DRUŽINSKI
Ljubljana, 3. oktobra 1940,
Lopovi se zde sposobnejši od poštenjakov, ker manj izbirajo sredstva.
Fr. Grillparzer,
največji avstrijski dramatik (1791—1872)
NAROČNINA •h leta to din, */> leta 40 din, vse leto 80 din.
V	Italiji na leto «0 lir. T Franclji 70 frankov,
*	Ameriki 8*/i dolarja. Drugod soraimerno. — Naročnino |e plačati vnaprej.
GENE 0CLA80V
V tekstnem delu: enoetolpčna petltna Trata ali njen proitor (vlSlna S mm In Širina 65 mm) 7 din; v oglasnem dela <‘60 din.
V dvobarvnem tisku cene po dogovora. Notice : beseda 2 din. Mali o g I a • Is beieda 1 din. Oglasni davek poviod le posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
»DRUŽINSKI TEDNIK«
Izhaja ob četrtkih. Uredništvo ln uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. PoStnl predal it. S4B. Telefon It. 83-Si. — Račun poStne hranilnice v Ljubljani St 16.893. — Rokopisov ne vračamo, nefranklranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba prlloZltl ta 8 din mamk.
življenjski prostor" Evrope	§
(Gl. str. 9)	s
USA pred vstopom v vojno
NARAVNI ZAKLADI AFRIKE
■v «*. BOMBAŽ Ia volka
I
^ KOPRA a BOMBAŽEVO 1EM ^ OREM \	® PALMOVO OLJE
/\. O SEZAM
AFRIKA,
»življenjski prostor" Evrope
Zemljevidi k članku na 9. strani
Na levi: Kako je Velika Britanija prodirala iz Capetowna in Kaira proti osrčju vzhodnega dela črne celine. Puščice kažejo smer pravkaršnjih italijanskih napadov na britansko afriško posest. — Na desni: Naravni zakladi Afrike. — V sredi: Diagram politične razdelitve Afrike.
CA.MBIJA
C.UIMSJA
KONCO
19 h n tim on
B HROM
CD BAKER S ŽELEZO ffi MANCAH
KI cin S C Ih K O F OS F AH it D/JAMAH Tl ZLATO &SREBRO
'l«/KEtiyA
«86
tlEM.VZH.t l AfRIKA
\lwo
AMC.OLA
A M GL 1} A l 33% /
FRAMCIJA^
AtA.HK*
UMIJ*
flEMSKA . o.?'
'Lzah.jj-.•
( A FR.! «• J
Wo
o o vi n o
a
HA MA D °<? SLADKOR
.HAP5I
CAPETOV/M
Poštama plačana v gotovini	ILUSTRIRANI	LIST	ZA	MESTO	IN	DEŽELO	Cena	2	din
Težko je življenje nekaterih
Ob blagoslovitvi nove Kopinškove poti na Ojstrico se nas je napotila majhna družba tjakaj. Bili smo sami študentje; vse počitnice smo študirali ali pa lenarili, kakor je komu bolje kazalo.
Do Kamnika smo se peljali z vlakom, nato pa smo po ravni cesti prišli do mesta, kjer tabla SPD kaže smer na Korošico. Pot se je začela spenjati, mi pa potiti. Nebeško sonce nam je vroče pripekalo v hrbte, tako da ni bilo kar nič prijetno. Po pravici povem, da sem se imel za junaku, in mučenika.
Na sredini poti do Presedljaja smo srečali moža, ki je oprtan lezel proti vrhu. Tovor ni bil velik, toda moral 'jje, biti težak, to se je videlo možu, na obriizu. Zamvialo me je, kaj mož novi, pa sem se spustil z njim, v pogovor.
■fi *Kaj pa nosite tako težkega?»
*A, nič hudega. Na Korošici povečujejo kočo, sem pa vzel v zakup 300 kil cementa in nekaj žebljev, da zno--.fh/t vso to stvar gor. Nesem dvakrat 'jia dan, vsakokrat po eno vrečo. Saj 'ni težko nesti, recimo po ravnem 50 kil, toda prenašati to težo dvakrat na dan 5 ur navzgor, pa res ni tako lahko, posebno za mene, ki jih imam že nekaj čez štirideset in sem že precej zdelan.»
