teto V., štev. 57' Ljubljana, četrtek, 6. marca 1924 Cena S Din Uh>1a ol> i rjutraf. ftane mesečno 20-— Din ja inozemstvo 30*—t . neobvezno Oglasi po tarifa. Drednlštvo s jliklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo t LJubljana, Prešernovi ul. it 54. Telet. it. 8«, Podružnici < Maribor. Barvarska uL 1, Celje, Aleksandrova c. Račun pri poitn. iekofi zavodu itev. 11.812. Ljubljana, 5. marca. Klerikalci se zaman trudijo otresti fe upravičenega očitka, da so baš oni inštalirali in držali saraoradi-talski režim. Pred 11 mesci, ko bo v Zagrebu kovali Markov protokol ter se jiri rujnem vincu btatiii z gospodom Jiuijičem, jim je bila beseda o opoziciji najzopemejši zvok. Ob njihovem javdušenem ploskanju so potem radikali sedli na konja. Takoj je začel državni voz drveti po strmini. Klerikalni tigri pa so v parlamentu zvesto Juvali, da bi kdo no strgal brozvost-r,im kočijažem vajeti iz rok. V polnt meri so si vsak dan znova zaslužili fast.ni naslov »gospoda Pašiča najlo-tolnejša opozicija*. Pod njihovim pro-tektoratom je razbesnel birokratični centralizem do nezaslišnih absurdnosti. Končno je pričela SLS na lastnem tf-iosu čutiti, da pada ljudstvu polagoma mrena z oči in da se širi spoznanje klerikalne soodgovornosti dejanja radikalskega režima. Pod |C70 tega občutka se je izvršil pro-(ikrct klerikalne politike in isti ljudje, ki so v aprilu 1923 javno zaeramovali posp. Davidoviča ter so norčevali iz voditelja demokratskega kluba, isti ljudje, ki so grozili z revoltami, če pride demokratska stranka z gosR. Da-vidovičem na čelu do soodločajoče »loge v upravi države, so danes p o d odstvom istoga gosp. Davidoviča pripravljeni sestaviti vlado proti radikalom. Ako v odgovor na neprestane nelo-lilnp napade klerikalcev vse to kon-Itatiramo, nam glasilo SLS očita »pod-neumne izmišljotine*. Mi smo že včeraj dokumentariSno objasni-Ii v.logo SLS pri postavljanju radikalnega režima. Troba je le odpreti banki letnik »Slovenca*, pa je nadalj-nih dokazov na razpolago dovolj. Glavno glasilo SLS, ki pravi, da je •vemo ogledalo mišljenja vodstva 51,?», je lansko spomlad na vso moč lorsiralo vstoličenje radlkalske vlado In f Odločilni dnevi ¥ Beogradu ZAKLJUČNE KONFERENCE OPOZICIJONALN1H ŠEFOV. — ALARMANTNE VESTI IN INTRIGE. - GOSPOD HRIBAR KOT RADIKALSKI MEŠETAR ZA KLERIKALCE. — DANES SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA. jo bilo v stvari najvnetejši — raji slski agitator. Dne 14. aprila 1023 roroča »Slovenec* v komunikčju o konferenci v Zagrebu, da »more po Kravi stvari same*, zahteve klerikalcu-, spahovcev in radičevcev »i z v r-iti najlažje homogena v 1 a-N R S.» Dno 25. aprila javlja, da ra Jugoslovanski klub od j o čil : .> vlogo pri vseh mogočih kombinacij ;!i io še največ upanja, da b> iri&lo do homogene radikalne vlade. Dne 27. aprila radostno naznanja, da an obračuna za korupiijoniste in policajdemokrate ni več, daleč.* Dne 2!'. aprila so glavno glasilo SLS nor-čnjc iz gosp. Davidoviča in imenuje njegov mandat za sestavo vlade »ba-psji - mandat. Dne 1. maja, ko je dobil gosp. Pašič mandat za sestavo sa-moradikalske vlade, jo pa »Slovenec* vriskal od veselja, češ: »V vseh rogih je ta vest bila spre-e t a z velikim odobrava- i e m.» ^ Inštaliranje radikalskega režima po SLS ie »Slovenec* dne 3. maja z zadovoljstvom pozdravil ter poudaril, da fe jo Ijute borbe med radikali in demokrati »uspešno udeležila* na sl rani NRS tudi SLS. »Pot do spo-nzuma (me-d klerikalci in radikalci) je "dprta, ker je prva ovira, demo-bat s k o-radikalska koalicija, od-hranjena.* Tako in enako je glavno lasilo SLS izražalo zadovoljstvo nad ''m. da se jo dr. Korošcu posrečilo »sedlati gosp. Pašiča. ter vzpostaviti trašni režim radikalskega centralizma. Vsi t.i »Siovenčevi* članki niso verno slikali zaslug SLS za radikale- temveB so bili tudi prava propa-iiKla za radikalski režim. Ta propaganda se je poznsje nada-i"va!a v ve8 ali manj prikriti obliki jo bila lionorirana z demonstrativno udeležbo radikalskih politikov na ta-tozvanem katoliškem kongresu in pa številnimi uslugami režima, od kate-ili sicer ljudstvo ni imelo ničesar, pač. 'i so nudile klerikalcem manjše ali fS.ie partizanske in osebne dobičke. Ako klerikalci sedaj vse to negirajo, •otom računajo le na politično nezre-ost svojih pristašev in pa. z dejstvom, 'a njihovo gla.vno glasilo nima one aiblicitele, ki bi omogočila, da široka "vnost. kontrolira časopisno taktiko 'L?. Kdor pa je Kital klerikalno liste, f prav dobro, rla so sedanja njihova kava bistveno razlikuje od onega !'ar so klerikalci delali prod 11. mesci pozneje. Nič druzega nego 1 a. ž je "rej, če »Slovenec* danes piše, da " SLS »kot prva začela borbo proti adikalski, centralistični korupciji*, a ž je, če se hvali, da jo »SLS s svo- 0 taktiko brez ozira na levo in des-»o, .pokazala pravo pot, ki more vodi- 1 do nejjeha.* R v . . «— Beograd, 5. marca, p. Danes dopoldne ob 11. so se : satali v demokratskem klubu Soli opoiicijonaluih grup gg. Davidovič, Spaho in Korošec. Po medsebojnem obvestilu o dogodkih zadnjih dni so ponovno razmotrivali osnovo opozicijskega blok« ter ugotovili, da ni ovir za končni sporazum. Vzeto je bilo ua znanje, da moro opoz. bi. razpolagati z gotovim številom radifevskih poslanccv, ki na poziv bloka pridejo v Dcograd. Razpravljalo ae je o (cm, kdaj se naj pozove radičovce v parlament. Kakor jc izvedel Vaš poročevalce eo prišle v razgovor tudi govorico o pogajanjih klcriknlcer r radikali in vesti nekaterih listov daje Radič prepovedal odhod svojih poslancov v Beograd. Točno jc, da eo se zadnje dni vršili sestanki klerikalnih voditeljoT z Ljubo Jovanoričem in ministrom Janjičcm, vendar je dr. Korošce danes izjavil, da (i sestanki ne morejo vplivali na stališče njegove stranke. Vesti o nameravani spremembi radider-eke taktike je dr. Korošce odločno do-mentiral. Jutri dopoldne ob 9. se vrši skupna seja domokratskoga ožjega glavnega odbora in poslanskega kluba, na kateri ho g. Davidovih predložil dogovor i ostalimi opozicijonalnimi skupinami v odobritev. Nocoj je bil t demokratskem klubu olji sestanek, katerega so se udeležili Davidovič, Prihiecvič, Kumanudi, Timoti-jevid in šc nekateri ter »o bili pripravljeni predlogi za jutrišnjo plonarno sejo kluba in glavnega odbora. Beograd, 5. marca. p. Današnja »Poli« tika* ohjavlja vest, da je dr. Korošec imel sestanek z Ljubo Jovanovidcm, ki mu jo stavil nove konkretne predloge. Radikali so z nadaljevanjem pogajanj poverili tu se nahajajočega bivšega nit' mestnika Hribarja, ki je nocoj ponovno pozval dr. Korošca nn sestanek. Hribar ponuja baje klerikalcem razne strankar« ske koncesije. V vrstah opozicijskih skupin se zatrjuje, da se radikalnim po> nudbam nc bo posvečala nikaka pozor« nost. Nocojšnje zcmljoradniške »Novo« sli* poročajo: Opozicija je dobila sigur« na poročila, da pride posl. Prcdavac, ki nosi s seboj 60 pooblastil, sigurno v Beograd, kar bo razbilo vse nade radi« kalov, da so srečno preboleli kritični moment. Radikali intrigirajo naprej in poskušajo približati se vsem skupinam. Ljuba Jovanovič je imel sestanek z Da« vidovidem, katerega jc svari! pred radi« čcvci. Radikalni ministri neprestano pri« Mussolini snubi Francijo PONESREČEN POSKUS RAZŠIRJENJA ITALIJANSKO-ŠPANSKE PO-GODBE NA FRANCIJO. hajajo na dvor, da sc poučo o razpolo« ženju krone in da odložijo svoje infor« macije. Beograd, B. marca. p. Po nekatorih vestoh bi imel priti radičovskl poslanec Predavac, ki prinaša poverilnice, jutri v Beograd. Po drugi verziji pa čaka po6l. Predavac na poziv šefov opozicije. Poročila iz Zagreba pravijo, da se Predavac nahaja v svojem domačem kraju v Du-gem selu. INTERESANTNE INFORMACIJE ODJEKA* O RADIČEVCIH. Beograd, 5. marca. p. Nocojšnji n udarec za hrbtom s strani frankovcev. Vodstvo HRSS ima zanesljivo uvorenje, da so tc nakane no bodo niti najmanj obnesle. London, 5. marca. s. Pariški dopisnik Daily Telegrapha* prinaša zanimive podatke o italijansko - francoskih pogajanjih •zadnjega tedna. Mussolinl jc, ko jo zvedel za ameriški pomorski program v i pogajanjih. stopnjuje produkcija Italije na milijon ton, in 3) oa sc Italija zaveže, da bo podpirala francosko stališčo pri reparaeijskiii Sredozemskem morju, predlagal francoskemu poslaniku v Rimu: 1.) di Francija vstopi kot tretja država v italijansko - špansko pomorsko an-tanto; 2.) da Francija dobavlja italijanski jekleni industriji čim voS rude, da so tako To penudbo je Francija odklonila, ker bi povpročila prelom z Anglijo. Nato je bil vprašan francoski poslanik, ali bi Francija podpirala italijanske pravice v angleški vzhodni Afriki napram Angliji in ji zagotovila dobave, čo bi iz Poruhr-ja izostalo. V nasprotnem slučaju se bo približala Italija angleškemu stališču. Nemški parlament bo razpuščen še ta teden DRŽAVNI KANCELAR DOBI DANES POOBLASTILO ZA RAZPUST.— NOVE VOLITVE 6. APRILA. Berlin, 5. maera. j. V državno.zbor« skih krogih domnevajo, da bo državni zbor razpuščen prihodnjo soboto. Berlin, 5. marca. h. Contriunska frakcija državnega zbora jo sklenila na današnji dopoldanski seji, katero so sc udeležili vsi državni ministri stranko, delovati na to, da so državni zbor po zaključku generalne debate razpusti in se nove volitve razpišejo že za dan 6. aprila. Tndi socialno - demokratska frakcija so jo danes popoldne sestala, vendar pa o izidu seje trenutno šc ni poročila. Berlin, 5. marca. h. Državni kancciar dr. Marx bo imel jutri razgovor z drž. predsednikom Ebertom, da prejme od njega pooblastilo zn razpust državnega zbora. V zvezi s tem razgovorom se bo nato vršila seja kabineta, na kateri bodo storjeni odločilni sklepi o razpustu drž. zbora, ki ga je z gotovostjo pričakovati žc v prihodnjih dneh. Termin za volitve je določen na 6. aprila. Interpelacija v sobranju radi aretadi kalifa azgonu POLITIČNE POSLEDICE ODPRAVE KALIFATA. -; ANOORSKA, VLA. DA ENERGIČNO NADALJUJE BORBO PROTI REAKCIJONARCEM. (Glej tudi članek na 2. strani.) Pariz, 5. marca. i. Dogodki na Turškem so vzbudili tukai živahno zanimanje in deloma tudi gotovo bojazen, čeprav sc Francija nc boji, da bi bila z odpravo ca-rlgiajskcga kalilata oškodovana na svojih interesih. Pariško časopisje smatra cclo za mogoče, da bodo ti dogodki Franciji koristili, ker iz Stambula Izvirajoča pan-islamska propaganda nc bo več ogrožala severno-afriških pokrajin. Radi izgona kalifa Abdnla Mcdžlda so francoski krogi v skrbeli vslcd tega, ker nI izključeno, da bo ta radikalna odredba znova vzbudila In poostrila nacionalno gibanje na Turškem, kar bi moglo izzvati novo vrenje med vsem muslimanskim prebivalstvom. London, 5. marca. j. Angleški kabinet je imel danes sejo, na kateri se je razpravljalo o gospodarskem položaju. V spodnji zbornici jc izjavil neki član vlade, da angleška vlada še ni prejela podrobnih poročil o odpravi kalifata v Carigradu. Budimpešta, 5. marca. j. Posebni dopisnik »Pesti Napla. javlja Iz Angorc, da so tamošnje oblasti prepovedale bivšemu kalifu uporabiti za svoj odhod iz Carigrada želcznico, vsled česar sc .ic kalif odpeljal z avtomobilom. Kakor se čuje sc bo Abdul Medžid v kakem manjšem pr- tanišču vkrcal v ladjo. Isti dopisnik ho- če tudi vedeti, da nameravajo nekateri člani bivše turške ccsarskc hiše priti v Budimpešto? Napetost v Carigradu. — Izgredi v Sinlrnl. Curih. 5. marca. s. «Corrlcre della Sera.. javlja iz Carigrada, da jc bil klub Staioturkov policijsko 7.dtv.:rjcn. Več kot 400 pristašev kalifata Jc bilo aretiranih. Most v Brusso je zatvorjen s strojnicami. V Smirm sc Jc pričelo gibanje Crkov <;:<.-ti turškim oblastim, ni čemer je b;ic več oseb ustreljenih In ranjenih. Deprlmiraioč vtis v Indiji. London, S- marca. s. Dally Telcgrapli poroča iz Alahabada, da je sklep angor-ske narodne skupščine, nai se odpravi kalifat in njegove člane izženc, izzval med Indijskimi Turki veliko potrtost. Pristaši so sestavili posebno komisijo, ki nai raz-motrlva z nacionalistično stranko to važno vprašanje. Splošna uvedba latinice. Riin, 5. marca. J. /Tribuna. Javli.i Carigrada, da je med raznimi radikalnimi reformami angorske konstituante predvidena tudi odprava turške abecede in uved ba latinice. Turški listi v Carigradu v splošnem ne nasprotujejo tej reformi. GLAVNI NEMIRNEŽI SO SVOBODNI. Solija, 5. marca, r. Na sinočnji seji sobranja je makedonski poslanec Karalju-nov interpeliral ministra za notranje stvari radi aretiranja Macedoncev v Sofiji ln v zapadni Bolgarski. Vprašal je ministra, ali se tbrutalne aretacije*, ki so se pričele 8. marca vršijo na podlagi sodnih odredb; ako ne, zakaj se aretiranci talff.j ne izpustijo. Minister za notranje stvari je odgovoril, da sodišča niso izdala odredb za aretacije. Aretacije so bile izvršene iz najvišjih državnih razlogov, ker obstoji sum, da bl Macedonci ua zapadni meji države mogli rušiti mir in red, tako v Bolgarski kakor tudi v sosednih državah. Ministrski predsednik Cankov in minister za zunanje stvari Kalfov sta izjavila: Aretacije so bile državna potreba. Pravosodni minister je rekel, da so člani vlade pripravljeni žrtvovati tudi svoje glave, ako bo treba, da pa no puste, da bi Bolgarska pripadla. Vlada bo nemilostno postopala proti vsakemu, ki bi s svojim delom pehal državo v nevarnost. — Aretiranci bodo julri ali pojutrišnjem odvedeni v iztočno Bolgarsko ter se bodo smatrali kot inter-nlranci pod policijskim nadzorstvom. Se- Res je, da je pod pezo odgovornosti morala SI*S revidirati politiko od 18. marca 1923 in če ,ie lani razglašala za svoj največji uspeh, da jc onemogočila demokratom sodelovanje pri vodstvu države, jo zanjo dobra in zaslužna pokora, da se letos z vnomo zalaga za rušenjo stanja, 1U ga jo ona odločilno pomagala ustvariti, pod vodstvom istih demokratov. Ako SLS vztraja na tej novi poti, bo pokazala, da jo njen kes iskren in da je volja popraviti pogreške resna. Kar se je zgodilo pa se sevoda no da spraviti s sveta z nobenim šo t^ko ''—otvaj jan jem, dejstev. znama aretirancev ni mogočo dobiti, go-tr.vo pa je, da so voditelji makedonskega gibanja ostali na svobodi. Del tiska piše v smislu vlade, drugi del listov pa vprašuje začuden, ali ta akt Cankove vlade ne pomenja izdajstvo Bolgarske. Vojaška kontrola Pogajanja z Italijo. Beograd, 5. marca. p. V Beograd so dospeli: Predsednik generalne konfedera cije italijanskih industrijccv Silvestri, predsednik generalne konfederacije iti« jijanske agrikulture Cr.sari in tajnik itn« lijanske dclcgacije Bcrini. Ker jc pred« sednik Luccioli dospel že včeraj, jc s tem italijanska delegacija kompletna. Najbrž sc bo žc jutri vršil prvi plenarni sestanek naših in italijanskih zastopni« kov gospodarstva. Sporazum z Nemčijo dosežen Beograd, 5. marca, p. Nocoj je bila soja ministrskega sveta od 17. do 21. Seji so prisostvovali tudi naši eksperti za pogajanja z nemško delegacijo glede repara-oij: dr. Rybnr, Mate Boškovič in dr. Ra-dosavljevld. Eksperti so naznanili vladi, da so v pogajanjih z Nemci dosegli sporazum tor so vladi predložili svoj elaborat. To kratki debati jo ministrski svet izvolil odbor štirih ministrov, in sicer dr. Ninčiča, Stojadinovida, Kojiča in Pe-rida, ki bo do jutri določil definilivni tekst doseženega sporazuma. Po seji ministrskega sveta so imeli naši in nemški delegati sestanek radi nekaterih manjših stilističnih Izprememb, da so je sporazum z Nemci dosegel na bazi, da naša država zmanjša gotova svoja naročila, Nemčija pa se Je obvezala, da bo na tej podlogi gotovo izvršila dobave. . j e Popoln sporazum med Anglijo In Francijo Pariz, 5. marca. j. V vprašanju vojaške kontrole je prišlo med Francijo in Anglijo do sporazuma. Poslanlška konferenca je na dopoldanski seji, katere se je udeležil tudi francoski maršal Foch, določila besedilo odgovora na nemško obvestilo z dne 9. februarja. «Temps» ugotavlja, da jc odgovor na nemško noto sestavljen na podlagi angleške spomenice, kl je bila z malimi spremembami sprejeta. Demonstracije bančnih