Ko smo v 18. štev. svojega lista z dne 7. septembra t. 1. zavrnili nestvarne in neutemeljene napade socialistionega »Napreja«, oziroma njegovega člankarja Frana Bja na našo organizaoijo, smo izjavili proti koincu: »To so naše zadnje besede na bivše in na slične napade, ki morebiti še pridejo; zakaj s tistim, ki prime pri napadu za orožje potvorjene resnice, se ne maramo boriti! Laž sama ga zadušl!« Mislili smo, da bo naš odgovor, ki je l>il pisan stvarno in v obrambo resnice, zadostoval tudi »Napreju«, ki naj spričo naših pojasnil in dokazov neha z napadanji in natolcevanji, ker ga nismo nikoli niti izzivali, niti mu kako drugače dali povoda za dclo, ki so ga prej opravljali' klerikalni listi. Na podlagi našega odgovora bi celo lahko popravil krivico, ki nam jo je storil; če pa že tega ni hotel napraviti, pa bi nam naj dal vsaj mir, kakor ga puščamo mi1 na miru! Toda matili smo se! Dober mesec po našem odgovoru se je zopet oglasil naš znanec Fran B. — glej »Naprej« z dne 11. oktobra t. 1. št. 75. — ter je dodal zvrhani meri svojih prejšnjih zavijanj in neresnic toliko novih nedokazanih očitkov in namigavanj, da je dostojnosti in časti nemogoče — nanje molčati! To pa toliko manj, ker se je v 87. štev. z dne 25. okfobra t. 1. tudi uredflištvo »Napreja« samo postavilo v službo neresnice ter je s tem pokazalo, da se identtfikuje z obrekovatiji gospoda Frana Bja. Kotištatujemo torej, da nas socialistični »Naprej« in njegov člankar Fran B. liapadata brez vsakega povoda od naše strani; konštatujemo, da lete napadi v tej blaženi dobi splošnega pomiirjenja doma- oih politiških stra&ti in strankarskih bojev edinole od socialistične strani na napredno slovensko učiteljstvo; konštatujemo naposled, da se tako Fran B. kakor uredništvo »Napreja« paslužujeta v tem boju proti nam orožja laži in zavijanj, kar je toliko bolj obžalovanja in obsodbe vredno, ker moramo v tej veliiki dobi vsj Slovenci iskati pota, ki nas združujejo ali vsaj zbližujejo, davslogi in bratstvu zberemo vse svoje moči v dobojevanju bodočnosti svojemu narodu! Konštatujemo, da je ta skupnost bila najprej ¦nalomljena od »Naprejeve« strani, ne da bi mu mi dali v to najmanjši povod! Saj ne bomo imeli bodoonosti niti brez slovenskega delavsitva, niti brez slovenskega naprednega učiteljstva! Iskreno moramo obžalovati, da je v tem premh-ju domaoih bojev im v tej narodni slogi priletel prvi kamen na našo ča&t in na naš ugled iz glasila slovenskega socialističnega delavstva in je bilo najprej — in sicer brez povoda, kar vnovič poudarjamo! — obrizgano s strupom laži slovensko napredno uči\teljsitvo! — S to splošho ugoitoivitvijo tega žalo&tnega dejstva bi bilo to poglavje od naše strani lahko zaključeno. A užaljena stanovska čast natn narekuje protest proti taki borbi, ki hoče uničiti naš ugled in naše dobro ime, ki smo si ju pridabili v neverjetno težavnih razmerah, ko je bilo treba težkiih bojev za vsako mrvico kruha in za vsako drobtino pravice! S kakim pravom tolče nNaprej" po nas in po vsem, kar je našega?! Saj vendaf nismo rokovnjaški zaznamovanci, da bi smel pljuvati na nas vsak, komur se to zazdi1 in nima drugega posla! — Kakor ima slovenski delavec svojo čast, tako jo ima tudi slovenski napredni učitelj! In če je mi ne jemljemo prvim, si