Novo obdobje v tovarni Zmaj Tovarna Zmaj preživlja te dni bumo Obdobje. Zamenjali so vodstvo, pripravljajo reorga-oizacdjo pocLjetja, nov sbatut in ¦volitve v organe samoupravlja-nja ter referenduim o združitvi z Iskro. O tem smo se pogo-vaarjali z Marjanom Mayerjem, vodjo operatdvne komtrole v to-varnl. Tovariš Mayer je pri po-djetju že enajst let, pet let pa že ureja interni časopis »Naš glas«. Je tudi član izviršnega od-bora sindikaJne organizacije in član sekretariata ZK v podje-tju. Zmaj praznuje letos petdeset-letnico obstoja. V tem času so se menjavala uspešna leta z ne-uspešnimi. »Za zadinjih sedem let, ko je vodil podjetje prejš-nji direfctor, je značilmo, da sino najprej doživeld nagel raz-voj,« je povedal tovamiš Mayer. »Leta 1967 &mo preurediii pro store tovarne in tako zagoto-vili delavcem boljše delovne po-goje. NaSlednje leto smo se za- 6eli modernizirati z nakupam ldcenc in novili strojev. Po ne-kaj letih uspehov pa smo dobi-li občutek, da bi bil lahko raz-voj — tako samoupravljanja kot podjetja v celoti — še hi-trejši. Zveza komunisfcov v po-djetju je že lani spomladd zače-la akcijo. Nismo hoteli zanika-ti doseženiih uspehov. Naš cilj ni bil izgon di>rakfcorja, ampak posfeus, da bi dosegii še več in odpravili netattere napake. Ve-čina detovcev se je priidružila akciji, kd jo je začeila partdija-« Ta akdja je kasneje prerasla prvotno zamišljene O'kviire. Prej-šnji direktor je odstopil ta im-braU so novega, ing. Milana Slemnika. Prišlo pa bo tudd do pomembnih sprememb v po-djetju, o katerih nam je tova-riš Mayer dejal: »Do 30. jund-ja bomo končald spremenjeni statut podjetja, v katerem bo-do zajeta vsa ustavna dopolm-la. Pred tem bodo valitve v sa-mouipravne organe. Družbeno- politdčne organiaacije slcupaj z ljudmi gz vodstva samouprave pripravljajo sprememlbe v orga-nizaoiji podjebja, ki doslej ni bila v realnih okvirih. Namesto 13 ločenih služb, jiii bo podje-tje imeto samo še pet. Zahte-vali bomo tudi večjo odgovor-nost posamaanikov in se ne bo-rtio več zadovoljiM samo s Joo-lektivno odgovornostjo.« O priklju6itvi k združenemu podjetju Iskra nain je tavariš Mayer reikel: »Ne gledamo sa-mo na jutri, ampak tiidi na-prej. Združitev je v skladu s splošno poditiko o integratijah. Z združitvljo z velikim podje-tjem bi zagotoivlM sociatoo var. nost in ugodnejše finan6rie po-goje y celotnem podjetju, kot če bi štiristočlanski kolek-tiv vodil samostojno gospo-darsko politdko. Menili smo, da bi bilo primernio, če bd po-djetje, kii izdeluje naprave na baterijski pogan, vključilo ba-terije še v svoj prodajni pro- gram. če bodo delavci 17. apri-l'a glasovaii za priključitev, bo tovarna Zmaj še naprej ostala »fcovama baterij Zmaj«, seveda v sktapu združenega podjetja Iskra. Navznoter se v bistvu ne bo nič spremenito. Imell pa boano velike koristi. Talto bo-mio na primer lahko dmeli sikup. ne služibe: obdelavo podatkiov, raaiskavo tržišda, issvoz in uvc«, širjenje trgovsike mreže v Jugo-slaviji. Seveda bodo nekatere sliižbe v podjetju ostale — med drugim raeivojni oddelek, ki je za nas specifiSen. S prikljiičitvijo k Iskni bo tuda boljša mažnost za gradnjo nove tovarne. Že odkar se avto-rrtatiziiraimo, naimreč razmišlja-mo tudi o gradnji nove tovar-ne. S priiključitvijo k Iakri se ponujajo ugodne možniosti, da svoje i^črte kmalu uiresničimio. Znana je že liokacija v Steg-nalh. To je komMnatao uirejeno zemljiižee, ki bi ga kupili od Iskre v zelo ugodniilh pogojiiii.«