med poslopji občine in sodišča pa bo zaključeval novi druž-beno-kulturni center. Seveda zazidalni načrt predvideva obnovo pošte, ki že teče, gradnjo izobraževalnega centra IBM in prizidka hotela Grajski dvor. Prostora od Gorenjske ceste proti kopališču ne bodo pozidali, temveč bodo ohranili naravno okolje, urejeno seveda. Ob odprtem letnem kopališču je predvidena lokacija za pokrit zimski bazen. Ob šoli so predvidena nova športna igrišča. Naravno okolje bodo ohranili tudi v Donici, ostal bo tudi trg pred vstopom v staro središče radovljiškega mesta, kjer bodo uredili parkirišča. Novih stanovanjskih površin zazidalni načrt ne predvideva, razen dopolnilnih gradenj tipičnih radovljiških vil, v katerih bo od šest do osem družbenih stanovanj. Večino objektov, ki jih predvideva zazidalni načrt, bo moč zgraditi neodvisno od drugih, vnaprej bodo morali natančno opredeliti le gradnje okoli nove avtobusne postaje. Predvidena je bogata ozelenitev, 88 dreves bodo lahko posadili sredi turistične pešpoti. Javna razprava naj bi dala tudi dokončen odgovor glede spomeniške zaščite posameznih poslopij. M. Volčjak — Ekipa radovljiške Kooperacije v sestavi Janez Šebat, hanka'zupan in Flonjan Čeme je zastopala Gorenjsko na republi- Radovljica tekmovanju »Mladi in kmetijstvo« v Postojni. Zmagala je ekipa '^Zn^ke vohvaliti pa velja tudi mlade kmetovalce Kooperacije, če-pratna tekmovanju niso dosegli vidnejše uvrstitve. Za to imajo tudi mavičilo Za tekmovanje so zvedeli šele iz časopisa in za kakršnekoliprivrave ie zmanjkalo časa. Pismeno povabilo za Postojno pa je nek-H obtičalo ... - Foto: C. Zaplotnik _| C. Večer madžarske kuhinje v Transturistu Škofja Loka - V petek, 22. aprila, prirejajo v hotelu Transturist v Škofji Loki večer madžarske kuhinje. Pripravili so vrsto posebnih dobrot. Ob zvokih muzike bodo gostje uživali ob aperitivu »madžarski paiinki«, juhi »ujhazy«, palačinkah »Hortobagyi«, bograču v kotličkih in horgoških rezancin, na koncu pa jim bodo postregli s »somboi« rezino. Z večerom madžarske kuhinje v Transturistu pričenjajo živahno pomladno sezono in obljubljajo, da bodo tudi v bodoče poskrbeli za vsakovrstne posebnosti, (dd) Bohinjska Bela praznuje Bohinjska Bela — Krajevna skupnost Bohinjska Bela praznuje svoj krajevni praznik v spomin na 20. april leta 1941, ko je bilo na Slamnikih prvo posvetovanje komunistov. V počastitev krajevnega praznika so priredili vrsto prireditev. Tako so v sredo, 20. aprila/na slavnostni seji krajevne skupnosti podelili priznanja najzaslužnejšim krajanom. V četrtek, 21. aprila, so člani in pionirji Gasilskega društva Kupljenik in Bohinjska Bela prikazali mokro gasilsko vajo in gašenje z gasilskimi aparati. Danes zvečer, 22. aprila, bo ob 20. uri v kulturnem domu na Bohinjski Beli koncert Komornega moškega zbora Zasip, jutri zvečer ob 20. uri pa bodo mladi igralci DPD Svoboda Bohinjska Bela uprizorili mladinsko igro Danila Gorinška »Silni bič«. V nedeljo, 24. aprila bo organiziran pohod v kapniško jamo pod Bab-jim zobom. Zbirno mesto bo na Tale-žu pod Kupljenikom. Po vrnitvi pa bo na Taležu družabno srečanje (dd) Nov gasilski dom Gasilsko društvo Poljane ima 187 članov, ki si letos, posebno prizadevajo, da bi dogradili prizidek gasilskemu domu. Proti koncu tega meseca naj bi uredili pročelje in druga zaključna dela, julija pa naj bi dom svečano predali namenu. Tedaj naj bi dobili tudi posebno vozilo za gašenje z vodo, prahom in peno ter novo terensko vozilo. Prizidek k domu bo veljal 1,75 milijona dinarjev. Društvo je samo zbralo 300 tisoč dinarjev, drugo pa so prispevali Zavarovalnica Triglav, občinska gasilska zveza, občinski oddelek za ljudsko obrambo, Termika, LTH Poljane in Kmetijska zadruga Škofja Loka. Izredno veliko so gasilci delali sami. Opravili so skoraj 4000 prostovoljnih delovnih ur. Najprizadevnej-ši so bili Alojz Kos, Franci Podobnik, Janez Cankar, Jaka Klinec, Darko Oblak, Janez Cankar ml., Stane Oblak, Danijel Šubic, Franc Trpin in Franc Tavčar. Izkazali so se gospodar društva Jaka Kokalj, predsednik Branko Peternel in tajnik Vinko Pinter. Veliko povpraševanje po semenih Kranj — Kmetijsko živilski kombinat Kranj, tozd Maloprodaja, ima na kranjski tržnici tudi Prodajalno semen. V prodajalni že deset let prodaja semena Metka Kert iz Kranja. Zelo zadovoljna je pri tem delu in v tem poklicu. * Kaj vse je moč dobiti v vaši prodajalni? »Vse, kar sodi med semena in še kaj več. Od vrtnih semen imamo najrazličnejše rože in gomoljnice, pa vse vrste vrtnin in različna travnata semena. Razen tega imamo vedno hrano za tako imenovane notranje in zunanje ptice in hrano za ribe v akvarijih. Dobro smo založeni tudi s krmili za nesnice. V zadnjem času pa so novost vitamini bo višal za goved.« Kaj menite; o letošnji prodaji različnih semen za vrtnine? »Kar neverjetno je, kako se je prodaja semen za različne vrtnine povečala; lahko rečem, da v primerjavi s prejšnjimi leti kar za 40 odstotkov. Ko smo dobili 600 kilogramov čebulčka, me je zelo.skrbelo, kaj bo. Bil je sicer zares kvaliteten, vendar me je vsak kilogram bremenil za 120 dinarjev. Toda prodala sem ga tako rekoč v nekaj dneh in lahko bi ga najbrž še enkrat toliko, če bi ga imela. Kaže pa, da ga je povsod zelo hitro zmanjkalo, saj so ga pred dnevi tu in tam srečneži komaj dobili pri branjevkah po 250 dinarjev liter (500 dinarjev kilogram!). Sicer pa sem letos zasledila neverjeten porast novih vrtičkarjev. Semena za boljše sorte korenja, peteršilja, solate so tako rekoč razprodana. Po drugi strani pa je neverjetno upadla prodaja semen za rože. Kaže, da bo letos marsikje vrtove namesto rož krasila solata in, da se vse več ljudi zaveda, kako pomembno in dragoceno je, kar lahko pridelaš doma.« Je izkupiček od prodaje semen tolikšen, da se ta prodajalna na tržnici izplača? »Morda se sliši neverjetno, vendar mesečni povprečni promet v tej prodajalni znaša od 40 do 50 starih milijonov. Letošnjo zimo sem na primer prodaia okrog 5 ton sončnic za ptice, v marcu pa je promet z razljčnimi semeni navrgel kar 90 starih milijonov.« Nazadnje se je Metka Kert upravičeno pohvalila, da ima med kupci kar 70 odstotkov stalnih. Ponosna pa je, da je med številnimi stalnimi strankami tudi Miha Marinko, ki v tej prodajalni redno kupuje hrano za ptice. A. Zalar O LAS 8. STRAN OGLASI, OBVESTILA. OBJAVE PETEK,22. p--- if oV " 'i Kuhinjo lahko spremenite v prijeten prostor. Izberite pravo opremo in pravi čas se posvetujte s strokovnjaki. V Metalkinih blagovnicah v Ljubljani in v Mariboru ter v prodajalnah v Ljubljani na Topniški in v Kamniku lahko do 30. 4. kupite kuhinjsko opremo z naslednjimi ugodnostmi: Priporočajo se: Metalka, Brest, Gorenje, Lipa, Marles, Svea brezplačen prevoz kupljenega pohištva do 30 km od prodajalne, nasveti strokovnjakov iz proizvodnje kuhinjski prostor po potrebi izmerimo pri vas doma, pri nakupu na potrošniško posojilo so v času akcije obresti znižane za 10 % Naša akcija traja že vrsto let in v tem času je že cela množica kupcev izkoristila ugodnosti in prednosti nakupa pri Metalki. Ni skromnome rečemo, da so bili zelo zadovoljni. Zdaj je pravi čas, da se jim pridružite tudi vi! GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA Kidričeva 75, n. sol. o. razpisuje prosta dela in naloge MAZANJE STROJEV V TOZD Kodranka Poleg splošnih pogojev se zahteva končana osnovna šola, zaželjene so delovne izkušnje v kovinarski stroki. Poskusno delo 3 mesece. Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Gorenjska predilnica Škofja Loka, Kidričeva 75, Kadrovska služba. (iflCO UKO Umetnokovinska obrt Kropa, p. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VARILCA za nedoločen čas in naslednjimi pogoji: — poklicna šola za varilce, — 2 leti delovnih izkušenj Rok pošiljanja prijav je 8 dni po objavi na naslov UKO Kropa, Komisija za delovna razmerja. SOZD Škofja I^niCNE na P^ltovna objavlja Pa prosta d* razmerja P1 roma naloge oži* ^SSfSP" času ^oiemlet» * zmožnost ' P delovni ^„es* skusnodelo čas- polnim delovn^^. Delo je Pismene P«" u ^ zilioi^dni^ i? t «ki Titov trg dlI Skofjt ^f'bodo o ;v Kandida*1 ^4nebr obveščem v 6° teku prijavni ^ KRANJ KOKRA n. sol. o. Kranj, Poštna ulica 1 Delovna skupnost I. Ponovno oglaša za nedoločen čas dela in naloge GLAVNEGA KNJIGOVODJE - BILANCISTA iiiiun ivnjiuuvuujri — — , .gellj ^ Posebni po|oji: . , ti delovnih lZ * — višja izobrazba ekonomske ali finančne smeri in ^ ** nju t0 opravljanju tovrstnih samostojnih del v . ri 0pravljanj — ali srednja ekonomska šola in 5 let delovnih izkušenj P samostojnih del, II. Oglaša za nedoločen čas dela in naloge KURJAČA CENTRALNE KURJAVE Posebni pogoji: — opravljen tečaj za kurjača i5dniP°° Kokra, n. sol. o delovna skupnost sprejema vloge kandidatov i bire su. O izbiri bodo obveščeni kandidati v roku 15 dni od— >bjaV VAS DOM RAZSTAVA IN PRODAJA • POHIŠTVA • DEKORATIVE • CAMP OPREME • BELA TEHNIKA 7.—16. MAJA FESTIVALNA DVORANA BLED odprto vsak dan od 10 tudi ob nedeljah NOVA KUHINJA NOVA KUHINJA NOVA KUHINJA graditelji! OBVEŠČAMO VAS, da v MERCATORJEVI prodajalni kuriva in gradbenega materiala v Bračičevi 1 a v Tržiču, telefon 50-894 sprejemamo naročila za: LANTANA Marles v »DEKORJU« salonu kuhinjske opreme KRANJ, Koroška 35 * Kifbujs 35 let KRANJ Strokovni nasveti, brezplačna dostava do 30 km modularne bloke pregradne bloke porolit opeko navadne zidake nf betonske kvadre, vogalnike strešnike TRAJANKA Dravograd in Shiedel dimnike dostava na gradbišče Obiščite prodajalno trikotaže Kadinjača. Bajina Bašta v Kranju, Vodopivčeva 6 (na Mohorjevem klancu) UGODNO BOSTE KUPILI: ~ 2SSTJ35T* krl,a'iutranje perl,°' Z Vetr°vke' sraice- kavbojke otroške puloverje, kavbojke in perilo OF - ^ *P">" P^nik letne za r \>'t;7"a 51 „ teran pg .M str deiuie mercator-rožnik tozd preskrba tržič INTEGRAL GOLFTURIST, o. o., Ljubljana TOZD PARK HOTEL BLED Cesta svobode 15 telefon: (064) 77-284 Vabimo vas, da nas obiščete med prvomajskimi prazniki. Potrudili se bomo za vaše dobro počutje! Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan OF in praznik, dela L maj! --- N Narodni parki: PLITVICE, KORNATI Alpetour je za prvi maj pripravil izlet, ki bo predvsem pritegnil ljubitelje naravnih 'lepot. Avtobus bo odpeljal 1. maja zjutraj iz Kranja, prvi postanek pa bo v Metliki. Pot bodo izletniki nadaljevali do Plitvic, kjer bo dovolj časa za ogled enega naših najbolj znanih naravnih parkov. Pot bo naprej vodila po obronkih Plešivice, skozi Titovo Korenico, po Krbavskem polju, skozi Udbino, Gračac in Obrovac v Zadar. Po krajšem postanku se bodo izletniki s trajektom prepeljali v Preko na otoku Ugljan. Nastanili se bodo v turističnem naselju Zelena punta. Naslednji dan bo namenjen celodnevnemu izletu z ladjo med Komati in tudi ribjemu pikniku Naslednji dan bo po kosilu povratek po jadranski magistrali proti domu. V ceno 3.400 din na osebo je vračunano, avtobusni prevoz, 2 polna penziona, vstopnine, prevoz s trajektom in vodstvo. Prijave še sprejemajo v turističnih poslovalnicah. __y ZA VAS ^JJ V RESTAVRACIJI ^ hotela CREINA v Kranju ^ danes zvečer PLES — nastopa tudi zanimivi KABARET jutri zvečer PLES z »Modrino« Pričetek ob 20. uri. Rezervacije: tel. 23-650 POČITNICE ZA VSAK ŽEP — 7-dnevne počitnice v MEDULINU in PULI — brez prevoza od 3.360 dalje — s prevozom — posebni vlak od 3.680 dalje PRIJAVE. E3D gora -Štefan Makedonija maj *A PRVI Č ''tetu L Pisait naP0'06ili' da je za prvomajski izlet po Makedoniji, o 0hkl traja dm* io samo še nekaj prostih mest. N> "amS0' Sv nI boa° izletniki obiskali Skopje, Tetovo Mavro-S» 6fnik2"ostiob ^.n\KruSeTO' Prespansko jezero. Bitolo in druge V'- Orvo? "o Skoči* ceno 9600 din na osebo je vračunan letalski DikniL nazai- te'ališke takse, avtobusni prevoz po Ma- , iSio, nina bodo udeleženci nastanjeni, premore in Štev j |n prt bazen 7 "lasbo. frizerski do iah, . _______,_______ _________ ^ben m°.,*bira,i med tremi enodnevnimi izleti, ves čas pa so v v, !nai0 r v vSeh vodstvo Dotovania fSrihnri ho aprila, prijave pa Črno g 5TRAL ( maja, c« ____________________tanjeni, števiin'2 °dprt bazen. savno, kavarno z glasbo, ^ Oodo iahLn® .r®kreativno-športne objekte. iRK *nK0 izbirali rr^ ___ So^viS11 krajši J®tal6ke9a turističnega mostu s Črno goro ok0l m c^ p/azničnl °ddih v hotelu MAESTRAL (visoke A aS?bn'h ? 0 Hotel ~tefana- Trajal bo od 3. do 8. maja, cena pa je mir>' . "itsu irer Hriia, Počitnic? bus do Budve-^ v naibii?!Je preceJ zanimanja in je odhod zagotovljen. Ne Snien rJn poslovalnici, kjer so vam na voljo podrobnejše Mr°gram. Tut)| v Kranju Vaj^ se b0H°d STROKOVNIM vodstvom °b i« °.Pr'čele V ČETRTEK, 5. MAJA dorr>a v ur V koncertni dvorani Delavskega . branju (vhod št 6) ob k° v o,- dr"štva vsak dan med 9. In °b*eiša i 7 ln 18 ur<> t«' uro pred pričet-•nformacije dobite na telefonu: 9. STRAN G LAS »GOSTILNA ŠIFRER« tudi v HALI TIVOLI V LJUBLJANI Svojevrstna prireditev, na kateri sodeluje šifrer z gosti, bo tudi danes zvečer v veliki dvorani hale Tivoli V Ljubljani. Veliko rajanje, na katerem bodo za dobro počutje udeležencev poskrbeli šifrer, Balaševič, Dovžan, Kozlevčar, skupina Krik, »12. nadstropje« in drugi znani in neznani gostje, se bo pričelo ob 20. uri. Če boste pohiteli, si lahko Zagotovite tudi kakšno mizo — vstopnice (tudi z rezervacijo mize) prodaja lnex na Titovi 25 v Ljubljani. GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH o za družine ALPETOUR api-SJ&S^nidni , odh. 1 o • 0dh- 27 5 Za'^ENjf 5ni' več odhodov v maju in juniju MSed&S?* d0 Hvara- 7 dni , 0VANje 8o a , ,KE: jadranje z manjšimi jahtami evai*e po Ankarana do Kaštel Lukšiča lU>aciie inS!^ne pr°9rame za delovne kolektive! ,e 'n prijave v vs«h ai«^_______ 5. 19. 5. Pnjave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalni- . -------------oktobru • V hotelih RINETA, PANORAMA, BELVEDERE in FUNTANA Imajo otroci do 7 let starosti brezplačni penzion • v apartmajih BELVEDERE, PETALON in KOVERSADA 20% popusta za bivanje nad 12 dni 'n re3!ervacije POSLOVNA SKUPNOST POREČ predstavništvo Ljubljana Pasaža Nebotičnika Telefon: (061) 210-688 od 7.30 do 15.30 O LAS 10. STRAN praznične čestitke PETEK, 22. APRILA 1983 m alples Industrija pohištva Železniki za dan OF in praznik dela 1. maj čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem Priporočamo se za nakup v našem maloprodajnem salonu v Železnikih. Komunalno podjetje VODOVOD KRANJ Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan OF ter praznik dela. Uporabnikom naših storitev se priporočamo za nadaljnje sodelovanje. 1 1 Obrtno podjetje Knjigoveznica 1 in tiskarna Radovljica VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA DAN OF /N PRAZNIK DELA — /. MAJ! 64245 Kropa tel. (064) 79-481 UKO Kropa čestita k dnevu OF in prazniku dela 1. maju in vam priporoča, da obiščete našo trgovino! Izbirali boste lahko med kovanimi, graviranimi, cizeliranimi in drugimi izdelki kroparske domače obrti. Trgovina je odprta vsak delavnik od 8. do 14. ure in vsako soboto od 9. do 12. ure! KEMIČNA TOVARNA PODNART Proizvajalec preparatov za galvansko in kemično obdelavo kovin in plastike, pomožne galvanske opreme in laboratorijskih kemikalij Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan OF in praznik dela 1. maj! TRIGLAV KONFEKCIJA Kranj Vsem delovnim ljudem čestitamo za 1 maj _ praznik dela in dan OF nfaopfantfl Industrija mesa, mesnih preradževina i konzervi Novi Sad, predstavništvo in skladišče Kranj v skladišču v Kranju, C. Staneta Žagarja 51, telefon 064-25-268 in 064-25-267 Nudi: sveže meso, trajne in poltrajne klobasičarske proizvode, suhomesnate proizvode In konzerve. Posebno se priporočamo za trajne izdelke visoke kvalitete. čestita občanom Gorenjske za praznik OF — 27. april in praznik dela 1. maj TEKSTILINDUS KRANJ Delavci DO Tekstilindus iz TOZD Predilnica, TOZD Tkalnica, TOZD Plemenitilnica, TOZD za prehrano in oddih in delovna skupnost skupnih služb ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN OF iN PRAZNIK DELA 1. MAJ! IMOS SGP Tržič p. O. Čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za dan O F in za praznik dela in se priporočamo s svojimi storitvami GOSTILNA ČERNIVEC Mira in Martin Turk Vabimo vas, da nas obiščete Postregli vas bomo z domačo hrano in pijačo Vsem delovnim ljudem čes'titamo za dan OF in praznik dela 1. maj. ZLATARSKA DELAVNICA LEVIČNIK ŽIVKO Kranj Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) Cenjenim strankam in obča-nom Gorenjske čestita zs 1. maj praznik deta J Gostilna pri FRANJOTU Kutnar Viki Kranj, Oprešnikova 28 (Primskovo) Cenjenim gostom in ostalim občanom čestita za 1. maj -praznik dela in se priporoča za obisk. O « (I M H ,IMf.W 1 C 0 C' »» «» >1 r 4 t^ ocenjevanje ena največjih nadlog v vsakdanjem zi-.. Da lažejo spisi, ki ste jih poslali. Vsi so izredno Sen3Ut^sSeni. Nekateri so ubrali bolj hudomušno plat, dozi veto sestavu® krivice, ki se včasih pojavljajo pri drugi resno opozarjj predvsem nanje pozorni tudi ocenjevanju. ™ rom še bolj uspešno izogibali, učitelji in se ob^tljivim spor vsi bi zaslužili Težko je bilo „Litokrat napolnili kar celo S irSl^ih^pi Knjigo^pa bomo poslali Meliti Filipič VSk£fŠ W te'pred durmi, je mesec mladosti. Zato tudi nova MaJ'- if iAv Naša mladost. Pogosto je opravičilo za spo-SjjSMSSE«STrSTnost. Vendar pa tudi mladost nalaga Sterilne obveznosti mladost. Spise pošljite do iStSov: BffiS 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 -tema. nagrajeni spis Red. Od ena do pet, od tEti/Sd en. dO...Slaba SŽfVnri uri zgodovine. Po SS^i? olT-niola pa taka to^Sica Zgodlja se niti enkrat ^ ^keje ravno ibnM oravilno seštela, vw JjSe jT ravno danes odkn- ^Utori reveži Seveda delali ™ ^Lavo in prav cvekarji -rr^Tgotovože naučili, tisti saj so ve * oomota — »o bui ^ ipiSTni. Človek bi P° razi o kal. Dvajset * F"1*^ uri.tt, debelih, SffVSh. priskut- rJ.LL BndS resn.c, da U ESE^bloISal vrata avoje »obe £££ z okim, da te ne pre-h™. »kuSnjave in io ne po- S^na ^sekundni obisk k -•f St in ko jo čez kratko srsu■ Oh, te bedasto nesramne ocene. Le kateri nadebudni brihtno zabiti osel se jih je domislil? Raje naj se mi ne prikaže pred oči. Ko bi vsaj to ugotovil, da nekatere ljudi sploh ne zanima zgodovina, ampak imajo izredno daljnosežno napredne stabilizacijske misli. Koliko papirja porabimo v enem letu prj zgodovini: Cisto brez koristi !Ce nas zgodovina ne zanima. Pa kaj hočeš, nikomur se ne da dopovedati, da bi bilo izredno napredno, če bi se vsak učil samo tisto, kar ga zanima. Potem bi še ocene lanko ukinili, saj bi vsi tako dobro znali svoj ljubi predmet, da bi bile same petice. Razen zadovoljnih mam in očetov bi tudi učenci stresali avoje veselie in samo pomislite, tako bi šola res imela smisel, mar ne? Melita Filipič. ons. fiola Peter Kavči« Škofja Loka ^/oAi Ocenjevanje Ocenjevanje - beseda, pod katero si vsak učenec predstavlja stroge učitelje, ki pišejo nagrade za delo nadebudnih učencev. Take nagrade so ali dobre ali slabe. Bolj pogoste so slabe. Ce učenec dobi slabo oceno, rad za to krivi učitelja, ne pa svojega neznanja. Včasih Bse le zgodi, da učitelj napravi vico učencu in mu da slabo oceno. Spominjam se dogodka iz petega razreda, ko je učiteljica učencema, ki sta znala enako, dala različni oceni. Zunaj je sijalo toplo sonce. Učenci v razradu so se dolgočasili. Veliko raje bi igrali odbojko ali nogomet na sončnem igrišču. Zvonilo je začetek ure spoznavanja družbe. Zvezki so zaprti ležali na mizah, učenci pa so zamišljeno zrli skozi okno. Cez čas je vstopila tovarišica. Sedla je in nekaj pisala v dnevnik. Nuče ni pričakoval, da bo spraševala, vendar se je zgodilo j prav to. Odprla je redovalnico, ki je bila na pogled zanimiva, a kadar je šlo zares, se je vsem zdelo bolje, da je ne bi poznali Učiteljica je rekla, da bo vprašala dva. Poklicala je Janeza in Tomaža. Oba sta bila zmedena in sta se nestrpno ozirala po razredu, da bi si zagotovila pomoč. Toda učence ni nič kaj mikalo šepetati. Ostala sta brez vsake pomoči. Vprašanja so deževala, odgovori pa so prihajali bolj na redko. Obe sta vedela enako, toda njuni odgovori so bili kratki in premalo natančni. Ko se je učiteljici zazdelo, da je vprašanj dovolj, je izmučenega Tomaža in aneza poslala v klop. Oddahnila sta si, prepričana v še kar dobro oceno, ki naj bi bila približno enaka. Tovarišica je pogledala vprašana in jima povedala oceni Tomaž je dobil minus štiri, Janez pa dve do tri. Janez je vedel, da tu ni nekaj v redu. Obraz mu je zalila rdečica in žalostno je pogledal veselega tovariša, ki mu je bila dobra ocena dobrodošla. Učiteljica ni opazila, da je storila kaj narobe. Vsi