mi svoje časti od njili glasila in od njegovega drznega obrekovalca tudi ne damo jemati! Po svojih najboljših močeh, po svoji najboljši vesti in vednosti smo delali vedno doslej za blaginjo svojega stanu in šoistva, n aslonjeni na zaupanje svojih tovarišev intovarišic, sedaj pa plane na nas izza »Naprejevega« hrbta domišljav človek s tako impertineiico, ki prekaša bistveno in oblikoivno še ono, ki nam je v letih najstrasitnej&ih politiških bojev meitala v lioe — pariške apaše! V z g o d o v i n i sedanjega skupnega dela za narodovo bodočnostje to dejstvo umaz a n g r e h, k i s e n e d a i z b <r i s a t i i n n e z besedo k v a 1 i f i c i1 r a t i. L e čuvstvo zaničevanja ga prim e r n o o b s o j a ! Po redu je »Napreju" nemogoce odgovarjati, ker je olanek gospoda Frana Bja zmetan brez logičnih zvez in zaključkov, kakor so ga pač bruhale iz sebe razpaljena strast, osebno sorvraštvo in splošno zaničevainje vsega, kar je našega! Nihče pred Franom Bjem se še ni pospel tako visoko, oziroma ni tako nizko padel, da bi očital našemu učiteljsitvu njegove — plače! Moral je priti učitelj in nam povedati, da opravljamo to, »za kar site plačani«. V vsej Avstriji smo čuli do tega trenutka le en glas, da učiitelj za svoje delo n i plačan, da, čuli smo celo, da učitelj v primeri s svojo plačo preveč dela! Sedaj pa vstane glas v delavskem listu in očita slovenskemu učiiteljstvu njegove plače! To je gotovo socialno in demokraško! V isti sapi, ko trdi gospod Fran B., da »so vsi naši očitki naperjeni v glavnem le — pozi in frazi Zaveze«, udarja v obraz v s e m u učiteljstvu, pišoč doslovno: » . . . česar nihče trdil ni, da bi namreč ne opravljali, zakarste plačani, da ni učiteljstvo ustanoviio nekaj pevskih in drugih društev (na prste bi lahko našteli, kar je učiteljstvo v tem oziru storilo v zadnjih letih) ter da ni med učilteljstvom nekaj slabih pisateljev in boljših skladateljev . . .« V zadnjih letih? Ali morda v letili vojne? Kdo pa naj usitanavlja sedaj pevska in »druga« društva? A da je vse to, kar je storilo v s e učiteljstvo pred vopo, le »nekaj«, in da je zadosti šte'tja na prste, to priznanje izireka uči^telj vsera oniitn statinam naših mož in žena, ki so žrvovali ves svoj izvenšolski čas kul'turOTm, gospodarskim in dobrotvornim društvom! Seveda: Fran B. stoji izven števila slabih pisateljev in boljših skladateljev — an se je svojevoljno po- stavil v število sramotilcev niašega stanu! Habeat sibi! Naš list je 6astiwedinemu go&podu Franu Bju na prvi strani »Napreja« komičen, na drugi stranii zavažen. Značibio pa je, da je bil isti Fran B. še pred par meseci sotrudnik ravno istoga komičn^a in zaroženega lista! In tu je treba odkrite besede, da pridemo do izvora Bjeve to- gcrte in da spoznamo resnico njegove trditve, kako odbijamo sotrudniike. Fran B. nam je poslal pred meseoi rokopis, ki ga pa uredniku ni kazalo objaviti iz vzrokov, kijihjenavedelBjuv obširnem pisrau. Ne venro, 5e je kje na svetu list in urednik, ki bi se ne poslužil te pravice. Naš urednik je Bgu pakazal pat, kako in kje se naj razgovarjajo o tem, o čemer je B. pi&al. Imamo okrajna driuštva, upravni odbor m delegacijo Zaveze. Svoje stanovske in organizačne zadeve takega značaja obravnavajtmo najprej tam, a če končno na teh