*Koliko vam pa plačajo za to, če smem vprašati?*
«Za vse skupaj, to se pravi za ta cement in pa za tiste žeblje, ki sem jih nesel včeraj, sem dobil 500 din. Ni toliko, toda za mene je že precej, ko sem sam. Poleti sem si v dolini sezidal hišico. Sam si kuham, tudi potice si pečem sam.*
Poslovili smo se in krenili naprej. Sram me je bilo lene mladosti in veliko hitreje sem stopal kakor prej. Na Presedljaju nas je mož dohitel, ker smo mi počivali, in skupaj smo zapeli nekaj pesmi.
Kadar koga mučijo težave in je nezadovoljen, naj gre ven in gleda, gleda... Na vsakem koraku bo srečal ljudi, ki je njih kruh težak, toda njihova volja do življenja velika.
>152*
Politični ieJnik
Minimalne mezde nekvalificiranih delavcev na ozemlju dravske banovine so v znatni meri povišali z odredbo bana dravske banovine. Povišanje znaša približno 80“/c. Odredba pripominja, da morajo biti tudi mezde kvalificiranega delavstva vsaj tako visoke, kakor pri nekvalificiranem delavstvu. Za odmero višine minimalne mezde so merodaine skupine v posameznih strokah kakor tudi kraj obratovanja. Delavcem v starosti več ko 18 let, ki so zaposleni v industriji, trgovini ali obrti
v krajih z več ko 5000 prebivalci, se v skupini »A« poviša minimalna mezda s 3 na 550 din, v skupini »B« s
3 na 4'75 din in v skupini »C« s 3 na
4 din. Y krajih z manj ko 5000 prebivalci je minimalna mezda povišana v skupini »A« s 3 na 5 din, v skupini »B« s 3 na 4'50 dm in v skupini »C« z 2'75 na 3'75 din. Za delavstvo izpod 18 let starosti znaša odslej minimalna mezda v krajih z več ko 5000 prebivalci za skupino »A« i'25 din. za skupino »B« 3‘75 din, za skupno »C« 3 din, za
Ko so zatulile sirene...
Eno uro v ljubljanskem zaklonišču
Kaj vse si slišal in doživel, če si se ob letalskem napadu zatekel pod zemljo
Ljubljana, septembra.
»Go:poda moja, v zaklonišče!« se je v tuljenje siren mešal uradni glas ljubljanskega stražnika, stoječega na vogalu Miklošičeve in Dalmatinove ceste. In .gospoda*, med njo je bilo največ šolarčkov, si ni dala dvakrat reči, temveč jo je marno pobrala na Kralja Petra trg, kjer so že čakala odprta vrata zaklonišča.
»Ježeš, gospod, tukaj je pa tema,« je zavekala neka ženica in hotela ven, toda gruča šolarčkov, ki jim je bila tema menda zelo povšeči, jo je kakor val vrgla nazaj. Izza vogala sta pritekli dve gimnazistki:
»Jaz že ne grem noter!« se je oglasila prva, »pojdiva rajši v kakšno vežo.«
»O, gospodične, saj je dosti prostora, pa fletno temno je tukaj,« so se oglasili študentje, ki so se bili že utaborili v zaklonišču.
»Saj prav zato,« sta oklevali.
»Ali je kakšna klop?«
»Seveda je, če ne bo prostora tam, vas bomo pa v naročje vzeli!« so se slišali glasovi iz notranjosti.
»Gospoda moja, noter prosim, napad se je že začel,« je priganjal stražnik. In dekleti sta hočeš nočeš morali v temo...
*
»Kje je pa kak&no letalo?« vprašuje rdečeličen prvošolček in prodira skozi temo proti vratom.
»Izpod nog, debelinko!« se oglasi
njegov tovariš, »letala tukaj ne boš videl, ampak slišal!«
»Jaz grem na stopnice, pa ga bom videl,« se odreže .debelinko- in res steče na stopnice.