učenci pa so raje na tiho premišljevali o tej krivici, saj so se bali učiteljičine kritike. Tudi Tomaž je priznal, da je bilo ocenjevanje nepravično. A Janez se je počutil še slabše inje tiho sedel do konca pouka. Te krivice še dolgo ni pozabil, saj se E mu je na koncu šolskega leta poznala v spričevalu. Poznam de veliko podobnih »nmerov, a tega še nisem slišala, da bi se učenec zaradi storjene krivice pritožil. Tudi sama si ne bi upala, saj bi tako letela le kakšna opazka več na moj račun. Simona Pazlar, 8. a r. osn. iole bratov Žvan Goije Ah, te ocene! Veliko so že odigrale v mojem življenju. Veliko bodo še storile. Vsi smo odvisni od niih. Včasih jih žalostno pogledam, včasih se jih razveselim. Težko je pisati o njih, kajti največkrat pišem6 zanje. Toda naslov je vendar ocenjevanje, mi pade na pamet. Torej pišimo o ocenjevanju. Upam, da bo o tej temi laže pisati kot o ocenah. Ocenjevanje, mislim, da ie že stara zadeva. Ljudje so od vekomaj ocenjevali stvari. Ločili so dobre od slabih, lepe od grdih. Ocenjevati so tako začeli tudi naše znanje. Nekateri bolj strogo, nekateri bolj milo. Ne vem, kaj naj rečem o naših oziroma mojin učiteljih. Mislim, da so kar v redu. Glede ocenjevanja namreč. Zdi se mi da niso pristranski da ocenjujejo pravično. No, seveda, da ne bi kdo mislil, da so nezmotljivi. To ne. Tudi kakšna napakica se kdaj prikrade v njihov ustaljeni vsakdan. Takrat je seveda vse skupaj malo bolj veselo obarvano, posebno pa še naša in njihova lička. Vzdušje je izredno napeto, vse dokler ena stran ne popusti. Ne bi mogla trditi, da največkrat mi potegnemo krajši konec. Saj smo vendar vsi razumevajoči in želimo vsaj malo miru. Zato se takšnole prerekanje hitro pozabi in vsi se mirno ustoličimo nazaj v naš vsakdan. Dokler se spet ne prikrade kakšna mikroskopsko majhna napakica in so spet rdeča lička. Mateja Gajgar, 8. e r. osn. šole Peter Kavčič Škofja Loka trata Za trato tla dobro pripravimo, jim dodamo potrebnih hranilnih snovi in humusa. Na jeseni prelopatena tla aprila raztrosimo presejan kompost in umetni gnoj, ki ima vse potrebne hranilne snovi. Na 1 kv. m damo 1 do 2 kg komposta. Zelo dobro je, da je v prsti čim manj plevelnega semena. Tudi tla za trato naj ne bodo zaplevljena. Kompost, ki smo ga raztrosili enakomerno pomešamo s pripravljeno prstjo na prostoru za trato. Končno tako zrahljana tla še pograb-Ijamo in prst enakomerno pritisnemo. Okrogle, ovalne in oglate grede v trati, kjer bomo nasadili cvetje in grmičevje, izoblikujemo še pred setvijo. Cvetličrffe gredice v trati ne smejo biti grički, nad trato jih dvignemo le zelo malo. Previsoke gredice s strmimi pobočji je todi težko zalivati, ker voda odteče. Posledica tega je, da se rastline razvijajo neenakomerno. Robove grede nekoliko poglobimo. Zemljo zmečemo na sredino in končno gredico tako pograbimo, da nastane zelo majhna vzpetina. Za dobro in trajno trato si moramo priskrbeti ustrezno travno mešanico. V trgovinah dobimo večinoma že pripravljene mešanice, ki so sestavljene glede na vrsto tal. Na razpolago so tudi mešanice, v katerih je detelja; ta pride prav zlasti tistim, ki imajo male živali. Najvažnejše pa je, da je seme dobro kalivo. Mnoga semena namreč ne kale več že drugo leto po žetvi. Travno seme seiemo le ob suhih in nevetrovnih dneh. Ce dežuje, seme težko enakomerno in dobro razdelimo. Seme je često zelo lahko, to velja Še posebno za najfinejša semena v mešanici. Zato vreme ob setvi ne sme biti vetrovno, s.icer nam veter velik del semena odnese. Trata postane hitro lepa in gosta, če posejemo vsaj 40 do 50 g semena na 1 PETEK, 22. APRILA 1983 ta mesec na vrtu I___ --> OBVESTILO V GLASU -ZANESLJIV USPEH --- J ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI 11. STRAN GLAS kv. m, še bolje pa je sejati po 60 g dobro kalivega semena. Videz trate je mnogo odvisen od enakomerne setve. Pri setvi hodimo zadenjski, da posejano povišino vidimo. Najprimernejši čas za setev trave je druga polovica aprila, če ni ravno preveč hladno in mokro. Kolikor bolj so tla že topla, toliko hitreje seme skali. To je zlasti važno za zelo drobna semena. Ta rada v neugodnih razmerah zgnijejo, skalijo pa samo semena robustnejših trav. Ce je vreme neugodno, raje še malo počakajmo. Robove trate moramo pri setvi še posebej označiti. To naredimo tako, da seme sejemo na gosto v plitve jarke. Ce so površine majhne, najlaže naredimo ustrezne jarke z ostro lopatko. Ce so robovi ravni, zadostuje že jarek, ki ga naredimo tako, da žagamo z vrtno vrvjo. Seme moramo poleg tega, da ga seiemo enakomerno, na novi trati tudi dobro zagrabiti in pritisniti. Najlaže ga zakopavamo v tla z grabljami. Za lažja tla so dobre lesene, železne pa uporabljamo samo na težkih tleh. Z grabljami za-pinjamo seme kot z motiko. Z zobmi za-kopljemo tako na gosto po zemlji, da se z njo seme pokrije ali pomeša. Kjer so površine majhne, seme lahko pokrijemo s Eresejano kompostnico. Pokrito pa sme iti samo toliko, da se ravno več ne vidi Ko je seme pokrito, tla zahodimo s krp-ljami, ki smo jih naredili iz deščic, na vrhu pa pribili jermen ali vrvico, v katerega vtaknemo nogo. Dokler seme ne skali, mora biti posejan prostor vedno enakomerno vlažen. Ce se setev med kalitvijo presuši, velik del kalečih semen odmre in v najboljšem primeru dobimo zelo neenakomerno trato. Zalivati moramo previdno da semena ne spiramo. Na zelo senčnih prostorih in pod drevjem trata nikoli ni posebno lepa Take prostore ozelenimo s senčnimi rastlinami o ene ne rastline dobimo med trajnicami Posebno dobra je za ta namen dvolistna senčnica (Maianthemum bifolium). Vsekakor pa moramo tudi na senčnih prostorih poskrbeti za dovolj dobra tla predvsem morajo biti zadosti vlažna in humozna. Ce so razmere zanjo ugodne, dvolistna senčnica kmalu pokrije velike površine. Peščene poti na trati napravimo, preden seme posejemo. Plošče položimo preden tla dokončno pripravimo za setev' Površina plošč ne sme biti nad površino tal ležati pa morajo vodoravno. Tako HS* nf °VmV° pri košnJ»- Pod vsako Sfo° damo okrog 2 cm debelo plast peska. Tako leže plošče bolj trdno in tudi mraz Jih manj zrahlja, kakor če so na sami zemlji. vse o negi obraza . Barbara Kregar, dipl. kemik, kozmetičarka in pedikerka NEGA MEŠANE KOŽE - Nega zjutraj Kožo očistimo s čistilnim mlekom, lahko pa tudi z milom in vodo Predele, kjer se pojavlja maščoba (nos, notranji deli lic, čelo) osvežimo s tonikom nato pa na kožo nanesemo hidratantno kremo'na predele, na katerih se prekomerno izloča maščoba, pa kremo za mastno kozo. Na tako pripravljeno kožo lahko nanesemo make-up Če ie le možno, to nego ponovimo tudi opoldne. Nega zvečer Kožo dobro očistimo s čistilnim mlekom ali blagim milom in vodo Nato toniziramo predele, kjer se izloča odvečna maščoba Na suhe predele obraza nanesemo hranilno kremo, na mastne predele pa kremo za mastno kožo. ' W~ vse večji pomen. Vemo^da^mTska I* pomaga koži, katera nima dovolj HRt utrujenaJ1tdPrernal° prekrvavIJena. Namen maske je trojen-- čisti ' ' — glasi • A *** - napenja Vedeti moramo, da maskonane-B semo samo na očiščeno kožo- še / Je J° Je Preje omehčati s toplimi • ^ SS3faf\Era Žal°St P3 J* delovanje $ ■% mask kratkotrajno. Maske ne sme- * -<4fl 4 f00 vnesti na predele okrog oči ust Maska iz lanenega semena na h gubanju3 * prip0r°č«iva Za ^o ter koto. ka.era je nagnje-Maska iz medu in naXanj'eTor Ta maska * » Mnjenje Maska iz kaolina vodo\ZliSrak\omCLSterilnrga !SaoKna» katereSa mešamo z borovo poramiaSk° " ^^ uporabljamo za mastno kožo in kožo s širokimi Ponedeljek. V učilnici je bilo vse tiho. Tovariš se je naslanjal na kateder, mi pa smo si v klopeh belili glave z enačbami Ozirali smo se na levo in desno, da bi lahko kaj prepisali. Pri tem delu nas je zmotil zvonec. Pogledal sem učitelja, ki je že pobiral na pol rešene liste. Nejevoljen sem oddal svojega in odhitel po malico. Po odmoru je tovariš začel pregledovati kontrolne vaje. Na vsak list ie zapisal oceno, kakršno si je kdo Knslužil. Ker sem moral nesti >nec v kuhinjo, nisem mogel več »špegati«. Ko sem se vrnil, mi je sošolec Marko povedal, da je videl oceno štiri. Od veselja sem se skoraj zaletel v razrednika. In če bi me videli takrat, ko mi je tovariš vrnil vajo, ne bi verjeli, da sem jaz. Na listu je bila namreč napisana dvojka. Kar jezen sem bil na Marka, ker je, vsaj tako je rekel, prebral namesto Aleš Alenka. Ko sem se tako jezen vrnil domov in pokazal list mami, sem v joku na pol glasno rekel, da gotovo ne bom več odličen. Seveda takrat še nisem vedel, da se dvojka lahko popravi. To sem zvedel doma. Res, mami se ni zmotila. Na koncu sem bil kljub tisti dvojki najboljši učenec v našem razredu. Alei Verdir, 7. b. r. ojM^iole heroja Grajzerja Ooenjevanie ni prav lahka stvar. To delajo najpogosteje le učiteljice same. Ocene so duhovite in včasih nastane tudi pretep. Vročega, lepega dne so bili učenci neverjetno presenečeni Zastal jim je dih in zato so se čudili Zgodilo se je, da je prišla tovarišica s kontrolnimi vajami in jih brez besed razdelila. Učenci so pisali in drugi dan so bili nestrpni. Prišla je tovarišica in začela: »Toni ena, Sonja ena, Jože ena do dve, Miha ena,' Lojze ena.« Zapisala je ocene in ocene so se že prerekale. Tončkov« ena je bila zelo huda na Jožetovo eno do dve, saj jo je celo uro motila. Robijeva petka pa je bila debela in se je smejala, kar se je mogla, skakala in kričala. Vsi cveki so se domenili in svoje učence zlagali. Tončka, Sonjo, Jožeta, Miho in Lojzeta so pretepli, da so obležali. Naslednji dan pa so bile med tistimi cveki že petke. Cveki so bili veseli in drugi dan jih ni bilo več, saj so pobrisali v naš razred. Upam, da io bodo tudi iz mojega razreda kmalu ucvrli, sai je treba misliti na konec šolskega leta. Peter Zupan, 5. a r. osn. iole bratov 2van Gorje Ocenjevanje ni prava šala, vedno se kak škrat vmešava, pri ocenah je teiko, posebno če dobiš trojko, črka mora biti prava, da ne pozabiš pava. Micka piše puška, beseda pa je piška, ta nesrečni škrat prišel je k njej vasovat, ker preslaba je ocena, mamica ne bo vesela. Melita Zontar, 4. b. r. osn. šole Cvetka Golar Škofja Loka Zdravstvo 0bisk V Pekovi obratni> preventivni in zobozdravstveni ambulanti ventil za reševanje nemoči delavcev Tržič — Vsak dinar, vložen v delovnega človeka, se stokratno obrestuje. Samo dobro razpoložen delavec, ki nima skrbi z zdravjem, ki ga ne bremenijo stanovanjski, varstveni in podobni problemi, lahko da vse svoje telesne in umske moči za višjo delovno produktivnost in kvaliteto. Tega se v tovarni obutve Peko v Tržiču prav dobro zavedajo in zato že vsa leta veliko vlagajo v družbeni standard zaposlenih. Zdravstveno varstvo imajo urejeno bolje kot v katerikoli drugi delovni organizaciji v tržiški občini * in tudi marsikateri zunaj nje. Niti štiri odstotke bolniških izostankov »Obratna ambulanta je sodobno opremljena. Imamo tudi lasten laboratorij, naprave za pregled srca, tako da pošiljamo bolnike drugam le na zahtevnejše specialistične preglede,« je povedala zdravnica Sla vica Lahajnar. Pekov kolektiv je razmeroma mlad, saj je povprečna starost okrog 35 let. Na vrata obratne ambulante delavci najpogosteje trkajo, kadar se pojavijo epidemična obolenja. Hujših nesreč pri delu skoraj ni, res pa je, da so tržiški čevljarji radi precej »občutljivi«. Za vsako najmanjšo prasko ali zamašen nos se obrnejo na zdravnika. Kljub temu ali pa prav zato v Peku, ki ima okroglo dva tisoč delavcev, bolniški izostanki ne dosegajo niti štirih odstotkov, skupaj s porodniškimi in odsotnostmi zaradi nege otrok. V razvitih državah so povprečno 10-odstotni ali še višji. »Največ težav imajo starejši delavci,« je povedala dr. Slavica Lahajnar. »Enolično delo, leta in leta isti gibi za strojem puščajo sledove. Dokaj pogoste so okvare VSE TESNEJŠE SODELOVANJE INTERTRADE IN GRAJSKEGA DVORA hrbtenice. Čeprav niso priznane kot poklicna obolenja, pa je način dela prav gotovo povod zanje. Zato tesno sodelujemo s preventivno ambulanto, ki prva ugotovi poškodbe. V nekaterih primerih predlagamo premestitev na drugo delo, precej pa je tudi invalidskih upokojitev. Lani, na primer, približno tretjina vseh.« »Menim, da bi prav zaradi enoličnega dela v proizvodnji morali uvesti aktivno rekreacijo, s pomočjo katere bi preveč zasedčne delavce obvarovali pred telesnimi okvarami. Tudi živčno bi se sprostili. Ugotavljam namreč, da so predvsem starejše delavke zaradi monotonega dela nezadovoljne in če imajo težave še doma, ki so deloma tudi posledica dela, se počutijo bolne, čeprav dejansko niso.« Intertrade iz Ljubljane in hotel Grajski dvor iz Radovljice že vrsto let zelo uspešno sodelujeta in Izobraževalni center IBM dobiva vse večji obseg in kakovost — Od najema prostora do skupne graditve novih šolskih in hotelskih prostorov - • zmogljivosti, kar sta obe strani po- trdili s podpisom Radovljica - Izobraževalni center IBM je pomembna dejavnost ljubljanske organizacije za mednarodno trgovino Intertrade, ki je naš zastopnik svetovno znane tovarne računalnikov IBM. Pomembna zavoljo tega, ker si uvajanja računalništva ni moč zamisliti brez strokovno usposobljenih delavcev, brez njihovega nenehnega izobraževanja, ki ga narekujeta spreminjanje tehnologije in razvoj računalništva. Intertrade posveča izobraževanju obilo pozornosti in tako zagotavlja našim kupcem računalnikov IBM kakovostno enako raven tovrstnih storitev kot kjerkoli drugje v svetu. 2e vse od leta 1966 izobraževanje poteka v hotelu Grajski dvor v Radovljici. To seveda ni šola klasičnega tipa in v Radovljico prihajajo tečajniki z vseh koncev Jugoslavije. Učijo se in bivajo v hotelu Grajski dvor, če teče veliko tečajev hkrati, spijo tudi v blejskih hotelih. Tovrstno izobraževanje je zelo intenzivno, poteka skoraj ves dan, zato ni čudno, da ga domačini malo poznajo, malo vedo, kako pomemben šolski center imajo v svoji sredi. Morda tudi zavoljo tega ne poznajo življenjske navezanosti hotela Grajski dvor na Izobraževalni center IBM, ki nam jo je pogovor z njihovimi predstavniki dodobra osvetlil. Sodelovanje sega v leto 1966, ko so se začeli prvi tečaji, sprva kar v hotelski restavraciji, kasneje so v učilnice preuredili hotelske sobe. Leta 1969 je bila šola že samostojna organizacijska enota s stalnimi inštruktorji in sodelavci. Na začetku sedemdesetih let je pri nas računalništvo doživelo skokovit razvoj, nameščeni so bili veliki računalniki v bankah, državnih ustanovah, železnici. Vzporedno je seveda rasla potreba po širšem in bolj kakovost-nejem izobraževanju, saj se je na drugi strani spreminjala tudi tehnologija računalništva. Rečemo lahko, da se je Intertrade leta 1971 dokončno odločil, da šola ostane v Radovljici. Tedaj so namreč zgradili hotelski prizidek z 900 površinskimi metri šolskih prostorov, 80 hotelskimi posteljami, 150 sedeži v restavraciji in plavalnim bazenom. Naložba je tedaj veljala 11 milijonov dinarjev. V leto 1980 pa sega zamisel o gradnji novega šolskega poslopja in dodatnih hotelskih s podpisom samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju januarja lani. Izobraževalne potrebe so namreč s spreminjanjem tehnologije in razvojem računalništva vse večje. Intertrade skuša vse bolj skoncentri-rati vse tipe šolanja na enem mestu, saj imajo v kleti radovljiškega hotela enega najsodobnejših šolskih računalnikov. Razvoj računalniškega poučevanja zahteva vse več krajših tečajev z malo slušatelji, razvija se v smer samopoučevanja, kar pa seveda terja drugačno opremljenost šolskih prostorov. Izobraževalni center IBM Intertrade se vse bolj povezuje z uporabniki prek združenja jugoslovanskih uporabnikov računalnikov in šol. 2e leta 1975 je svoje storitve ponudil na tuje in tudi v Radovljici so se šolali tečajniki iz Grčije in Turčije. Sedaj odhajajo njihovi inštruktorji predavat v tujino, kar seveda priča o kakovosti šole v Radovljici. Firmi IBM pa bodo ponudili možnost, da pripravijo tečaje za njene kupce iz drugih držav. Vrsta razlogov torej narekuje gradnjo novega šolskega poslopja z najsodobneje opremljenimi učilnicami. Ustrezno pa bodo seveda morali razširiti zmogljivosti hotela. Lokacijska dokumentacija je že izdelana, prav tako idejni projekti in povedati velja, da so projektanti nova objekta domiselno vključili v staro radovljiško mesto. Da je res tako, potrjuje dejstvo, da bodo projekta predstavili na mednarodnem simpoziju na temo vključevanja sodobnih zgradb v stara mesta. Novo šolsko poslopje bodo postavili tik ob cesti, ki vodi v staro Radovljico in umakniti se bo moralo staro, dotrajano poslopje kmetijske zadruge. Hotelski prizidek, ki bo visoke B kategorije, pa bo povezal novo šolsko poslopje s sedanjimi hotelskimi in šolskimi prostori. Gradili bodo tako, da sedanjega parka ne bodo pozidali. Ocenjujejo, da bo skupna naložba veljala 340 milijonov dinarjev; 200 milijonov šolsko poslopje in 140 milijonov dinarjev hotelski prizidek. Intertrade bo za izgradnjo šole v celoti zagotovil lastna sredstva, Grajski dvor pa sam nima dovolj denarja, zato se dogovarjajo o zago- tovitvi kreditov in porazdelitvi lastnih sredstev. Hotel Grajski dvor je bil že doslej življenjsko navezan na Izobraževalni center, poslej bo še bolj. Sodelovanje s šolo se čudovito pokriva s turizmom. V času poletne sezone, ko tudi v Radovljico prihajajo turisti, je hotel odprt zanje. Tedaj ima namreč šola počitnice. Vse druge mesece v letu pa v hotelu bivajo tečajniki. Če bi jih ne bilo, hotel prav gotovo ne bi bil 70 odstotkov izokoriščen prek vsega leta, kot je sedaj. M. Volčjak Slavica Lahajnar Oto Kikel Pomembno pravočasno obolenj V ambulanti za prever.t stveno varstvo dela trikrs' dr. Oto Kikel iz kranj stvenega doma. »V Peku jejo tri vrste proizv< vna ie proizvodnja o__ bistveno drugačna kot v| plastu ali Poliuretanu. tudi problemi drugačni • vedal. »V tozdu Obutev so predvsem ženske, ki jih težijo obolenja vratne ii hrbtenice zaradi žaja pri delu. lenja ožilja in na obolenja pa so p zaradi uporabe lepil io topil. V Gumoplastu matično triizmensko d< še nem, umazanem okolju. Zato smo tega to zda pozorni halne organe. Moram ših okvar ni. TrenuB največ skrbi v Po cionati, sestavni deli izvodnje, ob preveliki ciji lahko povzročajo nosne sluznice, žrela, celo napade astme. Dr. Srdjan Bavdek iz Cerkelj: Izgrajujemo sistem dela, dela pa ne častimo Dr. Srdjan Bavdek je lani oktobra prejel odlikovanje predsedstva Jugoslavije — red dela z zlatim vencem. »To je priznanje za delo,« pravi. Takoj nato pa kritično dodaja: »Danes izgrajujemo sistem dela, vendar pa delo premalo častimo. Delavca in rezultate dela postavljamo na stranski tir. Poveličujemo manj pomembne stvari in osebnosti.« s f'. Perdan Cerklje — »Zadnji gimnazijski leti sem vse teže sedel v šolskih klopeh, rad bi šel delat,« se spominja mladih let. »Veselje do živali sem imel že od prej, saj smo živeli predvsem na podeželju. Oče je bil namreč napreden učitelj in so ga zato premeščali v bolj odročne kraje. Služboval je v Radomljah, v Olšev-ku pri Preddvoru . .. Povsod me je vleklo h kmetom. Delal sem na polju m v hlevu, se vozil s konji. Stara mama je bila »babca« in je poznala delo zdravnikov in zivino-zdravnikov. Odkrila je v meni veselje do živali in mi svetovala študij živinozdravni-štva. Imel sem srečo. V ti stem letu so v Ljubljani usta novih veterinarsko fakulteto m rti mi bilo treba študirat r Sarajevo ali Zagreb«. Dr. Bavdek je bil p prvi ge neraciji študentov, ki je »prišla skoz«. Od fakultete se tudi potem nt ločil. I.etos bo minilo dvajset let, odkar je pričel svoje učiteljevanje in znanstveno delo na sedanji Bioteh n tški fak ulteti. »Nikdar nisem želel posta ti učitelj. Po očetu sem poznal ta poklic. Naporen m zahteven je. Človeka omejuje v prostoru, laz pa sem želel gibanje, delo r naravi. I oda zgodilo se je prav tisto, česar zavestno nisem hotel. Dr. Milan Dolenc me je povabil na fakulteto. Popustil sem in si mislil — to je začasna rešitev. Toda čas je hitel in »začasno« se je zavleklo v dve desetletji,« pripoveduje dr. Srdjan Bavdek, danes dekan Biotehniške fakultete in predavatelj histologije, citologije in embriologije na veterinarski temeljni organizaciji-Fakulteta se je v tem obdobju razvila v središče slovenske kmetijske znanosti, v močno izobraževalno in znanstveno — raziskovalno ustanovo. Biti dekan fakultete, ob tem še učiteljeva ti — ali ni teh obveznosti več kot za osemu.ni delovnik? Dr. Bavdku ostane čas tudi ~a delo v občini. V Kranju je predsednik komisije za pospeševanje kmetijstvu pri občinskem izvršnem svetu in predsednik samoupravnega sklada : t" nascm kmetijstvu morali -često povleči pametnejše ^ šahoni se je dr. sm,pil* r študentskih letih. ) e na republiških in dr- 'ZhL prvenstvu, si pndO-h„ naslov mojstrskega kan- ; didata. Kasneje jr. -' mladi rod na cerkl'C^ stražiški osnovni mlade je napisal čnik »Prve poteze' »Šah lahko velike more k oblikovanji. s ti, seveda če ne »kavarniško igro- a"-benega duha, ' privzgoji občutek n: nje okolja in sprt'-' njem, razvija lastne*'-' so načrtovanje. vajanje načrta, sobnosti — r.st\ potrebuje v vsakda*}'* vljenju in ne le zc ' nico.