pristojnih mestih ne uspemo s svojimi nazori in zahtevami, patem magari udarimo v javnosti! B. se je temu vdal in je pozneje še pisal v komičen in zavožen lisit! Ali je o zadevi razpravljalo njegovo učit. društvo, nam ni znano. A upravni odbor Zaveze, ki je zboroval dne 10. septeonbra t. L — sklican je bil že 23. julija! — ni dobil od nobene strani — torej tudi od Bja ne! — te zadeve v razpravo. B. se je t o r e j i zognil poti organizovanega uč i t e 1 j a ter je zamahnil po vsem stanu in po vsej organizaciji z javno in lažnjivo besedo, čim mu je odpria »Naprejeve« prostore gospa urednica! Njetmu torej, če sodimo po tem postopanju, ni bilo do stvari same, ampak on je hotel gavoriti jav-no, da se lahko udari ob prsi, češ, tako se s kolom pobija slovenske učaJtelje tn njih delo! Habeat sibi! Razume se, da B. pogreva vse tiste nedckazane trditve, ki jih je nagromadil že v prejšnjem članku in ki smo jih rtri že ovrgli v 18. štev. Naj zadošča le nekaj citatov, ki na eni strani doikazujejo člankarjevo zagrizenost, na dnigi strani pa izpričujejo njegovo zmedenost, ki si hoče z njo pomagati iz zadrege: ». . . odkar ste se javno obesili na šikrice slov. liberal- cev . . . Tako pa ste bili in ste priivesek liberalne stranke . . . Politična strast m njena poslcdica persekucija . . . je greh, ki lcži tudi na vaši vesti. Danes biže radi tajili svoje častne člane, znabiti celo dejstvo, da ste iz politične strasti iztirali iz svoje srede tovariše, ki so šli in postali vaši' nasprotniki . . . Ne zavidamoGanglu, da je redaj s svojim goivorom o § 1. drž. šol. zakona »dosegel vrhimec svoje govoraiške slave«, a doslednosti iin kulturiie orieintaci'je je bilo v takratncm ravnanju tako malo, kakor v svetapiiseniskih ocvirkih, ki so poslej dokazovali po »Učit. Tov.« vaše krščanstvo in tako malo, kakor je to danes, ko trdite, da zopet delujete v svobodomiselnem dulm . . .« Tako navija gospod Fran B. logiko na natezalnico, in ne dvomimo, da tiiti sam ne ve, kaj je hotel povedati'. Mi da srno tirali svoje tovariše iz svoje srede? Ce je nas preganjala politiška strast močnejših, je to greh, ki teži našo vest! Ker smo javno izrekli, da nismo kot stanovska orgaiiJzacija del nobene poliitiške stranfce, zato visimo na škricih slov. lifoeralcev! Ker smo dokazali nasprotnikom, da delujejo proti naukom svoje vere, zato ni bilo v našem favnanju ne doslednosti, ne kulturne oriervtacije! In tako da>lje! Blagor mu, kdor razinne tako logiko! Nadailje: Velika kulturna vprašanja, ideja deimokratizma, kulturni boj, versko vprašanje, problem socializma, socialnc politike in komunalne politike ¦— vse to leti Franu Bju sedaj iz enega rokava, češ, da smo stali mi popolnonia brezbiižno ob vseh teh važnih poglavjih, in sicer »zaradi popolne lastne desorieintirainosti ki nezmožnosti«. Res je, da se ne moremo ponašati s tako vsestranSko splošno in špecialno izobrazbo vseh teh modemih vprašanj, kaikor more to &tO'riti gospod Fran B.; res pa je tndi. da je kirivda na njegovi strani, ker ni pisal o teh vprašanjih in seznanjal z njimi učiteljstva, ako mu je bilo do tega, da bi deloval kot zaveden in temeljito izobražen organizovan iičitelj v blagor svojih tovarišev! Zdi se nam, da je namonoma molčal, ko mu je bila dana prilika goivoriti, samo