uradnikov na Dunaju Dunaj, 5. marca. h. Pri današnjih ve« likih demonstracijah bančnih uradnikov je bilo aretiranih v skupnem 34 oseh. Demonstracije so zahtevale močno poli« cijsko intervencijo. Prišlo je tudi do pre tepov. Demonstracije so trajale nad dve uri. Vodstvo bank je izdalo z ozirom na opetovane izgrede stavkujočih komu« nike, v katerem izjavlja, da ne bo do« pustilo meritoričnih pogajanj z name« ščenci, dokler nc nastane popoln mir. Kljub temu jo -vezni kancelar dosegel pri bančni zvezi, da so se danes popol« dne pričela nova pogajanja pod njego« vim predsedstvom. Belgijsko vlado sestavi zopet Tfceunis Pariz, 5. marca. j. Po zadnjih vesteh iz Bruslja so dobili izgledi za sestavo kabineta določene oblike. Theunis je bil popoldne sprejet od kralja, vendar pa še nI razpravljal z voditeljem belgijskih »kntoličfnov o podpori njegovega kflbis neta. »Journal des Debats« je mnenja, da jc zelo verjetno, da bo Theunis da« nes zvečer prevzel sestavo kabineta. PLEBISCIT NA GRŠKEM 8. APRILA. Atene, 5. marca. r. Vlada ie sklenila, da sc vrši plcbiscit o vprašanju državne oblike na Orškem dne 8. aprila. Inozemske borze 5. marca. CURIH: Beograd 7.25, Ncw-York 577.875, London 24.83, Pariz 23.45, Milan 24.75, Praga 16.7325, Budimpešta 0.0115, Bukarešta 8.07, Solija 4.27, Dunaj 0.008175. TRST: Beograd 29.10 do 20.17, London 100.20 do 100.35, Pariz 05.25 do 96, New-York 23.25 do 23.35, Curih 402 do 404, Praga 67.30 do 67.35. DUNAJ: Devize: Beograd 883 do 887, Berlin 15.30 do 15.00, Bukarešta 869 do 371, London 304.700 do 805.700, Milan 3029 do 3041, New-York 70.085 do 71.185, Pnriz 2867 do 2883, Prago 2045 do 2055, Solija 510 do 514, Curih 12.265 do 12.315, valute: dolarji 70.860 do 71.260, lire 3025 do 3045, dinarji 877 do 883; elekti (v tisočih): Soderana Osijek 1270, Slavonija 183, Slavoks 680, Jesenice 2200, Trbov-ljo G40, Juli-SUd 541, Anglobank 884, Bnnkvorein 103, Ltinderbank 330, fcivno-stenskft 910, Alpino 687, Skoda 1251, Daimler 86.4. PRAGA: Beograd 44, Dunaj 4.865, Pariz 143.25, London 150.675, New-York 85.10, Curih 610. BERLIN: Beograd 5.48, Dunaj 6.88, Milan 18.15, Praga 12.21, Pnriz 17.18, London 18.055, New-York 4.19, Curih 72.82. NEW-YORK: Beograd 126.50, Berlin 22.25, Švica 17.82, Rim 429.25, Dunaj 1412, Budimpeštg 22, Prpgn 289,80. »Tajne klavzule" z Italijo ZUNANJI MINISTER NINČIC OSTRO IN ODLOČNO DEMANTIRA IZMIŠLJOTINE RADICEVSKEOA KOMUNIKEJA. — BUREN POTEK SE-JE NARODNE SKUPŠČINE. govo stranko, dočim mi od prifetka narodno borbo in ves čas vojno, tudi v r. Beograd, 5. marca. Na današnji soji narodne skupščino, kl jo bila otvorjena ob 10. uri dopoldne, sta poslanca Milan Stepanovič in Nikola Novakovič vložila na zunanjega ministra interpelacijo gledo komunikeja radičevskih poslancov, v katerem so trdi, da je bila z Italijo sklenjena tajna pogodba. Zunanji minister dr. Ninčič jo takoj odgovoril na vprašanje ln rekel, da je ta radičovska trditev nova infauiiia v verigi vseh infaniij, ki so bilo i z radičevskih vrst izvršono proti naši državi. Laž in obrekovanje jo, da je bila z Italijo sklenjena kaka tajna pogodba. Po v9em tem, kar jo zo znano, in po V6eh njegovih izjavah v skupščini niso mogli radičevei dvomiti niti trenutek, da so njihove trditve v ostrem nasprotju z res- najtežjih časih, ko smo Izgubili državo, nismo nikdar hoteli izdati niti enega in-toresa Srbov in niti enega intorosa Hrvatov in Slovencev«. Dr. Korošec: «To jc samo teoretična točka!« Velik hrup v dvorani. Dr. Ko« rošce gre k Pašiču ter mu nekaj pojas« njujc. Davidovič: »Čudim se, kako hitro se odgovarja na nekatera vprašanja, dočim čakajo druga tudi po šest mesecev na odgovor!« Uadikalec Popovič: «Ali vam jc mo« goče vprašanje o kakem občinskem u« rudniku važnejše?« Velik hrup. Dr. Ninčič nadaljuje: »Gospod Davi« tlovič naj oprosti, da se na tako vpra nico. Gospodje nadaljujejo boj proti na- Sanic takoj odgovarja, ker jc za vlado jako važno, da sc tako tezko oorekova« nje in izpodkopavanjc naše države, ka; kor je ta akcija proti naši državi, zatre žc v kali. Kraljeva srbska vlada ni niti v Albaniji — tega gospod Davidovič ši državi, ki ga bojuje Radič neumorno, toda brez uspeha, odkar se nahaja v inozemstvu. Namen rndičovskega komunikeja jo jasen. Jugoslavijo hočejo razkriča-ti v Evropi kot element, ki ogroža mir na Balkanu, v Evropi in na ostalem svetu. Ta trditev radičeveov je v popolnem skladu z vso lladlčevo akcijo, ki stremi za tom, da bi se pokizalo našo državo, katero vodijo po njihovi trditvi Srbi, kot militaristično in hegomonistično in kot tako ki tvori nevarnost za evropski in svetovni mir. Na ta način hočejo imenovani gospodje f.e v naprej opravičiti event. napad proti naši državi v bodočnosti in zvaliti vso krivdo za konflikt na nas. «Mi vomo dobro«. — je nadaljeval dr. Ninčič — »kij zasleduje trditev, da lio-čo dobiti Jugoslavija dovoljenje Italijo za to, da bi v ugodnem trenutku zasedla Soiun iu njegovo zaledje. Gospodje hočejo 6 tem samo kompromitirati našo državo v očeh prijateljsko in zavezniško Grške. Prozoren jo tudi namen trditve, da bo Jugoslavija kot koncesijo za Solun odstopila Italijanom gotove delo ozemlja v Dalmaciji. S toni hočejo gospodje kompromitirati našo državo in Beograd v očeh Hrvatov. Vendar pa se s tem Še ne zadovoljujejo, ampak hočejo oškodovati tudi ono interese, ki jili sami označit iojo kot specifično srbske. Zato govore v komunikeju o narodnih manjšinah v Maecdor.iji. (Klici: »Sramota!«). Gospodje trdijo to samo zato, ker vedo dobro, da škodujejo s tem interesom našo države, posebno pa interesom srbskega deia nr.-ega naroda na njegovi najbolj občutljivi točki. Jaz trdim, da v Macedoniji Fploh ni narodnih manjšin. (Pob!, dr. Šečerov: »Citjmo nokrolog vlade!« Minister Janjič: »Na to boste šo malo čakali!«). Toda gospo.lje no pomislijo, da s tem škodujejo sarno intero-Hom srbskega dela našega naroda, ampak istodobno tudi hrvatskim ln slovenskim interesom. Evo vam, tu so na delu gotovo ne bo demontiral, ker je sam sedel z menoj v Skadru v kabinetu, ko jc bila nevarnost, da propadejo šc zad« nji ostanki slobodnega srbskega naroda, — niti pozneje na pariški mirovni kon« fercnci nikdar žrtvovala niti enega hr« vatskega interesa, in sem zato prepričan da smo se mi žilavo in vztrajno borili za vse interese Srhov, Hrvatov in Slo« vencev. (Viharno odobravanje pri ra« dikalih.). Davidovič: »Jako dobro, toda vlada jc s tem vršila samo svojo dolžnost!« Velik hrup in vpitje v dvorani. Dr. Ninčič je končal svoj govor z be« sedami: Dočim smo mi tako postopali, sc P.adid trudi, da s svojo akcijo siste« matski izpodkoplje naše narodne inte« reso v Maccdoniji. Nc sramuje se, sode« lovati niti z najhujšimi neprijatelji na« šega naroda, vse v namenu, da bi ško« doval Srbstvu. In njegova stranka sledi v tem pogledu pota svojega predsednika kar dokazujejo sklepi, izvršeni v nede« ljo. (Vih. klici: «Todor Aleksandrovi«) Upam, da nikdo, ki ljubi našo skupno domovino, nc bo odobril in tudi ne mo« re odobriti take akcijc. (Ploskanje pri radikalih, protesti pri klerikalcih.) Iz« javljam imenom vlade, da bomo tudi nadalje najenergičneje branili tako inte« rese Hrvatov, kakor tudi Slovencev in Srbov. Izvršili bomo svojo dolžnost pro« ti vsakemu, ki bi iz kakršnihkoli vzrcw kov podpiral to nerazumljivo postopa« nje, ki škoduje življenskim, interesom naše ujcdinjcnc in razširjene domovine.« Po govoru posl. Stepanoviča (rad.) je bil med velikim hrupom sprejet odgo« vor vlade na znanje in sc jc nadaljevala budžetna razprava, v kateri sta govo« rila posl. Pcra Markovič (rad.) in Mo« skovljcvič (zem.). Nato je bila seja ob 13. zaključena in sklicana prihodnja za tendence in cilji gospoda Radiča in nje-1 jutri ob 9, dopoldne. Iz Albanije Milosav Jciič, znani odlični sotrudnik beograjske «Politike«, jc napravil v februarju letošnjega leta izlet v Albanijo ln pri-občuje v seriji člankov v svojem listu vtlske s pota, ki so jako instruktivni. V Tirar.o sc potuje iz Drača z avtomobili. Cesta jc dosti dobra in avti vozijo .iako naglo. Promet na tej črti, ki vzdržuje zvezo s kulturnim svetom, je jako živahen. Trideset lahkih Fordov vozi na črti Drač-Tirana in Tirana-Skader. Niti na eni cesti se ni šc primeril napad na potnike. V Tirani v poslednjem letu ni bilo niti enega slučaja tatvine. Napravili so red na ta način, da so spočetka kaznovali vsak preslopck te vrste kratkomalo z obešonjem. Iako se skrbi za javno varnost. Da sc vidi, kaki možje se nahajajo sedaj na čelu albanske uprave, evo nekaj podatkov. Predsednik vlade Ahrnet beg Zogu je Albanec Iz pokrajine Mati: njegovi zvesti Mačani so bili oni faktor, s katerim sc je mogel držati proti neredu in partikularizmu. Ahmet begov oče jc bil kakor znano visok turški vojaški poveljnik; sin se je šolal v Carigradu ln govori razun albanskega, turški in nemški. Minister vnanjlh zadev Pandeli Evan-djeli, ie pravoslaven, doma iz Korče; bil jc trgovcc in častni albanski konzul v Bukarešti ves čas vojne. Minister zgradb Vlamazl je živinozdravnik iz Korče. Minister prosvete Redžep Mltrovlca Ima ne-dovršeno filozofsko fakulteto, je begunec iz Podgorice, ki se jc bil prestavil v Mi-trovico. Minister financ je Kolj Tači, katolik iz Skadra, Ima neko višjo trgovsko šolo v Italiji in je bil preje šef carinarnice. Vojni minister je polkovnik Aramitas; Izšolal sc je v Turčiji, predlanskim je bil predsednik prekega sodišča. Minister pravde je Tlhilani, pravoslavni lz Bcrata, ki jc jurist, izšolan v Orčljl. V vladi je zbrana tedaj jako raznovrstna družba mož raznih ver, različne izobrazbe, raznih kulturnih vplivov. Oficijeino sc Albanija sodaj naziva »država Albanija«. Monarhije vodilni možje niso marali, n republike ni bilo moči proglasiti, ker je Albanija mednarodno priznana kot kraljevina. Sedaj so na čelu uprave štirje regenti, dva muslimana in po en katolik ter pravoslaven; so tedaj namesto predsednika republike, toda formalno pa vršijo pravzaprav kraljevsko oblast. Sedanja konstltuanta Ima odločiti načelo republike in Ahmet beg hoče brezpogojno republiko. Politične razmere v Albaniji še niso mnogo razvite. Doslej obstojata dve jasno obeleženi stranki. Prva ie narodna stranka (>populore»); in nje je stvorjena sedanja vlada, njen šef jc Ahmet beg. Njene pristaše tvorijo Mat, Dolnji Debar (Piškopcja), Tirana, Drač, Elbasan. Izdaja tudi liste, od katerih so glavni: »Stipl (Štampa) v Tirani, «Spresa Kebmetarc (Narodne Novine) ln «Rcpublika« v Ska-uru. Od te stranke se je odcepil neznaten del pod vodstvom Tacatlja ln poskuša ustvariti -»nacijonalno-dcinokratsko stranko« z ostjo zoper Ahmet bega. Druga jc liberalna stranka, katere šefi so Onra Kuči, katolik, poslanec iz Skadra, ter znani I'an Noli, pravoslavni mc-tropolit, prejšnji vnanji minister iti prvi albanski diplomat. Njena glavna lista sta «Ora e Maleve« (Vila Zagorkinja) v Ska dni — urejuje ga Oura Kuči s katoliško duhovščino — iti »Škipetarl c Amcrikcs (Amerlkanski Albanec). Tudi štirje begi Brioni poskušajo ustanoviti posebno stranko v zaščito begov-sklh ln terenov zoper pretečo agrarno reformo. u državni oblikU večina sdlpJSnaj^tossJi&MiJk' Zadnji dogodki v novi Turčiji, zlasti odprava kalifata in priznanje popolne enakopravnosti ženskam, so vzbudili po svetu ponovno splošno zanimanje za to državo, ki se modernizira pod diktatorskim vodstvom svojega predsednika Ke-inal paše z brezobzirnostjo lil naglico, kakor jiii malo pozna svetovna zgodovina. Ako ne pride reakcija, bo v Mali Aziji v par letih nastala država, ki bo po svojem ustrojstvu skoz in skoz moderna, ln kl sc ji oJpira zato tudi lepa bodočnost. Angorska narodna skupščina, ki je ob enem ustavotvorna skupščina, razpravlja zadnjo nicsecc o načrtu za novo turško ustavo, po kateri bo vrhovna zakonodajna oblast, Velika narodna skupščina, voljena vedno na štiri leta. Pravico glasovanja imajo vsi državljani moškega In ženskega spola, ki so prekoračili osemnajsto loto. Za poslanca more biti izvoljen vsak turški državljan, kl vživa politične In državne pravice, ako ni v službi tujih držav ali pa član bivše dinastije. Poslanci uživajo imunitetno pravico in inorejo biti tudi državjil ali Javni funk- Samo narodna skupščina Ima pravleo, da tolmači šeriint, da odobri mednarodne pogodbo in konvencije, da odloča o vojni in sklepanju miru, da potrjuje razne koncesije lu finančne pogodbe In proglaša amnestijo. Na Izredno zasedanje more biti skupščina sklicana od predsednika republike ali pa na zahtevo petine vseh poslancev. Predsednik turške republike se vol! na 7 let in se more volitev tudi ponoviti. Predsednik inora vsako leto mescca novembra sam, ali pa potom ministrskega predsednika, obvestiti narodno skupščino o delovanju turške vlade. Predsednik Ima pravico, da imenuje predsednika vlade in druge ministre. « EKSPRESNA ODPRAVA KALIFA. Kalii Je moral sam prečkati dekret o odstavitvi. Pariz, 5. tuarca. r. »Petlt Parisien« poroča iz Carigrada, da je po sklepu velike narodne skupščine v Angori o odstavitvi kalifa posetila kalifa ob dveh ponoči posebna delegacija z Vali begom na čelu, v kateri sta bila zastopnik zunanjega ministrstva iu policijski šei v Carigradu, spremstvom več policistov. Vali beg je pozval kalifa, da sede na prestol iu da svečano prečita dekrat o lastni odstavitvi. Nato mu je ukazal, da sc umakne v svoje sobane in izda potrebne odredbe, da more že čez eno uro zapustiti Carigrad s svojim sinom in dvema ženama. In res je kalif že čez eno uro odpotoval pod spremstvom proti Cataldži In grški meji. Dušeča atmosfera Ljubljana, 5. marea. Radikalom nikakor ne gre v glavo, kako in kaj bi počenjal opozicijski blok, ako vrže sedanjo vlado iu sc loti novega aktivnega dela. Oprti na po-edinosti radičevskega komunikeja, ki ga od pondelika dalje dan za dnem pretresa celokupni radikalski tisk, predstavljajo svoj položaj zopet učvr-ščen in se trkajo na prsi: (Jut vivra, verra ... da vidimo! Toda radikalskl skept.icizem, ki ga s tnko vnemo priporoča »Samouprava«, je vendar-le prozorna krinka, ki skuša tajiti ner-vozo radikalskih mož, k oprana, ki skuša prikrivati vse intrigantske mahina-cije, delujoče s polno paro. Po najnovejših vesteh iz Beograda, je Stjepan Radič poslal z Dunaja svojim poslancem brzojavko, da naj zaenkrat lepo ostanejo v Zagrebu ... S tem bi Radič izvršil radikalom veliko uslugo, obenem pa znova dokazal nezanesljivost in vetrovitost v političnih poslih. Na brzo roko sestavljeni komentarji pravijo, da se je Radič upla-šil: na nedeljski seji njegovih poslancev se je namreč pokazala močna strn-ja, ki se je proti vila odhodu v parlament; poleg tega pa da so ga zbodle napovedi fra.nkovcev, ki pretijo s »križarsko vojno« med njegovimi masami, ako sc radičevei sprijaznijo z Beogradom. Govori se tudi o direktnih radikalskih pretnjah in da so vodstvu HRSS ni posrečilo zbrati več nego 25 poverilnic. Vesti o Radičovi brzojavki so se izkazale za netočne in današnji »Hrvat« prinaša očividno iz ofie.ljelnih krogov IIRSS nastopni generalni demanti: Radikali so v zadregi lansirali v javnost vesti, da se pogajajo z dr. Korošcem in da bo SLS sprejela koalicijo z radikali. To je samo radikalska intriga, ki je bila presekana, čim se je doznalo za zaključke seje izvršilnega odbora SLS, Istotako se morajo smatrati za radikalske intrigo vse vesti o razpadanju opozicijskega bloka-, ki so jih radikali lansirali v zagrebških listih, stoječih v njihovi službi. Ni nobenega razloga, da bi se govorilo o krizi opozicijskega bloka. Vso te vesti so radikali vrgli v javnost z edino svrho, da izzovejo zmedo v vrstah opozicije in tako začasno sami prikrijejo svojo lastno zmedo, v kateri se nahajajo. Razume se, da je tudi vest o Radiče-vem brzojavu, s katerim poziva svoje poslance, naj ostanejo v Zagrebu, te vrste. Vse take vesti so prozorna rar flikalska intriga.