« Ob vsem tem d' > preučuje še zgodo vi"-' nozdravništva skem m predvsem Gorenjcev — dr. Fk' dr. Strupija. Če s* • <-ka, priseljencev H& Dela v slovenskew slovanskem on. društvu, se zanima rejo. rad zaide v ž\ in v planine. Zrnu v tu časa za stike znanstveniki. Pri te sli uidejo petnajst ko se je na univerz poolu v Angliji u.< na področju živin štva. Delo prežema nt vljenje m prav vna. da ga premalo časi: namreč! C ČRNI ZAKOLI — STRANPOT NAŠE PRESKRBE Da svojega ne bi smel zaklati? fiELO IN PROBLEMI JEDRSKE ELEKTRARNE V KRŠKEM am z radioaktivnimi dpadki ? Jedrclca Plektrarna v Krškem je lani proizvedla 20 odstotkov električne energiie v Sloveniji - Westinghouse se ukvarja z izboljšanjem uparialnika - Sedaj pospešeno rešujejo vprašanje skladiščenja radioaktivnih odpadkov in usposabljajo dodatne operaterje -za krško jedrsko elektrarno v Hrvatski, ovico Jedrska elektrarna v Krškem je od oktobra m dokonča minulega ^ve^ milijonov kilovatnih ur ^^. ^'p.-oi.vodrMe primerjavo povej mo da jc /i ^tana povpj^' £v Složniji 230 par . ^ Omeniti utok vode v oba up, "SrndaP^ javili prevelik, vihracje ' hi lahko pri obratovanju z nad jji <•1, sicer bi lanu«i poškodb ^totki poln^^^J!1 Westingh(>ust 7 , Pri firmi -p*rjalnikih. J tudi v Krškem - tip izboljšali in popravek upo- :^alnttS jedrskih elektrarnah. Cv se J1 LV.^3SSli za boljšo kot .r .»ana tojecin jeu novost izkazala i ^ifikacija v' ^porabili tudi trft^rS Brez Jvoma bo to nzeu« —j , i * i Krškem, jo bodo morda že do . -i; v |las, prispe- valo k razrešitvi nekaterih nesoglasij med Westinghousem in jedrsko elektrarno Krško glede pogojev za prevzem elektrarne in glede medsebojnih odškodninskih zahtevkov zaradi zamude pri usposobitvi nuklearke. Z obratovanjem jedrske elektrarne se pospešeno rešuje vprašanja skladiščenja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva v Krškem. Znano je, da je odpadke z majhno in srednjo stopnjo radioaktivnosti mogoče skladiščiti v sami jedrski elektrarni. Prostora za takšno shranjevanje imajo za pet let. Preden bo skladišče polno, najkasneje do konca prihodnjega leta, bodo morali izbrati lokacijo za trajno odlaganje radioaktivnih odpadkov. To seveda ni le stvar elektro-gospodarstvenikov, temveč je tudi skrb komisije za jedrsko energijo pri zveznem izvršnem svetu, saj bodo morali hkrati razrešiti problem skladiščenja takšnih odpadkov za številne medicinske, industrijske ter znanstvene organizacije. V jedrski elektrarni Krško pa načrtujejo, da bi že pred prvo zamenjavo jedrskega goriva - torej pred letošnjim junijem - razširili bazen za shranjevanje izrabljenega goriva. Potem bi bilo v njem prostora za sedemnajstletno skladiščenje izrabljenih gorivmh elementov. . . . . . Skupna naložbena vrednost jedrske elektrarn, Krško sedaj znaša 23,5 milijarde dinarjev. Vrednost del, ki jih je potrebno do dograditve še opraviti, pa znaša po sedmem aneksu k investicijskemu programu se 1,29 milijarde dinarjev. Po organizacijski shemi bo v elektrarni delalo 505 delavcev, od tega 50 nekvalificiranih, 85 kvalificiranih, 46 visoko kvalificiranih, 176 s srednjo stopnjo izobrazbe, 35 z višjo in 113 z visoko šolo. Zanimivo je, da v skladu s priporočili po nesreči na »Otoku treh milj« zdaj v Krškem usposabljajo dodatne operaterje. Namesto dosedanjih petih izmen s po tremi delavci, ki so si pridobili operaterska dovoljenja, bodo imeli potem šest izmen s po štirimi operaterji. Do srede letošnjega leta bo v elektrarni skupaj ostalo še 31 delavcev, ki so sodelovali pri gradnji, pa jih ni moč razporediti na obratovalna dela. Zaposlili jih bodo v elektrogospodarskih organizacijah, ki so ustanovile nuklearko. Seveda ima jedrska elektrarna velil« devizne obveznosti za odplačevanje kreditom Letošnja obveznost uznaša 91,1 milijona do larjev za odplačilo glavnice in 64,5 milijon, dolarjev za odplačilo obresti za kredit Računajo, da se bodo ugodno konča dogovori, da bi za dve leti odložili odph čevanje glavnice in bi tako letos zapadel odplačilo le znesek 64,5 milijonov dolarj* oziroma po 32,25 milijona dolarjev za vsak izmed obeh elektrogospodarstev. Razen tej bo potrebno v vsaki republiki zagotoviti \ 12,5 milij ona dolarjev za nabavo jedrskeg. goriva, rezervnih delov in reprodukcijske^ materiala, potrebnega za redno in varn. obratovanje. Jedrska elektrarna v Krškem je lani proizvedla 20 odstotkov slovenske električne enere je. Z njenim delovanjem se odpirajo nova vprašanja, posebej, kje bodo skladiščili radi aktivne odpadke in izrabljeno gorivo. dinarjev ali 40 dinarjev več, kot kmet dobi zanj v klavnici. Pri prodaji teletine so razlike še večje, saj cena doseže tudi vrtoglavih 400 dinarjev. Prav zakol telet najbolj zaskrbljuje, ker se bo sedanje početje poznalo pri prireji m' v prihodnjih letih razmišlja ,>že Rode. »Vet inarji nasprotujen klanju na domu zaradi številn* nevarnosti prenašanja bolezi možnosti okužbe in zastrupite nečistoče . . . Običajno kolje kmetje na pogled zdrave živa Toda ne vselej.. Spomnimo primera iz Lenarta v Slovensk goricah, ko so se z mesom donr zaklanega goveda zastrupili št-vilni občani. V Škofji Loki so p pregledu mesa in živine odkri t parkljevko, na Rupi pri Kran-vranični prisad. Pogosta bolezt gorenjskih goved je ikričavof-Lani so žive ikre odkrili v mes 36 zaklanih goved. Če človt poje ta belorumeni vozliček, se njem razvije tudi do 4 meti dolga goveja trakulja. Redke, nevarne so zastrupitve z meson Povzročajo jih razne vrste ba1 terij v ranah goved. Z zakopo* krvi in ostalih neuporabnih d lov živali lahko okužimo zajetj vodnjak, studenec. Kmetje ob čajno koljejo govedo in sekaj meso v hlevu ali zunaj, na tlel. zanemarjajo čistočo, zato j takšno meso slabše obstojno. T je pokazal tudi pregled mesa i zamrzovalne skrinje v Škof Loki.« Lani so slovenski kmetje don zaklali blizu osem tisoč goved in še-tisoč telet. Zakaj? Je mar klanje klavnicah predrago? »Lani so mesarji v klavni« Mesoizdelkov v Škofji Loki kmf tom zaklali le 17 goved, eno tel in 61 prašičev. Uslugo klavnic so izkoristili le bližnji rejci, ke jim prevoz ni predstavljal prevf likega stroška. Od letošnjeg februarja dalje je Kmetijsko-ž vilski kombinat Gorenjske oi ganiziral tudi prevoz iz bo^ oddaljenih krajev za enotno cen, — 200 dinarjev za govedo-, vendar le v dneh rednega odkup živine in iz znanih odkupr.^ mest. Kmetje lahko plačajo kla nje s kožo, nazaj pa dobijo ohlajeno in primerno razsekan meso, pljuča, srce, jetra, vranico jezik, očiščene vampe, do pe litrov krvi in glavo, 25 metro tankih in pet metrov debeli! črev. Če kmet zahteva tudi kožt plača za klanje po 10 dinarjev oc kilograma mesa ali približno tr tisočake. To pa je tudi za tisoi dinarjev ali več cenejše kot pr klanju doma.« C.ZapIotnik Milena Smole j ni pa kemikalije za čiščenje strojev, ki so močni razmaščevalci, delujejo zlasti na sluznico prebavnega trakta. Če se temu pridružita Se neredna prehrana in oživanje alkohola, zadostuje že manjša količina in obolenja so ta.« Delavci iz tozdov Poliuretan in Gumoplast so zato deležni temeljitih preventivnih pregledov enkrat na leto, drugi - tudi delavci iz tozda v Trbovljah - različno, a največ v razponu dveh let. _ »Preventiva ima namen, da pravočasno odkrije obolenja na delovnem mestu. Za bolnika predlagamo, razen zdravljenja, premestitev na drugo delo, kar pa je včasih izredno težko. Če je kdo občutljiv na lepila, zanj skoraj m mesta, saj je z lepili prepojena vsa čevljarska proizvodnja. Problemi •o tudi s prekvalifikacijami.« »Zdravsto ie postalo edini ven- delavci skušajo reševati svojo nemoč, najsi gre za sporazume v delovnem ali do mačem okolju, za socialne, sta aovanjske probleme, za tez ve varstvom in nego otrok ali ka korkoli,« ugotavlja dr. Oto KikeJ. Zobozdravstvena tehnika še nepopolna Pred slabima dvema mesecema je v Peku po dolgotrajnih zapletih okrog uvozaH opreme začela delati tud, zobozdravstvena ambulanta. »Se retino ni povsem popolna,« je kjak zobozdravnica Milena Smolej^ >Tehnika nikakor ne more prav veti. Upam, da bomo manjka-naprave kmalu dobili in de-;m ponudili celotne zobo- srstvene storitve.« .. [v ambulanto je razumljivo ceišen Do poletnih dopustov »re več sprejemati novih bol-5sti ki jih bolijo zobje, pa i na voljo vsak dan prvo jutranjo H. Jelovčan ... se sprašujejo kmetje, ko beseda nanese na črne za-kole. Nasprotno pa naša zakonodaja prepoveduje vsakršno klanje živine na domu, ne glede, ali je meso namenjeno domači porabi ali (morebitni) preprodaji. Škofja Loka — Kmetijci, mesarji in ostali, odgovorni za preskrbo z mesom, si niso enotni v tem, kaj je glavni razlog za slabo založenost mesnic. »Ljudje s terena« govorijo o polnih hlevih, o rekordnem staležu govedi, istočasno pa mesarji tarnajo, da odkupijo in zakoljejo manj živine kot pred leti. Med mnenji obeh strani ni mogoče speljati razumne povezave, če ne upoštevamo vsaj treh stvari — težav živinorejcev, prekupčevanja z živino in črnega zakola. Kmetijci večjo težo dajejo prvemu, saj se je zaradi manjše porabe krmil podaljšala doba pitanja tudi za osem mesecev. Zaradi tega odhajajo v klavnico tudi slabo dopitana goveda. V škofjeloški občini so izračunali, da so bili pitanci, oddani v klavnico lani oktobra, za 50 kilogramov lažji kot pred tremi leti. V laseh so si kmetje in »preskrbovala« v tem, kakšne so posledice črnega zakola. Kmetje zatrjujejo: meso na črno zaklane živine gre v domače ali kvečjemu v sosedove zamrzovalne skrinje, zato s tem ne si-romašimo preskrbe. Mesarji so drugačnega mnenja, češ da precejšnji kosi tako zaklane živine odidejo prek pokrajinskih meja. Veterinarji se pri vsem tem sklicujejo na našo zakonodajo, ki prepoveduje vsakršno klanje na domu. Izjeme dovoljuje le v primerih ko živali grozi pogin zaradi napenjanja ali drugih poznanih razlogov. »Na področju škofjeloške občine so kmetje lani na črno zaklali približno 968 goved in 660 telet. Doma so klali na vsaki drugi kmetiji, kjer redijo živino,« ugotavlja Jože Rode, veterinarski inšpektor škofjeloške občine. »Do teh podatkov smo prišli na podlagi števila oddanih kož. Kmetje vedo za prepoved klanja na domu, zato je tretjina pri prodaji kože navedla lažne podatke, samo da bi za sabo zabrisala sled. Sedem kmetov smo lani »ujeli« in vsakega kaznovali s približno 1200 dinarji, medtem ko so pri tako zaklanem govedu zaslužili najmanj 12 tisočakov. V prodaji na črno namreč stane kilogram mesa od 200 do 220 GLAS 14. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 22. APRILA Obisk pri naših telesnokulturnih organizacijah Podbreški Partizan praznuje Podbrezje — Telovadno društvo Partizan v Podbrezjah je edina organizacija, ki deluje v kraju od svoje ustanovitve dalje. V 35 letih dela — ta jubilej praznujejo člani društva letos — je privabilo v svoje vrste številne krajane s športnim duhom. Sprva so bili podbreški športniki usmerjeni v telovadbo, nato je prišlo obdobje smučanja, zlasti smučarskih skokov, zadnja leta pa sta v ospredju njihovega zanimanja nogomet in kegljanje. »Šport pomeni tako za delavsko kot kmečko prebivalstvo,« pripoveduje predsednik TVD Partizan iz Podbrezij Miro šalej, »prijetno sprostitev po napornem delu. V društvu dajemo poudarek rekreaciji, razvijamo pa tudi tekmovalni šport. Imamo okrog 150 Članov; največ jih je v nogometni in keglja&ki sekciji, drugi pa so vključeni v smučarsko, namiznoteniško in rekreacijsko sekcijo. Pred nekaj leti je bila izredno dejavna tudi sekcija za judo, vendar njeni nekdanji člani sedaj tekmujejo drugod.« Vse sekcije pripravljajo na začetku leta svoj program dela. Na sejah predsedstva društva, kjer se vsake dva do tri tedne sestajajo predsedniki in podpredsedniki sekcij, stalno nadzorujejo uresničevanje programov. Obenem se sproti dogovarjajo o reševanju raznih problemov. »Težave nastajajo predvsem zaradi pomanjkanja denarja,« naglaša tajnik društva Jernej Jeglič in dodaja: »S tako majhnim prispevkom občinske telesnokulturne skupnosti in krajevne skupnosti ne bi mogel noben mestni klub razvijati toliko dejavnosti, kot jih pri nas. To nam uspeva s skromnostjo in gospodarnim razporejanjem denarja. Z delom sredstev sofinanciramo izobraževanje vadi-teljskih in sodniških kadrov ter nakup najnujnejše opreme, veliko pa moramo odšteti za stroške tekmovanj in vzdrževanje objektov«. Društvo ima 25 in 35-metrsko smučarsko skakalnico; slednje ne more uporabljati zaradi nove stavbe v izteku smučišča Na najetem zemljišču je igrišče za , - ■■ wfpii., . -v v Športno in rekreacijsko dejavnost v Podbrezjah so predstavili tajnik tamkajšnjega T\rD Partizan Jernej Jeglič, predsednik Miro Šale j, pa predsednik kegljaške sekcije Marjan Perko in Peter Zupan (od desne proti levi) — Foto: S. Saje Pokalno tekmovanje nogometašev Kranj — Pokalna nogometna tekmovanja v kranjski občini prihajajo v zaključno fazo: člani igrajo za pokal republik oziroma kup maršala Tita, mladinci pa za mladinski pokal SFRJ. Med člani je nastopalo 15 moštev. V polfinale so se uvrstili Podbrezje, Šenčur, peta selekcija Triglava in Britof. Pod-brežani in Šenčurjani so že odigrali tekmo. Zmagali so Podbrežani s 3:1 ter tako postali prvi finalisti. Druga polfi-nalna tekma pa je bila v sredo. V mladinskem tekmovanju pa je sodelovalo 10 moštev. V finale sta se uvrstila Britof in četrta selekcija Save, kar je deloma presenečenje, saj so bili nekateri večji kandidati za finale. Sicer pa je takšen razplet značilen za pokalna tekmovanja, ki pogosto postrežejo s presenečenji. Občinska nogometna zveza se je odločila finale organizirati 30. aprila ali celo 1. maja. Kje bosta finalni srečanji, bo še dogovorjeno s prizadetimi klubi. Tudi kranjsko tekmovanje pomeni uveljavitev množičnosti v pokalnih tekmovanjih. V jugoslovanskem merilu je finale za dan mladosti za velik srebrni pokal, ki ga je kmalu po osvoboditvi poklonil maršal Tito. Mladina Jugoslavije pa je prav tako prispevala svoj pokal za mladinsko tekmovanje. Obe tekmovanji vsako leto pritegneta nad 3000 nogometnih moštev v državi. TEKMOVANJE OSNOVNOŠOLCEV Na stadionu Stanka Mlakarja je bilo nogometno tekmovanje šolskih športnih društev kranjske občine. Na turnirju je Jadranje na deski in veleslalom KRANJ - Brodarsko društvo Kranj - Windsurfing klub bo organizator tekmovanja jadranja na deski in veleslaloma. To zanimivo tekmovanje bo za slovenski pokal. - Jadranje na deski bo na Bledu v soboto s startom v regatnem centru s pričetkom prve regate ob 11. uri. Veleslalom pa bo v nedeljo na Zelenici. ,, , Vse prijave bodo sprejemali do 10. ure v regatnem centru na Bledu. -dh Drugo mesto kranjskih kareteistov Kranj - Končan je spomladanski del tekmovanj v karateju za mladince Na republiških prvenstvi so sodelovali tPkmovalci 22 slovenskih klubov, 16 fc je osvojilo tudi medalje. Največ od^ Si so zbrali karateisti Maribora, na drugem mestu pa so s petim, medaljami mlagdinci Karate kluba KranjLpra5n.kar OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH _____ _ posameznicami je slavila Šergeja Godnov pred Natašo Košnik ii sodelovalo prek 120 mladih nogometašev. Znanje moštev je bilo različno, vse pa je odlikovala izredna borbenost. Tekmovanje je organizirala kranjska nogometna zveza. Zmagala je osnovna šola Franceta Prešerna, ki je v finalu zasluženo z 2:0 premagala igralce Davorina Jenka iz Cerkelj. Prešernovci so prejeli pokal odbora za ŠŠD pri ZTKO Kranj, uvrstili pa so se na gorenjsko tekmovanje, ki je bilo včeraj v Kranju. Na tretje mesto so se uvrstili učenci iz Predoselj, na četrto igralci Lucijana Seliaka iz Stražišča, na peto nogometaši OS Bratstva in enotnosti s Planine v Kranju, na šesto igralci OŠ Simona Jenka iz Kranja in na zadnji mesti nogometaši OS Staneta Žagarja iz Kranja in Oš Stanka in Janka Mlakarja iz Šenčurja. Turnir je pokazal, kje dobro delajo z mladimi nogometaši v krožkih in sekcijah in kje je nogomet zapostavljen. Matjaž Rakovec je bil najboljši igralec turnirja, Peter Klemenčič pa najboljši strelec. Oba sta iz moštva Franceta Prešerna. D. F. Namiznoteniški novici Prvenstvo tržiških pionirjev - TVD Partizan in šolsko športno društvo Križe sta v telovadnici osnovne šole pripravila občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za pionirje in pionirke. Nastopilo je 40 igralcev. Pri posameznikih je zmagal Dragan Manjulov pred Benjaminom Štancarjem in Slavkom Keršičem, v dvojicah par Štancer -Aljančič pred dvojico Keršič — Keršič, ekipno pa so zmagali namiznoteniški igralci šolskega športnega društva Polet odred. pred drugo in prvo ekipo šole Kokrški i. Med p ___^ja Godnov pr Tanjo Potočnik. V tekmovanju dvojic sta učenki Potočnikova in Godnova ugnali Košnikovo in Peganovo. Ekipno so bile najboljše učenke šolskega športnega društva Kokrški odred pred ekipo Stor-žiča. Najboljši igralci iz Kranja - Na gorenjskem namiznoteniškem prvenstvu v osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah so imeli največ uspeha igralci osnovne šole France Prešeren iz Kranja, ki so osvojili večino prvih mest. V tekmovanju učencev je zmagal Darko Košič, ki je v finalu premagal Marka Stareta z osnovne šole Lucijan Seljak. V dvojicah je zmagal par Košič — Frelih z šole France Prešeren pred dvojico Stare - Jenko s stražiške šole. V tekmovanju ekip so imeli največ uspeha igralci z osnovne šole France Prešeren, drugi so bili učenci Seljakove šole in tretji igralci šolskega Športnega društva PreŽihov Voranc z Jesenic. Med posameznicami je slavila Polona Frelih pred Urško Mam z osnovne šole Lucijan Seljak. V tekmovanju dvojic je par Frelih - MatijaŠevič ugnal Marnovo in AupiČevo. Ekipno so bile najboljše igralke športnega društva France Prešeren pred yčenkami šole Prežihov Voranc z Jesenic in igralkami iz Križev. nogomet, ob njem pa bo treba urediti še dodatne objekte. Za prihodnje leto načrtujejo izgradnjo kombiniranega igrišča za mali nogomet, košarko in rokomet ob sedanjem igrišču. To naložbo bodo uresničili s sredstvi iz krajevnega samoprispevka in pomočjo občinske telesnokulturne skupnosti, razen tega pa bi radi uredili garderobe in primeren klubski prostor v društvenem domu, kjer bi bila potrebna tudi druga obnovitvena dela. Kljub skromni finančni in materialni osnovi je dejavnost članov društva dokaj obsežna. Smučarji se udeležujejo tekaških maratonov in vsako leto pripravijo v kraju smučarsko tekmovanje. Precej množična je udeležba tudi v drugih rekreativnih dejavnostih, kot so namizni tenis, izleti v gore, tek v naravi in podobno. Prav tako uspešni sta dve sekciji, katerih dejavnost ima tekmovalni pomen. »V kegljaški sekciji,« pojasnjuje njen predsednik Marjan Perko, »je okrog 30 članov. Pred štirimi leti smo začeli tekmovati v občinski C ligi, lani smo se uvrstili v B ligo, kjer smo letos osvojili največ točk, zato bomo prihodnjo sezono tekmovali v A ligi. Prizadevali si bomo, da bi ostali v njej. Ob tem bi se radi letos udeležili kegljaškega prvenstva v parih za Gorenjsko in ustanovili drugo kegljaško moštvo, ki bi začelo tekmovati v občinski C ligi; vse to pa bo odvisno od zagotovitve denarja.« Razen tega prirejajo kegljači, med katerimi so najuspešnejši Peter Zupan, Franc Žagar, Janko Pavlin, Marjan Perko, Franc Pogačnik in Franc Kravanja, društvena tekmovanja ob raznih praznikih. Na nedavnem tekmovanju v počastitev 35-letnice TVD Partizan iz Podbrezij se je na kegljišču v Zvirčah zbralo 30 kegljačev; pokal je za zmago osvojil Peter Zupan, drugi je bil Janko Pavlin, Tretji pa Ciril Prevodnik. Vsako leto so podbreški kegljači uspešni tudi na tekmovanju za pokal krajevnih skupnosti v občini Kranj. »Nogometno člansko moštvo, predstavlja druge tekmovalce Jernej Jeglič, »je že več let v vrhu občinske A lige; lani je doseglo najboljši rezultat z 2. mestom. Doslej je tekmovala tudi mladinska ekipa, rezultati so jo uvrščali za sredino vseh sodelujočih. Mladinci ne bodo več tekmovali naprej, pripravljamo pa pionirsko moštvo za nastop v občinski ligi.