da lahko o pripravncm času udari po nas! Mogoče, da nj,egovo znanje ne sega globoko pod navedene naslove, resnica pa je, da se mi nismo kognili nabenemu teh vprašanj, kadar so sodobne razimere pokazale priložnost, kako se vse šolstva se tikajoče zadeive izpletajo in prelivajo iz mogočnega kompleksa modennih ved, iščoč v njih preobplim vprašairjem vzročnosti in reškve, delu smatra in namenom sredstev. Tako smo storili to še letos v 15. št. s člankom »Perspektiva bodočno-sti«. Večje zahteve od skromnega lista so skoro nemogoče, saj se bavijo s takimi vprašanji špecialisti in obsezajo njih dela in razprave celo lrteraturo. Tolike univerzalinosti bi ne smeM zahtevati od našega lista niti tedaj, če bi ga pisal vn urejal sam gospod Fran B. Sotiiti je lahko, delati je težje, a obsojati je opravičen oni, ki je sam sodeloval, pa je bil namenoma in iz vzrokov individualnega egoizma oviran na delu! Tega pa gospod Fran B. ne more trditi z ozirom na lastno osebo. »Široikoustni' zaslugarji« pa imanio še ta greh, da smo govorili o podržavljenju šolstva in o avtonomneTn šolstvu. Zato pa naj učifeljstvo »desorganiziirano in desorientirano sledi vaši pozi in frazi!« Zgoraj hoče česfciti gospod Fran B., naj orientiramo učiteljstvo, in ker smo govorili o takem in takem šolstvu, zato nismo sto- rili svoje dolžnosti! Kdo naj tarej Fraiiu Bp ustreže? Do onictntiranasti prideino vcndar na ta način, da oujemo razlicna nmenja in prMemo koncno do zaključkov, ki jih sprejme večkia. Vnašem primeru je 'temeljna zahteva reforraa šo 1s t v a ; kako jo izvedcmo, to nam kaže dejanjski potožaj, k>i moramo z njim raounati, če hočemo priti do realne rešitve na splošno koTist. Tak!o delajo pametni ljudje. Sociaino-denrokraški poslanec dr. Renner je bil n. pr. zagovoTiiiik personailne avtonorriije, a nemška socialna dorn^okracija je na sivojem strankarskem shodu na Dunaju siwejela Rennerjevo resoluciyo, ki zahjteva avtonotnijo narodov z neapo¦rečno praviico vsakega nafoda do samoodločbe (t. j. preosnova Avstrije v narodinastno zvezrro državo). »Široikioustni zaslugarji« so tudi tu prav ravmali in pravilno sklepalr. Na teinelju avtono-mije so prišli do sedanjili zahtev, kakor hočemo mi na temelju reforme šoilstva do avtonomije šolstva. »Škodljive coklje, pozerji in frazcrji... spominiite se n. pr. le matenikositnega duha, s katerim ste hoteli preprečiti štajerskeanu slav. učiitcljstvu ustanoviitev njihove gopsodarske in kreditne zadruge«. Taiko narni kliče gospod Fran B. Mož je tudi tukaj v zmoti! Mi smo bi-li (in smo še danes) za ceMtralizacijo materialnih sil slovenskega učjteljstva, ker je naša gmotna moč gotovo večja, ako je zbrana skupaj, nego pa deljena. Vinarjev nam ne kaže razstavljati na kupčke. Tudi večji denarni zavodi — nego sta naša dva — so že izvedli fusijo, ker se da uspešneje delati z večjinni razpoložljivMTii denarnimi' sredstvi, nego pa z razkropljenim drobiženi. V tem iizkušanem gospodarskem nazo.ru ni nobcne coklje, poze in fraze, ampak ga potrja v njega ntemeljenosti praktično življenje. Razmotrivali smo to vprašanje brez vsake soivražmosti na vse strani, poravnali nesoglasja, ki so ob vsakem takem vprašanju neizogibna, ter smo naposled želeli dobro srečo gospodarskemu podjetju štajerskih tovarišev. Oba