« Eno je potemtakem treba priznati radikalom: s kolosalnimi metodami, ki jim naša politična zgodovina doslej ne pozna enakih po lokavosti, vztrajnosti in predrznosti, se srdito borijo za svoj obstanek kakor lisica v zanjki. Mi je opozicijsko skupino ne frakcije, ki bi je ne bili otipali s ponudbami in izigravanjem, ni sredstva, ki jim stoji na razpolago, da ga ne bi bili izrabili, nočenši orl plačanih verzij v tisku do Pašičevih avdijenc. Ni čuda. da se jim je v tolikem mete-Žn vseh bakcHov posrečilo okužiti politično atmosfero do tolike mere, da kriči po razčiščenju. Skorajšnja, odločitev v Beogradu je torej politična 'ij-nost prvega reda. NOMEN OMEN. Vojvodinski Nemci Imajo poslanca, ki sc piše Schuluuacher, v ostalem pa Je župnik, ln ta gospod poslanec je, kakor navaja »Politika«, nedavno tega pisal nekam v Slovenijo in je ob koncu pisma naznačll svoj naslov: Pfarrer S. Schuh-machcr, Zemun. Par dni nato pa se je gospod poslanec in župnik prlllčno Iznenadll, kajti prejel je odgovor tako-le adrcslrnn: «Pfarrcr S„ šuster, Zemun.« Pa Je res čudna ta kom- Politične beležke + Zemljoradnlki za združitev z radičevei. 2c nekaj časa, osobito od iuzije slovenskih kmctijcev s srbsko zcmljorad-niško stranko se širijo glasovi o prizadevanju zcmljoradnlkov, da z Radičevo stranko navežejo člin ožje stike. Ugibanja jc presekalo glavno zcinljoradniško glasilo »Selo«, kl prinaša o tem vprašanju merodajon uvodni članek. Navaja, da zem ljoradnikl dvojno pozdravljajo prihod ra-dičevccv v parlament, ker se nadejajo, da sc bo v ožjem medsebojnem stiku dal izdelati skupen program vseli jugoslovanskih zemljoradnikov. «Ni nikakili ovir», zatrjuje «Sclo», da bi s Hrvatsko seljaško stranko nc storil prav tako kakor nedavno s Slovensko samostojno stranko.« Torej fuzijol. V nadaljncm povdarja »Selo«, da so zcmljoradniki pripravljeni v to zastaviti vso pošteno in iskreno voljo. S primerom, da so tudi »slovenačkl zemljoradnlki uvideli, da jlin ni obstanka, ako se ne združijo s svojimi srbskimi brati,« izjavlja »Selo«, da tudi dosedanji zvezi no bo odločeno dolgo življenje, ako se ne združi z Radičevo stranko, nakar si pač obeta popoln stanovski uspeh ... Dočim torej glasilo glavnega zemljoradnlškega odbora, v katerem tičijo tudi slovenske »samostojne« kapacitete, napoveduje odnosno zagovarja popolno fuzljo z Hudičevo stranko, pa ljubljansko dnevno sogla-sllo kmctijcev skuša puščlčariti proti taktičnemu sporazumevanju opozicijskih šefov z Radlčevimi ljudmi. Ali se gospoda Piiceli in Mcrmolja po lastnih eksponentih v uredništvu »Narodnega dnevnika« pustita biti po zobeh, ali nimata niti pojma o projektih svojega sedanjega strankinega foruma v Beogradu? Po vsem je soditi, da imata tatn doli ravno toliko besede kakor v ljubljanski konzorcijaini redakciji, da so torej slovenski zeleni generali »zcmljoradniki« le še po imenu, v resnici pa lutke ljubljanskih radikalskih akrobatov. Qu. c. d. + O žalostni zunanji propagandi razpravljalo radikalske »Beograjske Novosti« ln z dokazi, kako aktivnost diplomacije naših sosedov ubija ugled naše države po Evropi in Ameriki, ugotavlja, da naša oficijelna propaganda v inozein škili državah ne zna ali ne mara pobijati niti najbolj lažnjivih klevet, a kje neki z lastno inicijativo širiti najprimitivnejša shvačanja o »eksotični« kraljevini SHS. »Beograjske Novosti« ugibajo, čemu Ima vlada angažiran cel kader posebnih uradnikov v Beogradu in pri državnih zastopstvih v poedinlh državah; ti funkcijonarji prejemajo mastne plače in akontacije za propagando v inozemstvu, ne delajo pa nič. Poleg tega obstoja še poseben tiskovni oddelek zunanjega ministrstva, svojo dolžnost ima siccr precizirano že z naslovom, vendar je njegovo poslovanje brez vsega liaska. Kako to? Da, to bl še marsikdo rad vedel, zakaj radikalska vlada vzdržuje le mastne sinekurc in zakaj toliko nervoznosti pred bojaznijo, da bl kdo pomedcl z njimi. + Trije zavezniki, to so čudni gospodje konzorcijaici pod radikalsko plahto. In prav tako se glasi tudi včerajšnji uvodnik njihovega skupnega glasila, ki pa ne obravnava morebiti njihove lastne pisane bratovščine, temveč se vsaja nad šefi opozicijskih skupin. Ni še menda 14 dni tega, ka-li, ko je isti list vneto pozdravljal opozicijski blok kot idejni preobrat opozicijskih strank; včeraj pa meni, da so demokrati nemara razžaljeni, če pilpogačarji pravijo, »da je opozicijski blok — bluf« in če oni, pilpogačarji, »ne verujejo v resnost zveze Radič, Davidovič in dr. Korošec. Nak, demokrati niso nič razžaljeni, pač pa hvaležni za to dognanje. Zdaj vsaj vemo, da konzorcijaici, od dne do dne bolj udlnjani radikalski ekspozituri, skušajo igrat nekako analogno misijo kakor zagrebški frankovci. Zein-ljoradniško opozicijo, ki jo Imajo v svoji sredi, prepuščamo v justifikacijo beograjskemu »Selu«; kar se ostalih priveskov tiče, pa ne moremo izgubljati besed, ker ni izključeno, da bodo slej ali prej zopet zafrfotall in z entuzijazmom pozdravili opozicijski blok. Pa ne bo škode ne haska. Iz demokratske stranke »Seja ekseknlive ljubljanskega in mariborskega načelstva se vrši v petek 7. t. m. ob pol 3. popoldne v Celju. Člani ljubljanskega dela eksekutive se odpeljejo z brzovlakom ob 12. Iz Ljubljane. Danes se vrši občni zbor Političnega kluba JDS. ob 6. zvečer v dvorani Kazino in ne kakor je biio včeraj pomotoma poročano ob 8. zvečer! Demokratski shod t Trbovljah. Javen shod demokratske stranke bo v nedeljo ob 2. popoldne v gostilni Forte v Trbovljah. Poročal b:> strankin predsednik minister n. r. dr. Žerjav. Za shod vlada med trboveljskim občinstvom izredno zanimanje. Preteklo nedeljo so je vršilo na Vrh nikl predavanje g. Josipa Zupančiča <0 španski Inkviziciji*. Udeležba je bila naravnost velikanska. Dasi se je imenovanega dne vršilo celih !fl pustnih prireditev po Vrhniki, so udeleženci (preko 200) napolnili dvorano in z velikim zanimanjem sledili izvajanju gospoda predava- telja. Splošno je bila Izražena želja, dj se predavanja vrše redno vsako nedeljo. Prihodnjo nedeljo dno 9. t. ui. se vrSI predavanje <0 modernih iznajdbah>, na kar žo sedaj opozarjamo cenj. občinstvo. — Kardinal Mercler proti Nemčiji, Znani belgijski kardinal Mercier je iz. dal pastirsko pismo, v katerom se bavi med dragim tudi s sedanjim položajem Belgijo in Nemčijo in naglaša, da so Nem ci sami organizirali fingiran bankrot In se raje uničili z neomejeno Inflacijo, ka. kor da bi pravočasno plačali svoje ob-vozno dolgove. Prej aH sloj pa bo Nem. čija vendarle morala plačati. Ako pa na stori toga prostovoljno, potem jo dolž. nost zmagovitih narodov in njihovih vlad, da jo prisilijo k temu, kar zahteca že spomin na ogromno število junakov, ki so dali svoje življonjo na žrtvenik do. movine. — Zopetna odgodltev rusko - rumun. ske konference. V romunskih političnih krogih »o zatrjuje, da je rusko - rumun. ska konferenca, ki sn ima vršiti na Dunaju. odgodona na 21. t. m. čičerin je o tem že obvestil Duco. Vzrok nove od. goditvo jo imenovanjo Krestlnskega na mesto Manulijskcga za vodjo ruske delegacije. -- Madžarski sanacijski program, člani komisijo Zveze narodov za Madžarsko so imeli v torek v Parizu daljšo konic-renco z mndžarskim pariškim poslanikom baronom Koranvjem in bivšim li-nančnim ministrom Kallavem. Delegacija bo najprej skupno z madžarsko vlado izdelala sanacijski program, ki bo predložen narodni skupščini. Vsled zakasnit-ve posojila se jo finančni položaj Madžarsko precej poslabšal. Dočim je namreč znašal dosedaj proračun za pokritje deficita 860 milijard kron, je vsled padca krone narasla ta .vsota na 1.7 bilijona kron. V gospodarskih krogih računajo zaradi toga z močno pomnožitvijo ol>-' toka bankovcev. Potrebščine privatnega gospodarstva za likvidacijo inozemskega posojila so cenijo na 1 bilijon. — Povišanje železniških tarlfov na Poljskem. Zvišanje osobnih tarifov na poljskih želoznicah stopi v veljavo že 16. marca in bo znašalo največ 25 odst. binacija stanovi -v .._ rsa/ c* I»v v Sodišče § Izza kulis mariborskega bara. Pri mariborskem okrajnem sodišču ee je vršila v torek zopet razprava zaradi goljufije v Klub - Baru. Na obtožni klopi sta sedela plačilni natakar Alojzij Rep-nik ta blaga jničarka Albina Plavčak, oba elegantno in fino oblečena, on parfimi-lan in v shimmy čevljih, ona čisto »modema dama ...» Potek razprave je razkril nezaslišano odiranje gostov v tem nočnem lokalu. O tem se jo že dolgo govorilo, toda »prizadeti« so se ženirali pre rekanja it« tako je prišlo do ovadbe šele meseca novembra prošlega lota, ko je plačilni natakar Repnik nekemu uradniku in njegovemu gostu z dežele zaračunal kar za 20 finih brizgancev več kot mu jih je prinesel. Natakar pa je bil nad to ovadbo šo tako ogorčen, da je vložil proti uradniku tožbo zaradi žaljonja časti, ker ga je ovadil pri policiji. Tudi pri razpravi se je delal užaljenega. Razen omenjenih 20 hrizgancev pa so Je druge priče izpovedale slučaje, da jo bilo zaračunanih n. pr. po 8 čaš namesto 5, po S buteljke namesto 2, po 3 razbiti kozarci namesto 2 itd. Ko so gostje že odhajali, pa je še pritekel drugi natakar za njimi v garderobo in zahteval denar za 6 neplačanih čaš, kar so gostje seveda odločno zavrnili. Ko eo se gostje nekoč pritožili pri lastniku bara g. Kle-šiču, se jo odrezal: «Če nimato donarja, pa no hodite v bar!« Obtoženega natakarja so celo n jogo vo priče pustile na cedilu. Bil jo zaradi ogoljufanja gostov obsojen na tedon dni zapora, v plačilo stroškov in preveč zaračunanih 320 Din, ki jih mora vrniti prizadetemu uradniku. Blagajničarka, ki jo »Nemka« ta se je tudi nemško zagovarjala, jo bila i* radi pomanjkanja dokazov oproščena. Po končani razpravi zaradi goljufije je sodnik vprašal natakarja Repnika, ali sedaj umakne svojo tožbo zaradi žaljenja & sti proti uradniku. Natakar pa jo vztrajal na svoji obtožbi in tudi propadel. Uradnik jo bil oproščen. V baru pa s« veselo pije, zapravlja in — guli naprej in na pustni torek je bil še »elitni koncert ...» § Zoper sklepanje zakona sta preveii nasilno romonstrirala posostnikova sina Jožo in Ad. Cerjak v Ravnah. Oče, fo podjeten, se jo hotol v drugič poročiti, sina pa tega koraka nikakor nista hotela dopustiti. Med potjo k župni cerkvi v Zdolah sta napadla svojo bodočo mačeho, jo zasledovala ter vdrla v neko hišo, kamor so je zatekla pred obema nasilnežema. Tu sta ji grozila colo s smrt jo, ako res vzamo očeta. Vse nič ni pomagalo. Zonitovanje se je vršilo, oba ljubezniva sina pa morata razmišljevati o svoji bodoči usodi v 14-dnevnom zaporu, ki ga jima je šo precej milostno prisodi« lo celjsko okrožno sodiščo. Iščem izvežbano likarico ki bi hodila trikrat v tednu (lahko tudi po službi) na dom likati. — Ponudbe pod „Li- Zahftevait® v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah ...JUTRO" Naši Volilni imeniki Letos bo leto volitev. Mnogi volllci na dan volitev pridejo na volišče in odidejo z dolgim nosom, ter niso vpisani. Kazen za njih nemarnost je upravičena. Celo loto leže imeniki na županstvu vsakomur na razpolago: voliloc in nevolilec jih sme pregledati, prepisati, razglasiti in bodisi zase bodisi za drugega zahtevati »opravke. Celo leto je tak volilec imel Saša zanimati se sam ali po svoji organizaciji, je-li vpisan ali ne. Vsak dan je lahko vložil ali Bam ali po kom drugem zahtevo, da se ga vpiše. Volilni imeniki so 6taini. A mnogi nc razumejo, kaj to pomeni: to se pravi stalno so razgrnjeni na vpogled, vsako leto januarja jih službeno popravljajo, celo leto pa lahko vsakdo zahteva popravke. Izjema jo samo v volilni dobi. Tedaj se le šo 15 dni po razpisu volitve sme zahtevati popravo imenika, potem je konec. Ta odredba jo pravična, da ne bi zadnjo dni nastopile nenadne premembe. Napak v imenikih jo ogromno. 10 do 20 % je sigurno takih ljudi, ki ali niso vpisani, ali pa niso izbrisani. Zato pa: pobrigajte se zdaj, ko je čas! Sodnlja je letošnjo službeno popravke pregledala, imeniki pa čakajo čuječ-nosti voiilcov in strank, da jih spravijo v red. Na vsakem županstvu ležo dvojni imeniki: oni za občinske volitve, dru-pi pa za narodno skupščino, oblasti in sreze. Volilna pravica za občine jo namreč v enem oziru širša nego za fkupSfiino: javni nameščenci smejo za občino voliti in se morajo toroj vpisati v občinski volilni imenik, čim začno bivati v občini. Na drugi strani pa ostali volilci morajo za občino imeti vsak eno leto bivanja za seboj, za skupščino (narodno, oblastno, srezko) pa je dovolj šest mesecev. Reklamiranje ni nobena umetnost: župnik ti potrdi brezplačno, da si dovršil 21. leto, a županstvo (v Ljubljani policija) potrdi, da bivaš že čez 6 mesecev (oziroma za občinsko volilno pravico čez eno leto) v občini. Ce ti v M urah ne da potrdila, lahko dotične-ra funkcijon/irja spraviš pod ključ. Nato pa napišeš kratek zahtevek na županstvo, da so te na podlagi teh dveh listin vpiše. Vigilantibus jura! čuječim pravice! Zaspancem pa figo, bi rokli po domače. Torej zanimajte so posamezniki in organizacije, pa no bo dolgih nosov in zabavljic na dan volitve. Jugoslovenke! »Splošno žensko društvo« si je, stavilo na letošnji program dela tudi nalogo, da začne veliko akcijo v korist ljubljanske ženske bolnice. Saj tja se tatekajo v najhujši sili žene vseh slojev in vseh političnih prepričanj, v pretežni večini pa delavke in služkinje. Ženska bolnica se je lani preselila v lepe prostore, toda manjka ji občutno vsega drugega. Država nc prispeva niti dovolj za tekoče stroške, a odkod vzeti denar za vse, kar sc je tekom časa obrabilo, potrgalo in pobilo? Skoraj po vseh državah so zlasti ženske bolnišnice navezano tudi na zasebno pomoč, predvsem na pomoč žen-»tva. Sestra za sestro! Pod tem geslom se združimo vse ženske organizacije, pa tudi vse neorganizirane žene ter pomagajmo — sebi! Vabimo najvljudneje zastopnice vseh ženskih društev, pa tudi vse posameznice, ki se zanimajo za stvar, na prvi skupni posvetovalni sestanek, ki se vrši v soboto, 8. marca ob 5. popoldne v damski sobi kavarne Emona. Rlago-Tolite razmišljati, kaka velikopotezna akcija brez velikih režijskih stroškov naj bi se priredila v prid ljubljanske ženske bolnišnico in porodnišnico. Trdno smo uverjene, da ne odrečete pomoči svojim bližnjim — svojim sestram ter boste vso slovensko žene rado sodelovale pri dobrodelnih prireditvah za našo prepotrebno žensko bolnišnico. V Ljubljani, dno 4. marca 1921. «Splošno žensko društvo«. Smrtna obsodba 7. nistre-Ijenjem Iz Maribora nam pišejo: «Jutro» je dne 4. t. m. prineslo med dnevnimi vestmi notico, da so bila določila srb. kaz. zak. razširjena na celo kraljevino in da se bo odslej izvršila smrtna kazen z ustreljenjem, nadalje, dn je mariborsko porotno sodišče že Izreklo prvo obsodbo v Sloveniji z ustreljenjem. Vest nI docela točna. Z zakonom z dne 21. aprila 1922 štev. 16.744 Službenih Novin štev. 15 Iz leta 1924 (Ur. list štev. 12/24), so bile razširjene na vse območje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovcnccv odredbe IX. ln X. poglavja kriminalnega (kazenskega) zakonika za kraljevino Srbijo, kakor tudl odredbe uvodnih pravil ln prvega dela tega zakonika, kolikor gre za uporabljanje IX. in X. poglavja. Splošna določila srb. k. z., torej tudl ono, kl govori o načinu izvršitve smrtne kazni (§ 13) z ustreljenjem, se nanašajo zgolj na hudodelstva in pogreške po IX. in X. poglavju srb. kaz. zak., to so kazniva dejanja zoper domovino, vladarja, ustavo, zakon, oblastvo In javni red. — Smrtna kazen se mora zato samo po teh slučajih, če bl bil obtoženec obsojen na smrt, izvršiti z ustreljenjem. — Za kazniva dejanja po bivšem avstrijskem kaz. zakonu, kakor n. pr. umor, velja še vedno določilo avstr. kaz. zak., da Je Izvršiti smrtno kazen z obešenjem. Mariborsko porotno sodišče nI obsodilo Štefana Gaberja na smrt, kl se Ima izvršiti z ustreljenjem, marveč razglasilo le, da Je Štefan Gaber obsojen na smrt. Pomota v tem delu notice jc nastala zato, ker je zastopnik državnega pravdnlštva v svojem predlogu zahteval smrtno kazen z ustreljenjem. Žrtve sleparjev in