« Poleg tekmovanj se nogometaši udeležujejo raznih društvenih turnirjev, kjer so uspešni tako na velikih kot malih igriščih. Ob dnevu mladosti prirejajo turnir v malem nogometu med zaselki v krajevni skupnosti, vsako leto imajo ekmo med ekipama starih in mladih krajanov, sodelujejo pa tudi z nogometaši iz Slovenskega Primorja. .. Jubilej TVD Partizan iz Podbrezij bodo njegovi člani proslavili, ob že izvedenem društvenem kegljaškem tekmovanju, s turnirjem v malem nogometu m namiznem tenisu ter spomladanskim krosom aprila letos. Priznanja za najboljše udeležence teh tekmovanj in za dolgoletne delavce društva bodo podelili na svečani seji maja. Stojan Saje Rokometne novice Preddvorčani zaostajajo za točko — V drugi moški republiški ligi so doslej odigrali 15 kol. V vodstvu so s točko prednosti rokometaši Ponikev, ki so v nedeljo v odločilnem srečanju za prvo mesto v Preddvoru odščipnili točko domačinom. Preddvora ki rokometaši so še nekaj minut pred koncem vodili za tri gole, vendar so gostje tudi po zaslugi sodnikov rezultat izenačili in celo prešli v vodstvo. Domačini so do sodnikovega žvižga goste še ujeli, za kaj več pa jim je zmanjkalo časa. Osvojili so točko, čeprav bi po prikazani igri zaslužili obe. Teden predtem, v 14. kolu, so preddvorski rokometaši doma premagali ekipo Inlesa z 22:19, igralci Žabnice pa so izgubili z ekipo Grosupljega s 24:25. V mladinski ligi vodi Jelovica - V mladinski republiški rokometni ligi — center, kjer nastopajo tudi štiri gorenjske ekipe, so po devetem kolu v vodstvu rokometaši škofjeloške Jelovice, šesti je tržiški Peko, sedma stražiška Sava in zadnji Preddvorčani. Rezultati 9. kola: Peko : Preddvor 22:14, Sava ; Kolinska Slovan 15:34, Olimpija Jelovica 19:23. Visoka zmaga Britofa v gos teh — V občinski rokometni ligi Kranja so rokometaši odigrali 14. kolo. Rezultati so bili pričakovani, omeniti velja le visoko zmago igralcev Britofa nad ekipo Zabnice na njihovem igrišču. Rezultati: Sava : Preddvor 26:25, Križe : Sava — veterani 44:26, Besnica : Krvavec 26:25, Duplje : Jelovica 23:26, Storžič : Veterani 20:21, Zabnica : Britof 16:40, Peko J. Kuhar — veterani: Gumar 38:32. Alples premagal vodeči Bled Kranj - V prvem kolu spomladanskega dela gorenjskega nogometnega Ervenstva so presenetili igralci Alplesa, i so na domačem igrišču premagali prvouvrščeno ekipo Bleda. Leščani so v Bohinju brez težav premagali domače moštvo, nogometaši LTH pa so doma z borbeno igro ugnali Tržičane. Rezultati: Alples : Bled 3:2, Bohinj : Lesce 0:5, LTH : Tržič 3:1. Na lestvici vodijo Lesce pred Bledom in Tržičem. Pri kadetih je kranjska Sava nepričakovano v Britofu premagala domačo ekipo z 2:1, triglavani pa so doma izgubili z nogometaši LTH z 0:2. V vodstvu je Sava s 23 točkami pred Britofom z 21 in LTH s 15 točkami. P. Novak Mladenov čas šele prihaja Rateče - Pionirji Smučarskega kluba Rateče so na republiškem prvenstvu v biatlonu v Dolu pri Ljubljani dosegli odlične rezultate. Najboljši med njimi je bil 11-letni Mladen Trstenjak, ki je v skupini mlajših pionirjev osvojil prvo mesto in s tem naslov republiškega prvaka. Mladen je učenec četrtega razreda celodnevne šole Jeseniško-bohinjskega odreda v Kranjski gori. »Na smučeh sem pričel teči pred dvema letoma, za biatlon pa me je navdušil bratranec Branko Trstenjak, prav tako biatlonec in član Smučarskega društva Kamnik. Streljanje mi ne gre najbolje, sem pa toliko hitrejši v teku. Vesel sem letošnjega uspeha. Priborjeni naslov mi je spodbuda in obveza za prihodnjo smučarsko sezono. Upam, da bom potrdil rezultate z letošnjih tekmovanj,« pravi mladi rateški športnik, ki pod vodstvom trenerja Branka Kejžarja hitro napreduje. Mladena po celodnevni šoli in vožnji iz Kranjske gore čaka dorna še trening, po treningu učenje, časa za konjičke in zabavo pa kar zmanjka. Športnik je od nog do glave: poleti nabira kondicijo z igranjem maleg nogometa in s tekom na rolkah, pe zimi teče na smučeh in v Soli tekmui v atletiki. Lani je bil celo občmsi prvak v teku in drugi v skokih. A. Kerštan Šport ob koncu tedna j .uha noirPTvTCT-vrk 7M4 TAR. iave sprejema prireditelj v pisarsr kupnosti DRŽAVNO PRVENSTVO ZMAJAR JEV - Jutri, 23. aprila, se na Kriški gori nad Tržičem pričenja peto državno prvenstvo zmajarjev, ki bo trajalo ves teden do prihodnjega petka, 29. aprila. Tekmovanje prireja društvo za prosto letenje in gradnjo lahkih letalnih naprav Let iz Škofje Loke, na njem pa bo sodelovalo blizu 50 letalcev iz vse Jugoslavije. Vse dni bodo tekmovali v prostem letenju od Kriške gore proti Lovrencu pod Storžičem do Kranjske gore in nazaj do Križ. Dolžina preleta znaša 105 kilometrov. Prvenstvo sovpada z desetletnico, odkar se je ta malo znani šport pričel uveljavljati tudi pri nas. Tekmovanje na Kriški gori je priložnost za nove uspehe, ki jih že doslej ni bilo malo. Nekaj ur trajajoči poleti danes niso več nobena redkost, zmajarji pa pre-letijo tudi 50 kilometrske razdalje. - B. Bernik TEK »TREH SPOMENIKOV« - Zveza telesnokulturnih organizacij Škofja Loka prireja v sodelovanju z društvom Partizan in šolskim športnim društvom Mladi rod drugi tek Treh spomenikov. Prireditev bo v soboto, 23. aprila. Namenjena je tekačem, ki se pripravljajo za nastop na prireditvi Po poteh partizanske Ljubljane. Start bo ob 10. uri v kasarni Jožeta Gregorčiča v Škofji Loki. Odtod bo 15 kilometrov dolga proga vodila tekače mimo spomenika 50 talcem do Crngroba, mimo obeležja na Planici do spomenika narodnega heroja Staneta Žagarja in njegovih soborcev, proti Križni gori do vasice Moškrin in od tod do cilja v kasarni v Škofji Loki. Mlajši udeleženci bodo tekli na 3 kilometre dolgi progi po območju Gorajt. Štartnina znaša 70 dinarjev, prireditelj pa sprejema prijave še uro pred pričetkom tekmovanja v gasilskem domu v Groharjevem naselju. — M. Kalamar TRZiCANI NA KROS - Odbor za športno rekreacijo tržiške telesnokulturne skupnosti prireja s pomočjo šolskega športnega društva Kokrški odred in TVD Partizan Tržič v ponedeljek, 25. aprila, občinsko spomladansko tekmovanje v krosu. Start tekačev, ki bodo razdeljeni v 22 starostnih skupin, bo ob 16.30 pred osnovno šolo v Križah. Proge bodo dolge od 400 do 5000 metrov. Pri- Vaterpolo Drevi in v nedeljo v letnem bazenu apnk. - esnokulturne skupnosti do do 15. ure in na startnem Najboljši z občinskega krosa v^*., — stopili na gorenjskem tekmovanj -maja v Radovljici. — J. Kikel V KRANJU COOPERJEV TEST -Partizan Kranj prireja v nedeljo. 5 aprila, na stadionu Stanka Mlakar« 1 Kranju prvi del akcije »Na teka * dobimo« — Cooperjev test. Občani itf* preskusijo svoje sposobnosti od 9. de -ure. Obenem vabi Partizan Kraa-ljubitelje teka na kranjski stadion vs* torek ob 20. uri, kjer se bodo lahka nadzorstvom vaditeljev naučili prtine ga in lahkotnega teka. — B R KOŠARKA JUGOSLAVIJA NIČE - V ponedeljek, 25. 18. uri bo v telovadnici Ž izobraževalnega centra na jugoslovanska košarkarska tanca, ki je na pripravah v faMP Kranjski gori, igrala z okrepljeno eks* Košarkarskega kluba Jesenice J. Rabič ROKOMET -VI.B zvezni «r metni ligi bo jutri, v soboto, ob 20 ur športni dvorani Poden v škofji L^ 1 srečanje Alples : Zamet. V drugi zv^r ter v ženski in moški republiški Lun t^ gorenjske ekipe gostujejo. V drugi rcošk republiški ligi bo jutri ob 17. u^ v niči gorenjski derbi med domačini t kometaši Preddvora. V mladinski gc venski ligi - center bo jutri ob 15.* tekma Sava : Olimpija, ob r Kamnik : Jelovica in ob 17. mi p^ Kolinska Slovan. Jutri ob 16. uri bo Mi tekma mladink med Pekom in Dupoa» V občinski ligi bo najzanimivej&esi^ nje danes ob 16. uri med ekipama Kid* Jelovice. V soboto in v nedeljoT^. ■ * aprila, bosta v Železnikih preduis*1 vanji letošnjega republiškega prvvatf* za pionirje in pionirke. Na sobotnem * nirju, pnčel se bo ob 10. uri, bodo * stopili pionirji tržiš kega Peka, ra, škofjeloške Jelovice in Šeatvife v nedeljo bo v Železnikih eno * predtekmovanj za ekipe pionirk is * rednje Slovenije. Ob 9. uri bo vete* Alples : Duplie, ob 9.45 Preddvor P* ko, ob 10.20 Duplje : Peko, ob 11 * Alples : Preddvor, ob 11.40 : Duplje in ob 12.20 Peko : J. Kuhar KRANJ - Pretekli petek in nedeljo se je začelo letošnje vaterpolsko prvenstvo v prvi zvezni ligi. Kranjski ligaš Triglav je gostoval v Šibeniku m Zagrebu. V obeh igrali proti Solarisu in Mladosti so Triglavani visoko izgubili. Oba poraza, ki sta bila pričakovana, nista bila tragična, a kljub temu sta bila izida previsoka in nista pokazala prave vrednosti kranjskega ligaša. Na teh dveh gostovanjih igralci Maraton Dražgoše Kranj - Prvo letošnje organizirano rekreativno kolesarjenje na Gorenjskem prirejajo člani kolesarske sekcije s Ko-krice. V sredo, 27. aprila, bo tradicionalni sedmi maraton Dražgoše. Start prve skupine kolesarjev, ki bodo vozili največ dvajset kilometrov na uro, bo ob 10. uri pred kulturnim domom na Kokrici. Druga skupina bolje opremljenih in izkušenih kolesarjev bo krenila dvajset minut kasneje, njena povprečna hitrost pa bo do 25 kilometrov na uro. Proga bo udeležence maratona vodila prek Kranja in Škofje Loke v Dražgoše, kjer bo svečanost pri spomeniku, vračali pa se bodo prek Jamnika, Krope, Pod-narta in Naklega. Na Kokrico bodo popeljali predvidoma ob 14. uri. (H. J.) Triglava niso igrali tako slabo kot rezultata, v Šibeniku in Zagrebu pe v nastopili tudi nepopolni bre* Svet a Kuharja in Brinovca, bolan pa k> tudi Zmago Malavašič. Drevi in v nedeljo bodo KranjCan; 1 letnem bazenu v tretjem in četrtem gostili Jadran iz Splita in Kotor. Spc-čani so solidno moštvo in napeti bo vse sile, da bodo vaterpolisti Trigfc>* doživeli prvo zmago, saj bodo v dora*.V~ bazenu nastopili s popolno postavo -zmaga ne bi smela biti pod vprašai^c.x nedeljo Triglavane čaka težko srečac* saj pride v goste odlično moštvo Komo* ki je eno od tistih moštev, ki se bo borčf za letošnjega prvaka. V prvem kofc * prav Kotorani pokazali res vrhunsko saj so v Dubrovniku proti lanskem« pr vaku Jugu iztržili točko in že ta točka bo v borbi za prvaka izredno koristila Drevišnjo m nedeljsko srečanje s« 1» pričelo ob 20. uri in ljubitelji nt«^» Kranju bodo videli res dobre predstave. Vabilo na turno smučanje Kranj - Planinsko društvo iz Kranja organizira v nedeljo, 24. aprila letos, turni smuk s Kotovega sedla. Udeleženci izleta bodo odšli iz Kranja ob 5. un izpred hotela Creina. Na turi bo približno tri ure in pol hoje. Seznam opreme in vse druge informacije dobe izletniki ob prijavi v društveni pisarni, kjer vplačajo tudi 200 dinarjev prijavnine za turo. PLEZALNI VODNIK PO JULIJSKIH ALPAH Alpinist Trtno Ćesen je ie 1«: leta izdal plezalni vodnik po Juh>sk£ Alpah, vendar je bila naklada maihn* in namenjena zgolj za nagrado nc v c sprejetim alpinistom m pripravnike® Ker se je zaradi pomanjkanja takten ra liradiva zanimanje zanj povečmic novsod po Sloveniji, je izdal nov vndnik v katerem je zbranih 50 pi^ j zalnih^roeri v Julijcih. Tretjina vzpi> nov je primernih za začetnike. tret;> je srednjih^voog^ i na Jfj j c — . « r v __ nrimerna le za izkušene Sob?«" treiuran« pikice V vodnik,. Sne izšel v zadostnem številu » ^ f/ulitelje vzponov tudi SKlte o smermi. PETEK, 22. APRILA 1983 radio, križanka 15. STRAN QLA£ RADIJSKI SPORED NAGRADNA KRIŽANKA PETEK, 22. april Prvi program 130 Jutranji program - glasba - 8.06 Radijska šola za n2jo stopnjo - Tudi otroci so pomembni - 8.35 Glasbena pravljica - S. Makarovič -Pavel Mihelčič: Pravljična 8.45 Naši umetniki poslušalcem - 9.05 __t matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali ..P. - Janaček: Sim-op. 60 - 11.35 S pes-Jugoslaviji - 12.10 Iz tradicije jugoslo-narodov in narod-..„ _ 12.30 Kmetijski naleti - 12.40 Domače pihalne sdbe - 13.00 Danes do 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -1330 Od melodije do melodije - 13.50 Človek in zdravje • 14.06 Natko Devčič: Istrska suita za orkester - 14.25 Naši posluSalci Čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 1700 - 18.00 Pojemo in go-demo - 18.15 Gremo v kino -19.25 Obvestila in zabavna gfoba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... -21X6 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.15 In- formativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz satih sporedov - 22.30 Iz ' " ie skrinje - 00.05 glasba Drugi program 7.15 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Popotnika malha, Ob koncu ted-glasba, Minute za EP m k k*j-WJ25 Stop pops 20 in aovosti - 21.33 Petkov disko Hub - 22 45 Zrcalo dneva -22^5 Glasba za konec pro- SOBOTA, 23. april Prri program 130 Jutranji program - glas- ba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Matinejski koncert - 9.45 Zapojmo pesem - Mladinski zbor Maribor - 10.05 Svetovna reportaža - 10.25 Panorama lahke glasbe - 11.05 Pogovor s poslušalci - 11.35 Srečanje republik in pokrajin -12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.00 Danes do 13.00 - iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.05 Spoznavajmo svet in domovino - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Mladi mostovi - 19.55 Domovina je ena - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Dobrilo Nenadič: Dorotej - 23.15 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Sobotne pobude, »Človek in prosti čas«, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 21.18 Pol ure za šanson - 21.45 SOS - Sobotno obujanje spominov - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NEDELJA, 24. april Prvi program 5.00 Jutranji program - glasba - 8.07 Veseli tobogan - 9.05 ge pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Pihalne godbe 14 20 Humoreska tega tedna -' Lars Ahlin: Kako vneti potepuha za znanost - 14.45 ž majhnimi ansambl^ 15J0 Pri nas doma - 1530 Nedelj- GLAS ŽE PREJEMA REDNO DVAKRAT TEDENSKO 21.000 GORENJCEV. POSTANITE TUDI VI NAROČNIK NAJBOLJ BRANEGA ČASOPISA NA GORENJSKEM! Cdcnit »donit« kemična industrija medvode, n.sol.o. Komisija za medsebojna razmerja TOZD Lami-nati OBJAVLJA prosta dela in naloge za I. MIZARJA AL, ŽAGARJA Od kandidatovj P/^f^to delovnih izkušenj* formatov po prejet, do-kumentaciji. o VOZNIKA VILIČARJA Od kandidatov kujemo^ izkuišenj pri opravljanju no t ritega transporta z viličar-jem- Pismene P« »S« jev sprejema komisija ^ komandan- Odvode, 15 dni po objavi. ska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - Oddaja posvečena letošnjemu Šentviškemu taboru - 16.20 Popoldanski simfonični koncert M. de Falla: Noči v španskih vrtovih - M. Ravel: Couperinov nagrobnik - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - Lawrence Dobie: Enkrat samkrat v življenju - 18.36 Na zgornji polici - 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih - Studio Beograd - Skupni program J RT - 23.05 Literarni nokturno - Goran Gluvič: Pesmi - 23.15 Disko, disko - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, šport, Zimzelene melodije in še kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.15 Naš podlistek - Gore Vidal: Burr - 21.33 Lahke^ note - 21.45 2. program no-* vega ročka - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 25. april Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja -8.40 Izberite pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ala poznate...? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.00 Poročila - Na današnji dan -12.10 Veliki revijski orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - Glasba Oceanije - Glasba Velikonočnega otoka - 18.25 Zvočni signali - 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Prisluhnite, izberite - 21.05 Glasba velikanov - H. Haydn: Koncert za violončelo in orkester št. 1 v C-duru - Simfonija št. 102 v B-duru - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Novosti iz našega glasbenega arhiva - 23.05 Literarni nokturno - Matjaž Jarc: Poezije - 23.15 Ob domačem ognjišču - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - Z rokami in z glavo, glasba, »Znanost in tehnika«, Minute za EP in še kaj - 19.25 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 26. april Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Delu čast in oblast - 8.35 Iz glasbenih šol - Republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate ...? - J. Haydn: Simfonija št. 92 v G-duru »Oxfordska« - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših spo- redov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? - 14.35 Čez tri gore, čez tri dole - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) -18.45 Glasbena medigra -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute s kla-viaturistom Mihom Kraljem - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - Ljudska pesem - prva partizanska pesem - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.05 Radijska igra - Fran-ček Rudolf: Ognjeni krst -Glasbeni intermezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - Ivan Potrč: Disonance pred viharjem - 23.15 Iz partitur slovenskih skladateljev lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - »Omejitev hitrosti« - glasba, Na obisku v ..., Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.33 Jazz na II. programu - Dizzy Gillespie -Miles Daviš - The Mills Brothers - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 2 7. 4. Drugi program 7.15 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih (ustanovitev OF), glasba - 19.25 Novi val - 20.33 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 28. april Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Partizanski kurirji - 8.35 Mladina poje-Ob življenjskem jubileju skladatelja Darijana Božiča -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za... -11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Enajsta šola -14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Savinjskih sedem - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 »Klasika« s harmonikarjem Emom Se-bastianom - 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Na dnu teme je luč - IV: F. Schiller: »Don Carlos« - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - Radovan Pavlo vski: Samuilovo carstvo -23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -»Vroče-hladno«, Za mlade radovedneže, Mehurčki, glasba, Minute za EP in še kaj -19.25 Stereorama - 20.00 Od ena do pet - 21.03 Zavrtite, uganite... - 22.00 S festivalov jazza - Festival - jazz Lugano '82: Skupina Jazz Community - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Frizerski salon CILKA SATLER imamo vse barve, preparate za trajno in ostali frizerski material in Ekspresna kemična čistilnica in pralnica DRAGO SATLER Kranj, Oldhamska 14 (pri vodovodnem stolpu) Čestitamo za praznik OF - 27. april in praznik deja — 1. maj NEVARNO SINTET. MAMILO ŠVIC. SLIKAR IN GRAFIK TUBERKULOZA. SUŠICA GESLO FRANC. REVOLUCIJE (EGALITt) VNAŠANJE, VLAGANJE. VSTAVLJANJE POPULARNO IME ZA CITROENOVO VOZILO STAREJŠEGA TIPA ZGODOV. MESTO V MAKEDONIJI SODNO TELO POROTNEGA SOOIŠČA ANGLOAM. PLOŠČIN-SKA MERA MESTECE OB ŽENEV JEZERU DANSKI RA ZISKOVA-LEC Po^A R U.hPOORO CU (KNUT) GRMIČEVJE S JRDIM LESOM NOR D BOGINJA MORJA VRSTA BRAZ KAVE KOPASTA VULKANS OMpTA AM. FILM REŽISER (JOSHUA) ZAGREBŠKI DRAMSKI. FILMSKI IN TELEVIZIJSKI IGRALEC (VANJA) AM. FILM IGRALKA [ABBE) ODPADEK PRI PROIZ. SLADKORJA PISATELJ Z LEPIM SLOGOM PISAN TROPSKI PTIČ Z VELIKIM KLJUNOM AM. FILM. IGRALKA (DEBORAH) TRČENJE. KARAMBOL AMER FILMSKI IGRALEC (WARREN) : ČRKE Rešitev nagradne križanke z dne 15. aprila: strast, trakar, ranina, apart Nara, AP, VT, kritik, Skver, Sato, karta, Aron, Oran, atom, pita, cekin, Ok Mal, LI, larva, jeza, AT, rja, Bug, Mula, stopa, Iran, tolar, Nana, Irina. Prejeli smo 169 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme A( Gašperšič, Kranj, Stara cesta 6, 2. nagrado (120 din) prejme Anton Bogate Stara vas 272, Žiri, 3. nagrado (100 din) prejme Simon Pric, Glavarjeva 4 Ljubljana. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev pošljite do 26. aprila na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijadeja 64000 Kranj, z oznako Nagradna križanka. Žrebali bomo ob 10. u 1. nagrada 150 din, 2. nagrada 120 din in 3. nagrada 100 din. Ljubljanska banka v begunjskem Elanu Banka v tovarni Ne le za delavce bugunjske tovarne Elan, za vse Begunjčane je »nova banka« v Elanu velika pridobitev. Poslej jim ni več treba v banko v Radovljico ali drugam, vse bančne posle lahko opravijo doma. Seveda pa je bančno okence pri roki tudi kupcem v Elanovi trgovini. Bančno poslovalnico so uredili tik ob vhodu v trgovino, nasproti vratarnice. Zunaj tovarniške ograje torej, da jo bodo lahko obiskovali tudi krajani in kupci v Elanovi trgovini. Prostor, opremo, delavce — vse je prispeval Elan. Bančna poslovalnica pa bo delala na račun Ljubljanske banke Temeljne banke Gorenjske. V »novi banki« v Elanu lahko dvigate in polagate denar na hranilne vloge in tekoče račune, vpisujete naloge za osebne dohodke, pripisujete obresti in zamenjate hranilno knjižico, dvignete potrebno število čekovnih blanke-tov, s položnicami polagate denar na račune občanov in delovnih organizacij. Prav kmalu bodo uvedli tudi menjavo tuje valute. Morda velja omeniti, da za določeno dobo lahko denar naložite v banko in tako dobite višje obresti.. Skratka, bančni servis so v Elanu s pomočje Ljubljanske banke Temeljne banke Gorenjske približali svojim delavcem in krajanom. Posebej pa velja poudariti, da je to na Gorenjskem prva banka v tovarni s tako širokim obsegom poslovanja, saj v njej lahko praktično opravite vse. Sedaj »novo banko« v Elanu odpirajo ob 7. uri. Ob ponedeljkih, četrtkih in petkih je odprta do 14,30, ob torkih do 15,30 in ob sredah do 10,30. Prvi odzivi pa že govore, da bodo delovni čas banke še bolj prilagodili potrebam ljudi. ^ JSSgSsS? .. , /© ljubljanska banka Te meljna banka Gorenjske, Kra G LAS 16. STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK, 22. APRILA TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 22. 4. 8.55 TV v šoli: TV koledar,. Ruščina, Odmor, Poštni nabiralnik, Marin Držič, Poročila - 10.35 TV v šoli: Zgodovina, Risanka, Iz naših krajev, Mali program, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute - 17.25 Poročila - 17.30 Čez tri gore: Oktet Hoja - 17.55 Tarzan, ameriška risana serija - 18.25 Obzornik - 18.40 Inovacije, ki živijo: »Štorski valj«, izobraževalna serija - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme -2000 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, nadaljevanje in konec - 21.05 Zrcalo tedna -21.25 Nočni kino: Angelski obraz, ameriški film - 22.55 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Pogled, otroška serija 18.15 Živeti v družini, izobraževalna oddaja - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbeni bie-nale Zagreb '83 - otvoritev in prenos koncerta - 21.30 Za-brebška panorama - 21.50 Nočni kino: Pusta dežela, ameriški film TV Zagreb I. program: 16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: Marin Držič, Ruščina 17.40 Poročila - 17.45 Pogled - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Reka - -18.45 Obramba in samozaščita - 19.30 TV dnevnik -20.00 Galaktika, ameriška nadaljevanka - 21.00 Osvajanje sreče, zabavnoglasbena oddaja - 21.45 T V dnevnik -22.00 V petek ob 22.00, kulturni mozaik - 23.30 Poročila Opomba: 14.00-17.00/30 Opatija: TENIS - finale masters turnirja SOBOTA, 23. 4. 8.00 Poročila - 8.05 Z bis -J. Lugar-Peroci in D. Zaje: Leteča hišica - 8.15 Pedenj-žep, otroška oddaja - 8.50 Smogovci, otroška nanizanka TV Zagreb - 9.20 Tarzan, ameriška risana serija - 9.45 Mali svet, otroška oddaja TV Zagreb -10.15 Zvoki godal: Viola -11.00 Živali v gibanju, angleška poljudnoznanstvena serija - 11.25 Kruh skozi stoletja: Naš vsakdanji kruh -11.55 Poročila (do 12.00) -14.55 Dortmund: SP v hokeju - SZ : ČSSR, prenos - 17.00 PJ v rokometu - Željezničar (Niš) : Medveščak, prenos - v odmoru Propagandna oddaja - 18.30 Galaktika, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 TV teka: Leto 1958 - Začetki eksperimentalnega programa 21.00 Munchen: Izbor popevke za veliko nagrado Evro-vizije, prenos - 23.30/45 Poročila Oddajniki ii. TV mreže: 16.45 Bajka o carju in pastirju, predstava Pionirskega gledališča Titovi mornarji v Splitu - 17.45 M. Vučetič: Gospod Dimkovič, ponovitev drame - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Poezija - 20.30 Risanka -20.45 Dokumentarna oddaja - 21.35 Poročila - 21.40 Športna sobota - 22.00 Reportaža z evropskega mladinskega prvenstva v karateju - 22.10 Prihodnost se je že začela, dok. oddaja - 22.55 Resna glasba T V Zagreb I. program: 9.00 TV v šoli: TV koledar, Pajaci, Jure Franičevic-Plo-čar, Vampir-netopir, Poročila - 14.10 Sedem TV dni -14.40 Poročila - 14.45 TV koledar - 14.55 Dortmund: SP v hokeju SZ : CSSR, prenos - 17.00 PJ v rokometu - Željezničar : Medveščak, prenos - 18.30 To je to, dokumentarna oddaja • 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabavna oddaja - 21.00 Munchen: Izbor popevke za VN Evro-vizije, prenos - 23.30 Poročila Opomba: nogomet Francija : Jugoslavija, prijateljska tekma NEDELJA, 24.4. 9.55 Poročila - 10.00 Ziv žav, otroška matineja - 10.40 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, češkosl. nadalj. -11.40 625, oddaja za stik z gledalci - 12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Poročila (do 13 05) -15.50 Poročila - 15.55 Pomo-•ta, ameriški film - 17.25 Naš kraj: Ljubstava - 17.40 Športna poročila - 17.55 Mo-drostni zob, kontaktna oddaja za mlade - 18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka -19.22 TV in radio nocoj -19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 D. Šorak: Rade Končar - Slike iz življenja, 1. del dokumentarne drame TV Zagreb - 21.25 Športni pregled -21.55 Poročila Oddajniki II. T V mreže: 14.40 Test - 14.55 Dortmund: SP v hokeju - Finska : Švedska, prenos (slovenski komentar) - 17.30 PJ v vaterpolu Partizan : Jug, prenos -18.30 Mali koncert - 18.40 Iz Črnogorske kulturne zakladnice: Samostan v Pivi - 19.10 Turistični vodič - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Jazz na ekranu - 20.55 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Risanka - 21.30 Ura z Agatho Christie, angleška nanizanka TV Zagreb, I. program: 10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 14.00 Srečanje tamburaških orkestrov Slovenije -14.30 Človekova glasba -15.30 Neuničjiva Molly Brown, ameriški film - 17.30 Nedeljsko popoldne - 19.00 Risanka - 19.30 TV dnevnik -20.00 Rade Končar - Prizori iz življenja - 21.25 Športni pregled - 21.55 Potopisna reportaža - 22.25 TV dnevnik PONEDELJEK, 25. 4. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Kultura govora, Češčina, Odmor, Pesmi in zgodbe za vas, Slikarske tehnike, Zanimivo potovanje, poročila -10.&5 TV v šoli: Kosta Racin, Risanka, Iran, Mali program. Botanik - dokumentarni film, Na konicah prstov (do 12.30) - 17.25 Poročila - 17.30 M. Pavlik-J. Pengov: Trije snežaki, predstava Ljubljanskega lutkovnega gledališča -17.50 Otrok in Šola: Ali sem dovolj radoveden; izobraževalna serija - 18.25 Obzornik - 18.45 Podium - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna: Aerobna gimnastika • 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme -20.00 S. Pavič: Španec., 2. del dokumentarne drame - 21.05 Mednarodna obzorja - 22.00 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Zajec, muren in jag-nje, lutkovna serija - 18.00 Miti in legende - 18.15 Izu-miteljstvo, izobraževalna serija - 18.45 Glasbena oddaja -19.00 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 "Znanost -20.45 Zagrebška panorama -21.05 Bolnišnica na koncu mesta, češkosl. nadalj. - 22.00 Hit meseca, zabavno glasbena oddaja TV Zagreb, I. program: 16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Herbarijska in paleontološka zbirka, Češčina -17.40 Poročila - 17.45 Zajec, muren in jagnje - 18.00 Miti in legende - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Bjelovar - 18.45 Podium - 19.30 TV dnevnik - 20.00 V. Žujo: »Samek«, TV drama - 21.05 Izbrani trenutek - 21.10 Meridijani, zunanjepolitična oddaja - 21.40 En avtor - en film - 21.55 TV dnevnik TOREK, 26. 4. 9.05 TV v šoli: TV koledar, Nafta, Odmor, Dnevnik 10, Gibanje neuvrščenih dežel, Poročila - 10.35 TV v šoli: Kemija, Risanka, Moliere, Govori dr. Ljiljana Brajovič, Risanka, Petar Konjović, Po Savi od ustja Drine - 16.30 Šolska TV: Poklici v letalstvu, Rotacija in revolucija, O katodnem osciloskopu - 17.25 Poročila - 17.40 Zbis: Prišel je pevec slovenske dežele ... -18.00 Naši zbori iz arhiva TV Ljubljana: Franc Zgonik iz Branika - 18.25 Gorenjski obzornik - 18.40 Podelitev priznanj OF, reportaža - 19.10 Risanka -19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 J. Steinbeck: Vzhodno od raja, ameriška nadaljevanka - 20.50 Aktualno - 21.35 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Kdor hoče, ta zmore -18.15 Odprta knjiga - 18.45 Glasbeni klub 83 - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Risanka -20.10 Dortmund: SP v hokeju - Švedska : SZ, prenos T V Zagreb, I. program: 16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Nafta, Gibanje neuvrščenih - 17.40 Poročila - 17.45 Kdor hoče, ta zmore, otroška oddaja - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Glasbeni klub 83 - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Teme in dileme - Kako poiskati izhod - pogovor z Mikom Špiljkom - 20.50 Izpoved lastnice bara o zgodovine povojne Japonske, japonski film - 22.30 TV dnevnik SREDA, 27. 4. 15.30 Poročila - 15.35 Kolo mladosti - 16.05 Ciciban, do- ber dan: Knjižica iz Trnovskega gozda - 16.25 Gallusove moralije - 16.55 Na svoji zemlji, slovenski film (ČB) -18.40 Mostovi - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 V areni življenja: Pepca Kardelj - 20.45 Film tedna: Plačanci, maro-ško-gvinejski-senegalski film - 22.35 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Arabela, otroška nadaljevanka - 18.15 Izobraževalni center za kulturo in umetnost - 18.45 Zeleni kabaret - 19.30 TV dnevnik -20.00 Kino oko: Slivov sok, jugoslovanski film in pogovor na temo Estrada - del kulture ali džungla na asfaltu TV Zagreb, I. program: 9.25 Šolska TV : TV koledar, Odmor, Zgodba, Eugen K.u-mičič, Poročila - 10.35 TV v šoli: Ekologija, Risanka, Kocka, kockica, Mali program, Risanka, Zdrav duh v zdravem telesu, Zadnje minute - 17.30 Videostrani -17.40 Poročila - 17.45 Arabela - 18.15 T V koledar - 18.25 Kronika občine Karlovac -18.45 Zeleni kabaret - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Disko-rama, zabavna oddaja - 21.05 Glasbena dogajanja - 21.50' Življenje filma - 22.20 TV dnevnik Četrtek, 28.4. 9.05 TV v šoli: TV koledar, Alkohol in nikotin, Odmor, Rojstvo, Človek in energija, Risanka, Poročila - 10.35 tv v šoli: Kemična sinteza, Risanka, Združeni narodi. Poročila, Risanka, Poklic skladatelj, Po Savi od ustja Drine (da 12.25) - 16.45 Šolske TV: Poklici v letalstvu, Rotacija in revolucija, O katodnem osciloskopu - 17.50 Poročila - 17.55 Živali v gibanju, angleška poljudnoznanstvena serija - 18.25 Podravski obzornik - 18.40 Čas, ki AGROTEHNIKA GRUDA TOZD LOVEC Dražgoška 2 V Kranju je odprta nova trgovina z lovskim, ribiškim in športnim blagom. Odprto od 8. do 15.30 ure, so boto od 8. do 12. ure. živi: Zgodbe iz muzeta - ■ ;>... Risanka - 19.24 TV m nčx nocoj - 19.26 Zrno do ima Aerobna gimnastika - 19 i TV dnevnik - 19.55 Vrerr.r 20.00 Tednik - 21.05 Francija v šansonu - 21.25 Poročno -seje CK ZKJ - 21.55 D->.£ iskanje: Ni boga razen A šaha, angleška dok. ser.ia -22.45 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevni - 17.45 Modro kot pisar-o 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Ročk kot nekoč - I9.JC TV dnevnik - 20.00 Risanka 20.10 Munchen: SP v hoke*. -3:2, prejios (slov. kometi TV Zagreb -1. program: 16.50 Video strani - 17.00 TV v šoli: Alkohol in nikota. Človek in energija -Poročila - 17.45 Modro k# pisano - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine 18.45 Ročk kot nekoč -TV dnevnik - 20.00 P magazin - 21.05 Kv 22.05 TV dnevnik varcujmo z energijo! kombivaf V 80. letu je dotrpela naša ljubljena mama, stara mama, prababica, sestra in teta MARJANA DOLINAR Brebovnica št. 13 Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom in drugim znancem za izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sodelavcem iz delovne organizacije Jelovica Gorenja vas in LTH Poljane za podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lep pogrebni obred in govor. ŽALUJOČI: hčerke Marjanca, Marica, Francka, sinovi Franc, Ivan, Stanko, Maks in Ferdo Brebovnica, Prelesje, Škofja Loka, Kranj, Ljubljana, Polhov gradeč, 16, aprila 1983 NOVO V KINU r Eva živi sama, z clvema odraščajočima otrokoma. Nič posebnega se ne zgodi v njenem življenju, v ozkem prostoru med urejenim domom, službo v arhitektnem biroju in stanovanjem nekaj let mlajšega prijatelja. Svež zagon pomeni za Evo nova delovna naloga, ko se kgt projektantka loti načrtovanja celic v novi zaporniški zgradbi. Obisk starih srednjeveških zaporov, ki bodo v kratkem porušeni, je dogodek, ki daje filmski zgodbi in njeni junakinji povsem novo dimenzijo Odslej se vse odvija v na videz odmaknjenem svetu. V njem išče Eva novih, radikalnih rešitev, pa čeprav za ceno svoje »neomejene« svobode... Francoski film Učitelj je prikupna komedija. Prikazuje zgode m ne a ode dobrodušnega moža, ki ima nadvse rad otroke. Paglavci v razredu mu sprva na vse načine nagajajo, sčasoma pa postane edini nčiteli ki pa spoštujejo. Bistroumni deček je po naključju pnea grozljivih umorov v Doli-• rt| kieT VTeživlja počitnice z mamo in njenim prijateljem. S tem ooZne tarča skrivnostnega morilca ki se hoče znebiti edine priče. Zgodba niha med mojstrsko kriminalka m grozljivko. Film je bil letos SSiH/S kung fu filmov. Mmu banda pobije c, n te n ega pa h udo ra ni. Zdravi ga Kitajec Čuang, mojster kung fu- rLtnnnvči veščm in s pomočjo učitelja premaga bando. Jtl- F^™n }umS?sporJct vsebuje tudi domači film 13. julij, ki pri-, ,„1bmi aori Spremlja usodo dveh junakov: študenta, ko- kazuje vstajo v Crnigor^P j prostovoljec vrnil s Skadar- munista Stevana ter tiranKa, ki se j* t \ske fronte. _______ KINO KRANJ CENTER 22. aprila umer. baru. fant. film PLANET PREKLETIH ob 16. in 18. uri, angl. barv. film BOLNICA BRITANIJA ob 20. uri 23. aprila amer. bari', film PLANET PRE KLETIH ob 16. in 18. uri, amer. bare. film ČASTNIK IN GENTLEMAN ob 20. uri, premiera franc. barv. filma UČITELJ ob 22 uri 24 aprila slov. barv. mlad. film UČNA hETA IZUMITELJA POLŽA ob 10. uri, amer. barv. film PLANET PREKLETIH ob 15. in 17. uri, madi. barv. film C AS SE JE USTA VIL ob 19. uri 25., 26 in 27. aprila franc. bare. film UČI TELJ ob 16. in 18. uri (27. aprila ob 18. uri proslava v počastitev 27. aprila), 25. aprila ob 20. ur, amer. barv. film DOLINA SMRTI, 26. aprila ob 20. uri nem. barv. film PODMORNICA. 27. aprila nem. barv. film JAMSTVO ZA LETO DNI 28. aprila nem. barv. ert>t. film RESNIČNE ZGODBE IV. del ob 16. in 18. uri. amer. barv. film ZAKAJ STE ME OBSODILI NA ŽIVLJENJE ob 20. uri KRANJ STORŽ1Č 22. aprila ital. barv. erot. film EROTIČNE AVANTURE CASANOVE ob 17.. 19. in 21. uri 23. aprila hongk. barv. film ZMAJEV BES ob 17. uri, jap barv. erot. film LADV CHAT TERLA Y IZ TOKIA ob Ji), in 21 uri 24. aprila hongk. barv. film ZMAJEV BES ob 14. uri, grški barv. en>t. film EMANUELA KRALJICA SADOSA ob 16. in 18. un, premiera hongk. barv. filma ZMAJ IZ ARI ZONE ob 20. uri 25. in 26. aprila hongk. barv. film ZMAJ IZ ARIZONE ob 17., 19. in 21. uri 27. aprila hongk barv. film ZMAJ IZ ARI ZONE ob 14. in 18. uri, premiera jugosl. barv. filma 13. JULIJ ob 16. in 20. uri 28. aprila amer. barv. film DRIVER ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ 23. aprila slov. barv. film UČNA LETA IZUMITE!J A POLŽA ob 16. uri, amer. barv. film DOLINA SMRTI ob 18. in 20. uri, premiera angl. barv. zgod. filma EKCALI-BUR - MEČ KRALJA ARTHURJA ob 22. uri 24. aprila slov. barv. film ZVEZDICA ZASPANKA ob 15. uri, špan, barv. erot. drama UČENKE M ADAME OLGE ob 17. in 19. uri, franc. barv. film UČITELJ ob 21, uri 25. in 26 aprila angl. barv. z god. film EXCALIBUR - MEČ KRALJA ARTHUR J A ob 18. in 20.15 uri 27. in 28. aprila amer. bari film PLANET PREKLETIH ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM 23. aprila amer. barv. akcij, film DRIVER ob 16. uri, slov. barv. film MASKERAI 18. in 20. uri, premiera hongk ZMAJ IZ A RIZONE ob 22. uri bare. )A ob filma 24 aprila slov. barv. mlad. film UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA ob 15. uri, slov. barv. film MAŠKERADA ob 17. in 19. uri, angl. barv. zgod. film EXCALIBI R - MEČ KRALJA ARTHURJA ob 21. uri 25 in 26. aprila amer. bari. film PLANET PREKLETIH ob 18. in 20. uri 27. in 28. aprila angl. barv film I XCA LI BUR - MEČ KRALJA ARTHURJA ob 18. in 20. uri DUPLICA 23 aprila slov. barv. film EVA ob 20. uri 24. aprila Šved. barv. film ABBA ob 15. un, nem. ban . erot. film RESNIČNE ZGODBE IV del ob 17. in 19. uri 27. aprila amer. barv. film DRIVER ob 2628. aprila hongk. barv. film ZMAJ IZ ARIZONE ob 20. un KOMENDA 22. aprilu slov. barv. film MA&KARADA ob 20. uri ... 23. aprila špan. erot. film IJCENK t M A DA ME OLGE ob 20. uri JESENICE RADIO 22. aprila slo i. ban. film MAŠKE RADA ob 18. in 20. uri, premiera jap. erot. filma LAI)YCHATTERLA Y IZ TOKIA ob 22. un 23. aprila slov. ban. film NE JOL1. PETER ob 16. uri, amer. barv. film DIRKA K A NONBA L ob 18. in 20. un 24. aprila amer. barv. film DIRKA A A-NONBAL ob 18. in 20. un 25. in 26. aprilu hongk. barv. [dm \ AR N OST ZAGOTOVLJENA ob 18. m 20. uri 27. aprila grški barv erot. film EMANt ELA - KRALIICA SADOSA ob 18. in 20. un JESENICE PLAVŽ 22. aprila hongk. barv. film 13 SINOV RUMENEGA ZMAJA ob 19. in 20. un 23. aprila amer. barv. film DRl\tRoo 17. ur,, hongk. ban\ film VARNOST ZA GOTOVUENA ob 19. m 21. uri . 24. aprila slov. barv film NE JOC I. PETER ob II. uri. umer. barv. akcij, film DRIVER ob 17. uri, hongk. barv. film VARNOST ZA GOTOV LJ EN A ob 19. m 21. un 25. in 26. aprila amer. barv. fi[m DIRKA KA NONBA L oh 19. in 21. un 28. aprila grški barv. en>t. film EMANt ELA KRALIICA SADOSA ob 19. in 21. uri KRANJSKA GORA 23. aprila hongk. barv. film 13'SINOV R U M EN EGA ZMAJA ob 21 uri 27. aprila amer. barv. film DIRKA K A NONBAL ob 20. uri DOVJE barv. film PRIHAJA 23. aprila amer. NINJA ob 20. un 24 aprila ital. barv. komedija BUD JEZDI NA ZAHOD ob: V. un , RADOVLJICA 23. aprila umer. barv. film LABORATORIJ ZLOČINOV ob 19. uri. angl. barv. film VZPON IN PADEC IDI AMISA »b J / 24. aprila nem. ban . film OTROC' s STAJE ZOO ob 19. uri. amer ba" LABORATORIJ ZLOČINOV ob 21. uri 25. aprila nem ban film OTROCI < y STAJE ZOO ob 21. uri 26. aprila amer. ban\ film RDEČI < 20. uri 27. aprila angl. barv. film \~ZPO\ PADEC IDI AM1NA ob 19. uri. amer >--' film LABORATORIJ ZLOČINOV ,V> i:. 28. aprila amer. barv. film LJl BREZ KONCA ob 21. uri BLED 22. aprila franc. barv. film NORA. Ki -JE TREBA UBITI ob 21. uri 23. aprila hongk. barv. film ZMAJ \!HP> GOSIK>DAR ob 19. uri, franc han. ni* OBRAČUN PRI BLAGOVNICI ob 21 un 24. aprila franc. barv. film OBRABI > PRI BLAGOVNICI ob 19. uri. amer han film PETORICA MOČNIH ob 21. un 25. aprila amer. ban\ film RDFČi 21. uri 26 in 27. aprila nem. ban\ film OTROCi S POSTAJE ZOO ob 21. uri 28. aprila amer. barv. film LAEklRA TORIJ ZLOČINOV ob 21. uri BOHINJ - BOH. BISTRICA 22. aprila franc. barv. film OBRAČiv PRI BLAGOVNICI ob 21. un 23 aprila amer. barv. film PETORICA MOČNIH ob 19. un, franc. bari . film S ? -t A7 JO JE TREBA VBITI ob 21. ur: 24. aprila hongk. ban . film ZMAJ MLASM GOSPODAR ob 19. in 21. un 27 aprila nem. barv. film OTR( h i S fV STAJE ZOO ob 19. uri. amer. ban. film RDEČI ob 21. uri 28 aprila nem. barv. film OTROCi S -V STAJE ZOO ob 21. uri ŠKOFJA LOKA SORA 22 aprila ital. komedija ŽAMETA PRSTI ob 18. in 20. uri 21 in 24 aprila amer. ban . plm \ ( V Y-i MED ZVEZDAMI ob 26 in 27 aprila amer. komedija FRAN ^ l- SKE RAZGLEDNICE ob r , 28 aprila jap. drama KATAKLh MA OB 15.30 ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE t___tu ' 22 aprila amer. ban', film VOJNA ME" PRSTI ob 18. m 20. uri 27 aprila amer akcij, fdm A O > > a 1997 ob 20. uri POUANE ^ aprila nem. krmi. film IZ Zl« L, t .V.4 , >LT$lV:mer.ban,fdm»EW rCKK j 'Tapnlnjap. drama KATAKUCMA OB j 15 30 ob 20. uri PETEK. 