zavoda delujeta minno naprej, a priti je moral učkelj Fran B., da je začel razpihavati ogenj tam, .kjer ga nič ne peče «i nič ne briga. Celo naši »karakteristični banketi« 50 mu obtiičali v želodcu! Res je, veseliii smo se tudi banketov, recte •skupnih kosil, k'i so jih pniircjali krajevni odibiori ob Visaki glavmi skupščini Zaveze. Toie bilo tireba že iz praktičniih oziiroiv, ker ni po manjših krajili (n. pr. Novo mesto, Kranj, Soštanj) lahko brez napovedi preskrbeti kosila za par sto ljudi, drugod pa (n. pr. Cclje, Maribor) jih slovenski učitelji še ne bi dobili. Zato so krajevni odbori ¦pnirejali bankete. Io za majhme denarje smo irneli izvrstna kosila. Q'ovorili smo, peli, skleipali prijateljstva, obnavljali spomine itd. Vedno in povsod je bilo lepo ob takih prilakah! Pomislimo le na narav«ost imenifeno kosilo, ki so nam ga napraiViile in servirale naše vrle kolegmje ob 25letnici Zaveze v hoitelu Tivoli v Ljubljani! Ker smo vsi, kolikor nas danes gara doma v civitai službi, več ali manj izstradani, zato si res že želiimo kakega takega izbornega banketa. Z dovoljenjem, gospod Fran B., če se sme tudi slovenski učitelj zopet enkrat pošteno najesti! No, ampak tu prihaja poza in fraza »demokrata« Bja naravnost smešna in otroaja! Habeat sibi! In ravno take so njegoive grožnje, ierečene na treh mestih njegove filipiiike! Prvič: Račun o liiševanju — sodba in obsodba! Drugič: Tudi o Učit. tiskanni, Učit. koinviktu, Narodni šoll itd. bo še govor in »vsaik bo še prejel, kar je zaslužil«. In tretjič: 0-1 ede serviizma in pehanja za priznanji — »ob svojem času odgo^vora ne ostanemo dolžni!« Tako je prav: ob svojem času in na pristojnem mestu! Ali smo kradli, ali zapravljali denar? Ali1 smo denunou'ali in ovajali? Ali smo se kaiko drugače pregrešili? Le podla duša m or e t a k o namigavati, češ, k j e r s o sami osli i n i gnd r a n ti, tara je tudi lahko kak lump in defravd a n t v m e s ! Zato pa počakajmo, da si pogledama iiz oči v oči, ker natolcevalec nima p o g u m a, d a b i p r i š e 1 z i mi e n i n a d a n, k a k o r j e b i 1 pozvati! Olede servilizma in pehainja za odlik«vanji pa lahko sam^kaj več pozitivnega povemo! Res je: Dobilismoodlikovanja. In sicer: hišne preiskave, polioijsko nadzorstvo, oblastveno ustavljeno delovanje, disciipMnarne prerskave, lcazciisko trrande v vojašiko službo, uradne demiinciacijc, službema premeščenja, materialne škode, imičena rodoviniska sreča, duševne muke in preiskovalni zapori! T o s o b i 1 a n a š a o d 1 i k o v n j a, ki se z njimi še častivredni gospod Fran B. ne niore ponašatr! Še vislice, kaj ne?! Pretrpeli smo vse, kar nam je težkega in hudega nalagal ta strašni čas, to- da ostali smo zvesti v delu in kolegualnasti, služeč v najtežjih in najhujših razmerah, ki si jih moremo miisliti, naši skupnosti in bodoonosti naroda! »Domače ognjišče« je res ustavila naša tiskarna, ki ga je izdajala in xalagala. Zakaj, to ve ona. A »Domače ognjišče« zopet pride, toda Frana Bju ga ne bo več treba »vleči in blata«. In tako pride še niarsikaj drugega! Tudi spoznanje pride, da so vse naše ustamove sooialne naprave, dvigane in pospeševane od demokraškega duha, kar bi bilo nemogoče, če bi roi sami ne bili prepojeni s tafcim duhoni. Če se to spoznanje dotakne tudi