skrajne lahkomišljenosti Višnja gora, 5. marca. Med našim narodom sicer ni vkore-ninjena strast za hazarcliranjem, vendar pa se ze!o često zgodi, da nasedejo ljudje v skrajni lahkomišljenosti in ue,poučenosti predrznim tujim »loparjem in zapravijo pri tem ce.lo znaten del svojega premoženja. Taki naravnost neverjetni prizori so se odigravali dne 1. marca na sejmu za živino in blago v Vidmu pri Višnji gori. Sojem jo bil, kakor običajno na Dolenjskem, izredno dobro obiskan in so prišli kupci iz vseh bližnjih krajev. Na sejmu so se pojavili tudi trije sleparji iz Hrvatske. Kmalu je bila zbrana okoli njiii veli.ka množica sejmarjev, ki so gledali takozvano igro «s krogijico«. Eden je igral, ostala dva pa sta vabila ljudi k igri na sledeči način: Prvi je stavil 1000 Din in dobil nato 5000 Din. Ko je stavil drugi 1000 Din. je dobil, kakor prvi, zopet 5000 Din in povrhu šo srebrno uro. Seveda je bil to dogovorjen trik, ki naj bi vzbudil med gledaJci strast za igro in denar. In res so imeli hrvatski sleparji popoln uspeh, ki ju imel za domače igralce usodepolne posledice. Ljudje so so dali premamiti, ko so videli, na kako lahek način sta dobila dva Hrvata za 1000 Din po 5000 Din. Začel je pravcati naval za stavo. Stavilo se je najiprej po 10 Din. Ko pa so sleinarji videli, da imajo pred seboj neuko maso, in da je naval k igri vedno večji, so kmalu odločili, da se stavi od sedaj naprej samo po 100 in 1000 Din. Strašne posledico niso izostale. Neki mož jo prodal par volov za 54.000 K in zaigral do zadnjo krone, drugi jo zaigral kravo za 24.000 kron, tretji 20 tisoč, četrti 15.000, peti 12.000, šesti 8000 kron. Veliko število kmetov pa je bilo, ki so zaigrali od 1000 do 8000 kron. Računa se, da so sleparski igralci prigoljufali od 10. dopoldne do 5. popoldne okoli 3 milijone kron. Končno so ljudje uvideli, da so bili ogoljufani in se jih jo polastilo silno razburjenje. A bilo jo prepozno. Igralci, ki so spoznali, da je ljudstvo prišlo sleparijam na sled, so hitrih korakov pobegnili v vas Gmajno, kjer jih jo že čakal najeti voznik in so so v vsej naglici odpeljali proti Stični. Ta slučaj gotovo ni prvi, kajti do-tični sleparji hodijo po Sloveniji gotovo od sejma do sejma, iskajoč novih žrtev med neukim ljudstvom. Dolžnost oblasti je, da jih takoj aretira in izroči sodišču, imenovana igra pa naj so takoj prepove, da so naše ljudstvo obvaruje ogromne škode. Naši rojaki v Ameriki Prošli mesec sc jc v rudniku Crosby (Minnesota) pripetila velika katastrofa, kl Jc zahtevala znatno število žrtev med našimi rojaki. Nesreča se je zgodila dne 5. februarja popoldne s tem, da se je vdrlo dno tamošnjega potoka In jc voda zalila rove železnega rudnika Mllford. Rudarji so se nahajali v spodnjih predelih malega rudnika, ko jih je zajela usodna poplava. Rovi so sc našlo napolnili z vodo. Samo sedmerim se jc posrečilo pravočasno doseči Izhod ter sl rešiti življenje. Vse ostale pa je zadušilo blato in voda; kl je lila po rovih ter napolnila rudnik skoro do vrha v 15 minutah. Borba rudarjev je morala bit! obupna. Rudarji so se prerivali k dvigalu, plezali po lestvah dvigalnega rova, toda opešali pred nevzdržnim navalom vlivajoče sc vode. Novica o katastrofi sc jc razširila s silno naglico In v par minutah so bili na mestu žc rešilni oddelki iz bližnjih naselbin. Toda vsaka pomoč je bila na prvi pogled izključena. Tako je bilo tragično rudarski usodi prepuščenih 41 rudarjev. Med njimi je 16 Jugoslovanskih rojakov, in siccr 7 Slovencev in 9 Hrvatov. Imena Slovencev sc glase: Jurij Hočevar, Janez Hlačar, Ivan Jaklič, Tone Slak, France Zrlec, Ivan Mavrlč in Martin Valcn-čič. Hrvati pa so bili sledeči: Marko To-lian, Mike Tomac, Jovo Butkovič, Mike Blzaj, Niko Radič, Jovo Minerič, L. J. Lamač, Pctar Magdič In Josip Snlder, ki jc morda tudi slovenskega pokoljcnja. Katastrofa je vzbudila splošno sožalje, kajti med ponesrečenci jih jc bilo 34 ože-njenih, kl zapuščajo nesrečno obltelj. Vlada in rudarska družba sta takoj ukrenil! vse, da sc vdovam in otrokom zasigura prva pomoč. Uvedena je bila tudi stroga preiskava, da sc doženc, čc ni malomarnost rudarske družbe povzročila nesrečo. Nadaljni smrtni slučaji med našimi rojaki v Ameriki so sledeči: V Chlcvclandu (Olilo) jc umrl France Suhadolnik rodom iz Preserja, v starost! 47 let. V MI1-vvankce (Wlsconsin) je umrla 15-letna Josipina Orcšnik. V Evclethu (Minnesota) ie 26. januarja v starosti 68 ict preminula Franca Orcben, zapustivšl 3 sinove In 4 hčere. V Forcst City Pa jc umrla Josipina Jerina; podlegla je nevarni opcraciji. V Soudanu (Minnesota) je umrla 75-letna Marija Nemanlč. V Mihvaukee sta nedavno dva lopova oropala gostilno rojaka Antona Božiča. V lokalu sta sc nahajali žena gostilničarja in njena sestra Viktorija Mihelčič, ko sta vpadla dva neznana moža in s samokresi prisilila obe ženski v kot. Med tem ko je prvi s samokresom v roki straJIl obe prestrašeni ženski, je drugI izpraznil register, v katerem sc je nahajalo 62 dolarjev. Malega predalčka, kjer se jc na- hajala še nekaj večja vsota, pa nI mogel odpreti. Roparja sta Izginila v temi, še preden sta ženski utegnili poklicati pomoč. V Indlanopollsu se je 23. januarja obesil odbornik cerkve Sv. Trojice, Anton Gerbajs. Kaj ga je gnalo v samomor, ni znano. Pokopan pa jc bil z vseini obredi katoliške cerkve. V tem je namreč bila sreča nesrečnega pokojnika, da nI bil naročen na noben napreden list iu zato ni bilo zadržka proti ccrkvcneniu pokopu, kl ga cerkveni gospodje v Ameriki prav tako kakor v Evropi dovoljujejo le s posebnimi oziri na politično orljentacljo po-edinili samomorilcev. Trgovci, oblačite 814/a 1 !)!!!.meto. vzorčni uclssej&m v Pragi! Pojasnilu in legitimacijo dajo Češkoslovaški konzulat Aloma Ccr,ipany Ljubljana Ljubljana ^J Pnstne pečene dobrote Ljubljana, 5. marca. Dragi prijatelj! Zapomni si dobro: Kadar gledaš v obraz deklotu, ne po-mežikuj nikdar z drugim očesom drugi! Kajti ženske so čudne in niso navajene takih »poklonov«. Maščevanje nikdar ne izostane. Celo družinski mir skalijo često prav neznatno malenkosti in nastanejo tako včasih prav čudne stvari. N. pr.: Gospodin Habukovifi jo sanja! v predpustnem času samo o dobri potici. Dobrota naj bi prišla na mizo na pustni torek. Zaupal je sicer skoro vse svoji dobri ženici, vendar pa si kljub temu ni mogel kaj, da ji ne Id žo ves teden poprej pridigal o starem receptu, da K ro ljubezen skozi želodec. Zenica pa ga menda ni razumela, kljub temu, da jo prozorno namigaval na veliki dogodek pečenja potice. V petek jo je celo popeljal popoldne po mestu pred izložbo slaščičarjev in povsod mu je šinila iz ust kaka opazka o pečenih dobrotah. V to svrho je sklenil prijateljstvo eelo s knjigo »Dobra kuharica«, v kateri je govora tudi o močnatih jedilih. Zenica jn stvar končno razumela, čeprav ji je tudi sedaj samo prikrito in v prispodobah namigaval. Pričel je pustni torek in zgodilo ie je! Potica je bila zamešana, potresena, pomazana in odnešena k peku. Slučaj pa je hotel, da se jo gospodin Habu-kovič prejšnji večer malo predolgo zadržal v nekem lokalu in v veselem razpoloženju pozabil tamkaj tudi svoj denar. Takrat je Habitkovičeva mamica sklenila maščevanje, in vtaknila je vso 6vojo jezo v potico, po kateri jc njen možičok tako hrepenel. Potica namreč ni bila tako skrbno potresena in tudi ne tako zelo pomazana, knkor bi si kdo mislil pri čitanju nekaj vrstic višje. Ne, saj ni bilo denarja! Pa še ona je bila jezna! Prešla jc noč, prišel io maček in potica jo bila na mizi. Ilabnkovič je hotel pregnati kisi" spomine na cviček s sladko potico. Na rumeni skorji so je zabliskal nož, a pričakovana sladkost sc je razkrila v Hahnko^-ičevo veliko presenečenje v skoro navaden kruh. Tedaj pa je maček skrivil svoj rep. .Teza je bila ogromna in vpitje, zmerjanje toliko časa, da se jc zbrala v obrambo ka.znov.me. čeprav popolnoma nedolžne potičarice, vsa hišna žen-šead. Ženske so bile oboroženo različno: nekatere z metlo, druga z omelom. zopet druga z burkljami in pričelo se jo zanimivo obravnavanje, ki s o jn nadaljevalo še na cesti. Razočarani gospodin Habukovič je pri tem govoril, oziroma vpil v v=eb mrveročih .jezikih. Mimodošli stražnik pn je očividno mislil. da je v Hnbnkovieevi elavi ali pa na ioziku nastala babilonska zmešnjava in ga io zato v svrho preiskave odvede! s seboj. Šele pozno v noč, se je Tfahukovičev ožji svet umiril, in sicer z jokom, treskom in burnim rmehom vseh neinteresirancev. Dopisi JEZICA PRI LJUBLJANI. SobotnoT predavanje gdč. ravnateljico Zemljuno« ve «0 kuhanju« jc bilo zopet sijajna obiskano (86 oseb). V nad dveurnem predavanju in razgovoru jc podala pre« davalcljica nehroj nasvetov o pravilni pripravi jedil in pregnala tudi marsikte« ro skrb, ki jo napravlja gospodinjam pustni čas. K jesenskemu gospodinjske« mu tečaju sc jc obenem prijavilo dva« najst deklet. V soboto 8. marca točno ob 8. uri pa predava pri »Ruskem carju« g. živinozdravnlk Pestotnik «0 prvi po« moči živini v nesreči«. Na to za na9 kraj prevažno predavanje vabimo pred vsem naše gospodinje in gospodarje. JEZERSKO. Po vseh neprestanih nad logah nas zlasti v predpustnem času, ko so bile gostilne bolj običajne, lomi bo« lezen, ki ji pravimo konvulzija ali krč. Po tem bacilu jc bil inficiran neki inva« lid, ki sc mu jc tako močno zavrtelo v glavi, da je kmalu umrl. Najsi jc bilo temu tako ali tako, nepobitno dejstvo kakor tudi splošno prepričanje je, da bi dotičnik šc danes živel, ako nc bi bilo omenjene nadloge nad nami. Sicer pa se obračun že sestavlja. Čudimo pa sc, da g. Jezerjan v ».Slovencu« molči; pač no vc kaj pripomniti v obrambo svojega somišljenika. Da ta nadloga nc bo oku« žila vsega ozračja, bomo žc poskrbeli •:i potrebna odvajalna sredstva, ki spra« vijo bolezen t in, kamor spada. ŽUŽEMBERK. Na pustno nedeljo so sc jc v gostilni br. Al. Polajnar ob pri« liki domače vcselicc nabralo za tukajš« njega Sokola 515 Din. To kot odgovor nasprotnikom, ker so preprečili Sokol« sko maSkcrado. Vsem darovalcem sc od« bor najiskrcncje zahvaljuje. Zdravo! RIBNICA. V nedoljo dne 10. februarja, jo priredilo Glasbeno društvo iz Kočevja pri nas svoj koneort, ki je izpadel v splošno zadovoljnost. Kako prijetno jo dirnilo človeka lepo petje z odra, povzdl gujoč naša čustva vsaj za trenutek iz atmosfere pustnega razpoloženja v višino pevske umetnosti. Čast prirediteljem, ki so nam pripravili lep popoldan in prijeten večer v družbi vrlih kočevskih. Slovencev. — Dne 24. februarja jo bil pri nas lovski ples, najbolj posečana zabava letošnjega karnevala. Za nekaj ur jo utihnilo vsako nasprotje, pozabili sin« na vsakdanje svojo abderltstvo, združila nas jo vso dobra volja pod okriljem smrekovih vej v okusno okrašeni dvorani pri Cenetu, kjer je vladalo razposa^ jeno veselje do belega dne. TRBOVLJE. Sokolska maškerada v soboto je izpadla kar nnjsijajneje. So' kolaka dvorana je bila izpremenjena v zimsko idilo. Na visokih smrekah sc jo blestel homhažcv sneg, od stropa so vi« selc snežinke, kakor ob najhujšem sncž» nem metežu. Hvala aranžerjem bratom Sokolom. Maske so bile lepe in fine. Po« sebno originalna je bila g. Ulcta, ki jo predstavljal dnevnik <*.lutro» v tako ima nitni maski, da jc žel splošno pohvalo. Sc opomin naročnikom za zaostalo na« ročnino je imel prilepljen na hrbtu. —• Prijetno jc bilo in naš Sokol jc dobil zopet nekaj tisočakov za svoj dom. SLOV. BISTRICA. Dne 29. februarja nam jc prvič zasijala električna luč, na« peljnnn iz falskega voda. Ta za naše mesto velevažen dogodek sc jc primer« no proslavil zvečer z nagovorom pred občinsko hišo in obhodom z godbo po mestu, zvečer pa sc jc vršil ples v kra« sno razsvetljeni hraniinični dvorani. Za gospode, ki so sodelovali pri izvršitvi te naprave ter za zastopnike oblasti, je bil popoldne v Wallandovi gostilni ban« kct. Občinski očetje z županom g. Omcr zo na čelu so si z napeljavo elektrike v mesto postavili trajen časten spominek. — Umrl jc bivši davčni sluga g. Lorbcr. — Sokol jc zopet brez telovadnice, ker so v dosedanjih telovadniji prostorih nastanjeni vojaki, kar je za razvoj So« kola težak udarec. To naj bo resen opo« min vsem, da gremo na delo za lastno telovadnico. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Četrtek, 6.: »Ašantka« (premijera). Izven. Petek, 7.: «Trl maske«, «Smešne precl-ioze«, »Priljudni komisar«. B. Sobota, 8.: »Kamela skozi uho šivanke« (premijera). Izven. Nedelja, 9. ob 15.: »Llliom«. Ljudska Predstava. Izven. Nedelja, 9. ob 20.: »Ašantka«. Izven. Ponedeljek, 10., zaprto. Ljubljanska opera. četrtek, 6.: .Slavček«. A. Petek, 7.: »Poljub«. D. Sobota, 8.: Plesni večer znamenite plesalke «0tfys». Izven. JJedelja, 9.: »Alda«. Izven. Ponedeljek, 10., zaprto. Mariborsko gledališče. Četrtek, 6.: «2 X 2 = 5«. A. Premijera. Petek, 7.: »Onstran življenja«. C, Sobota, 8.: »Carostrclec«. B. Avtor pelje v njih svojo junakinjo Zuzko iz bede, v kateri je bila rojena, v bogastvo in gospostvo. Ta pot je težka in kočljiva. Prej zleze kamela skozi uho šivanke, knkor pn poroči bogat gospod siromašno hčer. Avtor slika tako milje ubožcev kakor milje bogatašev z izredno krepkimi in srečnimi potezami. V igri, ki jo režira g. Rogoz, nastopijo gg. Rogozo-va, Juvanova, Wintrova, Rogoz, šest, Skrblnšek, Lipah itd. »Ljubljanski Zvon" za mesec februar leži prod nami. Na uvodnom mestu se nam predstavlja češki kritik in estet F. X. Salda % razpravo «Krltllca s patosom In Inspiracijo«. V današnji dobi povprečnega in brezbarvnega kriterija jo Šaldovo naziranje o krltlkovem poklicu posebno na mestu. Naj ga pretehta vsakdo, ki hoče imeti v našom (Sašu oči, hrez katerih ni mogočo nikamor naprej. — Juš Kozak nadaljuje svoj roman iz ljubljanskega predmestja «Sentpeter», T)olr> jo krepko in se bero z napeto zanimivost,(o. Prof. dr. Prijatelj zaključuje esej o «Mlados!ovenclh». Vladimir Levstik podnja v prevodu «Stnv-Toglnovo Izpoved, • doslej neobjavljen fragment iz Dostojevskega romana. »Besi«, katere bi moral poznati in imeti v knjižnici vsakdo, ki hoče vsaj dišati po kulturi in Slovanstvu. Dr. Fr. Kidrič obdeluje pridigarja Fra Gregoria Alasia da Sommaripa,, istodobnika slovenskih pro-testantovsklh tiskov, prihajajočih iz lu-teransko Nemčije. Prof. M. Dolenc nadaljnje svojo zelc interesantno razpravo o slovenskem ljudstvu na Dolenjskem pred dvemi, tremi stoletji. — Pesmi nahajamo v februarski številki sledeče: Li - Tai -Pe - Karlin: «Samotno pirovanje pomladnega dne«, nožen lirski spev, kakršno premore samo eksotična zemlja. Mirko TVetnar objavlja panteistično pesem «Rastem v tebi«, Stano Kosovel socialen motiv «Tvornlčar Sila«, Igo Gruden nožno občutje «Večerna», Ferrlo Kozak pa lirsko meditacijo «V družbi«. Med književnimi poročili beremo Kar-linov referat, o ponatisu Kraigherjovega romana «Mlada ljubezen«, oceno Evripi-dovega «Bratskega spora«, katerega nam je prevedel Sovre, Jarčevo poročilo o Knrllnovl prestavi Baudelalreja, Dcbo-Ijakovo recenzijo Ibrovčeve disertacije o Josč - Mariji de Hcredln, Jarčevo oceno ?.ivadinovlčeve 7,blrko prozo «Ispod Ozre na« ter J. A. G. beležko o Pogonowske-ga publikaciji »Iliryzm 1 slovia.ns7.cy7.na->. Kronika obsega tri sestavke, od katerih bosta 7animnla posebno 7.ndnja dvn, jred nikovo poročilo o čeških prevodih Iz slovenščine in kratko poglavje o tujih Imenih v slovenski obleki, kar jo napisal znani pisatolj ln prevajalne,, temeljit poznavalec tujih jezikov in slovenščine N. K. . Revijo najtoplojo priporočamo. Naroča te pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prošornova ulica 54. Celoletna naročnina 120 Din. «Ma vlast«. Vstopnice za ta Smetanov jubilejni koncert v Ljubljani, kl so vrši v ponedeljek 10. t. m. v Unionu, so že v prodaji v Matični knjigarni. Sedeži so po 80 do 8 Din, stojišča po 4 in 2 Din. Glasbena Matica v Marihom priredi pod vodstvom svojega neutrudljivoga dirigenta, gda. Frnnn Topiča, dne 9. marca že drugi pevski koncert v dvorani