22. APRILA 1983 PRAZNIČNE ČESTITKE .17. STRAN GLAS Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj n. sol. o. — TOZD KOMUNALA, KRANJ — b. o. — TOZD OBRT, KRANJ — b. o. — TOZD OPEKARNE, KRANJ — b. o. IN SAMOUPRAVNA DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE KRANJ Delovni kolektiv čestita gorenjskim občanom in poslovnim prijateljem za praznik O F — 27. april in za praznik dela — 1. maj Q Gozdno gospodarstvo Kranj s TO gozdarstvo Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TO kooperantov Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TO gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj in z delovno skupnostjo skupnih služb Kranj Čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik OF — 27. april in za praznik dela — 1. maj vmotA MOuamuA 1MELJM 0*O»*l*CU* •GHETALOOS- ZAGREB ZDRUŽENEGA DELA OČESNA OPTIKA MARIBOR JURČIČEVA «. TELEFON ZM OČESNA OPTIKA MARIBOR Optični servis Kranj — JLA 18 (nasproti porodnišnice) IZDELAVA VSEH VRST OČAL na recept ali brez Bogata izbira okvirov. in sončnih očal Pregled vida v ponedeljek, torek, petek od 14.30 do 16. ure v četrtek od 8. do 10. ure v sredo od 13.30 do 15. ure V ORDINACIJI V SERVISU Delovni čas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Telefon: 22-196 Priporoča se OČESNA OPTIKA MARIBOR! Vsem delovnim ljudem in gorenjskim občanom čestitamo ob prazniku dela in dnevu O F TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE p. 0. TRŽIČ proizvaja sestavne dele obutve (notranjike) in modno usnjeno konfekcijo ter prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu, sredstva civilne zaščite Delovni kolektiv čestita vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelovcem ob dnevu OF in prazniku dela. Žito Ljubljana TOZD Triglav — Gorenjska proizvodnja pekarskih in konditorskih izdelkov Lesce TOZD Pekarna Kranj Proizvodnja pekarskih izdelkov Čestitaio vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan OF in praznik dela 1. MAJ CVETLICARNA ANI KOS (Kiosk pri kranjskem pokopališču) ¥ 'VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA DAN OF IN PRAZNIK DELA - /. MAJ S konkurenčnimi cenami se priporočamo za obisk! Dimnikarsko podjetje Kranj Zupančičeva 4, tel. 21-456 z DE Kranj, Škofja Loka, Tržič čestita vsem delovnim ljudem in občanom za praznik OF 27. april in praznik dela — 1. maj in jim želi prijetno praznovanje. © metalka n. sol. o.. Ljubljana TOZD triglav Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja 64290 Tržič, Bistrica 132 tel. (064) 50-040 ENOSTAVNA UPORABA, VELIK USPEH! izolacijska sidra in zvezde v različnih velikostih za izolacijske obloge U od 3 pa do 10 cm Proizvajamo tudi: pile za motorne žage, ročno orodje za obdelavo kamna in železa, obešala za centralno kurjavo, prezračevanje, sanitarije, jeklena sidra z notranjimi in zunanjimi navoji ter konstrukcijska sidra za montažo z vsemi Vibracijskimi in električnimi vrtalnimi stroji Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za dan OF in praznik dela — 1. maj •7» M M*H Servisno podjetje IMII Kranjci Tavčarjeva 45, telefon 21-282 Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-inštalaterska, kleparska, krdvska, ključavničarska, pleskarska in električarska. VSEH VRST USLUG, POPRAVIL, ADAPTACIJ IN STORITEV TER POLAGANJE PARKETA IN TAPISOMA čestita vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem za praznik O F — 27. april in praznik dela — 1. maj B' KOP KOVINSKO PODJETJE KRANJ KOP KOVINSKO PODJETJE KRANJ Šuceva 27 Čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik OF — 27. april in praznik dela 1. maj GLAS 18. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE PETEK. 22. APRILA 1983 Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in odjemalcem čestitamo za dan OF in praznik dela — 1. maj in jim želimo ob nadaljnjem delu veliko delovnih uspehov I MOS s p. O. «OIKEKJC Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan OF in praznik dela 1. maj! Slovenske železarne VERIGA LESCE Tovarna verig, vijakov, odkovkov, orodij, pnevmatsko-hidravličnih naprav, industrijske opreme in meril, n. sol. o. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem iskrene čestitke za dan OF in praznik dela 1. maj. imuiTi 122 tgr zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Vsem občanom in zavarovancem-samoupravljavcem čestitamo za 27. april — dan OF 1. maj — praznik dela in želimo obilo delovnih uspehov. Z.' * > /v* \ i-i i f J' t -. »! {' jmm^mmiM ^^rSBT fmnmi 4DI HML m m Dinamičen gospodarski razvoj prinaša s seboj nove NEVARNOSTI. Svetujemo vam, da ponovno ugotovite, proti katerim nevarnostim za vas ali vaše imetje niste zavarovani, oziroma niste zavarovani v zadostni višini. Preko 100 zavarovalnih terenskih delavcev de/a na področju posredovanja in sklepanja imovinskih in osebnih zavarovanj v družbenem in zasebnem sektorju na Gorenjskem. Pri njih in delavcih, ki delajo na poslovnih izpostavah boste dobili vse potrebne informacije, da se boste lažje odločili za najustreznejše zavarovanje. Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo. ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Ei, Riz, Elind, Čajavec. Grundig, Fein, Ransburg in Sever PROJEKTIRA • PROIZVAJA • INSTALIRA • PRODAJA • SERVISIRA TOZD Kontinentalna špedicija KOPER FILIALA KRANJ FILIALA JESENICE čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za dan OF in za praznik dela in se priporočamo s svojimi storitvami GG URAU Obrtno, gradbeno podjetje GRAD BLED Čestitamo vsem delovnim ljudem za dan OF in praznik dela — 1. maj! KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA tVzdjelplast, kamna gorica n. sub. o. Vsem delovnim l/udem in poslovnim partnerjem čestitamo za praznik dela in dan OF PETEK, 22. APRILA 1983 PRAZNIČNE ČESTITKE .19. STRAN GLAS MERCATOR TOZD PRESKRBA V v TRZIC Vsem občanom in zvestim potrošnikom čestitamo ob 27. aprilu — dnevu OF in 1. maju, mednarodnem prazniku dela Priporočamo se za obisk in nakup v naših dobro založenih prodajalnah! KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ, p. o. PRISTAVA 80 Čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan OF in praznik dela Iskra .o r o a Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za dan O F in praznik dela — 1. MAJ VSE kar znam, napravim sam SOVODENJ Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in kupcem čestitamo za dan OF in za praznik de/a — 1. maj LOSK! hladilnikov - \ I I ISKRA KIBERNETIKA KRANJ VSEM DELOVNIM LJUDEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN SODELAVCEM ČESTITAMO ZA r DAN OF IN PRAZNIK DELA - 1. MAJ -/ ISKRA TELEMATIKA KRANJ VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ IN DAN OF Industrija naravnega kamna marmor hotavue Gorenja vas nad Škofjo Loko — pridobiva in obdeluje naravni in umetni kamen — izdeluje kamnoseške izdelke iz vseh jugoslovanskih marmorjev in granitov: okenske police, stopnice, plošče za tlak in fasadne obloge, balkonske in stenske obrobe, breton plošče, lehnjak plošče, kamine, spomenike in ostale izdelke po naročilu — montira kamnoseške izdelke za družbeni in privatni sektor Naši izdelki iz marmorja in lehnjaka so zeio cenjeni doma in v tujini. Odprto vsak delavnik od 7.—15. ure, delamo tudi vse sobote. Delovni kolektiv čestita cenjenim kupcem in delovnim ljudem za praznik dela 1. maj in dan OF. ^ I Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela j 1, maj in dan OF. DOBRILA DOBRILA JOVITA tR MARKET JAFFA MALLE ORANŽE Koroškem Brodeh V na 1983 5 ZNIŽANO 1983 4 22 00 79: KAVA BRASIL 2-l-stekl SG0L0KAVAt9?o 14?° OREŠKOV K0MP0T| MARGARINA RAMA ITALIJANSKI RIZ AJ 1 kg W TEKOČINA ZA POSODO 14f GL9REA LAK ZA LASE 375-g-dz PETEK, 22. APRILA 1983 •^-a^—sBtmmmmrnamMMMMMaiMiiaMi GLAS 20. STRAN t» OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE *TEK, 22. APRILA 1983 OBVESTILA OGLASI OBJAVE SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA -azpisuje na podlagi sklepov delavskih svetov in statutov DO in TOZD dela in naloge V TOZD REMONT, KRANJ 1. VODJE TOZD 2. TEHNIČNEGA VODJE TOZD V TOZD PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE, KRANJ 3. VODJE PROIZVODNJE V DSSS SOZD ALPETOUR, ŠKOFJA LOKA i VODJE PRAVNE SLUŽBE 5. VODJE RAZVOJNE SLUŽBE V DSSS DO CREINA, KRANJ 6 VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA 7. VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA V DO EUROŠPED, ŠKOFJA LOKA 8 VODJE POSLOVALNICE JESENICE Poleg splošnih pogojev in zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: pod im _ visoka ali višja izobrazba tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, — moralno politična neoporečnost in družbeno politična aktivnost, pod 2 — višja izobrazba strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj od tega 1 leto na odgovornih delih in nalogah ali — srednja izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj od tega 1 leto na odgovornih delih in nalogah — moralno politična neoporečnost in družbeno politična aktivnost .. . pod 3 — visoka izobrazba strojne ah organizacijsko-proizvodne smeri in 3 leta delovnih izkušenj od tega 1 leto na odgovornih delih in nalogah ali — višia izobrazba strojne ali organizacijsko-proizvodne smeri in 5 let delovnih izkušenj, od tega 1 leto na odgovornih delih in nalogah, ^ v — moralno politična neoporečnost in družbeno politična aktivnost, visoka izobrazba pravne smeri-gospodarstvo in 3 leta delovnih izkušenj od tega 2 leti v gospodarstvu, moralnopolitična neoporečnost in družbena politična visoka°izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih iz- _ *o?atao politična neoporečnost in družbeno politična pod 6. - tišja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih iz- _ sred^ja^zobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih iz- — mo^lnopolitična neoporečnost in družbeno politična pod 7. - višj'a izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih iz- -.sr^a^obrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih iz- fzoit za zunanje-trgovinsko registracijo, I aktivno znanje angleškega m pasivno znanje ruskega — moralno politična neoporečnost in družbeno politična p* fc - višja^zobrazba prometne smeri in 3 leta delovnih izku- _ grdnja izobrazba prometne smeri ali gimnazija in 5 let akt?vnohzn?nTnemškega ali angleškega jezika, Z fzpit za zunanje-trgovinsko registracijo, . I moralno politična neoporečnost in družbeno politična aktivnost. i kandidati bodo imenovani za 4 leta. z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in doka-ne ponaau ,/linvnih ooeoiev naj kandidati pošljejo v 15 izpolnjevanj delovnih pogoj pET^uR ^^p ^ ^ fc po objavi n ^ RAZPis 1« in navedbo zaporedne številke £?nalol ki jih kandidat želi opravljati, febvski sveti bodo o izbiri kandidatov odločili v 60 dneh po kon-taziem zbiranju ponudb. Kaadidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi delavskih Pod 4. pod 5. - < •tiketa žiri ETIKETA Proizvodnja etiket in tiskarske storitve, p. o. ZIRI Delavski svet na podlagi 139. člena Statuta DO razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO Im . tf m0rajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, SJjJbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi .izpolnjevati še ■Miednje pogoje: E Ha imaio visoko oziroma višjo izobrazbo ekonomske, pravne, " rtreranizacijske, tehnične ali druge ustrezne smeri, - A ma 5 let delovne prakse, od tega vsaj tri leta na odgovornih " dpi;h in nalogah v proizvodni delovni organizaciji, - da ima moralne kvalitete, ki se ugotavljajo v skladu z določili " družbenega dogovora kadrovske politike v občini Škofja Loka. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Stanovanj DO nima na razpolago. :n nriiave z ustreznimi dokumenti za razpisa-fandidati naj P^^h po objavi razpisa na naslov: DO Etike- ? de!a !?Ji«ka 6, 64226 Žiri, za razpisno komisijo. Wdate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem razpisu. 21. STRAN Tovarna klobukov p. o. ŠEŠIR ŠKOFJA LOKA Delavski svet razpisuje dela in naloge za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostjo za mandatno obdobje 4 let in sicer: 1. VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA PODROČJA 2. VODJE SPLOŠNO KADROVSKEGA PODROČJA Pogoji: pod 1. — višješolska izobrazba ekonomske, organizacijske ali druge smeri in 5 let delovnih izkušenj, — štiriletna srednješolska strokovna izobrazba ekonomske ali druge smeri in 5 let delovnih izkušenj, — družbeno politična aktivnost in pravilen odnos do razvijanja samoupravnih socialističnih odnosov, pod 2. — višješolska izobrazba ekonomske, organizacijske, pravne ali druge smeri in 5 let delovnih izkušenj, — štiriletna sredješolska izobrazba ekonomske, administrativne ali druge smeri in 5 let delovnih izkušenj, — družbenopolitična aktivnost tej pravilen odnos do razvijanja samoupravnih socialističnih odnosov. Prijave z označbo »za razpis« sprejema DO v roku 15 dni po objavi razpisa. O izidu bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po preteku prijavnega roka. bled LIP Lesna industrija, n. sol. o. Bled Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge 1. VODJE PRODAJE NA DOMAČEM TRGU 2. REFERENTA ZA FINANČNO LIKVIDATURO Pogoji za zasedbo: pod 1. — VS komercialne oziroma druge ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali VIŠ komercialne oziroma druge ustrezne smeri in 4 leta delovnih izkušenj. pod 2. — SS ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi, to je do 6.5. 83 na naslov LIP Lesna industrija Bled, DSSS, odbor za delovna razmerja, Ljubljanska 32, Bled. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejetem sklepu na odboru za delovna razmerja. ABC POMURKA, LOKA proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o. Škofja Loka, TOZD JELEN, gostinstvo Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. receptorja pogoj: — receptor z znanjem nemškega jezika 2. ekonomskega tehnika za nadomeščanje delavke na upravi TOZD v ča^u porodniškega dopusta pogoj: — končana ESS 3. vec kuharjev pogoj: — KV kuhar 4. vec natakarjev pogoj: — KV natakar 5. vec snažilk ZA DELO v OBRATIH 6. SNAŽILKE ZA DELO v DSSS (nadomeščanje delavke) na Kidričevi 54, Škofja Loka Delovno razmerje pod točkama 2 in 6 se sklepa za določen čas, na ostalih delih pa za nedoločen čas. Poskusno delo pod točkama 1 in 2 traja 60 koledarskih dni, pod točkama 3 in 4 pa 45 in pod točkama 5 in 6, 30 koledarskih dni. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi oglasa v kadrovsko službo podjetja ABC Pomurka, Loka, DSSS, Kidričeva 53, Škofja Loka. ZAHVALA Ob tragični izgubi drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete FRANČIŠKE VALANČIČ Jamnikove Frančiške s Planice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano sožalje, poklonjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna hvala dr. Tomažu Hriberniku za nuđenje pomoči, bratu Juriju z družino, župniku iz Stražišča za lep pogrebni obred in zvonarjem, sodelavcem Save Kranj za cvetje in spremstvo na zadnji poti. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: sin Francel z ženo Ivanko, hčerka Andreja, sin Klemen ter drugo sorodstvo Dorfarje, Planica, 14. aprila 1983 O. SŽ VERIGA LESCE Kadrovska služba Komisija za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje objavlja prosta dela in naloge KLEPARJA Pogoji: — poklicna šola, — najmanj 36 mesecev v poklicu Kandidati naj vložijo pismene prijave v roku 10 dni po objavi na naslov SŽ Veriga Lesce, kadrovska služba. Rezultati objave bodo znani 7 dni po preteku prijavnega roka. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata SREČKA KACINA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom za nesebično pomoč, izraženo so-žalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Lovski družini Gorenja vas ter Gasilskemu društvu Gorenja vas. Najlepše se zahvaljujemo vsem govornikom za iskrene in ganljive besede slovesa. Hvala tudi vsem drugim lovcem in gasilcem ter praporščakom, ki ste ga spremili na zadnji poti ter počastili njegov spomin. Hvala dr. Gregorčiču za dolgoletno zdravljenje kakor tudi dr. Bajtu ter drugemu osebju Inštituta Golnik. ŽENA IVANKA V IMENU SORODSTVA! Gorenja vas, 22. aprila 1983 l ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta JANEZA ALBREHTA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem SGP Tehnika, Obrtnika, Jelovice in Lovski družini Škofja Loka za nesebično pomoč, izraze sožalja in spremstvo k zadnjemu počitku. Iskreno se zahvaljujemo tudi dr. Mariji Zamanovi in sestri Ljubici Škul za zdravljenje ter g. župniku in kaplanu za pogrebni obred. VSI NJEGOVI Škofja Loka, Melbourne O LAS 22. STRAN MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE PETEK, 22. APRILA 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in svaka FRANCA KALANA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam stali ob strani, nam izrazili ustno ali pismeno sožalje, darovali cvetje in ga številno spremili na zadni poti. Posebej se zahvaljujemo ZZB, KS in SZDL Kamna gorica za pomoč in organizacijo pogreba. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred, pevskemu zboru Stane Žagar in govorniku Valentinu Šparovcu za iskrene poslovilne besede. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kamna gorica, Ljubljana MALI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame ANE ZALETEL roj. DRAKSLER se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, cvetje in vence, zlasti kolektivu tovarne Odeja Škofja Loka, Projektivnemu podjetju Kranj in Železarni Jesenice, g. župniku za pogrebni obred ter vsem sosedom in drugim, ki ste nam stali ob strani in jo pospremili na zadnjo pot. ŽALUJOČI VSI NJENI Škofja Loka, 16. aprila 1983 Umrl je naš najdražji ALOJZ BOLKA starejši iz Tupalič št. 36 Na zadnjo pot ga bomo spremili v petek, 22 aprila 1983, ob 16.30 izpred hiše žalosti na pokopališče v Preddvor. VSI NJEGOVI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM Prodam rjave JARKICE. Golniškal, Kokrica 3679 Prodam SENO. Luže 11. 3678 Prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 170 kg. Posavec 16, Podnart 1452 Prodam rjave JARKICE, stare 8 tednov. Pepca Pivk, Loka 9, Tržič, tel. 50-296 3680 Prodam italijansko DIRKALNO KOLO in MEŠALEC za perlit ali menjam za betonski mešalec. Stare, Hrastje 148, Kranj 3689 Prodam 650 kosov strešne cementne OPEKE špičak, 150 kg betonskega ŽELEZA, premera 12 mm, cementne CEVI, premera 10 in 20 cm. Cena po dogovoru. Ogled v soboto in nedeljo. Retnje 7, Križe 3731 Prodam semenski KROMPIR desire in igor. Žabnica 1 3732 Prodam 175-litrski HLADILNIK, OTROŠKO POSTELJICO z jogijem, IVERKO, III. klase, 1 m3 in barvni TELEVIZOR grundig, za 2,5 SM. Perko, Škofjeloška 42, Kranj 3733 Prodam krmilno PESO ter koruzno silažo. Praprotna polica 19, Cerklje 3734 Prodam semenski KROMPIR igor. Visoko 66, Šenčur 3735 Prodam semenski KROMPIR jaerla in desire. Šenčur, Kranjska c. 9, tel. 41-034 HLEVSKI GNOJ menjam za SENO ali prodam. Sr. Bitnje 22 3737 Prodam skoraj novo zakonsko SPALNICO. Možno na potrošniški kredit. Lesce, Na Trati 37 J3738 Prodam WALKMAN in PHILIPS 6618 z radiom, za 8.000 din in bokse VT-TV 2 x 15 W sinusa, za 2.000 din. Bruno Blatnik, Begunjska ul. 6, Kranj 3739 Prodam SENO. Naslov v oglasnem oddelku. 