»Beži, policaj gre!« se zadero otroci v notranjosti. To je pomagalo, kar vrglo ga je. nazaj v zaklonišče. Vendar ni bil ,policaj*, pač pa paznik zaklonišča z veliko ročno baterijo, ki je vrgla v rov stožsc jarke luči.
Zdaj smo šele videli, kako je zaklonišče opremljeno. Podprto je z močnimi bruni, že precej prepojenimi z vlago, ob eni steni stoji precej široka lesena klop. Zračenje je dobro.
»Glej ga no, fantalina, sedel je na mojo solato!« zastoče gospa tik mene. »Posvetite, prosim, v cekarju imam tudi jajca!«
Na srečo so jajca ostala cela, samo solata je bila nekoliko uvela. Krivec se je pa bil o pravem času izmazal iz območja svetlobnega snopa...
Zaslišali smo brnenje letal, regljanje strojnic in grmenje topov. Otroci so napeli ušesa; silno žal jim je bilo, da niso smeli na beli dan.
»Gospod, pustite nas malo ven, samo glavo bom ven pomolil,« so prosili.
»To ne gre, prepovedano je,« jih je miril paznik. »Pa nam vsaj baterijo posodite,« so moledovali. Naposled so jo dobili.
Pričelo se je tekanje z lučjo z enega konca zaklonišča na drugi konec. Nekje v sredi se je četica ustavila: »Fantje, tukaj so pa vrata. In še ena!«
»Aha, zasilni izhod!« pomodruje prvi.
»Kaj še, to je toaleta,« ga pouči njegov tovariš.
»če bo komu srce v hlače padlo, ga bomo pa sem poslali,« se ponorčuje nekdo iz teme...
*
Naposled, naposled, odrešilno znamenje zvonov, če očitajo drugim, da so bili nedisciplinirani in že pred znamenjem tekali po ulici, to za ,zaklo-niščnike* ne velja. Morda bi bil kdo pobegnil, toda vrata so bila zaprta, šele ob zvonjenju je dnevna svetloba skozi vrata spet medlo zasijala v temo. Pobožala je starčka, ki je ob palici počasi odšepal iz zaklonišča, menda edinega človeka, ki je bil ves čas napada tiho. Razveselila je otroke, da so se usuli iz teme kakor čebele iz panja... Razočarala je pa menda nekega študenta, ki je ob vhodu zamrmral svojemu tovarišu:
»Pa si rekel, da je fejst punca...«
»Ej, fant, ponoči je vsaka krava črna,« se je izgovoril prebrisanec.
Na splošno bi človek dejal, da je bilo v zaklonišču otrokom in močnejšemu sipolu všeč, nežnejšemu spolu pa ne. Nekateri sicer pravijo, da je bilo tudi gospodičnam vseč, samo nočejo priznati; ne verjemite jim, to so zlobni jeziki...	K.	N.
kraje z manj ko 5000 prebivalci pa v istih skupinah 3'75, odnosno 3'50, odnosno 3 din. Posamezne skupine so v skladu z lestvico za nezgodno zavarovanje. Tudi za tiste, ki delajo v akordu, veljajo gornja določila. Za vajence gornje odredbe ne veljajo, če dobiva delavec od delodajalca hrano, se sme zanjo zaračunati dnevno 12 dinarjev, za stanovanje pa 2 din na dan.
Prejemki zasebnih nameščencev naj «e povišajo. Strokovne organizacije slovenskih zasebnih nameščencev so pokrenile gibanje, da bi se zaradi velike podražitve življenjskih potrebščin povišale njihove plače prav za toliko, za kolikor so se zvišale cene. Začetna minimalna mesečna plača naj bi znašala 1600 din.