Frana Bja in uredništva »Napreja«, ne morerao vedeti. A stan, šola in narod, ki smo zanje in zarad" njih, naj sodijo naše uelo po resnici in pravici! Odslej naprej nečenio drugaonih priznanj in drugega plačila, kakor niti ne mislimo, da je delo slovenske dernokracije pobijanje slovenskega napredncga uoiteljstva in njegove organizacije. Sicer pa bodo tiste, ki se jira vsiljujejo v svrho dosezanja svojih prepotentnih in nečastniili namenov, sami spoznali in po tem uravmali svoje postopanje! Pa to je njihova zadeva! V stvari sami je objavil »Naprej« v svoji 87. štev. z dne 25. oktobra t. 1. dva popravka od poklicanih in po gospodu Franu Bju neosnovano napadenih strani. Obcnem razsvetljujeta oba popravka »resnicoljubnost« člankarja samega in njegovega informatoTJa. Prvi popravek se glasi: Opiraje se na § 19. tisk. zalc, zalitcvamo, da prioboite v prih. štev. lista »Naprej« na istem mestu in z istimi črkami glede trditve o Učitelsjki tiskarni v Ljubljani, r. z. z o. z., v olanku »Učiteljstvo in vojna« III., ki je bil priobčen v »Napreju« dne 11. oktobra 1917, št. 75, sledeči popravek: 1. Ni res, da bv bili izročili »Učiteljsko tiskarno«, r. z. z o. z., najkomproniitiranejšim liberalcem, t. zv. mladinom, res pa je, da ima »Učiteljsko tiskarno« v Ljubljani prejkoslej v svoji lasti in gospodari v njej edino le napredno učiteljstvo, in se to stanje po sedaj veljavnih izpremenjenih pravilih mikdar iizpremeniti ne more. 2. Ni res, da bi naredili zahrbtni atentat na tovariše-zadružnike, kd trpe in nmirajo v strelskih jankih, ter da niso inogli preprečiti tega usodepolnega koraka, res pa je, da je bil obomi zbor po veljav-niti pravilih pravilno skMcaai, se jc prajviino vršil in je smel zadružmike, ki sc niso osebno udeležili >občnega zbora, zastoipati drug zadružnik na podlagi zakonito izdelanega pismenega pooblastila. — Upravni svet »UčHeljske tiskarne« v Ljubljani. K temu popravku dostavljamo, da je od 59 zadružnikov samo 6 voijakov, med temi tudi »Naiirejev« člankar, ki pa je bil na občnem zboru zastopan s pooblastilom. Ta »atenitat« na svojo tlskamo smo naipravili samo zategadelj, da damo terou svojemu go&podarsikemu zavodu za vsak slučaj r a z š i r j e n t e m e 1 j in po-teimtakem m o ž n o s t 1 e p š e g a i n h itrejšega' razvoja v bodočnosti. Vodili so zadružnike pri tem delu zgolj g o s p o d a r s k i o z i t i b r e z v s ak e g a p o g 1 e d a n a t o a 1 i o n o p o1 i t i š k o s 't r a m i n s t r a n k o, k a r j e balo na občnem zboru izrečno povedano i n t e m e I j i t o p .o j a sn j e n o. S to pametno gospodarsko preuredbo so se strinjali tudi zadružniki, ki imajo v vodstvu in upravii gospodarskih podjetij bogate tokiušnje, ki so torej sodili in sklepaii po pameti, ne pa po trmii in strasti. Prepričani srao, da bi se ilzmed 6 zadružnikov-vojakov, ako bi bili na občnem zboru, vsaj 5 izreklo za tako izprememibo pravli, saj se je celo eden od obeh ¦opozičionalceiv udeleževal podrobne razprave ter se je tako sam udeležil očitanega »atentata«. Drugi popravek pa se glasi: Opiraje se na § 19. tisk. zak. zah-tevamo, da priobčite v priiodnji štev. lista »Naprej« na istem imestu m z istimi črkami glede trditve o neki skuipšoimi »Zaveze avslrj.jskega jugostovanskega učiteljstva« v članku »Učiteljstvo in vojn-a III.