društvenega doma v Ptuju. Spored je skrbno zbran ln bo brezdvomno nudil vsakemu obiskovalcu pričakovani užitek. S temi koneorti zasleduje Glasbena Matica nnme-no svojo ljubljanske tovarišlco ln učiteljice, ki s svojimi nastopi po deželi neti ln podžign pevske zbore k vedno večji požrtvovalnosti in jasnejšim uspehom. Dno 24. marcn t. 1. pn vrno ljubljanski Matici obisk. V Ljubljani bo koncortiraln v veliki dvorani hoteln . Dirigira! jo ravnatelj zagrebške opero g. MIlan Sachs. Prireditev jo popolnoma uspela. Smetanova proslava na Donajn se Je izvršila predvsem v državni, nekdanji dvorni opori, kl Jo uprizorila . V glavnih vlogah so nastopili Piseher-Niemann, Weldtova in Mayr, dirigiral je ravnatelj Schalk. Dunajski filharmoniji.. VAŽNO OPOZORILO. Dne 8. marca začne uprava ustavljati «Jutro» vsem, ki še niso poravnali naročnino. Kdor noče imeti nereda v dostavljanju lista, naj naročnino takoj in h r e z odloga odpošlje, ker traja pot naročnine preko čekov-uesra urada najmanj 2—8 dni. * Knez A-rscn se naseli stalno v Sarajevu? Sarajevska »Vcčevnja I'ošta» priobčujo naslednjo vest: «Po naših informacijah iz Beograda se vzdržuje v tamošnjih političnih in dvorskih krogih verzija, da se naseli knez Arzen stalno v Sarajevu. O tem vprašanju pade odločitev takrat, ko pado odločitev o stalni naselitvi kneza Pavla v Zagrebu. Za ta slučaj so predvideva v Sarajevu preureditev dosedanjega konaka za stanovanjo kneza A vsemu. * Likvidacija pravosodnega oddelka v Ljubljani. Pravosodni minister dr. Nlnko Perič jc podpisal uk::;:, s katerim se odreja likvidacija oddelka za pravosodje pri pokrajinski upravi v Ljubljani. Za likvidatorja je imenovan vseučiliškl profesor, dvorni svetnik dr. Milan Škerlj. * Za gradnjo železnice Ormož - Murska Sobota. Ii Beograda nam brzojav-ljajo, da so včeraj dospeli tjakaj gg. predsednik Trgovsko in obrtniške zbornice Knez ter člani Petovar, Brumen in Horvat. Intervenirali bodo v ministrstvih saobračnja, gradjevine in financ, da so nemudoma izplačajo že dovoljeni kroditi za gradbo železnice Ormož - Murska Sobota in se tako omogoči nemotena in čim prejšnja dograditev te tako važno proge. * Osebna vest. Ministrstvo pravde je sprejelo ostavko, ki jo je podal na državno službo dr. Ernest Rosiua, sodnik pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi. * Naselitev zdravnika. V Cerknici, kjer so ie pogrešali skoro leto dni zdravnika, se je stalno naselil s 1. marcem kot okrožni zdravnik g. dr. Stanko Pušcnjak, bivši zdravnik na splošni bolnici in ua ženski bolnici v Ljubljani. * 1 o-fa Hildi II. :•:' • '.! smrt na vešallh, njeni materi 20 let In Janu Vcscly 3 leiu težke ječe, končal pred brnsko poroto proces, kl jc tekom cciotedenske razprave oh neverjetni napetosti In v vzdušnl atmosferi do vseli globin razkril strahovit roman, kakor ga je ustvarilo življenje sJmo. Kot tragična perlpetlja malomeščanskega nehanja je potek razprave po vsej Češkoslovaški vzbujal nenavadno napet interes. Češkoslovaško novinstvo, |ii je proces spremljalo z razumljivo paž-nio, prinaša zdaj 5e obsežne rekapitula-cije, da s karakterlzacljo prizadetih oseb, krogov in miljcja podpre svoj veliki moralni nauk. Kapetan Hanika ki je med vojnn kot Icgljonar prebrodil tri dele sveta in se boril na francoski fronti, sc je po prevratu vrnil v svobodno domovino Izmučen lir zdravstveno prcccj ruinlrun, vendar pa poln najlepših nad v srečno bodočnost. V Brnu se je zaljubil v temno lepotico Hlldo Charvatovo. To ni bila lahkomiselnost, četudi je kapetan Hanika lahko uvl-deval, da bo eksistenca težavna. Toda liildo je ljubil najldealnejše in si je poroko z njo zamišljal kot mirno domače zatočišče po prestanih viharjih. A kakšna ženska jc bila Hilda? Hčerka paralitič-nesa očeta, ki ga jo kmalu Izgubila, in matere-babice, vzgojena v samostanu, po vstopu v služijo pa svobodna, kaprlcijoz-na koketa, ki jc fante in zaroke razveza-vala kakor za šalo. Kapetana Haniko je spočetka ljubila resno. Ko ni mogel več ustrezati njenim zahtevam po toaletah in vsakojakem udejstvovanju v «boljŠili» krogili, pa je prišla njena povsem hladna narava do vedno popolnejše veljave. Za-mrzlla je svojega moža, odstranila sc od njega, započela lahkožive avanture po Pragi In drugod. In medtem, ko jo je kapetan Hanika z neomajno zvestobo moledoval, naj se vrne k njemu, naj ga ne uničuje s trpljenjem, je Hilda s pomočjo svoje matere pripravljala svojega dozo-revajočega bratranca Jana Vcscly k krvavemu zločinu. Kapetan Hanika jc po splošnih navedbah njegovih znancev in tovarišev bil miren, tih človek. Prestana vojna mu je v , dušo vtisnila pečat melanholične depre-! sije. Vendar pa je v njem tičal častniški ponos, In to jc morda bila edina njegova napaka, da se tudi napram Hildl ni otresti častniške moralke. Hilda ga je v meščanski in častniški družbi, kamor jo je začel uvajati, s prirojeno In privzgojeno objestnostjo večkrat »blamirala*«, ♦kompromitirala«, »provocirala*, kakor stoji na mnogih straneh njegovih zapiskov. Nastajali so spori; a Hanika je Hildl odpuščal vse. Morda je njo ravno ta popustljivost posebno odbijala. K malenkostnim sporekanjem med kapetanom in Hildo je netila žerjavico Hlldina mati z neprestanimi očitki, da mora s svojimi zaslužki oba vzdrževati. Cliarvatova, propadla, luetična, za denarjem pohlepna babnlca je namreč tudi imela svojega «kavallrja» In teli zvez ni zakrivala pred svojo hčerko. Po teh okolnostih se da približno predstavljati strašno brezduo, v katerega je nadel Hanika, in tako sc dajo razumeti besede njegove matere, ki je pred porotniki izjavila: »Odpuščam Janu Vesely,da Ic ustrelil mojega sina; temu je pod zemljo lažje, kakor mu je bilo med takima reklenskima ženskama...* V pondeljek se jc k razglasitvi obsodbe nabralo pred brnsko justično palačo toliko publike, da je po ulici bil ustavljen ves promet. V dvorani je bila taka gnjc-ča, da so poedlnci zopet omedlevali. Ko su se čitali pravdoreki porotnikov in nato obsodba, je vladala taka tišina, da so se čuli utripi nervoznih src. Jan Vesely jc kazen sprejel jokaje in prosil, naj ga čimprej odpravijo v kaznilnico. Tudi Cliarvatova je glasno ihtela, Hilda pa je smrtno obsodbo sprejela s topo letar-sijo in se nato začela mirno razgovarjati s svojim zagovornikom. Državni pravdnik je radi prenizko odmerjene kazni Jami Vesely prijavil vzkllc, zagovornika Hilde In Charvatove pa ničnostne pritož- bo. Po Brnu, a tudi drugod po Češkoslovaškem se jc v pondeljek razpravljalo samo o razsodbi, kl jc vzbudila splošno zadoščenje. llildu Hanlkovd, kl sedmi mesec nosi dete pod srcem, se do poroda odpravi v kaznllnlško bolnico. Dete ji bo čez čas odvzeto lit sc odda v vzgnjcvalnl zavod, kajti češki zakon Izrecno zabranjujc, da bl se otroci, rojeni v kaznilnici, tam tudi vzgojovall. Nato se bo zapečatila Hlldina usoda, strahotna tako, da bo šc dolgo ostala v justlčnlli analih In ljudskih po-mettklh. Secijaina politika Kapetan Kari Iianika in njegova žena = morilka Hilda na poročni dan, ko si je nesrečni Hanika v najlepših barvah slikal življenje s svojo inlado ženko, ki jc postala njegova — morilka. Ludendorff pred sodniki General Ludendorff so jo zredil. Sedaj ne jase več na iskrem žrebcu prod vrstami oborožencev, niti ne sedi nad kartami in plani, ne vodi več divizij, no razporeja napadov . . . Vso svoja življonjo so je pripravljal na zmago, na organizacijo boja. Potom jo imel več lot v svojih rokah silno armado in silno industrijo velikega naroda. Z njim vred jo bil poražen. Sedaj nosi civilno obleko in zredil se je. Da se le še nekoliko pobavi z obrtjo, katoro so je učil, in z novejšo umetnostjo politike, ki bi morala biti prirojena, jo šel med zarotnike. Blamirai se je z operetnim prevratom 8. novembra v Monakovcm. Sedaj je zato obtožen veloizdaje. Njegov in Hitlerjev proces 6ta polna velikih bosod. Tudi ta procos jo opereta. Splošno so pričakuje oprostilna ali vsaj mila sodba, ker niso obtoženci imeli veleizdajni-ških namenov, ampak patriotske . . . V svojem zagovoru je LudendOTff mehak, vedno bolj utrujen, nazadnje je govoril stavke brez pravega smisla. Na naši 3liki, ki ga kaže v sodni dvorani, izgleda obtoženi bolj kot kakšen dobrodušen veljak z dežele za svojimi spisi, kakor pa kot nekdanji prosluli vojskovodja. Ideje, ki jih jo v svojem zagovoru razvijal, so reakcijonarne, njegovo mišljenje omejeno med zastarelimi frazami!. Iz njegovega priznanja je razvidno, da so nemški momarhisti pripravljali novembrski puč v vsej Nemčiji, toda Kahr jih je »izdal* in vse skupaj je padlo v vodo. Sedaj se perejo prod sodiščem in vale krivdo drug na drnzega. Na Ludendorffu se je izkazalo, kako votli so heroji nemške reakcije in prvaki svetovne vojno. Pustni svatbeni izlet s smrtnim koncem Princ Karneval jo časih zelo brutalen. Kakor po eni strani ne štedi z veseljem in zabavo, tako jo po drugi strani neusmiljen in ciničen. Ljudi zveze, da jih kmalu spet razveže. O tem priča tragični epilog svatbe, ki se je te dni praznovala v italijanski Voroni. Stvar je bila taka: Egidij Acerboni iz Brescije so je poročil z neko Vero-ničanko. Svatbenemu veselju je prisostvovala številna družba: sorodniki, prijatelji in znanci nevesto in ženina. Mod njimi jo bilo tudi nekaj članov plemenitaških rodbin in pehotni kapetan italijanske armado Vassorotti. Po tečnem, obilnem obedu jo družba sklenila izleteti v bližnjo mesto Va-leggio ob Minciu. Izletniki so se spravili v tri avtomobile. Vassorotti jo hotel biti prvi. Sedel je sam k volanu in pognal svoj avto v divji dir. Kmalu se je vozilo izgubilo vsem drugim izpred oči. Torla šalo na kapotanov račun niso trajale dolgo. Ko sta ostala dva avtomobila dospela v naselbino jOapovolta, se jn izletnikom nudil nepričakovan prizor: Vassorottijev avto •o ležal prevmjen v globokem blatu, , I zpod voza so so razlegali obupni klici ia pomoč. Došli izletniki so poskakali z avtomobilov, da rešijo ponesrečene illrjače. Ko pa so dvignili voz, se jim je nudil strašen prizoT: dvo gospodični, ki sta se vozili z Vassorottijem, sta bil mrtvi, tretja, neka grofica, jo ležala v nezavesti, kapetan je visel na volanu in bil tudi težko poškodovan. Mrliča in ponesrečenca sta ostala dva avtomobila odpeljala k zdravniku, ki pa ni mogel napraviti nič dru-goca, nego konštatirati smrt dveh deklet. Grofico jn obvezal, kapetanu, ki se ga je lotil živčni napad, pa jo nudil prvo pomoč. Nozgoda no je glasom Vassorotti je-vega pojasnila pripetila na ta način, da je avtomobil zavov.il nrogloboko v blato. On ga je hotel izpeljati, pri čemur je vozilo odskočilo nazaj in pokopalo svoje žrtve v vodi. Zavarovanje zasebnih nameščencev v Avstriji Dunajska vlada je izdelala zakonski o nutfk, kl obsega ureditev bolniškega brezposelnega in pokojninskega zavarovanju zasebnih nameščencev. Zakon obsega zavarovanje vseh zasebnih nameščencev, kl opravljajo duševna dela. V zavarovanje so pritegnjeni tudi trgovski pomočniki v odprtih trgovinah iu uslužbenci v trgovinah na debelo. Do-sodaj te osebe predvsem niso bile deležne pokojninskega zavarovanja. Zakon v polni meri skuša upoštevati krizo današnjega gospodarstva in hoče bili skrajno ekonomičen; vse dvojne preskrbo, ki so bile radi nesistenintičnosti dosedanjih socijalno-vnrstvenih zakonov mogoče, imnjo v bodoče odpusti, istočasno prejemanje plače In boleznine v slučaju bolezni je izključeno. Zato pričenja pravica do bolezniue šele po preteku šestih tednov ali krajšega časa, v katerem pač po zakouu o trgovskih pomočnikih toče še pravica dn neskrajšane plače. V pokojninakom zavarovanju je uveden nov finančni sistem mesto dosedanjega čistega kapitalnega kritja, tzv. mešani sistem, ki naj pripravlja prehod k čistemu sistemu razporeditvo. Motiv k temu tvori zahteva gospodarstva, da pri sedanji krizi gospodarstva ni umestno zbirati kapitalije, katerih bo neposredno ne uporablja, temveč šolo v dalekl bodočnosti. Sedanji rod uo more sam skrbeli za vso bodoče potrebo. Višina prispevkov v pokojninskem zavarovanju jo določena na 4 odstotke plačo; ta procent so pa pri za gotovo vsoto zvišanili letnih izdatkih po ugotovljenem ključu zviša. V bolniškem zavarovanju znaša prispevek 4 odst. zavarovano mezde, istotako oni za brezposelnost, tako da znašajo skupni prispevki 12 odst. Čakalna doba v pokojninskem zavarovanju znaša 60 prisi nom in ki ga kljub znižanim cenam (po. vprečno za cn dinar od jesenskih cen) niknko ne morejo spraviti v denar. Nedvomno je to tudi velevažna zadc» va, ki zasluži največje pozornosti nc samo s strani vinogradnikov, marveč tudi s strani vseli merodajnih faktorjev; kajti z eventualno dovolitvijo uvoza ita« lijanskega vina' po nizki carinski tarifi bodisi šc tako male množine (za prvo leto lc 100.000 hI), bo za vse jugosio. vensko viaograderstvo, torej nc sarno za ono v Sloveniji in v Hrvatskem, marveč in šc v večji meri za or.o v Vojvodini in Dalmaciji ogromne, danes še nc pred. vidljive škode. I.c srbijansko vinograd« ni*tvo nc bi bilo pri tem posebno tan« girano. Sloveniji in Hrvatski dela žc banaško vino preccjšnjo konkurenco, čeravno ba naška vina kvalitativno zaostajajo za našimi, osobito štajerskimi vini. Kakšno konkurcnco morejo potem izzvati šele močna in cencna italijanska južna vina. Govori se pač, da sc hočejo uvoziti Ic vina iz prejšnjih avstrijskih, sedaj itali« janskih krajev, namreč iz vipavskih, go« riških in istrskih vinorodnih krajev. A kdo bo temu verjel? Da bi Italijani dr« žaii besedo in dali zasužnjenim Sloven« ccm in istrskim Hrvatom prednost, o tem sc niti sanjati ne sme. Ker jc torej mogoče, da bi sc dala naša vlada bodisi iz enega ali drugega \zroka preslepiti od sladkih obljub spret nih italijanskih ekspertov pri sedanjih trgovinskih pogajanjih v Beogradu, rav« najo vinogradniki v lastnem interesu, čc sc za to zadevo skupno zavzamejo ter bodisi potom svojih društev ali po. tom svojih županstev odločno in prnvo« časno proti takim nakanam nastopijo in vse tozadevne rcsolucijc čim prej vpošljejo na Savcz ju«os!ovcnskih vino« gradara v Zagrebu. Z eventualno tako ponižnjočo in nc« premišljeno pogodbo sc lahko naenkrat zatro vinogradarstvo celih okrajev ter sc uniči s tem na tisoče vinogradarskih rodbin, ki živijo lc od vinogradarstva. Obenem bi se zmanjšali tudi državni in občinski dohodki za več sto milijonov dinarjev letno. Žalostna posicdica uni« čenih vinogradov v krajih, ki niso zn druge kulture sposobni, bi bilo zopet nekdanje izseljevanje v inozemstvo. Zato pa vino«radarji, vsi odločno na plan za Vaše žlvljenske interese; dokler je še čas! Fr. Gombač. Podjetnik se mora zglasltl pri oddelku iinančne kontrole praviloma osebno, le čo je zadržan, sme poslati namestnika, vendar mora biti poslana oseba popolnoma informirana o vseh razmerah in okoliščinah v dotičnetn obratovališču in izkazati se mora s pismenim pooblastilom podjetnika. Za prijavo je naložila tZveza zadrug gostilničarjev in kavarnarjev v Ljubljani* posebno tiskovino, ki se prodaja v trafikah na sedežih oddelkov finančne kontrole po dva dinarja za komad. Poraba to tiskovino za prijavo jo po naredbi tinančnega okrajnega ravnateljstva v Ljubljani za vse točilco v Ljubljanskem finančnem okraju obvozna. Zato naj si jo vsakdo nabavi, še preden so zglasi pri oddelku finančno kontrole. Obenem naj si preskrbi tudi kolek zn 5 dinarjev, ker se mora prijava po podpisu s tem kolekoin opremili. I Prijavo napiše pri oddelku poslujoči' organ finančne kontrole po napovedi podjetnika (ali njegovega pooblaščenca) in ta prijavo lo po prečitanju podpiše. Ako podjetnik kaj ne ve, pa je v stanu, da to naknadno sporoči, določi finančna kontrola primeren rok za sporočitev teli podatkov. Opustitev ali zakasnitev prijave se kaznuje z globo 100 do 2n00 dinarjev. Ravnotako sc kaznuje vsakdo, ki bi z navajanjem neresničnih podatkov ali kakorkoli drugače obteževal pravilno odmero takse. Povrh loga so sme v vseh takih primerih odvzeti pravica za točenje. * Od včerajšnjega