3740 Prodam SENO in nekaj KORUZE. Jože Jerman, Visoko 17, Šenčur 3741 Prodam 10 dni starega BIKCA, suha DRVA in LADIJSKI POD. Praprotna polica 14, Cerklje 3742 Prodam skoraj novo OTROŠKO KOLO violeta. Tomaževič, Zg. Besnica 67/A 3743 Prodam 100 m2 KOMBI PLOŠČ, debeline 5 cm. Franc Kleindienst, Brezje 19/A 3744 Ugodno prodam PREKLE - FIŽO-LOVKE. Kuraltova 12, Šenčur 3745 Prodam semenski KROMPIR igor. Okroglo 5, Naklo 3746 Prodam strešno OPEKO bobrovec. Tenetiše 27, Golnik T 3747 Prodam 300 kg drobnega KROMPIRJA za krmo in rabljene DESKE za opaž. Velesovo 7, Cerklje 3748 Prodam ZIDNO OPEKO za oblaganje ali predelne stene, približno 1000 kosov in VW »HROŠČA«, delno za obnoviti. Mihelič, Poljšica 23, Podnart 3749 Prodam rabljen PRALNI STROJ »Ignis«. Šenčur, Stefetova 25 3750 Prodam nekaj čebeljih družin. Zalog 61, Cerklje 3751 Po stari ceni prodam popolnoma novo PEČ stadler z bojlerjem, 50.000 ccal. Janez Alič, Blejska Dobrava 68 3752 Prodam PUNTE. Remic, Stružniko-va 11, Šenčur 3754 Poceni prodam starejšo zakonsko SPALNICO. Ana Kovač, Posavec 4, Podnart 3755 Prodam KAVČ in dva FOTELJA. TOMAŽIN, V. Vlahoviča 8, V. nastrop-je, tel. 27-715 3756 Prodam KRAVO s teletom ah brez. Podobnik, Globoko 8, Radovljica 3757 SANSUI AU-D 33 ojačevalec 2 x 50 W, z boksi nad 100 W, vse deklarirano, prodam. Telefon 26-121 3758 Prodam SENO. Luže 4, Šenčur 3759 Zaradi rušenja hiše prodam več dobro ohranjenih OKEN kompletno z roletami. Cerklje 5 3760 Prodam POHIŠTVO za v mladinsko sobo in PISALNI STROJ. Ogled popoldan. Šolar, Kranj, Kebetova 18 3761 Prodam več ZAJCEV in ZASTAVO 750. Hrastje 106/A, Kranj, tel. 22-805 3762 Prodam hrastove HLODE. Podreča 11, Mavčiče 3763 Prodam MLADIČE - NEMŠKE OVČARJE, stare 8 tednov, odličnih staršev. Stane Rode, Kokrica, C. na Belo 29, Kranj 3764 Prodam dve TELICI simentalki, breji 3 mesece, pašeni. Sp. Lipnica 36, Kamna gorica 3765 Prodam več lahkih REDUKTORJEV in avto R-4, letnik 1970, obnovljen, registriran do avgusta 1983. Urh Stanko, Lipce 34, Blejska Dobrava, tel. 83-664 3766 Prodam 250 kg semenskega KROMPIRJA igor. Pipanova 38, Šenčur 3767 Prodam KRAVO simentalko s teletom (teličko). Bled, Razgledna c. 14, tel. 77-966 3768 Prodam SENO in OTAVO. Breg 3, Križe pri Tržiču (popoldan) 3769 Prodam 1 mesec staro TELIČKO fri-zijko. Hraše 25, Lesce 3770 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Jože Bešter, Ovsiše 20, Podnart, tel. 70-179 3771 Prodam črnobel TELEVIZOR. Informacije po tel. 064-21-092 3773 Prodam komplet rabljena OKNA in VRATA. Gorica 2, Radovi]:-* 3774 Prodam KROMPIR igor. Dragočajna 10, Smlednik 3775 Takoj pridite po SENO, rabim prostor. Gustel Ambrožič, Zasip, Ledina 23, Bled 3776 Poceni prodam OTOMANO, garažna VRATA, dve OKNI z železnimi palicami in PRALNI STROJ. Kranj, St. Žagarja 19/A 3777 4 leta staro, 500 kg težko, mirno KOBILO, prodam ali menjam za starejšega KONJA. Franc Kapus, Zagoriška 16, Bled 3778 Prodam 2200-litrsko CISTERNO za gnojevko. Zg. Brnik 79, Cerklje 3779 Prodam 300 kosov OPEKE vesna, rjave s posipom in vetrolov, aluminijaste konstrukciej 300x 120. Stanko Konc, Goriče 31, Golnik 3780 Prodam 8 žveplanih lesenih KONSTRUKCIJ za streho 6,60 x 7 m in 1300 kosov strešne OPEKE špičak 32. Informacije po tel. 77-964 3781 Prodam bele KUHINJSKE ELEMENTE. Kristane, Britof 187, Kranj, tel. 27-415 ^ 3782 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Informacije po tel. 50-051 3783 SADIKE pelargonij in fuksij, ugodno prodam. Jože Konc, Mošnje 37, Radovljica 3784 Prodam novo PEČ za centralno ogrevanje, 35.000 ccal. Miha Kosmač, Dovje 16, Mojstrana 3785 Nov trofazni CIRKULAR, železne konstrukcije, z motorjem 3 kW, ter stroj in menjalnik in druge rezervne dele za r-4, ugodno prodam. Šmarca 56, Kamnik 3786 Prodam mirnega KONJA, vajenega vseh kmečkih del. Pavel Noč, Planina pod Golico 8, Jesenice 3787 Prodam črnobel TELEVIZOR. Janez Stenovec, Praše 44, Mavčiče 3788 Prodam dva nova turistična KAJA^ KA. Informacije po tel.27-780 od 18. ure dalje 3789 Prodam težko KRAVO s teletom in dva PRAŠIČA, težka od 80 do 90 kg. Pavel Kolman, Zgoša 40, Begunje 3790 Ugodno prodam LAMELNI PARKET. Stane Ziherl, Zg. Bitnje 134, Žabnica 3791 Dobro ohranjeno SPALNICO, komplet z vzmetnicami, poceni prodam. Strombel, Jesenice, Tomšičeva 52/A, tel. 82-159 Prodam dve TELICI, stari 8 mesecev in KROMPIR desire. Jamšek, Bukovica 12, Vodice x 3793 Prodam dva PRAŠIČKA, stara 7 tednov. Pivka 14, Naklo 3794 Prodam 1 m' lepih hrastovih PLOHOV in pol m3 macesnovih PLOHOV in traktorske VILE za sušenje sena. Poženik 36, Cerklje 3795 Prodam rogovo KOLO na 10 prestav. Jože Drempetič, C. na Brdo 59, Kranj 3796 Prodam nov TELEVIZOR iskra, tip »Jasna«, 220/12 V, ekran 44 cm. Telefon 24-259 3797 Prodam ročni električni VRTALNI STROJ s stojalom. Kranj, Jezerska c. 122. 3798 Prodam PRAŠIČKE, težke od 20 do 25 kg. Velesovo 35, Cerklje 3919 Prodam PRAŠIČKE, težke od 25 do 50 kg in TELICO, 8 mesecev brejo. Visoko 5, Šenčur 3920 Prodam MOTOKULTIVATOR IMT 509 s priključki. Pivka 10, Naklo 3921 Prodam 4 DRUŽINE ČEBEL brez panjev. Jože Zajec, Gorenja vas 5 nad Skofjo Loko 3922 Prodam GRADBENO BARAKO. Anica Kemperle, Ribno 72/A, Bled 3923 Prodam modro OBLEKO za 8 letnega fanta. Po zelo ugodni ceni. Zupančič Jože, Križe 1, Tržič. Prodam mlado OVCO z jagnjetom, Puštal 29, Škofja Loka, tel. 62-158 3860 Prodam dva FOTELJA in KAVČ ter GLASBENI CENTER. Tel. 064-61-359 3861 Prodam 9 let staro KOBILO, težko 470 kg, ali zamenjam za mlado kravo, brejo 6 do 8 mesecev, Poljšica 13, Zg. Gorje 3862 Prodam električni STROJČEK za pobiranje zank na nogavicah. Tel. 064-24-366 3863 Poceni prodam PRALNI STROJ PS 663, v dobrem stanju. Zg. Bitnje 228 pri puškami 3864 Prodam NAKLADALKO 17, smrekove PLOHE ali DESKE za opaženje. Zg. Brnik 73, Cerklje 3865 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 50 kg. Lahovče 14, Cerklje 3866 Prodam PRAŠIČKE, šest tednov stare. Zalog 30, Cerklje 3867 Prodam nekaj suhega SENA. Stefa-nja gora 13, Cerklje 3868 Prodam suhe smrekove Cerklje 102 3869 Prodam semenski KROMPIR, prva množitev. Praprotna polica,24, Cerklje F K 3870 Prodam 400 kg semenskega KROMPIRJA igor. Sp. Brnik 68, Cerklje 3871 Ugodno prodam novo PEČ za centralno kurjavo, »Feroterm« 3500, še v embalaži. Tel. 41-048 3872 Prodam TELIČKO staro devet tednov. Poženik 25, Cerklje 3873 Prodam MAČEHE, RIGLČKE, 2 letne NAGELJNE ter ostale vrtne SADIKE. Završan, Rupa 35, Kranj, vsak dan od 17. ure dalje 3874 Prodam zgodnji semenski KROMPIR, saskia in igor ter še dobro ohranjeno ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH, 380 1. Strahinj 65, Naklo 3875 Prodam bočno KOSILNICO za traktor »Tomo Vinkovič«. Mavčiče 63 3876 Prodam visoko brejo KRAVO po izbiri in PRAŠIČE težke po 70 kg. Vir-maše 42, Škofja Loka 387' EXPRES OPTIKA Kranj Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdćlavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Cenjenim strankam in občanom Gorenjske čestitamo za praznik O F — 27. april in za praznik dela 1. maj k> i Ugodno prodam uvožen (carinska deklaracija) televizor SUPER COLOR GRUNDIG, s priključkom za videore-korder, stereo, s spominom za nastav. tev programov, ekran 52 cm in PLINSKO PEČ. Telefon 21-860 in 21-835. de-poldan. Prodam poročno OBLEKO št. j klobučkom. Radulovič, Golnik 73. 3751 Prodam 13 m' novega klasičneS , hrastovega PARKETA. An tolkel Britof 220/c, Kranj Prodam 1000 kg SENA in novo tovcf no PRIKOLICO za osebni avto Veies-vo 10, Cerklje Prodam KRAVO z drugim teletoc ali po izbiri. Predoslje 1 Prodam KUNCE (zajce) orjake s pleme. Vide Šinkovčeve 10, Krani 3S?- Prodam semenski KROMPIR hrastove PLOHE, Luže 38, Šenčur S® Prodam ohranjen DIVAN ""V 064-25-414 Prodam semenski KROMPIR iger Spodnja Besnica 180 Prodam kombiniran MIZARSC STROJ. Krajnik, Breznica 5, Ško§» Loka 310 STEREO AVTO RADIO s KASETOFONOM znamke Mewah, prodarr. 3 9.000 din. Ogled v soboto in nedeljo * 15. do 18. ure. Kastelic, Stara Loka 'S.,. ' Škofja Loka 3MS O** Prodam 1000 kg SENA. Janko Lav L tar, Praprotno 3, Škofja Loka Prodam 3 m3 suhih jesenovih PLi> J HOV, 5 cm. Trček, Račeva 11, Žiri 38* * Prodam camp PRIKOLICO »Brah> Naslov v oglasnem oddelku. Ugodno prodam manjšo, star«j£ SLAMOREZNICO z verigo in 14* staro TELIČKO simentalko. Sera # Medvode Prodam PUJSKE za nadaljnjo r>*' in PRAŠIČE 100 kg težke. Spodnja S* niča 8, Medvode Prodam dobro ohranjeno jadral DESKO IMGRAD-DELFIN. Ogl«f 16. do 18. ure. Hafner, Kidričeva Škofja Loka Prodam 1000 kg SENA. Miha De^ ljak, Dolenja vas 51, Selca Zelo ugodno prodam 200 rablja"-' salonitnih PLOŠČ 125 x 92. Janer De* šar, Vincarje 15, Škofja Loka Prodam KRAVO, dobro mlekar** ki bo junija telila, Hotemaže 21. P?^ dvor Prodam semenski in jedilni KROS* PIR igor. Naklo 101 BANKINE, ELEMENTE in Pt NT? prodam. Tel. 28-522 3S9I Prodam novo rogovo športno KOU ' junior — 5 prestav in 22 m! hrastove^ lamelnega PARKETA za 450 dir. r. Tel. 24-818 3»? Prodam dolgo poročno OBLEKO >• 38, ciklam barve. Tel. 24-269 Prodam semenski KROMPIR re. Voglje63, Šenčur Prodam KRAVO križanko in TEL* CO f rizi j ko s teletom. Bohinjska Be*» 150 Poceni prodam dobro ohranja HLADILNIK gorenje 175-litrski T* 064-28-126 po 17. uri. Ugodno prodam VOZ zapravljivi in enofazni MOTOR 1,5 KW, 2800 oJJ tov. Cerklje 261 Prodam neobžagan LES za ostreg in PUNTE. Jošt, Naklo 51 Prodam semenski KROMPIR PŠENICO in rabljeno SPALNICO. 70-204 Prodam mlado lahko KRAVO in p* leta starega BIKCA. Zg. Upnica Kamna gorica „ITUIV]ft Prodam dobro ohranjeno KUHlVv,-Ogled ves dan. Jerkič, Stražiška l?* K Prodam JABOLKA od 10 do 15 Franc Vidic, Partizanska 8, Bled 39» Prodam 600 kg PLOČEVINE za cisterno 4 mm. Tel. 50-988 dopoldan * r0 704 Prodam SENO. Pepca Dovžan. ft* ljUoeliniTorodam AVTORADIOKASE-TOFON grundig 12 voltni KOMPR* Vreš, Gubceva 6, Kranj i k . t >1 v* VOZI m, 22. APRILA 1983 MALI OGLASI, DEŽURNE TRGOVINE, LOTERIJA, TRŽNI PREGLED 23. STRAN O hodam semenski KROMPIR igor. 20. 3914 Prodam I-NOSILCE »traverze« od osvaja, dolžine 7 m in 5,5 m, staro 5TRE&JE in nov LES za ostrešje sta-■ anjske hiše. Pšata 1, Cer k 1 j e 3915 Prodam barvni TELEVIZOR. Tunjič, •zeta Hrovata 6, Kranj Planina II 3916 Prodam PRAŠIČE, težke od 30 do - f.g. Visoko 39, Šenčur 3917 Prodam SENO in betonsko ŽELE-2). po znižani ceni. Gole, Višelnica 15 '•ač Gorjami 3918 Ugodno prodam skoraj novo KOZO tejsko). velikost 200x 160 cm tel.: Prodam kokošji GNOJ v vrečah. Na-ibM KUPIM ____ Kupim GUMO za pasquali 600 — 16, tudi rabljeno. Gabrijel Eržen, ^s-ca 8, Selca nad Škofjo Loko 3924 Kupim kombinirano PEČ za v kopalec Pivka 20, Naklo ^ 3925 4 Kupim JEZIKOVNI TEČAJ - NEM-2000 S — II. stopnja. Telefon *217 3926 Kapim NAHRBTNIK za nošenje Telefon 47-078 od 7. do 15. ure Žcoča) 3927 I Kupim 10 kompletov ohranjenih go-Ruskih vrtnih GARNITUR. Ponudbe 064-69-413 _ 3928 Kupim 6 do 8 tednov starega črnega -0KER-ŠPANJELA (samca), lahko je •i nerodovniški. Naslov v oglasnem "^eeUtu. ali ponudbe po tel. 064-25-594 *- IS. uri 3799 Kupim SAMONAKLADALKO, 17 ali kubično Ponudbe s ceno pošljite na '*s/rr. Žagar, Kranjska 10, Šenčur Kopim dobro ohranjen MOTOR Tronic 90. Ferdinand Bodlaj, Breg i Xržič 3801 . Kupim 200 kg jedilnega KROMPIR-4|-«or. Ribno 27, Bled 3802 .fepim termoakumulacijsko FH.C, * Žura Kidričeva 12, Kranj, * «4-26-713 ...380J Mm deljiv POGRAD z jOgiji- Po-•^po tel. 27-438 3804 . %>im POHIŠTVO E - novi - belo. r. Telefon 21-662 zvečer 3974 VOZILA Jfcam NSU 1200 C po dehh(razen in menjalnika). Tomo Weithau- ^ Cankarjeva 34, Radovljica. - . ^»dam VW 1200, starejši letnik, do- J^šek, Valjavceva 4, Kranj,^tei. v^dam bočno karambolirano ZA- fžnfk 1974 re- 20.5.1983. Telefon Telefon VflMfio 3710 ^ftj nevožen. Tenetise i*, ^ 3805 nov, moder £ Kranj, Kebetova 20, tel. 22 374 v * Vodarn FIAT 850 special po delih. S* Kovačić, UL Prvoborca lLJa tip, premerlS cm. Blazic, Kranj > tetak 1976. Gradimir MUtenavl«. %vćeva 11. Kranj pR1KOLICO, die. Valjavčeva 10, Kranj. Ogled popoldan 3814 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik. cena 25.000 din. Zdravko Bajt, Bistrica 190, Tržič 3815 Prodam MOSKVIČ 1500, letnik 1977, registriran do avgusta, cena 5 SM. Janez Bavdek. C. 1. maja 63 3816 Prodam MERCEDES 20 iri nov plinski ŠTEDILNIK s štirimi gorilci. Cerklje 128 pri črpalki 3817 Prodam ZASTAVO 101 lux, letnik 1978. Kranj, Tuga Vidmarja 6, stanovanje 26, Planina II. 3818 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1975, registrirano do 14.4. 1984. Katja Dovžak, Ljubljanska 13, Kranj, tel. 24-406 3819 Prodam karamboliran FIAT 750 LC, letnik 1979, cena 3,8 SM. Vopovlje 7, Cerklje 3820 Prodam ZASTAVO 1500 E. Bešter, Poljšica 13, Podnart, tel. 70-261 3821 Ugodno prodam dobro ohranjen VW 1600 variant in VW 1300 hrošč. Preddvor 50, tel. 45-196 3822 Prodam motorno kolo TOMOS 15 SLC, letnik avgust 1981. Ogled možen v soboto in nedeljo. Štefanja gora 10, Cerklje 3823 Prodam FIAT 124, po delih. Grad 26, Cerklje 3824 Prodam KOMBI diesel, letnik 1979, 53.000 km. Telefon 061-612-852 3825 Prodam avto BMW 2002. Žitnik, Kranj, Tončka Dežmana 2, III. nadstropje 3826 Ugodno prodam ZASTAVO 750, obnovljeno. Informacije vsak dan popoldan po tel. 23-341 3827 Nujno prodam dobro ohranjen R-4. Pantelič, Vrečkova 11 3828 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, cena 3,3 SM. Kranj, Jezerska c. 65 3829 Prodam ZASTAVO 101 in ZASTAVO 750, obedve letnik 1974. Stara Loka 28, Škofja Loka 3830 Prodam VW 1200, letnik 1976 ali menjam za manjši tovorni avto. Mohorič, Zabrekve 9, Selca 3831 Prodam VW 1500 transport, motor obnovljen, registriran do 17.2.1984. Telefon 064-60-928 3832 Prodam RENAULT 4, letnik 1977. Skledar, Frankovo naselje 91, Škofja Loka 3833 Prodam AVTO-KOMBI KA, celega ali po delih. Telefon 064-61-739 3834 DIANO 6 L, letnik 1978, prodam. Janez Tiringar, Škofjeloška c. 43/B, Stra-žišče 3835 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Iztok Vodnik, Prebačevo 68, Kranj 3836 Prodam WARTBURG 353, letnik 1978 Telefon 25-058, Kranj 3837 ZASTAVO 101, staro 3 leta, dobro ohranjeno, 40.000 km, registrirano do marca 1984, ugodno prodam. Informa-ciie po tel. 24-288 3838 Prodam ZAPOROŽCA, letnik 1976, dobro ohranjenega. Škerjanc, Cerklje 242 3839 Prodam MZ 250 TS, v odličnem stanju z nekaj nadomestnimi deli. Sašo Horvat, Zlato polje 3/B, Kranj 3840 Prodam avto NSU 110, prevoženih 90.000 km. Ogled v soboto in nedeljo. Retnje 7, Križe 3841 Prodam AMI 8 break. Medvešček, Mencingerjeva 3, Kranj 3842 Prodam AMI 8, letnik 1972, vozen. Informacije po tel. 25-063 popoldan 3843 Prodam osebni avto FIAT 125, celega ali po delih, motor in menjalnik brezhiben. Dušan Colja, Zoisova 23, Bohinjska Bistrica 3844 Prodam ali menjam VW 1200 za manjši avto. Podjed, Bešter 19, Škofja Loka 3845 Prodam super AMI, letnik 1974 in novo PEČ za centralno kurjavo. Tavčar, Žabnica 65 3846 Prodam R-16. Ogled v soboto in nedeljo. Strugar, Sp. Bitnje 47, Žabnica 3847 .Prodam PRIKOLICO za vlačilec (šleper) 18 ton, dolžina 10 m. Telefon 40-081 3848 Prodam novo ZASTAVO 101 55 GT. Informacije po tel. 24-425 3849 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Informacije po tel. 89-094 popoldan 3850 Zaradi selitve prodam OPEL KA-DETT, starejši letnik, cena po dogovoru. Derviš Hamzič, Kejžarjeva 1, Jesenice 3851 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do decembra. Telefon 28-039 3852 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atka. zeta, svaka in strica SLAVKA ZUPANIČA *Vw»liuiemo dobrim sosedom za nesebično in dese iskreno zanvaij j ^ ^^ ^ najtežjih trenutkih. Iskrena namo pomoč, c pomQČ Hyala ysem prijateljem in hvala dr. Kep»c vsem tistim, ki so ga spremili znancem za J. Zahvaljujemo se kolektivu Balančič za podar-na zadnji.po«- g hvala g kaplanu za pogrebni obred ka-Jkn° Sdi KS Cirče za podarjeno cvetje in izraženo sožalje. v«5FM SKUPAJ IN VSAKEMU POSEBEJ VSEM iskrena HVALA! ŽALUJOČI: žena Olga, sinovat Samdi in Patrik ter drugo so- Kupim rabljeno »CERADO« za tovorni avto TAM 5000 standard. Telefon 28-967 3853 Kupim MOTOR za FIAT 127. Miha Gluščič, Tovarniška 22, Lesce, tel. 064-74-560 3854 Nujno prodam dobro ohranjen nemški VW 1200. Telefon 064-82-601 3855 Prodam R-18 GTL, maj'' 1980. Debeljak, Vrbnje 18, Radovljica, tel. 064-75-936 3856 AUDI 80 LS, letnik 1979, prodam. Telefon 24-493 3857 Poceni prodam R-4, letnik 1974. Telefon 28-376 3858 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, vozno. Brane Špik, Bistrica 194, Tržič 3859 Prodam Zastavo .101, letnik 1977. Janžovec, Podnart 63. Ugodno prodam VW-1200, letnik 1965 v voznem stanju za 15.000 din. Telefon 41-089. Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1974. Voklo 106, Šenčur 3929 Prodam ZASTAVO - KOMBI 412 NF diesel, letnik 1977. Sp. Veterno 3, Tržič 3930 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, obnovljeno, registrirano do konca leta. Bodiroža, Britof 266, Kranj, tel. 57-093 3931 Prodam ZASTAVO 101 confort, letnik 1979. Dušanović, Lojzeta Hrovata 5, Planina-Kranj 3932 RENAULT 12 TL in nadomestne dele, prodam. Rant, Moša Pijade 3, Kranj, tel. 25-730 popoldan 3933 Prodam FIAT - ZASTAVO 850, vozno. Velesovo 56, Cerklje 3934 SPAČKA, letnik 1976, voznega, neregistriranega, prodam. Zmago Malava-šič, Valjavčeva 10, Kranj, tel. 25-908 3935 Prodam dva BLATNIKA, sprednja, za 125-P in dve zimski GUMI s platišči 165 x 13 in AVTORADIO brez kasetofona. Ogled popoldan. Mone Stoj kov, Tončka Dežmana 10, Kranj, soba 129 3936 Prodam FIAT 850, celega ali po delih. Predoslje 66, Kranj 3937 Prodam FIAT 125-P, letnik december 1976, 65.000 km ali menjam za manjši avto, lahko karamboliran. Telefon 47-688 od 19. ure dalje 3938 Ugodno prodam TOMOS CROSS 50 junior, generalno obnovljen, dodatno opremljen, registriran. Dušan Strle, Cankarjeva 2, Radovljica, tel. 75-009 3939 Prodam osebni avto HILMAN, letnik 1971, neregistriran in nove otroške ruske SANKE s krmilom in zavorami. Svetislav Šipka, Podnart 31, tel. 70-123 ^ , x 3940 Prodam ŠKODO 100 S, letnik 1972, neregistrirano, vozno, za 22.000 din. Srečko Stare, Pod Rebrom 6, Bohinjska Bistrica 3941 Kupim MOTOR za HANOMAG kurir, 2 t, ali komplet avto. Tone Torkar, Begunjska 23, Lesce, tel. 75-320 3942 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, neregistrirano, pločevina v celoti obnovljena, ali menjam za Z-750. Tone Až-man, Mišače 12, Kamna gorica 3943 STANOVANJA Družina z otrokom išče STANOVANJE v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 3944 Zamenjam trisobno komfortno STANOVANJE na Planini — centralna kurjava, za dvosobno, najraje v Šorlije-vem naselju ali v okolici Vodovodnega stolpa. Pogoj vsaj prvo nadstropje in-centralna. Naslov v oglasnem oddelku. 3945 Fant išče SOBO v centru Kranja ali okolici. Rajko Osterman, Luže 41, Šenčur 3946 Za eno do dve leti oddam opremljeno dvosobno STANOVANJE, za predplačilo. Šifra: V Kranju 3947 GARSONJERO v pritličju, centralno ogrevano, ob letnem kopališču, zamenjam za GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE na Planini, najraje vstarem delu. Močnik, Mlakarjeva 18, Kranj 3948 V najem vzamem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE s samostojnim vhodom v Kranju ali na Jesenicah, za daljše obdobje. Šifra: Pogosto odsoten 3949 Dvema ženskama oddam opremljeno SOBO s souporabo kuhinje in sanitarij. Radoje Vučkovič, Koroška 25/A, Kranj 3950 Študentu ali študentki oddam SOBO. Antolkovič, Britof 220/C, Kranj 3951 Samski ženski oddam SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice. Kličite po tel. 23-772 od 16. do 18. ure 3952 Dvosobno STANOVANJE, novejše, s telefonom, v Škofji Loki, prodam. Telefon 064-62-016 3953 ZAPOSLITVE POSESTI GARAŽO, kupim v Šorlijevem naselju. Šmitek, Moše Pijadeja 15, tel. 28-824 3724 Vrtno HIŠICO, manjši vikend, v celoti prestavljiv, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 3954 Prodam HIŠO in 58 a ZEMLJE v bližini Ljutomera. Ponudbe na naslov: Gorazd Uršič, Moše Pijadeja 17. Kranj, tel. 28-811 od 16. do 17. ure in 24-524 od 19. ure dalje 3955 DVOJČEK - 3 km iz Kranja, v V. fazi, z že izdelanim dvosobnim stanovanjem v I. etaži, zamenjamo za eno ali dvosobno STANOVANJE v bloku v Kranju, z doplačilom. Lahko kredit ali prodamo. Ponudbe pod 270 SM 3956 Zaposlim KV ali PKV vodovodnega INSTALATERJA. Janez Ovsenik, Jezerska 104/A, Kranj 3661 Zaposlim delavca v cementarski stroki. OD po učinku. Kranj, St. Žagarja 52 3957 PLANINSKO DRUŠTVO BLED, išče OSKRBNIKA za blejsko planinsko kočo v Lipanci nad Pokljuko, za čas od 15. junija do 30. septembra 1983. Ponudbe pošljite na naslov: Planinsko društvo Bled. Sebenjska 4, Bled 3958 OBVESTILA GRADITELJI! Na gradbišče vam dostavimo ves gradbeni material za vašo hišo kot je: MB 19, MB 14, betonski bloki, dimnik schidel, strešnik novo-teks in razne zidake. Vse informacije vam nudijo avtoprevozniki Slavko ČE-BULJ, Vopovlje 16, Cerklje na Gorenjskem, Rado KONDIČ, Britof 20, Kranj in Andrej SMOLEJ, Oprešnikova 15, Kranj, tel. 25-579 , 2801 OPRAVLJAMO ČIŠČENJE tal, preprog in sedežnih garnitur. Gogala, tel. 22-059 ali 28-234 3959 Reklamni atelje RADO DAGARIN, Mestni trg 24,Škof j a Loka — IZDELOVANJE nalepk, plakatov, reklamnih tabel, transparentov in drugih izdelkov. Telefon: 064-60-994 3960 ŽELITE IMETI LEPO OKOLICO -okrasni vrt? Telefon 60-216 od 16. ure dalje 3961 AVTOMOBILISTI! Avtoelektrikar-ska delavnica je odprta v Naklem, nasproti pošte, vsak dan od 17. ure dalje. Telefon 47-044. Se priporoča Brane HRIBAR! 3962 PREVOZ lesa vseh dolžin, tudi drv. Nalagam sam! Telefon 061-737-242 Mengeš 3963 PRIREDITVE Ansambel SIBILA vabi v SOBOTO, ob 21. uri na PLES v HOTEL TRAN-STURIST, v NEDELJO, ob 17.30 na PRIMSKOVO in v SREDO, 27. aprila, ob 17.30 na VELIKI PRAZNIČNI PLES na PRIMSKOVO 3964 PLESNI TEČAJI v HOTELU POŠTA na Jesenicah: - ZA MLADINO - ZA STAREJŠE - ROCK'N'ROLL TEČAJ Informacije v hotelu »Pošta« in po tel. 21-130. Prijave 28.4., ob 18. uri. Poučuje JANEZ BORIŠEK 3965 MLADINSKI AKTIV Srednja vas pri Šenčurju, vabi vsako soboto, ob 19. uri v novi DISCO v GASILSKEM DOMU. 3966 KUD SVOBODA STRAŽIŠČE prireja v petek, 29. aprila ob 20.30 »VEČER DIXILENDA« s plesom. Na prireditvi se bomo lahko poveselili v prijetni družbi prijateljev, dobri kapljici in toplem prigrizku. Igra »KRANJSKI DIXI-LEND ANSAMBEL«. Cena vstopnice 100 din. Prodaja vstopnic uro pred prireditvijo. Rezervacije lahko dobite od 25. 4. dalje v trgovini BISTRA in v trafiki v Stra-žišču. Vabi vas odbor za prireditve! ZABAVA s PLESOM za staro in mlado v DOMU pod planino na TREBIJI vsak PETEK od 20. do 24. ure, v SOBOTO od 20. do 0.01. ure in NEDELJO od 17. do 24. ure ter vse PRAZNIKE in dela proste dneve. PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! 3967 IZGUBLJENO Izgubil se je PES mešanec, črnobel, z rjavimi lisami po glavi. Sliši na ime Piki. Kdorkoli bi ga videl, naj sporoči na naslov: Štefka Draksler, Kranj, Kutinova 11 3968 NAJDENO Lansko jesen se je zatekel srednje velik PES, po hrbtu je črn, spodaj svetlo rjav, na glavi ima belo liso. Dobite ga v Stražišču, Trojarjeva 51, Kranj 3377 OSTALO Iščem GRADBENO SKUPINO za gradnjo stanovanjske hiše. Naslov v oglasnem oddelku. 