«, ki je bil priobčen v »Napreju« dne 11. oktobra 1917, št. 75, sledeči popravek: Ni res, da bi bila šc pod sedanjini vodstvom poslala skupšoina »Zaveze avstrijskega ju^g^oslovamskega uSteljstva« pozdravni teleigram na shod praških svobodomiselcev, res pa je, d.a nobena skiipščma »Zave-ze avstrijskega jugosloivainskega učiteljstva« ni poslala nikdar ne pod sedaniim ne pod prejšnjim vodstvom pozdravnega telegrama na sbod praških svobodo-miselcev. Ni res, da bi bila »Zaveza avstdjskega jugoslovanskega učiteljstva« kdaj proglasila list »Dan« za svoje glasil« -in vpregla vanj uoiteljsko organizaciiio, res pa je, da Zaveza ni imela z listom »Dan« nikakršnega stika, kar je vodstvo Zaveze v javnili. svojili razglasih često poudarjalo. — Ni res, da je »Zaveza avstrijskega, iugoslovanskega učileljstva« hotela iz ideje za skupno delo ustvariti pozio in frazo, in ker so to drugc organizacije instiinktivno čutile, se je ideja p.oneisrcčiila v naše veliko veselje, res pa je, da Zaveza ni nrogla sedaj uresničiti lepe ideje, ker je večina k skupnemn delu povabljenih organilzacij odrekla svoje sodelovanje z razlogom, da ni čas sedaj primeren za to, kar je Zaveza z velikim obžatovanjem vzela na znanje. Ni res, da bi Zaveza ne bila imela pošma o ideji za skupno delo in aie vedela, zakaj gre; res pa je, da je prav dobro vedela, zakaj gre, ker ima vodstvo Zaveze sestavljen vzpored in nataTičon načrt za tako deta. — Vodstvo Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. — Predsedniik: L. Jeleinc, s. r. Tajnik: Vilibald Rus, s. r. K tema dvema popravikoma, ki sta skozinskoz stvarna, dostavlja uredništvo »Napreja« te-le drztie besede: Z »Ni res« se »popravi« lehiko tudi dejstvo, da se suče zeniija okolo solnca in zato bo vsak lehko precenil vrednost tega popravljanja, ki izvira iz zlobe in iz sovraštva do socialne- demokracije. Kajti s ternd popriavki ni stvarno ovržena niti ena trditev \z olanka »Uoiteljstvo in vojna«. Gospodje od »Zaveze« nastopijo lehko proti nam tudi še drugo pot, če se jiim zdi, da nimajo še dovelj zadoščenja s teini »popravki«. In sedaj premislite to logiko: Učiteljska tiskarna in Zaveza ugotavljata dejstva in pribitjata neresmione itrdiitve, torej Iebranita svojočasit insvojugled, karstabiladolžnastoriti z o z i r o m n a d o 1 o č b e s v o j i h p r avil in z ozirom nainteres s v ojih članov, in sedaj prihaja »Naprejevo« urCdništvo pa pravi, da izvira to popravljanje iz zlobe in iz sovraštva do — socialne demokracije! Ta trditev jc smešna m neumna. Škodujejo pač ugledu in resnobi socialne deraokraciije n j e n i 1 a s t n i 1 j u d j e, ako se bojujejo z lažjo in zavijanji proti naprednennu slovenskemu učiteljstvu! Ako nimajo ti Ijudje poguma, da bi priznali zm,oto, popraivili krivico in vsaj mir dali našemiu poštenemn in reSinemu delovatiju, naj vsaj ne skrtinijo naše časti in našega dobrega imena! Druge poti ne kaže nastopati proti Ijudcm odunne domišljavosti in zakrknjenega natolcevanja, nego da gremo minro in preko njih na dnevni red! V ostalem veijajo od prve do zadnje besede vsa naša izvaijanja, objavljena dne 7. septembra t. 1. v našem listu! Tako tudi besede, povedane na ime vsakemu, ki govori ali piše neresnico na naš naslov: Laž sama ga zaduši!