članka o gostilniških taksah jc pomotoma izostal konec, ki sc glasi: Ta določba je zelo važna za obrtni« kc v manjših krajih na deželi, ker jc mogoče po njej odmeriti zn polovico nižjo takso povsod tam, kjer z ozirom na krajevne razmere ni govora o red« nem točenju. Pripominjamo pa šc, da znižanje ni mogoče le pri gostilničarjih temveč tudi pri ncgostilničarjih. Za društva je važna določba, dn sme generalna direkcija znižati tnkso do po« lovice tudi za točenje pijač ob poedinih prilikah (n. pr. ob veselicah, nn zletih in tako dalje). Kdor želi, da sc mu zniža taksa, mora vložiti kolkovano prošnjo pri pristoj« ncin finančnem okrajnem ravnateljstvu ter ji priložiti po pristojni občini ovc« rovljen izkaz, koliko alkoholnih pijač ic potrošil v minolem letu. Taksa za točenje alkoholnih pajac III. PRIJAVA. Vsi gostilničarji in negostilničarji morajo vsako leto nakasneje do dne t. oktobra predložiti pristojni sreski upravi finančne kontrole pismeno prijavo za odmero takse iz tar. post. 02. Za leto 1924. se je predložitev zakasnila, ker je stopil zakon v veljavo šele 15. novembra 1923., zato veljajo letos za predložitev prijav oni roki, ki so jih določila posamezna finančna okrajna ravnateljstva. V mariborskem finančnem okraju je prijavni rok že potekel, v ljubljanskem finančnem okraju pa poteče ta rok v ponedeljek dne 10. marca t. 1. V ljubljanskem finančnem okraju se mora prijava izvršiti letos tako, da se zglasi vsak točilec najkasneje dne lOtega marca pri pristojnem oddelku (ne sreski) upravi) finančne kontrole, dn predloži temu oddelku koncesijsko listino (obrtni list) iu da navede tole: a) kako dolg, širok in visok jo vsak posamezen lokal, v katerem se točijo ali prodajajo pijače; b) koliko je v obratovališču miz, stolov, klopi itd., da se more izračunati, koliko gostov more naenkrat največ sedeti v njegovih poslovnih prostorih; c) ali ima vrt ali dvorišče, na katerem toči ali prodaja pijače in kako velik je ta vrt ali dvorišče; č) koliko strežnega osobja je poleg podjetnika še v njegovem obratu in v kakšni meri je to strežno osobje v gostilni zaposleno (izključno ali pretežno v točilni službi, le na pol ali manj v točilni službi); d) koliko litrov vsake vrste alkoholne pijače je iztočil ali sploh prodal pretečenem letu in koliko jo za vsako teh količin posebe izkupil, n. pr. toliko litrov navadnega vina za toliko dinarjev, toliko finega vina za toliko dinarjev itd. Preden se točilec zglasi pri oddelku finančne kontrole, mora torej izmerili dolžino, širino in višino vseh sob, v katerih toči ali prodaja pijače, izmeriti dolžino in širino vrla ali dvorišča, ako na njih toči pijače, prešteti mize, stole in l-Jopi v vseh teh prostorih, izračunati ko liko litrov vsake vrste pijače je prodal na drobno in koliko na debelo ter kolibo je za vsako izme.d leh pijač izkupil (ne koliko dobička je imel). Dolžina, širina in višina prostorov se Umeri Je v.celili decfanctrih. . Tržna poročila Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Pšcnica: baška, 79 do 80 kg, 2 odst., en -agon 335; baška, duplikat kasa, trije ■agoni 332.5 do 335. Oves: baški, dupli« kat kasa, dva vagona 240. Turščica: ba« ška, cn vagon 247.50; duplikat kasa, 31 vagonov 245 do 262; sremska, šest va« gonov 255. Moka: «6», šest vagonov 330; «6.5», cn vagon 310. Tendenca mirna. Ljubljanski živinski sejem (5. t. m.) Dogon: 417 konj, 105 volov, 69 krav, 8 telet in 84 prašičev. Cene za kg žive teže: voli I. do 14, II. do 13, III. do 12, krave 7 do 9, teleta 20 do 21, pitani pra« šiči do 21.50, prasci plemenski, 6 do 8 tednov stari, so se trgovali po 700 do 1000 Din par. Par dobrih konj jc dose« gel ccno do 20.000 dinarjev. Kupčija ni bila živahna. Največ so kupčevali kmet« jc sami med sabo. Nekaj kupccv iz av« strijske Koroške jc nakupovalo konje. Italijanskim trgovcem so bile cene naše goveje živine za 25 do 30 odstotkov previsoke; ponujali so Italijani za prvo« vrstno blago največ 11.50 Din za kg žive teže. Cene goveje živine se kljub porastu dinarja nc premaknejo z mesta. Prašiči pa so pri cenah vendarle na« zadovali približno za 5 do 6 dinarjev pri kilogramu. Zagrebška vinska borza (5. t. m.) — Bile so same ponudbe brez povpraševa« nja in zaključkov. Notirajo: belo krneč« ko vino, iz Scsvct, postavno vagon Sc« svete, blago 4; staro belo, 11 odstotno, iz Subotice, franko Zagreb, blago 6.25; novo belo, 11.5 odstotno, iz Vršca, po« stavno Zagreb, blago 4.75; staro belo, 8.5 odstotno, blago 3.75; črno, 12 odst., iz Vršca, postavno Zagreb, blago 5.50; črno dalmatinsko, 12 odstotno, franko Sušak, blago 5.50; kmečko belo, 8 do 8.50 odstotno, postavno Konščina.ZIatar blago 3.50; belo Sv. Ivan Zelina, 9 odst., postavno Scsvctc, blago 4.50; belo Okie« 1'ljcšivica, okrog 10 odstotno, blago 5.75; moslovaško belo, 10 odstotno, postavno kolodvor 1'opovača, blago 5.75; graše« vina monlovaška, 10.5 odstotno, postav« no Popovača, blago 6.50; moslovaško belo, 11 odstotno, blago 6; rdeče, 12.4« odstotno, blago 6.25 dinarjev. = Izgledi novega industrijskega posojila. Iz Beograda poročajo: Tu so nahaja g. Louis Beguin, predsednik zvezo švicarskih industrijcev in tajnik trgovinske zbornico za cclo Švico. G. Beguin proučava naše gospodarsko prilike glede ra posojilo, ki ga ponujajo naši industriji gotovo švicarske firme. Kakor so izjavlja, so jo g. Beguin zelo povoljno izrazil o naših razmerah, ki nudijo švicarskemu kapitalu največjo varnost. = Praška tvornico Ringhoffer tožijo jugoslovansko državo. Praška «Trihuna> poroča, da so tvornico Ringhoffer vložilo tožbo proti jugoslovanski državni upra vi. Tožba ima nastopno podlago: V letu 1914. so dobavile tvornice Ringhoffer, Sr biji osobno vagono v vrednosti 000,000 zlatih frankov. Preti nekaj leti so sprejo-le tvornice Ringhoffer ponudbo jugoslovanske državne upravo za plačilo enake vsoto v papirnatih frankih. Čeprav sta obo strani podpisali zadevno pogodbo, vendar jugoslovanska državna uprava ni plačala, temveč jc ponudila izravnalno i-soto 200.000 Kč. Tvornico Ringhoffer so to ponudbo zavrnile in vložilo tožbo proti jugoslovanski državni upravi. Ali je to potrebno? = Obrestna mera Narodne banke. Iz Beograda poročajo, da namerava Narodna banka na generalni skupščini, ki so vrši dno 9. marca, povišati diskont za 1 od; t, - . Vinski vzorčni sejem v Semiču na Dolenjskem se vrši v četrtek dno 115. man.'.. Otvoritev ob 12. uri po prihodu vlaka iz Ljubljane. Razstavljena bodo v:.a semiška vina od Semiča do Metlike, to j.> i/, goric od Ručetne goio do Kr-vavč.i vrha. Vinski trgovci in gostilničarji. na zamudito ugodno priliko za nakup dobrega domačega vina. =.: Kolektivni poset praškega velescj-ina. Češkoslovaško - jugoslovensko narodno - gospodarsko udruženjo v Pragi ao jo obrnilo na Zvezo za tujski promet v Sloveniji s prošnjo, (la organizira kolektivni poset praškega vclesejma. Obenem bi se mogli posetiti tudi razni trgovinski in industrijski centri češkoslovaško republike. Posetniki %'desejma imajo 38-odst. popust na češkoslovaških železnicah ter jim jo vpotovanje dovoljeno brez vizuma že samo na podlagi sejm sko legitimacije. Prijavo za potovanje sprejema Zveza za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, Aleksandrova 8. Ker so vrši praški veliki sejem žo od IG. do 23. marca, ae naj blagovolijo interosenti prijaviti takoj. = Povijanje delniške glavnice. Dno 23. marca ima Jugoslovonsko - češka tvornica bombažnih tiskanin, d. d. v Kra nju ob 10. uri izredni občni zbor, na katerem so bo sklopalo o povišanju delniške glavnico na 5 milijonov Din. Nada-ljo se bo Fklepalo o predlogu, naj se iz-posluje oblastvena dovolitev, da so sme zvišati delniška glavnica še za nadaljnjih 10 milijonov Din. = Občne zbore imajo: Trgovska ban ka, d. d. v Ljubljani dne 21. marca ob 15. uri v svojih bančnih prostorih (Dunajska 4), posojilnica v Rušah, r. z. z E. z. dne 23. marca ob 9. uri. — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Antona Vidica, trgovca.na Sa- i pri Jesenicah, registriranega pod firmo: Anton Vidie, prva gorenjska tvornica čajnega počiva na Savi pri Jesenicah. Narok 28. marca ob 10. uri pri deželnem sodišču v Ljubljani. = Za podružnico Državne hlpotekar-ne banke v Bitolju. Gospodarski krogi Bitolja so se obrnili na pristojna ministrstva « prošnjo, da se osnuje v Bitolju podružnica Državne hipotekarno banko. = Dobava. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se vrši dne 24. marca ofertalna licitacija glede dobave službenih oblek (bluze, plašči, čepice). Natančnejše v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Sokol Preizkušnja za olimpsjado v Parizu Savezni tehnični odbor sklicuje vso najboljše telovadco k preizkušnji (izbirni tekmi) za olimpijado v Parizu. Ugotoviti hoče, ali imamo na razpolago za tekmo na olimpijadi v Parizu primeren telovadski materijaJ, ki bi so mogel do julija, ko se vrši tekma, še zadostno iztrenirati. Preizkušnja se vrši v četrtek, dno 6. marca t. 1. ob 16. uri v telovadnici ljubljanskega Sokolskcga društva v Narodnem domu. Pri določitvi vrste so bo oziral tehnični odbor samo na one telovadce, ki so osebno zglasijo in pokažejo predpisane vaje, kolikor jih znajo. — Od uspehov te preizkušnjo je šele odvisno, ako se jugoslovensko Sokolstvo udeleži telovadnih tekem na olimpijadi v Parizu. Z ozirom na dosedanje uspehe na mednarodnih tekmah bi bilo želeti, da se naša vrsta bojuje tudi letos v Parizu, da ohrani prestiž, ki si ga jo jugoslovensko Sokolstvo pridobilo med drugimi svetovnimi telovadnimi organizacijami. Nasprotno pa govore ogromni stroški za tako ekspedicijo v Pariz proti udeležbi, kajti za to veliko vsoto bi se izdatno okrepila sokolska organizacija v Jugoslaviji. Tudi drugi narodi. ki so so odločili, da so tekme udeleže, so razmišljali o finančnem vprašanju, ki je zvezano z udeležbo na mednarodni tekmi in vendar so po večini vše drugo telovadno organizacijo mnogo boljo gmotno podstavljene nego je naša. — Odločitev pade torej tekoči teden in bomo o tem poročali. Sokol Ljubljana II. priredi za vbo člane in Članice redno mesečno predavanje dne 6. marca od 19. do 20. uri zvečer na realki, soba I. A., iz dvorišča, pritličje, levo. Snov: O alkoholizmu s posebnim ozirom na vpliv alkoholizma roditeljev na njih zarod. Za Sokole-poslnnce na Češkem. Neka sokolska župa na Češkem je predložila ČOS. resolucijo, ki so jo sprejeli odborniki v župi včlanjenih društev in ki za- hteva, da ee ČOS. zavzame a to, da m se vsi poslanci-Sokoli v narodni skupil ni združili v klub za varstvo in u poj, poro sokolskili zadev. Predsedstvo ČOS, soglaša s to mislijo m bo storila potreb, ne korake, da se uresniči. Spominski predmeti pokojnega brata dr. Oražna. Upravni odbor dr. Oralnova, ga dijuškega doma namerava zbrati vsa predmete iz zapuščine dr. Oražna in jij; namestiti v posebni sobi dijaškega doma v Wolfovi ulici. Starešinstvo JSS. je skle. nilo, da odstopi za to zbirko vse on« predmete, ki jih ima od br. dr. Oražna s pridržkom lastninske pravice, ako sa soba uredi. Ta soba bi bila ob gotovih časih pristopna javnosti. ort Dallspiclklub iz Leipziga v Ljubljani'! Zagrebške «Novosti» poročajo, da bo Bali splelklub Iz Leipziga igral to sezono v Ljubljani proti Iliriji. Seja upravnega odbora Ljubljanske-ga nogometnega pedsaveza se vrši danes, 6. t. tn. ob 20. uri v lokalu Športne zveze. — Predsednik. Turistovski klub «Skala* ima svoj redni občni zbor dne 6. marca t. 1. ob 8. zvečer v prostorili restavracije «pr! Levu«. Dnevni red običajen. Udeležba rednih članov dolžnost! Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju si je v Manchcstru priboril Šved Orafstrom. Prišlo jc do hudega boja med Orafstromom In Dimajčanom Bocklom, vendar pa .ie Orafstrom kakor v Chamonl xu izšel tudi v Manchestru kot zmagova-lec s 325.7 točkami in mestno številko 5, Willy Biikl je dosegel 320.65 točk, št. 10. Tudi tretje mesto je zasedel Dunajčan dr. Oppacher s 277.15 točkami, m. št. 22. Smučanje na 1300 km. Nedavno so dospeli v Moskvo 4 smučarji, ki so prevozili 1300 km dolgo progo Moskva-Ar-hangelsk In nazaj v 27 dneh in s tem postavili nov svetovni rekord, pač edini te vrste. FRANC BAR PISALNI STROJI LIUBLIANA, CANKAR. MAC. 5. Tel. 407 T^rojcsi ir X1 j sa.aa.1 Domače borze 5. marca: ZAGREB. Na efektnem tržišču jo bila tendenca dal,je čvrsta. Od bančnih papirjev je vladalo veliko zanimanje za delnice Etmo, ki so so živahno trgovale. Porasla je tudi Srpska. Promet je bil srednji. — Na deviznem tržišču je bila tendenca čvrsta zaradi tega, ker jo dinar v Curihu in na Dunaju nekoliko oslabel. Porasli so tečaji vBeh deviz. Promet je bil precej velijc. Notirale eo devize: Amsterdam 2955 — 2985, Dunaj 0.11285 — 0.11435, Bruselj 287.5—292.5, Budimpešta 0.135 — 0.165, Bukarešta 0 — 42, Italija izplačilo 341.25 — 344.25, ček 840.6 — 843.6, Kopenhagen 1235 do 1845, KristJjanija 0 — 1100, London izplačilo 342.25 — 345.25, ček 341.5—844.5, Newyork ček 79.125 — 80.125, Pariz 325 — 380, Praga 280.4 -r- 288.4, ček 229.875 — 232.875, Stockholm 2052.5 do 2067.5, Švica 1S80 — 1390, ček 1375 do 1385; valute: avstrijske krone 0—0.114 levi 0 — 42, lire 837 — 0; efekt i: Es-komptna. 167 — 168, Kreditna Zagreb 145 — 147, Hipotekama 87 — 89, Jugo-slavenska 137 — 138, Ljubljanska kreditna 232 — 237, Praštediona 1040 do 1045, Etno 127.5 — 144, SlavenBka 106 do 0, Srpska 148 — 146, Eksploatacija 120 — 127, Drava 425 — 450, Šečerana Osijek 1480 — 1460, Narodna šumska 120 — 121, Nihag 125 — 180, Gutmann 1560 — 1600, Slaveks 780 — 825, Slavonija 157 — 161, Strojne 150 — 0, Trbovlje 732.5 — 740, Vevčo 178 — 182.5, 7 % investicijsko 58 — 61, vojna škoda 180 do 190. BEOGRAD. Tcndenca čvrsta radi neznatnega oslabljeni« dinarja v Curihu Ponudba jc bila minimalna, n povpraše« vanje veliko. Narodna banka je inter« venirnla v vseh devizah. Poslovanje se jc razvijalo na bazi 7.20 za Beograd v Curihu. —- Notirale so devize: Dunaj 0.11325 do 0114, Bukarešta 42 do 42.25, Ženeva 1380 do 1381, London 344.5 do 344.75, Milan 343 do 344, New Verk 79.75 do 79.85, Pariz 325 do 326; Praga 231.75 do 232.25, Solun 133 do 137, So« fija 57 do 60v Od torka na sredo jc prenočilo v Ljubljani 121 tujcev in siccr v hotelu: UNION: Burger Franc, direktor, Du« naj; Bcrctti Artcmio, trgovcc, Fircnze; Cri.icnica Matko, bančni uradnik, Pola; Chring Julij, potnik, Dunaj; Elsner Da« nijcl, uradnik, Zagreb; Fiirst Gašper, trgovec. Koprivnica; Fischcr Karol, inž., Beograd; Fric Karol, potnik, Dunaj; O. Griinfeld, trgovec, Zagreb; Gradišnik Magda, žena učitelja, Celje; Glaser Oto, potnik, Dunaj; Hrabik Josip, potniški uradnik, Dunaj; Jaki Josip, potnik, Du« naj; Knruruski Erik, zastopnik, Dunaj; Kcslc Karol, trgovec, Sarajevo; Lcvstek Ivan, trgovcc, Rakek; Macchiaro Amc« deo, trgovec, Reka; Nadasi Hinko, trg. potnik, Zagreb: Numan Jan, direktor, Amsterdam; Pflock Marga, potnica, Du« naj; Petrin Franc, trgovec, Trst; Adolf Rot, trgovec, Krapina; Rccscr Vili, ban« kir, Amsterdam; Rind Samuel, potnik, Dunaj; Sattlcr Herman, tovarnar, Gra« dcc; Stohr Edvard, potnik, Dunaj; Aleks Sorger, potnik, Dunaj; dr. Schwcgcl Iv., gen. konzul, Bled; \Vcihs Oto, tovarnar, Dunaj; \Vubele Hektor, trgovec, Dunaj; Weiss Franc, kemičar, Zagreb; ZiherI Andrej, pos. in župan, Planina. SLON: Burger Josip, gost., Postojna; Beščič Anton, trgovcc, Postojna; Franc Červinka, inženjer, Krmelj; Debeljak Pavel, poslovodja, Skofjaloka; Makso Damboritz, trgovec, Dunaj; Javornik Stane, trgovec, Žalna; Janežič Karol, dipl. eksp. akad., Bizeljsko; Kralj Hugo, trgovec, Zagreb; Kurath Joahim, trgov« ski potnik, Zagreb; Milavec Mihael, tr« govec, Lož; Paljk Roman, trgovec, Lo« kavec; Poberaj Anton, trgovec. Kron« berg; Ryšlavi Stanislav, učitelj, Zagorje Roš Josip, posestnik, Dol. Hrastnik; K. Sitta, potnik, Dunaj; Selka Hugo, potnik Maucr; Suštcršič Ivana, zascbnica, Kranj Šaulc Nikolaj, trgovec, Trst; dr. Vajda Koloman, direktor, Budapcst; \VInzi;'. Filip, ravnatelj, Mojstrana; \Vlček Adolf trgovcc, Dunaj; Zigman Franc, gostilni« čar, Koče. JUŽNI KOLODVOR: Bulič Nikolaj, trgovec, Buliči; Dagin Friderik, trgovcc, Udine; Esskcnnzi Mihael, trgovec, Zii« greb; Caputo Ivan, trgovec, Trst; Luk.m Rudolf, lcsotržcc, Domžale; Maicr Hnns, monter, Gradcc; Pavič 1'ctcr, trgovec, Dragoševci; Suhli Oto, monter, Mann« hcim; Segorič Širne, poštni uradnik, SusJ šak; Šubič Ivan, trg., Žiri. LLOVD: Bcrger Anton, inž., Gradec; Kostudič Štefan, uradnik, Nikšič; Milan Milovanovič, uradnik, Beograd. SOČA: Držanič Franc, trg., Brežice; Škcrjanc Alojzij, železničar, Skofjaloka. TRATNIK: Primožič Franc, posest, nik, Žiri. ŠTRUKELJ: Bieber Rudolf, zastopnik pivovarne, Ptuj; Bengl Jan, tehnični nad zornik, Praga; Fidler Franc, trg., Slov. Bistrica; Halik Ferdinand, strojnik, Za« greb; Illitsch Josip, trgovec, St. Vcit; Loschnig Avgust, nadknjigovodja, Mnri< bor; Matschnig Josip, posestnik. Celo« vcc; Oschabnik Karol, posestnik, Cclo« vec; Reichmann Radoslav, posestnik, Lipa; Sibitz Simon, trgovec, Celovcc; Wagner Avgust, ravnatelj, Maribor; M. Rodič, carinik, Rakek; Vran Josip, trg., Toma j; Vidic Filip, nadzornik, Idrija. Poleg tega v gostilnah: De Schiava 6, Stari tišlar 10, Češnovar 3, Amerikanec in Figovec po 1. Lastnik ln Izdajatelj Konzorcij cJutra». Odgovorni urednik Fr. B r o z o v I č. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Llubljanl, ZDRUŽENE OPEKARNE D. D., LJUBLJANA Telefon 733 naznanjajo, da so otvorile v sredini mesta, na Miklošičevi oeati St. 13, tovarniško zalogo vaeh. vrst opeke lastnega izdelka. — Opeka jo na razpolago v poljubnih množinah po najnižji dnevni ceni. 881/a PRAGI .—23. marca 1924 * Najugodnejša prilik« sa nakup vsakovrstnega blaga, ki Je razstavljeno v 17 skupinah - Nad 2000 razstavljalcov Isredne potovalne agodnontl 33 popusta na češkoslovaških žclez-v nieab, veljavno tadt za brzovlako. Coškoslovaškl vizum za potno liste popolnoma odpado, ker poset. legitimacija nudomostuje Istega. Pojasnila la legltlm&olje daje Čeukoalovaakl konsalat Aloma Oompany, d. z o. s. Ljubljana, Breg t Llubtjan«, Kongresni trg I Smetanovi jubilejni predstavi v Ljubljani Kako sramotno sužonjaki smo bili <,ča-■h odvisni tudi po svojem okusu od Du-Lja, so "fi vidi na ničemer drastične jo, -ego' na Smota novih operah. Dn« 2. maja 186«. jo bila Smetanova .prodana nevesta« prvič izvajana v Pra-Jcie leta 1893. jo moral ravnatelj pi-.jlelj Subert i opernim ansamblom Na^ todn"S» divadla sovražnim Dunajčanom pokazati krssoie »Prodane noveste*, ln ,elc, po toča dnnajskem ogromnem uspejo jo je leta 1894. uprizorila tudi naSa tnflra. Selo deeet let po Smetanovi smrti jo tonfno trati nezaupna Ljubljana verjela, j, jo oelo Oeh lahko volik mojster In da i, tudi čeSka opera lahko velik umotvor. Ia Šole ob stoletnici Smetanovega rojeva ljubimo Slovenci »Prodano novesto« lat svojo najljubšo opero. Zavedamo iC pa tudi, da kakor v vseh ostalih glaskih strokah, pomenja Smetana tudi v čefki operi začetek in vrhunec. Iz ničesar — zakaj vso, kar ao Imeli (rhi pred Smetano, jo bila le kopija tujih vzorov — iz ničesar je ustvaril Sme-liiia tip češke moderne opere, zlasti komične. ?ledoS mozartovakl tradioiji in poln Hilskega romantizma svoje dobe, jo Smo um iz samo»voje genijalnosti v duhu I .nega naroda ustvaril svoj lastni slog i io teškega značaja, originalno zabar-oe melodije in ritmike, najglobljo Urile, pristno ljudskega humorja ter arhitektur velikega umetnika povsem svoje i iividualnosti. Pristen Ceh jo bil Smetana in pristno ske so vse njegove opere, prisrčne, lirične, idilične. In prav zato so tako na-Zakaj tudi Slovonei smo predvsem liriki. Velika tragika in težka patetičnoft wagnerianska, dasi jo občudujemo, ostane tuja slovenski duši prav tako, kakor jo bila tuja Smetani. In zaman jo ves napor mlajših in najmlajših čoških skladateljev, da bi dospeli do trajnega uspeha, prezirajo Smetanovo smornico. Tudi v Ljubljani imamo skušnjo, da bo nobena češka opera modnega mednarodnega tipa, napisana še tako duhovito in tehnično rafinirano, nc udomači, nego da vsaka hitro izgino v nepovrat. Weisso>r »Poljski žid» in Neu-mannovo »Ljubimkanje« sta že pozabljeni, dasi sta bili po slogu, fakturi in cilju izvrstni češki opori evropskega tipa in dasi smo ju uprizorili z vso skrbnostjo. Res jo pa tudi, da ima pri nas doslej tudi izmed vseh Smetanovih oper resnično globok ln trajen uspeh le »Prodana nevesta«, katorl ee približuje, a ga dale-ko ne doseza uspeli »Daliborja« in za tem šele prihajata »Poljub« in »Tajnost«. Krivdo za manjSI uspeh poslednjih dveh jo Iskati nedvomno v preprostem, precej naivnem libretu. Morda pa tudi v Blabšom izvajanju. Kritik K. HoffmeiBter je leta 1894. konstatiral, da »predstava, žal, ni bila dovolj pripravljena«. •Najmanjo, kar so za izvrševanje t ko znamenitega in težkega umotvora zahtevati sme«, — pravi češki in takrat tudi slovenski odlični skladatelj — »jo pijetetna natančnost. To je najmanje, pravimo. Vlogo jo imelo le malo izvršujo-čih popolnoma v svoji oblasti. Priznati pa moramo, da smo slišali v posameznem mnogo dobroga in lepega«. Prav to bi lahko rekli o naši poslednji uprizoritvi »Poljuba«, a z omejitvijo, da jo bila opera po g. Balatki po vsi možnosti vestno in natančno pripravlje- na. Vse ostalo pa volja tudi danes. Kritik V. Crha piše v »Lumiru« (1923. č. 6 do 7): «... «Poljub* ni le najboljše Smeta« novo delo, nego tudi najboljše češko! V naši kulturi ni dela, ki hi tako strašno zenotiio človeško trafiko s prirodo v smehljajoč pogled sprave in miru .. » Že leta 1891 pa jc trdil Hoffmcistcr: . "Poljub sc mi zdi uprizorjena sini« fonija s programom; njeni stavki pa naj bi imeli naslove «dan, večer, noč in pa jutro«...» V ti operi sc pač ob navidez« ni preprostosti izraža duhovito in ne. vsiljivo prav vse, kar jc godbi sploh možno izraziti in nad vse so v nji zanl« miva sredstva, melodična, ritmična, har« monična, orkestralna in dinamično vo« kalna. «Poljuh» jc skratska finejše in natanč« nejše izdelana opera, nego «Prodana nc« vesta«. Toda za maso je glasbeno težja in zunanje — v spevu, orkestru, zlasti pa v dejanju — manj efektna. Kritike najuglednejših čeških glasbe« nih strokovnjakov navajam le v dokaz svoje trditve, da bi bil moral najti tak prvovrsten in težak umotvor za maj« strov jubilej tudi prvovrstno zasedbo vseh partij. To pa se ni zgodilo. Ga. Lewandovska jc upora',-.ua, vpštna marljiva in vztrajna pevka. Toda njene višine so včasih izsiljene, intonacija ni vselej zanesljiva in igra ji jc skromna. Prav lepo je zapela uspavanko. Ga. Borova ima velik materijal in svoj način petja. Morda bo pela tako lahko še trideset let. Toda to stiskanje tonov in guturalnost nam nc moreta ugajati. Čudno teman, težak, zamolkel je njen alt. Vemo, da jc žela ta neoporečno in« teligentna pevka kot glasoven fenomžn v nekaterih praških novlnah za svoje koncertne in za operne nastope veliko priznanja. Za nas je to dejstvo zagonet« ka. Da Ljubljana pravilno presoja pcv> cc, dokazuje karijeni, ki so jo napravili naši bivši ljubljenci. Ga. Borova im« srsdstva in sposobnosti, da spremeni n iš odklon v najtoplejše priznanje! Gdč. Rozumova ima zdrav, simpatičen organ, čustvo in temperament ter živ smisel za igro in mimiko. Začetnica je, a vrlo dobra. Samo pozabi naj svojo pevsko šolo, Izgovarja naj vokale pra« vilno, ne vseh kot o in u, zatre sikavce, omeji mimiko in opusti srepi pogled ter majanje života v bokih. Z rnzumlji« vim izgovorom in jasnejšim petjem si svoj e.speh podvoji. Skrjančkovo pesem jc, dasi hrez koloraturc absolvirala prav čedno, a neumljivo. G. dr. Rigo hoče vsakega kužka pred« stnvljati kot leva, vsakega kmetiča iz« ražati kot heroja. Tomeš je čisto lirska in kar nič dramatska partija, ki jo je treba lc lepo peti, nikar pa hipermodno deklamirati. Vsakršno forsiranje pada iz okvirja in je celoti kvarna. G. Kovač je prvovrstno gledališka u« tiliteta; a Luko jemlje preveč jokavo. Zdrav kmet ne cmevka. V igri jc bil prav dober. Samo v 1. dejanju naj z dekletoma ne sili skozi okno, nego naj izziva pred oknom v polni mesečini. — Zdaj je bilo videti, kakoir da hoče troje črnih parkljev strašiti Vendulko. Gg. Zathey in Zupan sta bila dobra. Oče Paloucky je »iccr nehvaležna pa« sivna uloga, a g. Zathey ji daje simpa« tičnost v spevu in igri; stari Matevž je bil v prvi sliki drugega dejanja nekom vihrav, v celoti pa zanimiva oseba. Zboru in orkestru priznanje. G. Skru« šny je naslikal vsem trem prizoriščem lepe, češke značilne dekoracije. Končno imamo pravi gozd z deblil Svitanje, zo« ra in danjenje pa se vbodode izvršuj pra vilneje. Slavnostna predstava »Prodane neve« ste« je celo v nedeljo popoldne natlačlla gledališče do poslednjega kotička, m Loj predstava jo bila resnično izvrstna, iz« redno animirana. Zal, da po zasedbi n( bila vseskoz prvovrstna. Marinka gdč. Rozumovo jc tempera* mentna in ljubezniva. Nedostatke sem' ji omenil žc pri partiji Barice. Da jih jo; mogoče odpraviti, sodim iz dejstva, da; sem jo v 1, dej. še precej razumel. Iz* vrsten Janko ie bil g. Simcnc. Užitek ga.; jc poslušati. Naravnost sijajen ter v spevu in iijri idealen Kccal pa jo hll g.j Hctctto. Očividno ie bil židanepa raz«, položenja. Se nikoli ni stal v tej svoji! vedno izbornl partiji tako visoko kakor to pot. To je bila kreacija, ki mi stano' nepozabna. G. Banovca Važck je glasovno dober,-žal, v tempih še nezanesljiv in v igri; plah. Prav pa jc, da uloge ne pretirava., Gdč. Ropasova pozablja, da je Neža" druga Mihovo žena, torej nikakor ne starka, nego še mlada mačeha. Gdč.. Kattnerjeva je naša najdražja pevka;' nastopa natančno vsak mesec po enkrat' kot ovca — Katinka ... Dober je bil glumač, g. Mohorič; go» spo Matačičevo pa bi vobče rajši gle« dali v drami nogo v operi. , Prav posebno nas je razveselil popol« njeni ln izdatno izboljšani balet. Gdč. Svobodova, Vavpotičeva in g. Trobiš še; z dvema plesalkama so plesne prizore končno zopet dvignili in razširili. Do; viška pa je šc daleč. Nastop v posled« njem dejanju je zadovoljeval, ker je' dobro In okusno izpolnil vso glasbo. »Prodano nevesto« so deloma opre« mili z novimi dekoracijami. Zlasti novi, leseni »trop je zelo dobrodoiel; tudi no« va cerkcv je boljša. Za naS okus pa je scena 1. in 3. dojanja prenapolnjena, Več zraka in več lučil -«-■ z. .liHur.il«" is ,,2tit1m" vsaka btuda j 1 Din Na stanovanje ne aprejmeta dva gospoda. — Naslov pov« uprava „Jntra". 4854 EiaM Tiaka b.seda N par. 7,a »Dopisovanje- In »Zenltre" •• ratuna vaalia beseda 1 nin— PrlobSuJeJo sa la mali oglui, kt M plaiaut v naprej. PlaJSa w lahko tudi v inamkah. Na vpralanja odgovarja uprava la, t« Ja vpraianju prltotana znamka •a odgovor Ur manipulacljska pristojbina (I Din). Krovstvo rmne Fujan, Ljubljana. Oa-Vlcs »t. 10 pri dolenjskem ■ :odvoru, IzvrSuJe vsakovrsl. : nova krovska dela s fikrl-fikalco, opoko Itd. — prslema popravila raznih ; nrth streh. Zaloga azbest-sa Skrllja. -1S31 trnu* (dobe) Nadmonterja krstno kvalificiranega za t,-oko nnpotost ln provlzlj-potnika za elektroma-lirljal ln motorja .Elln', ISCe iružba za električno industrijo z o. z. v Ljubljani, Du-ujska cesta 1/IV. 4380 Kuharica srednjih let, dobra gospotli-nja, ieli mesta v župniku kot gospodinja. Conjene ponudbe pod Slfro ,,2upnl£če" na podružnico „Jutra", Celje 4833 Kot pisarniška moč skladiščnik ali sllCno. IB6o službe lz aktivno vojaške službe stoplvfil podoficlr. — Zmožen Je 2 državnih Jezikov ln nemSčIno. — Cenjene doplso na upravo „Jutra" pod ..Marljiv 60". 4838 Primerne službe išče mlad drž. clvll. nameSOencc v kakem podjolju kot pisar, knjigovodja ali sltladiSf-ar. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Piaar". 4848 „ADRIA" vanilijin-sladkor in pecivni prašek i Trgovski pomočnik Emešane stroko, zmožen slov. ■ln nemškega jezika, Iš ft e [službe kot pomoCnlk ali akla-dišCnlk. Ponudbe pod Slfro ,.Pomočnik" na upr. ,Jutra'. 4853 Motorno kolo znamke ,,Puch", 4 ln pol PH, dobro ohranjeno, so po nizki ceni proda. — Naslov pove uprava ,.Jutra". 4850 OtroSki voziček za dvojftke, ie proda. Naelov pove uprava „Jutra". 4846 Poleno vk a namoCena, bo dobi vsolc potek ter tudi med tednom pri tvrdkl Fr. Kham, nasproti hotela ,,Union". 399 10 vagonov drv (krajnlki ln šamanje). so pod ccno proda. — Rant, Bistrica, p. Podbrczje, po«taja Naklo. 4843 1 vagon borovih deek 20, 25, 50 mm, suhih, neža-manlh, se proda. Vpraša se: 2alec, poštni predal 7. 4850 Blagajničarko in pisarniško moč, lahko tu-ii začetnici, lščo veletrgovina v LJubljani. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Začet-nlcft". 4840 Vajenca ta mehanično obrt, se sprej-oe. Kje, pove uprava ,Jutra' 4835 Mesto hišnika JSČo zakonski par brez otrok. Ponudbe na upravo „Jutra" pod Slfro ,,Hišnik". 4730 Iščem služkinjo srednjih let, pošteno in prld-co, ki zna kuhati ln se dobro razume na vsa druga Mna dela. Naslov pove upr. ■ Jutra". 4809 2 natakarska vajenca pogtena in marljiva, se sprejmeta za večjo restavracijo v LJubljani. Naslov povo upr. -Jutra", 4738 Kuharica »U boljša služkinja, kl se razume v kuho, se takoj 'Prejme k trem osebam v Nižini Rimskih toplic. Le z iiohrlm priporočilom ln mlr-Epga vedenja, i zahtevkom P'a6e, naj pošljejo ponudbe u upravo „Jutra" pod šifro -Dobra kuharica". 4781 (iseejo) Kontoristinja Perfektna slovenske, arbohrv. [n nemške korespondence, KnJlgovodstva ter Btrojeplsja, \ dalj&o prakso, sprejme ta-k°J »lulbp. Ponudbe na upr. "Jutra" pod šifro „Vcstna". 4810 Trgovska pomočnica »lužbo v trgovini z mo* j^im blagom ln nastopi '•'bko takoj. Ponudbo Jo podati pod Šifro ..Zaneslljva" ca upravo ,.Jutra". 4824 Trgovski pomočnik so kot najstarejši izdelki, najboljši in najbolj priljubljeni; Dve omar! Iza perilo ln obleko, prodam. »Drab, Mestni trg 3, II. nad. 4867 Upravo lista (revije) sprejmem poceni. — Ponudbo pod Slfro ..Ugodno 24" na upravo ,,Jutra". 4724 Knjigovodja perfekten, bllanolst, obenem samostojen korespondent, v slovenskem, srbohrv., nemškem ln Italijanskem Jeziku ter dober strojepisec, z dolgoletno prakso, dobrimi referencami, želi premenltl mesto takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe na upravo „Jutra" pod ,.Stalno mesto". 4721 Natakarica pridna, poStena in vsestran« sko izurjena, ISče mesta — najrajšo na de2ell. Ponudbe pod „Prldna in poštena" na podružnico „Jutra" v Celju. 4688 kupujejo jih vse naše gospodinje z največjim in zasluženim povorenjem. m Gostilna z lepim posestvom tik glavne ceste v okraju Celje, so z Inventarjem vred pr o d a za 200.000 Din. Naslov v upravi ..Jutra" pod značko „Dobra gostilna". 4768 Pozor, Amerikancit Proda se lz proste roke večje kmečko posestvo z vsemi gospodarskimi poslopji, t lepim Hadnlm vrtom, njivami, travniki in gozdoma. V hISI se nahaju sedaj tudi gostilna ln sicer ob cesti Skofja Loka— kolodvor. Natančnejša pojasnila daje M. KržiSnlk, RsJ-hcnburg. 4823 Hišo z vrtom in gozdom, sredi trga v Železnikih nad fikofjo Loko na Gorenjskem, prodam. — Ivan Tavčar, Železniki Stev. 118. 4611 Hiša z vrtom v lepem kraju na Dolenjskem, sc zamenja s hišo ali vilo v Ljubljani. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ,,HI6a 2005". 4868 Lepa enonadstr. hiša z 21 prostori, vodovod ln elektr. razsvetljava, se proda na prometnem kraju v bližini farne cerkve na Gorenj-:skem. V hISI se nahaja trgovina, pripravna Je pa tudi za vaako drugo obrt. K hlSl spada hlev za živino ln dve paroell gozda. — Naslov pove uprava „Jutra". 4810 Tovorni auto z gumijastimi obroči, Flat-Torlno, 18 PI, 34 HP, dve-tonskl, so ceno proda. — Ilrovat & Komp., LJubljana. 4746 Znižane cene za otroSke vozičke, kl so dobijo direktno v domači tovarni otroških vozičkov ln dvokoles TRIBUNA, F. B. L., LJubljana, Karlovska cesta 4. Istotam bo dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatlka, ter bi sprejemajo v popolno popravo za ermiljllranje in ponl-klanje dvokolosa, otroški vozički, Šivalni in razni drugi stroji. — Prodaja ae tudi na obroke. 