Vojaška trozveza med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Zunanja ministra Nemčije in Italije ter japonski veleposlanik v Berlinu so podpisali pogodbo o vojaški trozvezi vseh treh podpisanih držav. V uvodu je rečeno, da nameravajo podpisnice ustvariti nov red in zagotoviti trajen mir. Prvi dve točki besedila pogodbe same dajeta svobodne reke Japonski na azijski. Nemčiji in Italiji pa na evropski celini. V dosego svojih zahtev se bodo vse tri države v vsakem pogledu podpirale, ne izključujoč vojaške pomoči, če bo katera izmed podpisnic napadena. Pogodba, ki velja 10 let, naglasa, da se nikakor ne dotika političnih odnosov med Sovjetsko Rusijo in pogodbenimi strankami. Z nemške in italijanske strani zatrjujejo, da se bo totalitarnim državam pridružila tudi Španija, ki sicer ne bo posegla v vojno, a bo države »si v vsakem pogledu podpirala. Na razpolago naj bi dala letalska in pomorska oporišča in svojo
kolonialno vojsko ter dovolila prehod čez svoje ozemlje. Z zavzetjem Gibraltarja naj se prepreči, da bi Anglija dobila skozi to ožino pomoč v Sredozemlju. Pritegnitev Španije pomeni poživljenje kolonialne vojne v Afriki. Poluradno glasilo Sovjetske Rusije, »Pravda«, pravi k temu, da je Nemčija
Izrabite priliko
Partija prvovrstnih šivalnih strojev raznih znamk s konkurznega nakupa, je poceni na prodaj pri
Promet"
MM
nasproti Križanske cerkve
Telefon št. 43-90 (Rabljene vzamemo v račun)
obvestila Rusijo o trozvezi, še preden so jo objavili. Stališče Rusije ostane nespremenjeno.
Obrambna zveza ameriških držav?
V	ameriških uradnih krogih pravijo, da je berlinska trozveza naperjena proti Združenim državam. Združene države bodo zato še bolj okrepile in pospešile pomeč Veliki Britaniji, v obrambo ameriških interesov pa bodo takoj začele uradna pogajanja z državami južne in srednje Amerike za sklenitev vojaške obrambne zveze. Zveza naj bi zaščitila življenjski proator ameriških narodov.
Sovjeti so interesirani na dogodkih na Balkanu. Pred kratkim je glasilo sovjetske vojske »Krasnaja zvezda«
objavilo članek, ki so ga zaradi njegove zanimivosti posnele skoraj vse
večje tiskovne agencije. Pisec neki sovjetski polkovnik, je namreč v članku dejal, da so sovjetske meje v Evropi zadosti zavarovane in da Sovjetska Rusija ni več interesirana na Balkanu. Zdaj je sovjetska uradna agencija TASS po radiu objavila, da je odstavek članka, ki -govori o Balkanu, samo osebno mnenje člankarja, nikakor pa ne sovjetsko uradno stališče. Zato uredništvo dotičnega članka ne bi smelo objaviti.
Napad na Dakar, ki ga je pretekli teden podvzel predsednik vlade svobodne Francije general de Gaulle s pomočjo angleških vojnih ladij, se je ponesrečil. Gaulle je bil prepričan, da se mu bo brez večjega odpora posrečilo mesto zasesti s pomočjo tamkajšnjih svojih pristašev. Vlada v Vichyju je pa medtem Gaullove pristaše izmenjala in zato akcija ni uspela. V bitki so težke granate z angleških vojnih ladij hudo poškodovale dakarske utrdbe, potopile dve francoski podmornici in povzročile precejšno razdejanje na drugih enotah francoskega brodov-ja. Tudi nekatere angleške ladje so zadeli streli. Na obeh straneh je bilo večje število mrtvih in ranjenih. Francosko letalstvo je v odgovor trikrat napadlo Gibraltar in naoravilo nekaj škode.