3969 Prodam ali oddam v najem KIOSK na Jesenicah. Naslov v oglasnem oddelku. 3970 Prepovedujem vsako odnašanje in prodajo premičnin Jani Fende s Kokri-ce, Pokopališka 3, iz hiše v Struževem št. 37. Ivan Ravnahrib, C. 1. maja 59 Kranj 3971' Starši mladincev iz Stražišča, Kranja in okolice! Če je vaš sin prinesel v soboto, 16. 4. 1983 ponoči domov sivo JAKNO, izdelek Almira Radovljica vedite, da je bila prav taka ukradena'meni v discu Stražišče. Študent 3972 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 23. aprila, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ Central: od 7.30 do 14. ure Delikatesa, Kranj, od 8.30 do 14. ure Dom, Srednja vas, od 8. do 20. ure Hrib, Preddvor, Kočna Jezersko, Klemen-ček, Duplje in Krvavec, Cerklje. Od 8. do 14. ure pa Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem. Živila: dežurne prodajalne bodo odprte od 8. do 20. ure in sicer: SP Pri Petrčku, Kranj, SP Pri Nebotičniku, Kranj, SP Oskrba, Kranj, Begunjska 4, SP Planina, Kranj, Zupančičeva 24, PC Planina, Kranj, SP Preddvor, PC Britof. Naslednje dežurne proda-bodo odprte od 8. do 18. ure in sicer SP Šenčur, PC Bitnje. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj: od 7.30 do 11.30 ure Delikatesa, Kranj, od 8. do 12. ure pa Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem in Na vasi, Šenčur. ŠKOFJA LOKA NAMA Škofja Loka TRŽlC Mercator, Bistrica 14, Mercator, Cankarjeva la, Živila-Lipa, Koroška 3 in Mercator, Pristava BOHINJ Ljub. Mlekarne — Oskrba BLED Špecerija-samopost., Prešernova ul. in Živila Center I, Ljubljanska ul. GORJE Živila Market, Zg. Gorje LESCE Murka 1 RADOVLJICA KŽK Radovljica TRŽNI PREGLED KRANJ Solata od 60 do 80 din, špinača 80 din, cvetača 60 din, korenček 60 din, česen 220 din, čebula 60 din, pesa 40 din, fižol od 120 do 140 din, slive od 80 do 90 din, hruške 50 din, jabolka od 20 do 30 din, grozdje 60 din, čebulček 200 din/liter, pomaranče od 60 do 80 din, limone 100 din, ajdova moka od 80 do 90 din, koruzna moka 40 din, kaša od 80 do 100 din, surovo maslo 480 din, skuta 100 din, smetana 120 din, sladko zelje 60 din, kislo zelje od 40 do 50 din, kisla repa 40 din, orehi 420 din, jajčka od 8 do 9 din, krompir 16 din, radič 150din. JESENICE Solata 65 din, špinača 70 din. cvetača 70 din, korenček 50 din, česen 230 din, čebula 62 din, fižol od 148 do 139 din, pesa 32 din, kumare 150 din, slive 101 din, jabolka od 26 do 32 din, hruške 65 din, pomaranče 80 din, limone 120 din, ajdova moka 75 din, koruzna moka 30 din, kaša 77 din, surovo maslo 335 din, smetana 120 din, skuta 102 din, sladko zelje 28 din, kislo zelje 30 din, kisla repa 25 din, klobase 206 din, orehi 522 din, krompir 17 din. LOTERIJA Srečka št. 80 90 560 5830 75360 144640 372980 412370 434790 2 95632 004812 203622 24 20444 74624 058004 1,000.000 din Srećka st. 60 60 200 600 6.000 20.000 20.060 20.000 20.060 40 6.040 20.040 20.040 100 4.000 2.100 26 56 4086 59836 60396 70226 92426 220726 413036 449886 481856 38 58 0298 65718 31 60 120 400 8.000 2.000 4.060 6.060 20.060 500.000 20.000 50.120 80 60 400 2.000 60 481 85351 039481 369641 409841 3 0233 24073 65063 171983 295623 409453 65 75 2655 4265 4655 9015 07 667 39017 73137 74567 94047 393677 450937 39 59 679 57939 80019 302849 465529 din 160 4.000 20.160 100.000 20.000 40 640 2.040 2.040 20.040 20.040 20.040 80 80 1.000 880 400 400 100 160 8.000 2.000 4.000 6000 20.000 20.000 60 80 200 8.060 8.000 20.000 20.000 Sa, gradbena zemljišča bo treba počakati -9E V Škofji Loki pričakujejo, da bodo družbeni plan do konca sta uskladili z zahtevami zakona o varstvu kmetijskih zemljišč, io tedaj pa bo na nova zemljišča za gradnjo treba počakati — 'ozidava je možna znotraj naselij ter le za določene objekte Škofja Loka — Zakon o varovanju metijskih zemljišč, za katerega cenjujejo, da je bil sprejet nekaj let »repozno, je po drugi strani prinesel e marsikatero nevšečnost. Pred-sem je za nekaj časa zavrl vse načr-ovane pozidave, dokler ne bodo ob-ine v družbenih planih predvidele emljišč za trajno kmetijsko proiz-odnjo. To pomeni, da je treba najprej določiti, katera zemljišča bodo amenjena izključno za pridelovale hrane. V ta namen je treba za-čiti zemljišča prve in druge katego-ije in zemljišča, na katerih so pred-idene melioracije, vsa druga zem-jišča pa je v družbenem planu treba azvrstiti v skladu s predpisi o kme-ijskih zemljiščih. Do uskladitve Iružbenega plana z novim zakonom )bčine ne smejo spreminjati na- membnosti zemljišč. Družbeni plan občine pa je usklajen, ko občinska skupščina s sklepom ugotovi usklajenost in o tem obvesti izvršni svet slovenske skupščine. Škofjeloška občina je družbeni plan za sedanje srednjeročno obdobje skupaj s prostorskim delom sprejela aprila 1981. Kmetijska zemljišča so bila v skladu z zakonodajo razvrščena v prvo in drugo območje. Zemljišča, ki so uvrščena v prvo območje, so trajno namenjena kmetijski proizvodnji, zemljišča drugega območja pa so tista, na katerih je bilo moč planirati pozidavo. Podlaga za razvrščanje zemljišč v ti dve območji je bila kategorizacija zemljišč in leta 1976, ki je zemljišča razdelila v osem kategorij. Čeprav je bila vsa razdelitev narejena v skladu z dose- Jsposabljanje pripadnikov enot civilne zaščite Priprave na občinski tekmovanji Jesenice - Oddelek za ljudsko brambo pri jeseniški občinski skup-Čini pripravlja, tako kot tudi drugi ipravni organi za ta vprašanja na lorenjskem, vsako leto pouk za iripadnike enot civilne zaščite. Le-os je v spomladanskem delu uspo-abljanja že izvedel osnovni pouk za plošne in nekatere specializirane note. Tako so delavci oddelka, za-olženi za civilno zaščito, organizi-ali 3 tečaje za splošne enote, tečaj a gasilske enote, po en 80-urni in 0-urni tečaj prve medicinske po-loči, v načrtu pa imajo tečaj za irvo veterinarsko pomoč. Jeseni bo->o pripravili tudi tečaj za druge plošne enote in osnovno ter do-olnilno izobraževanje pripadnikov not za radiološko-biološko-kemično aščito. Razen z aktivnostmi na vajah ameravajo pripadnike enot civilne aščite usposabljati prav tako prek aznih oblik dopolnilnega pouka. V a namen so že razpisali dve občinski ekmovanji; tekmovanje enot prve nedicinske pomoči v civilni zaščiti '■->o 4. junija, tekmovanje gasilskih not v civilni zaščiti pa 18. junija etos. »Osnovni namen tekmovanj, si bodo potekala ob dnevu civilne zaščite in v okviru aktiv-losti v letošnji akciji Nič nas ne ime presenetiti,« pojasnjuje Franci Vrtačnik iz oddelka za ljudsko obrambo na Jesenicah, »je usposabljanje enot za njihove naloge in preverjanje pripravljenosti za delo. Poleg tega bo letošnje občinsko tekmovanje gasilskih enot priprava na republiško predkongresno tekmovanje gasilcev.« Priprave na dopolnilno usposabljanje, pri izvedbi katerega oddelek sodeluje z občinsko gasilsko zvezo, poklicno gasilsko in reševalno enoto Železarne z Jesenic in občinskim odborom Rdečega križa, so stekle ta mesec. Pripadniki gasilskih enot bodo obdelali 16-urni program predavanj in vaj, pripadniki enot prve medicinske pomoči pa se bodo pripravljali na tekmovanje med 8-urnim tečajem. Kot predvidevajo v oddelku, se bo gasilskega tekmovanja udeležilo okrog 20 desetin, na drugem tekmovanju pa bo sodelovalo krog 240 pripadnikov enot prve medicinske pomoči. Tekmovalna moštva bodo sestavljali pripadniki enot civilne zaščite iz organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, krajevnih skupnosti in občinske združene enote. Poleg njih bodo na tekmovanju v prvi medicinski pomoči izven konkurence sodelovale ekipe iz srednjih šol, organizacij Rdečega križa in enot teritorialne obrambe. S. Saje kurilna sezona 1982/83 je končana Bo vreme naklonjeno? Ia podlagi zvezne uredbe so 15. aprila v Jugoslaviji ugasnile pe-i za ogrevanje — Ostaja upanje, da bo sorazmerno mili zimi imprej sledila tudi topla pomlad na republiškem sekretariatu parnih kotlov, kako je z ogrevanjem po 15. aprilu. Glavni republiški inšpektor inž. Hegediš jim je v telefonskem Kranj — Številni stanovalci Pla-< ine, Vodovodnega stolpa in nekakih stanovanjskih objektov v ■anjski občini, kjer imajo skupne )tlarne, so 16. aprila najbrž presenečeni ugotovili, da so tega dne ♦ stali radiatorji v stanovanjih mrzli, ačelo se je namreč šestmesečno ne- lurilno obdobje. Prehod iz kurilne v »ekurilno sezono morda ne bi bil niti iko opazen, če bi bile zunanje temperature višje. Tako pa nas je ravno <■ tistih dneh zajel hladnejši val, ki i se je na srečo kmalu umaknil. Temperature v stanovanjih so ne-ddoma padle na 17 do 18 stopinj in larsikdo prvi hip najbrž ni pomislil a uredbo zveznega izvršnega sveta, ■ i je začela veljati 7. oktobra lani in -a vi: »Za ogrevanje stanovanj, poslov- • ih prostorov, poslovnih stavb in i obraževalnih ustanov temperatura i sme biti višja kot 19 stopinj elzija z odmiki za 1 stopinjo avzgor ali navzdol ... Določilo se i nanaša na objekte zdravstvenih rganizacij in domov starejših ob-inov ter' otroške vrtce . . . Tempe-itura v poslovnih prostorih se mora času ko se ne uporabljajo, znižati , 14 stopinj Celzija... Kurilna * zona se ne sme začeti pred 15 ctobrom in ne sme trajati dlje kot o 15. aprila ... Ogrevanje prostorov z" dan se ne sme začeti pred 6. uro U trajati dlje kot do 21,ure.« V delovni organizaciji Domplan v ranju so nam povedali, da so nekaj ai pred iztekom datuma vprašal. razgovoru pojasnil, da kurjenje na podlagi uredbe preneha ne glede na zunanjo temperaturo. Zato so 15. aprila štirje vzdrževalci čez dan na Planini odklopili okrog 40 toplotnih postaj. Nismo preverjali, če so se določila uredbe resnično držali povsod. Res pa je, da je takšno določilo za vso državo lahko zelo kruto, saj imamo v Jugoslaviji več različnih podnebij. Tako je na primer hladen val v Dalmaciji v tem času velikokrat podoben toplemu valu na Gorenjskem. Neprimerno nižje temperature pa so v alpskem podnebju ob hladnih valovih. Kakorkoli že, upajmo, da bomo s takšnim enotnim načinom varčevanja res nekaj privarčevali, Razen tega pa nam ostaja še upanje, da bo sorazmerno mili zimi čimprej sledila tudi topla pomlad. Kakršnakoli sprememba veljavne uredbe in še tako nepričakovano hud mrzel val namreč ne bi kaj dosti izboljšala stanja. Za ponovni zagon toplotnih postaj na Planini, za nastavitev in priprave za ogrevanje bi namreč potrebovali najmanj dva do tri dni. V tem času pa se vreme že lahko spet spremeni. Tako bi takšna hitra sprememba pomenila čisto izgubo oziroma dodatne stroške pri ogrevanju stanovanj. Vseeno pa o tem najbrž velja razmišljati za naprej. A. Zalar danjo obstoječo zakonodajo, bo treba iz družbenega plana občine zaradi varovanja kmetijskih zemljišč črtati celotno stanovanjsko družbeno usmerjeno gradnjo mesta Škofja Loka, ki je bila predvidena na Zakam-nitniku ter skoraj celotno površine, predvidene za širitev industrije v Škofji Loki ter vse industrijske površine v Železnikih, Gorenji vasi in v Žireh. Uresničevanje zakona o varstvu kmetijskih zemljišč prizadeva tako delovne organizacije kot občane. Ogrožena je celo pravna varnost občanov, ki so si na doslej zazidalnih površinah kupili zemljišča za gradnjo in na katera je izvršni svet že izdal dovoljenja za gradnjo. Zastali so tudi nekateri postopki pri sprejemanju osnovne urabnistične dokumentacije, kot je urbanistični načrt Selške doline, zazidalnih načrtov stanovanjskih območij Zakamnitnik — Nad Plevno, zazidalnih načrtov industrijskih območij na Trati in v Žireh ter lokaciji za šolo in vrtec v Poljanah, ki spadata v uresničevanje referendumskega programa. Enako kot doslej pa lahko občani urejajo dokumentacijo za rekonstrukcijo, obnovo ali dozidavo obstoječih objektov na funkcionalnih zemljiščih, prav tako pa je dovoljena gradnja objektov pod ali nad zemeljsko površino, s katerimi se le začasno ali delno omeji namenska raba zemljišča. To so vodna zajetja, črpališča, zbiralniki za pretok odplak z jaški in črpališči, nosilna ogrodja za električno napeljavo in podobno. Prav tako je dovoljena sprememba namembnosti zemljišč za graditev tistih objektov, za katere bi bilo lokacijsko dovoljenje pravnomočno do konca lanskega leta, če ne bi neutemeljena pritožba postopek zavlekla. Prav tako se izdajajo lokacijska dovoljenja za dozidavo oziroma dograditev obstoječih objektov, če gre za njihovo funkcionalno zaokrožitev: lokacije znotraj naselij, na zemljiščih, ki so od vseh strani obzidana, v primerih, ko so že sprejeti zazidalni načrti prenove ali revitalizacije ter lokacijska dovoljenja za razširitev obstoječih pokopališč. Na komiteju za družbeno planiranje v Škofji Loki se je nabralo 21 vlog za izdajo lokacijskega dovoljenja, ki jih ni mogoče rešiti zaradi zakona o varstvu kmetijskih zemljišč. Na Zavodu za družbeni razvoj pa je 212 vlog za izdelavo lokacijskih dokumentacij, ki so bile vložene že lani. Letos pa so bile evidentirane 104 vloge. Večino vlog bo moč rešiti, nekaj pa je takšnih, ki bodo morale počakati na uskladitev družbenega plana z zahtevami zakona o varovanju kmetijskih zemljišč. Za uskladitev družbenega plana z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč bo potrebno izdelati kategorizacijo kmetijskih zemljišč v skladu z novimi navodili in na podlagi nove kategorizacije določiti zemljišča za trajno pridelovanje hrane. To naj bi opravila kmetijska zemljišča skupnost do septembra letos, potem pa bodo lahko izdelali spremembe družbenega plana, ki naj bi jih sprejeli do konca leta. L. Bogataj Ven iz svoje ograje Časi so taki, da moramo gledati na vsako ped obdelovalne zemlje. Če ni obdelovalna, naj vsaj daje sadove. Takšnega mnenja so tudi v Prebačevem, kjer so krajani že dolgo let z nezadovoljstvom gledali neizkoriščen breg pod cesto, nagnjen proti Savi, ki je sicer last zemljiške skupnosti. In ko so v krajevni skupnosti začeli govoriti o akciji »88 dreves za tovariša Tita«, so zadevo vzeli v svoje roke balinarji. V Prebačevem so prav balinarji poleg kolesarjev in gasilcev najbolj aktivni krajani. Sami so si zgradili balinišče v gozdu ob Savi, si postavili majhno hišico, kjer se dobivajo, zdaj pa so se lotili še zasaditve golega, neizkoriščenega bregu. Kdor se pelje tod mimo, nehote zvezdavo pogleda pod cesto, kjer so lepo v vrstah posajena in s količki podprta drevesca. 88 hrušk, 88 češenj, ostalo pa vsakega po mrlo. 34 krajanov je podpisalo, da so za nakup drevesc, da jih bodo posadili in vzdrževali in obirali seveda tudi. Vsak ima tu posajenih štiri do šest drevesc. Pred dnevi so od zemljiške skupnosti dobili črno na belem, da jim je ta zemlja dana v rabo, zanjo pa bodo plačevali le simbolično najemnino. Tri stare milijone in pol so dali za sadike, kar je ostalo denarja, so pa kupili škropiva in strup za voluharje. Vodnikov Peter se je pa obvezal, da jih bo obrezoval. Mlade bo tudi pritegnil k delu in jih še kaj naučil. K sodelovanju so povabili tudi gasilce, ki so že obljubili, da bodo v sušnem času skupaj z mladinci in pionirji organizirali mokre vaje in obenem še zalili sadovnjak v bregu. Jože Zupan, predsednik krajevne skupnosti Voklo, doma iz Prebačevega: »V vasi nimamo ne gostilne, ne družbenih prostorov. Zdaj se vsi zbiramo pri balinišču, ki smo ga postavili in uredili s prostovoljnim delom. Tu se zdaj porajajo ideje, kaj bi še lahko storili za naš kraj. Tudi zamisel za ureditev smetišča, ki bo kmalu postal zelenica, je nastala tu. In za zasaditev bregu s sadjem. Kar se dogovorimo, tudi uresničimo. Priznati moram, da ! je prav zato, ker se je v kraju začelo vse tako spontano, dobesedno iz igre in prijateljskih srečanj ob balinišču, je takole oživelo ! delo krajanov in obenem tudi družbenopolitično delo. Prizadevamo si, da bi oživili čim več vrst 'v. mmm Spomladansko brstenje Pa je spet tu! Po dolgi in hladni zimi se je tiho in počasi prikradla med nas. Povsod opozarja nase, da bi jo čutili in se je zavedali. Pomlad ... Da, kako lepo je, da so končno ozeleneli travniki, da nas v toplem sončnem jutru zbuja žgolenje ptic in da vse v naravi brsti in raste! Zdi se, da ta občutek hotenja po novem, večjem, prodira tudi v nas. Navdaja nas z raznoterimi zaznavami in razpoloženji; v tihoti izven mesta z romantiko... Pomlad nam kliče: »Hitro se predramite, zaspana človeška bitja!« In odhitimo na travnike nabirat regrat, v katerem je toliko vitaminov, pa iskat prve zdravilne zeli, da bi se obvarovali pred,novo hladno zimo. Vrtička rji spet urejajo zapla te rodovitne zemljice krog svojih hiš in kmetje orjejo, sejejo ter zasajajo polja, da bi na njih pridelali najhitreje kar največ. Pomladna igrivost se umika delovnemu razpoloženju ... Vse je v gibanju spomladi; še posebej na naših tržnicah! Prodajalci prihite s svojimi prvimi pridelki in kupci begajo od ene do druge stojnice, kjer je tačas toliko novega za oči in dobrega za želodec. Malo nevajeni tako bogate ponudbe športnih sekcij — imamo že močno balinarsko in kolesarsko sekcijo, tekaško, smučarsko, nogometno — in tako pritegnili čim več krajanov k skupnemu delu. Kot vidite, v tem uspevamo, sai so prvi rezultati že tu.« % w & % ^ Peter Vodnik, predsednik balinarskega kluba »Rogovi-la« vodja akcije za posadi te v bregu: »V tejle borbi za zemljo res ne smemo gledati prazne zemlje. Včasih je bil v tem bregu gozd, po vojni je bil posekan, potem pa zapuščen. Včasih je kdo nakosil kakšen koš trave, res je bil brez koristi. Zdaj bo koristil kar 34 krajanom. Vsem smo ponudili parcele. Vzeli pa so največ delavci, kmetje so jim dali prednost. Zdaj bo naša glavna skrb. da se tole dobro prime, jeseni bomo pa naprej urejevali zemljišče. Veselje ima človek, če je v vasi taka pripravljenost za skupno delo, za uresničitev skupnih ciljev. Vedno, ko smo rekli, da bo akcija, so prišli točno in vsi zagnano delali. Veliko bomo še lahko naredili v vasi, če bomo takole složni.« Jože Čopek, predsednik krajevne konference SZDL Voklo, doma iz H rastja: »Ureditev teea bregu je bila ena od akcij krajanov, v kateri so se z združenimi močmi, v sosedskih, prijateljskih odnosih lotili urejanja kraja m nadvse koristno uporabili pozabljeno zemljišče. Največ pa je vredno to, da so prešli vrtičkarske meje, stopili ven iz svojih ograj in naredili nekaj za skupno korist. Dolgo rastejo drevesa in z njimi bo rastlo tudi prijateljstvo krajanov. Tu se bodo srečevali ob delu. v prijateljskih pomenkih. Tudi korist bodo imeli od sadja, toda največja je ta, da so se zanjo skupaj zavzeli.« D Dolenc J NESREČE si morajo slednji vsako stvar ogledati dvakrat in večkrat, da bi hkrati dojeli povsem neromantično stvarnost. Z novo pomladjo niso zacvetele samo rože in zrasle sadiket ampak so se povečale predvsem cene. Le te brstijo in rastejo bolj kot sleherna zel. Ko preštevamo težko zaslužene denarce in se odločamo, kaj bi sploh kupili, nas mine vse veselje do rasti in vabljivih plodov z visoko (nepošteno) ceno. Zal je pomlad prinesla tudi občutek borbe za obstanek . . . Na vprašanje kupca, če ima čebulček, je ondan odvrnila branjevka na kranjskem trgu: »Samo še tole merico imam. Za dvajset jurčkov vam jo dam.« Kupec se začudi, alt ni to malo preveč za ne ravno velik kupček kar prce j debelega čebule ka, prodajalka pa bistroumno odvrne. »Kaj bo preveč, ko ga nikjer več m.« in mirno doda, da ga bo kupil pac kdo drug, če se on obotavlja. In res gaje.. . Preprosto, kajneV. Če je nečesa malo, moramo dvigniti ceno kolikor se da. Saj nekateri ne pomislijo dvakrat, ko sežejo v žep po denarje da dobijo želeno. In dokler nam bo prav tako, ne bodo cene brstele samo pomladi, ampak bodo rasle vse leto. S. Saje OTROKA POD AVTO V sredo, 20. aprila, sta se na Goriškem pripetili dve prometni nesreči, v sta jima botrovali neprimerna hitrem* in neprevidno prečkanje ceste. Žrtvs sta bili spet otroka. • V Poljanah pri Škofji Loki je vznika osebnega avtomobila, 31-letnecs Franca Mohoriča, ki je peljal od Gorenje vasi proti Škofji Loki, preseneti otrok, ki je nenadoma prečkal cesto. letnega Anžeta Severja iz Poljar. ; ri je nenadoma z desne strani pritekel na cesto 7-letni Zoran Andrejevič. Vcc-niča ni uspela ustaviti. Otroka je zadela da je padel na cesto in se laže ran.: Odpeljali so ga v kranjski zdravstven: dom od tod pa v bolnišnico na Jesen: ce. D.Ž i Dom na Kališču bo odprt ! V torkovem Glasu smo na zadnji strani v naslovu (v samem sestavku napake ni bilo) pomotoma.zapisa:: a bo Dom Kokrškega odreda na Kališču med praznik, zaprt. \ res-• • Kn, Hnm od 22. apnla, to je da-rS ?0 4Omaja ODPRT in prjpra. vljen sprejeti U^iteh® £ora" n®" pako se opravičujemo-_,