4297 Službo trg. sotrudnika v manufakturnl ali špecerijski stroki, najraje v Mariboru, sprejmem. Pismene ponudbe pod „Sotrudnlk" na Aloma Company v Ljubljani. 4814 Stenografinja z veliko prakso, Išče mesta. Ponudbe pod ..Stenografinja" na upravo ,,Jutra". 4805 Mesta natakarice ali gospodinje, išče boljša gospodična. — Naslov pove uprava „Jutra". 4764 Lep ovea primerni ceni naprodaj. Pozor, prekajevalci! Prodam dva nova Se nerabljena stroja Blltz ln Volf, na električni pogon. Zraven Je tudi elektromotor (mlatllnl tok) s 4 in pol konjskimi silami. Poizve se pri Jožefu KrlŽnar, mesar, StražlSče pri Kranju. 4767 Aut. elektr. regulator ki odpira, odnosno zapira vodno kolo (Turbino), se proda za 3000 Din. Istotam se tudi proda Dynamo 5 H P, turbina ln 1 km bakrenega daljnovoda. Rant, Bistrica Podbrczje, Gorenjsko. 4S42 '^mfffffmm Vila C aob, kuhinja ln shramba v bližini vrbskoga Jezera ln železnice, so da za 5, event, 10 let v naiem. Pogoj posojilo v vlSInl 00.000 Din, katero »a v zlati parttett na vetje posestvo vknjlži lu Na stanovanj? in hrano so sprejme s 1. aprilom 2—S gospode. Naslov povo uprava „Jutra". 4803 Kot sostanovalka ss sprejme takoj frospodli-ns. Naslov pove uprava ,,Jutru". 4831 Prazno sobo igf-e gospa, kt Je vo« dan odsotna. — Ponudbe pod ftifro ,.Odsotna" na upr. ,.Jutra". 4700 Primeren prostor za delavnico se UCe. Ponudbo na upravo ,,Jutra" pod Slfro ..Krojaitvo". 4860 Gostilno na račun alt v najem, ISCem na prometnem kraju. Dopisi se proaljn pod ..OostUna" na upravo ..Jutra". 4867 Veliko skladišče s pisarno v Kolodvorski uttet. so takoj odda brez odstop-nine. — Naslov povo uprava „Jutra". 4800 Iščem družabnika za žo začeto ključavničarsko obrt. Vajen mora biti Izdelovati tehtnico in štedilnike. Ponudbo Je poslati na upravo „Jutra" pod ..Družabnik". 4832 la Nedelja Vil 2 «Europn». Bilo Je.... Preiitanot Življenje Je Šota. MoJa zahvala »pelca. 4840 Nezadovoljen moi najboljši žlvljenskl dnbt, .1 Ifl^e enako sottdno damo, da bos! a zadovoljna oba. — Pod ..Solidno življenje" na upravo ,,Jutra". 4816 Izgubila se Je čepica t fip. SlBkl. 2tbertova ulica, odda na) eo v trgovini zlatarja Dermota. 4830 Vodjo aa reklamni oddelek) pod ugodnimi pogoji išče industrijsko podjetje.) ObSirne ponudbe pod šifro „Vodja reklamo" na) Marstan, Maribor. 909/aj ti', i Zaloga klavirjev In planlnov, najboljilh tovarn ntlsendorfcr, Czapka, Ebr-bar, Schw«lgbofor, Original Stlugl Itd. Jerica Hubad, roj. Dolenc. Ljubljana, HllScrJeva ulica E. S Košnja trave za leto 1024. ln b u 11 e t -povlljon. se odda v najem na nogometnem proatoru S. k. Ilirije pred Gorenjskim kolodvorom. Pismene ponudbe z navedbo zneska Je vložiti do 16. marca na naslov: Krsnr J o r a 1 a, Ljubljanska kreditna banka. 4692 ADRIA-izdelki osvojili so vsled svoje izborno kakovosti vso Jugoslavijo, iv Manjši mlin kupi aH vzame v najem Gorenjskem ali DolonJ-skem. Ponudbo pod „Mlin" na upravo ,,Jutra". 4866 Enonadstropna hiša sredini mesta Celja, bo takoj proda. Naslov povo upr. „Jutra". 4820 Kdo posodi za dobo 6 mesocev mlademu uradniku 3000 Din proti dani garanciji in dobrimi obrestmi ? Ponudbe pod Slfro Patent" na upravo ,Jutra". 4726 Hiša z vrtom se proda za 140.000 kron. — Poizve se v trgovini KuSar, Dravlje. 4846 50.000 Din posojila proti primernim obrestim, 'IfiCo mlad, ssmostojen trgo-voc. na vknjižbo na prvo mesto. Naalov povo uprava ,, Jutra". 4760 Učiteljica mlada tn inteligentna, želi poroke 7. enakim neučiteljem. — šifra ,.Zares" na upravo „JUtra". 4862 Prostovoljna dražba klobukov In slamntkuv sevrSi od 3. marca t. t. dalje pri tvrdkl J. StDckl, Kongresni trg St. 2. 4861 Polenovka okusno pripravljena, so dob! vsak ponedeljek ln potek od 8. zjutraj do 8. zvečer v gostilni ..Leon", Kolodvorska ulica 20. Telefonsko številko odkupim takoj. Pismene ponudbe pod ,.Telefon 14" na Aloma Companjr v Ljubljani. 4812 Kdor hoče ka) prodali H Kdor hoče Kaj kopiti J Kdor ISče slulbe itd. | i naj inserlra v Jutru" b V najem se vzame posestvo z vsem Inventarjem za 10 let. — Podrobni dopisi pod ,,Ugodnost" na upravo ,.Jutra". 4600 Nova hiša vlsokoprltllCna s Stlrlml sobami, tremi kletmi, blizu 1000 m' vrta, v bližnjem predmestju, naprodaj. Naslov povo uprava ,.Jutra". 4017 Spalnica in salon se oddasta s 1. aprilom. — Naalov pove uprava ,,Jutra". 4818 Mlad oticir Išče Bobo blizu vojalnlco kralja Petra; da tudi drva! — Ponudbe na ,,Jutru'' J»4 Mra V globoki tugi naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, , Maribor, poštni predal SI. 27. 958-a mik: Služba elBhtPotehnlčneao aMvodlB za Imm cementa, 'Mm most do ponovno razpisuje, ker nam je na zadnji oglas samo eden priložil! prepise izpričeval in na drugih 15 prosilcev! ni bilo mogočo se ozirati vsled pomanjklji-l vosti predloženih ponudb o sposobnosti. j Prosilci, ki želijo stopiti v službo na od-! govorno mosto kot obratovodja elektrotehničnega obrata v gornje podjetje, morajo rijih prošnji priložiti sledeče prepise: 1.) izpričevalo o obiskovanju šol; 2.) izpričevalo strokovnih šol; 3.) izpričevalo o položenem izpitu elektrotehniške šole; 1 4.) potrdilo, da je jugoslovanski podanik; 5.) izpričevala o dosedanjem službovanju T podjetjih; I C.) potrdilo Strokovne zadrugo koncesijo-j niranih elektrotehnikov za Slovenijo o sposob-j nosti za obratovodjo; 7.) zahteve mesečne plače pri prostem stanovanju, kurivu in razsvetljavi. Pismeno ponudbe je poslati na Tovarno cementa, Zidani most. Na osebno prošnja so ue moro ozirali. 946/« = «JUTRO» št. 57 v^fcr*/!-<3tžr- <-fW 136 »Dobro!« povzame Nyctalope, «jaz sem s« s svoje strani tudi natančno piapričal, da so plombe, s katerimi so zapečateno platneno vreče, v katerih se nahajajo recipijenti in skafandri, povsem nedotaknjeno. V letalu bo imel v sak mož svojo vrečo ,pri sobi na tleh. Ko bo dan signal, se vročo odpro...« »O, to bo divno!« vzklikne Patrick. »Lepo bo. res!« pritrdi resno Sainclair. «ln moje ve-selje bi bilo neskaljeno, da ni Laurenci in Grisyli šinil.", v glavo blazna misel, da sta vzdvomili i o geniju znanstvenika profesorja Lourmela i o moji srečni zvezdi . . .» .-Žensko, ki ljubijo . . .» »Vftrn, vem,» odgovori resno Sainclair. »A glejte, sir! Žena, ki ljubi, pa najsi ravna glupo: njeno delovanje, porojeno iz ljubezni, je vedno vzvišeno, čeprav je včasih usmerjeno v niz-kotnost- Zato pa je ljubezen najne-raznmljfvejjša in najbolj samosvoja sila. ki jo jo narava položila v človeka . . .»' 'In tudi najbolj alepal« »Tudi najbolj slepa . . . včasih pa baš nasprotno: neskončno bistrovidna!» Oba rjrmolkneta. — Po odhodu Romskega, Laurence in Grisvle v lirtalu Ti.-C.-3'je Sainclair nekoliko izpr^menil zasedbo aeroplanov. Za letalo JI.-C.-4 so zdaj določeni: .lean de Sainclair, kapetan Girard. sir Patrick Svrire. Corsnt in Pilou: za letalo R.-C.-2: aspirant Dupuis, Ayma.rd, Gairet, Rergo in Wolf; za letalo R.-C.-l: kapetan Berton, Bnmpard. Sjrlvain, Dopp in geograf Ellas Carter. Razen tepraije Xyctalope tudi malo h-premenil svoj načrt: po tej izpremembi bi nobeno letalo ne ostalo za rezervo, u^-siMeneiMiiiiutBara................. ampak bi vsa tri letala odletela za jedno; dalje bi bila sir Patrick Swire in Elias Carter edina Angleža, ki bi se udeležila zračno ekspedlcijc; vsi ostali Angleži, ki so bili sprva določeni za polet, bi se naj vkrcali na Oboralles. Par minut potem, ko se jo izgubilo dolgo in ostro tuljenjo elmwoodsko sirene, vstopijo letalci v svoja letala. Okr :: aornplanov so zbrani vsi člani anglcJke ck-podicije tia rtiču Flora, vsaj oni, ki se niso vkrcali niti v podmornico niti v letala. Itomskovo letalo li.-C.-3, ki je odletelo z rtiča Flora 4. junija ob osmih zvečer, bi premerilo to razdaljo v kakih gostili urah, če bi njegova povpreč-■ na hitrost znašala stodevetdeset do dvesto kilometrov na uro. Co bi se torej ne pripetila nikaka nezgoda, bi letalo pristalo pred utrdbo Warteck petega junija ob dveh zjutraj. Iz razkritij Ruporta VI., lei jih jn potrdila tudi Grisyl, jo bilo vsem znano, da je Glo XIII. običajno spal od desete zvečer pa do četrto zjutraj. A to njegovo spanjo ni bilo, umetno, ne, marveč naravno, povsem običajno spanje, v katerem so telo in duh odpoči-jeta in si nabereta svežih moči. Ce se zgodi, da indijski stiliti nepre lvlen izmed njih drži v roki visok iinično vztrajajo na svojih stebrih tedne aneoska in tedne brez spanja, ki ga no more drog, na katerem plapolat.', franca in angleška zastava. »Bog in sreča junaška!« vzklikne Sainclair ln Nyctalope 7. močnim glasom, da tra citjejo vsi naokrog. panja, ki gi na zemlji pogrešati nobeno živo bitje, je to možno le. ker nič, prav nič liu delajo; njihove telesne funkcije so toliko in toliko časa popolnoma pretrga- »Ilma! huraU odgovarjajo od vseh no in prekinjeno, in tudi ne dihajo strani. Motorji zabrno, no meneč se za nizko temperaturo, kajti boncinu je bila primešana količina nekega alkohola, ki ga je Lourmel iznašel žo pred več loti, vsled česar bencin tndi pri nizki temperaturi ni zmrznil. Vijaki so začno vrteti in potegnejo seboj v zračni vrtinec letala, ki se hitreje in vedno hitreje oddaljujejo. »Ilura! Hip, hip, hura! . . .« Vzkliki in pozdravi odmevajo v naselbini. ko so se letala že davno "krila v oblake. Ura kaže 9 in 15 minut. XIV. Na severnem tečaju Od rtiča Flora (najskrajnejše jugozahodne točke Franc .Jožefovc dežele) pa do zemljepisne točke, ki nosi ime »severni tečaj« znaša zračua črta približno 1100 km. ker -i nosnice zamaši! z ilovico, grlo pa zadelajo z jezikom, !d ga upognejo nazaj! . .'. A Glo XIII., veliki delavni i duh. je imel potrebo po spanju. In on je tudi rodno spal — izvzemši izjemne prilike — vsak dan dve uri pred in štiri ure po polnoči. Olo XIII. je tudi jedel in pil. Ne morda na način, kakor ga uporabl jajo nekateri učenjaki, ki od časa do časa pogoltnejo kake pilulo, vsebujoče kom-priinirane redilnc snovi. Marveč je Glo tudi v trii) posnemal navadno Zemljane, ki se hranijo od mesa in rastlin. ! In C! lo je jedel iu pil, sedeč za mizo, kakor vsak človek, ob določenih urah, iz posod, iz katerih so jcilii in pili njegovi soljudje, kuhal pa mu jo kuhar po poklicu . . . Glo XIII. jn više cenil plemenita južna vina kakor ona iz severnih krajev; včasih so mu servirali tudi pridelke iz čislanih renskih trt; preziral ni iskrečih se šampanjskih vin, če so lo bila pristna in primerne sta- ros;!; po izhornom obodu so mu bili v slast pridelki burgttndskih trt, in razočaran hi bil, če bi pogosto ne okusil starih bordojsklh nektarjev; nekatera vina iz vroče Španije jo posebno visoko cenil, pa tudi dišečo italijansko vino se jo cesto iskrilo na njegovi mizi. Vedeti jo namreč treba, da Glo XIII. 7. Wartecka, pa najsi se j« tudi nazivnl Lueiferja, ni bil v svojih čuvstvili in notranjem življenju nič manj človek kakor so drugi ljudje; njegov želodec je bil krepak in prebava brezhibna. i'ad jo jedel in pil. Razlikoval pa se jn pri tom orl svojih soljudi v tem, da ni bil suženjsko odvisen od jedi in pijačo. Znal se je brez škode vzdržati jedi in bil je zmeren pri pijači, če je bilo treba in so okoliščine nanesle, da bi prebava šo tako malih količin jest-vin škodovala funkcijoniramju njegovega telesa ali duha. Takrat se je zadovoljil tudi s samim jajcem ali konzervirano ribo. s prepečencem ali koščkom bohinjskega sira, s kako slaščico ali pa suhim sadjem, ki mu ga jo osladila čaša čista vode. Kajti Lucifer je bil v vsakem oziru človek, a človek, ki je znal vladati nad seboj , . . Edina slaba točka v njegovem oklepu pa je bila njegova čutnost, njegova, čo se smemo tako izraziti, sentimentalna čutnost! Glo von Warteek je ljubil ženske, in od svojo dozorelost! si jo neprestano želel, da bi ga ženske ljubile. A Usoda jo nedoumljiva. Nekatere ljudi obdari z vsemi darovi, le onega jim ne dn, ki si ga najbolj požele. Odreče jim ga popolnoma. Gloja ni nikdar, nikdar ljubila ženska. A i-tražna jo ironija Usode! Ljudem, ki jim no privošči Ijit-hezni, ne d:i, da bi podvzeli le eno stvar, ki lu jo renčala ljubezen, tako hrepeneče zaželjena, s strastjo iskana in z besom, ki ga uduši edino-le Bmrt' Tak človek je bil Lucifer: vzvišen' duh, poln genija in nebrzdanega slavo* hlepja, bitje nedosežnih moči, ki mu jih jo še pomnožil čudoviti stroj, na, zvan teledynamo: človek, ki je do. segel, kar je hotel, le ženske ljubezni ne, ki jo najvišji užitek vsakemu možu, Glo von \Varteck si je v svojih naj-skritejših mislih često dejal: »Bogovom hi bil enak, če bi mj Laurence Palli in Irena Ciseratova dejali iz globine srca: Ljubim te! . . A z besom in obupom v duši j0 sli til, da mu ui Laurence ni Irona ne bosta nikdar, nikdar dejali: Ljubim tel Peklenskemu geniju jo manjkala ]ju! bežen. Lueiforjti v človeški podobi jc manjkala Eloa ... Skoraj jo bil uverjen, rla Laurence nikdar n« bo ona Eloa, ki bi se mu »iz glohine srca« ndala in mu pouu-dila svojo ljubezen ... Kajti če je kdaj stud in sovraštvo zagrenilo in vžgalo srce Itake ženske, .ie ta ženska biia brez dvoma Laurence Palli. lil ona se je namenila h Gloju Wartoškemu, i»> da mu prinese ljulie-zeu, ampak smrt, čeprav morda pod varljivim plaščem same ljubezni! . . . Ograjena od nog do glave v kožuhe sedi Laurence nepremično na svojem prostoru. A kljub debelemu plašču ji sili mraz do kože, da kar drhti; sreča, da so vsled silno brzino nastali zračni vihar razblinja žo ob sprednjem delu letala. Poleg nje sedi Grisyl, tudi vsa zavita v plašče, in se zdi, da drema; a ne, ona premišljuje, premišljuje kakor Laurence . . . Ali ste že poslali ^ naročnino za Jutro" BMHBMMM— Pravi Erenyi fr(tnCOfki vinsKi cvet uporabljana redno za čiščenje ust, obvaruje obolenja na kataru in influenci. Dobi se povsod! Pazite na Ime „Dlana". Mala steklenica. . 7 '.' . . Din 9'— Srednja „ .......24 — Velika „ ...'.'.V „ 48'- Glavno zastopništvo to zaloga: Jugopharmaeia, d. d., Diana-oddelek, Zagreb, Prtlaz 12. Št. 5641/24/lX. Razglas. Mestna pristava potrebuje za obratovanje dveh mestnih avtomobilov na pogon z ogljem dobra in zanesljiva Tozadevne prošnje,katero morajo biti opremljeno z vsemi potrebnimi izpričevali, je nasloviti na mestni stavbni urad do 12. maroa 1924. Mestni magistrat ljubljanski dne 3. marca 1924. Županov namestnik: Dr. Zarnik 1. r. 9S1& za Hrvatsko ln Slovenijo, ki je v mestih in v provinci dobro uveden, išče velika tvornlca. Potniki ščetkarske stroke imajo prednost. Ponudbe na upravo »Jutra" pod Šifro „Savjestan". 19 Pristni vinski destilat Parna veležganjarna ROBERT DIEHL, Celje (Slovenija). Zapustila je naju ter odhitela med nebeške krilatce najina nepozabna ljubljenka NEVENKA v ponedeljek, dne 3. marca zvečer ob »/,11. uri v nežni dobi 2'/, meseca. Žalujoča ign. Franjo in Albina Štiglic, roj, Rusova starši. Soteska, dne 4. marca 1924. 951/a Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je dne 4. marca 1924 ob 16. uri po dolgi mučni bolezni preminul revident drž. železnice In postajenačelnik v Gosplču. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 6. marca ob 15. uri v Kostanjevici iz hiše žalosti. Kostanjevica, dne 4. marca 1924. Amalija OTurner, mati. — Adela Goriup, roj. Warner, sestra. — Ivan Goriup, višji davčni upravitelj, svak. — Jelica in Josip Goriup, nečaki. Za skorajšnji vstop iičemo prvovrstnega 943/a uradmka(co) ki zna perfektno stenografirati in pisati na stroj. Pismene ponudbe z vsemi potrebnimi podatki naj se naslovijo na: Združene papirnice Vevče, pošta Dev. Mar. v Polju. Vse hiti v modno trgovino, Mestni trg 19 . Sinkovic nasl. K, Soss kjer se vrši do konca tega mescca inventurna Posebno ugodno nakupite: kožuho-vino, perilo za dame, gospodo, deco. Tlctene jopico, trikotažo. 1'redpnsnike, nogavico, rokavice. Svilo vseh vrst, kravato naramnice itd. Zunaina naročila poštno obratno Naročajte, čitajte in razširjajte dnevnik JUTRO"! 485301010002005323534848230248534848535323532348914853485300024848005302482348234823482353232348484853015323482323