Anglejke-nemško bojišče. Tudi pretekli teden so se dan za dnem vrstile hude letalske bitke. Nemški bombniki so v spremstvu lovcev v večjih ali manjših skupinah, kakor je pač bilo vreme, prihajali nad Anglijo. Posebno hudi napadi so bili v zadnjih dneh prejšnjega tedna. Najhuje so bombe prizadele London, precej škode je pa bilo tudi v Southamptonu, Bristolu,
Liverpoolu in Edinbourghu. Nemško težko topništvo je ponovno obstreljevalo Dover. Tudi Angleži so redno pošiljali svoje bombnike nad Nemčijo. Svoj uničevalni tovor so odlagali zlasti na prometna križišča, letalske tovarne in skladišča petroleja in streliva v zahodni Nemčiji. Prav hudi napadi so veljali Bremenu, Wilhelms-havnu in tovarnam za strelivo v Ha-nauju pri Frankfurtu. Najčešče so pa obiskavali pristanišča ob nizozemski, belgijski in francoski obali. Angleško letalsko ministrstvo javlja, da so Nemci od 21. do 28. septembra izgubili 222 letal, Angleži pa 69. Nemška poročila poročajo približno o obratnem razmerju.
Italija zahteva oporišča v Siriji. Po ameriških vesteh je italijansko-nem-ška komisija za premirje zahtevala od Francije, da mora vse svoje pomorske in letalske sile, ki jih ima v Siriji, izročiti Italiji, vojsko pa razorožiti. Italija mora dalje dobiti v Siriji nekaj oporišč za svoje vojno brodovje in za letalstvo.
Amerika zasegla japonska vojna naročila. Ameriški senat je sprejel zakon, da Roosevelt lahko zaseže vse vojaško blago, ki ga je Japonska naročila v Združenih državah in ki ga še niso odposlali na Japonsko. Prav tako daje novi zakon vladi pravico, da zaseže vo|no blago, ki so ga v Združenih državah naročile države, ki jih je zasedla Nemčija. Združene države bodo vse zaseženo blago izročile Veliki Britaniji.	*
Banovinske literarne nagrade za leto 1939./40. so dobili: Anton Ingolič za knjigo »Na solavih« 6000 din, France Bevk za knjigo »Pravica do življenja« 5000 din, Božo Vodušek za knjigo »Odčarani svet« 3000 diri, Joža Lovrenčič za knjigo »Sholar iz Trente« 3000 din in Jože Kastelic za knjigo »Prve podobe« 3000 din. Konkurza se je udeležilo 13 avtorjev z 18 deli.
V	razsodišču so pa bili gg. prof. Jakob Šolar, dr. Tine Debeljak, prof. France Vodnik, dr. Mirko Rupel in dr. Lovro SuSnik.
V	Murski Soboti so priredili nekatera člani mariborskega Umetniškega kluba recitacijski večer. Svečanost je pričel predsednik kluba prekmurskih akademikov Šiftar, ki je položil venec pred spomenik prekmurskih književnikov in poudaril pomen slovenske besede. Po pozdravnih govorih je nastopilo nekaj članov Umetniškega kluba s svojimi deli. Večer je prav dobro uspel in prekmurski akademiki, kakor tudi književniki 60 lahko ponosni nanj.
Mednarodni poštni urad v Bernu razglaša, da je v Belgijo dovoljeno pošiljati samo navadna pisma in dopisnice. Vse ostale pošiljke so zabranje-ne. Pisma in dopisnice morajo biti pisane v nemščini, francoščini ali flamščini. V naslovu mora imeti tudi vsaka pošiljka označbo »Belgiei.«. Vse pošiljke se odpravljajo preko Nemčije.
Zagreb se zalaga s kurivom in živili, da bo lahko prebil zimo. Za zaloge je poskrbela mestna občina. Do zdaj so uvozili že 12.182 vagonov drv.
O KVS K II
za
SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE,
KLEIN
LJUBLJANA, Wolfova 4
Listek „Drnžinskega tednika**
W
Črnogorske
zgodbice
Mičun M. Pavičevič je zbral za več ko 50 snopičev narodnega blaga, ki izhaja večinoma pod naslovom »Črnogorci u pričama i anegdotama«. Knjigo št. XXII. sem dal čitati svojemu tovarišu Rudolfu Mušiču, ki je dalje časa profesorjeval po Črni gori in mi svoj občutek o njih takole povedal:
»Vse povestice zvenijo realistično, verjetno, in so tudi jezikovno verne.«
V posebni razpravi »O črnogorskem folkloru« je Mičun orisal nekatere izrazite tvorce črnogorskih pripovednic. Med njimi je norec-modrec Ivo Vrana, ki ga je pisatelj Laza Kostič tako cenil zaradi njegovih ljubavnih dovtipov. Ivo Vrana je svojo razvado prinesel iz Grčije in Turčije, kamor je v mlajših letih hodil kot »pečal-bar« (dninar). Priimek »Vrana« so mu nadeli zato, ker je bolj letel kakor bežal, kadar ga je kdo podil zaradi njegovih debelih podvigov. Sicer pa je imel Vrana oster kljun. Kratek primer:
Sedeč ob potu Vrana jd kruh in sir,
— Ali kosiš, Ivo? ga vpraša knjaz.
— V tej deželi samo eden kosi, dva-trije se oblizujejo, vsi drugi pa stradajo! se odreže Vrana.
V omenjeni razpravi Mičun poudarja sorazmerno izvirnost črnogorske anekdote. Slovstvene zgodovinarje bo zanimala morda zlasti naslednja zna-»lovom »Starina Novak«, precej slična Ravnikarjevemu Petru Klepcu, na-
rodnemu motivu, ki ga je letos na novo v mladinskem mesečniku Naš rod obdelal Fr. Bevk in ki je dal naslov komediji prof. F. Kozaka. Tako se glasi:
Nad selom Kosijerom v Črni gori stoji brdo, ki se imenuje Debeljak. Zanj je privezana ta legenda:
V	Debeljaku je živel pastir Novak. Tovariši so ga kot slabega in nemočnega pogosto tepli in mu rekali: kra-stavec. Neki dan se je Novak paril na soncu ter iskal uši po kožuhu. Zahotelo se mu je iti proti Vilinemu Guvnu in pod samim vencem hribov ugleda spečo ženo. Bila je v beli obleki, dolge lase j^ imela spuščene po rami. Božje oko je pripekalo i# ka-menitnik se je kar žaril. Novak ulo-mi bukovo vejo in jo zasadi ženi poleg glave, da ji zakloni lice pred soncem. Ko se je prebudila, ga zapazi in reče:
»Kdo mi je postavil vejo nad glavo?«
»Jaz.«
»Kaj želiš, da ti naredim?«
»Nič. Samo daj mi moči, da premagam pastirje, ki me vsak dan tolčejo, zasmehujejo in mučijo!«
Zena, vila, mu pomoli palico in veli:
»Primi se za vrh.«
Brž ko je to storil, vila vpraša:
»Ali se čutiš močan?«
»Ne vem.«
»Pojdi pod goro in prinesi štupo-ramo ono kravo z Velike njive «
Novak poleti kakor pod krili niz brdo. Komaj so ga pastirji videli, zakličejo iz enega glasa:
»Glejte Novaka.«
In po stari navadi se zakadi, da bi ga nabili On pograbi prvega, ki se mu je približal, pa začne z njimi mlatiti njegove vrstnike, dokler niso vsi popadali. Naprti si kravo, ki se mu je zdela lahka ko pero, in jo prinese pred vilo na Vilinem Guvnu.
Poslej se je Novak vrgel med hajduke, tolkel janičarje in branil ubogo rajo. Zimo je prebil s svojimi dru-govi v tako zvani »Novakovi pečini«. Imel je pobratima v planini Rumiji, pol dne hoda od Debeljaka. Kadar ga je zažejalo po vinu, je zlezel na vrh Debeljaka in poklical pobratima pod Rumijo:
»Prinesi mi tri brente vina, jaz pa bom tebi dva tovora koruze.«
To je bil Novak Debeljevič, ali kakor ga narod imenuje, »Starina Novak«.
*
Zgodba je vzeta iz poslednje knjige »Črnogorcev« (št. 17 — zvezki ne izhajajo po številčnem redu). Iz istega vira naj zajmem za stoletnico tale vzorec:
Turčenje
V	15. in 16. stoletju se nihče ni poturčil med Vasojeviči. Prvi prestop v muslimansko vero se je pripetil nekje 1739. Poturice so pripadali temle bratstvom: Djukiči, Fatiči, Maslova-riči, Garčeviči, Labani, Zujoviči, Zu-leviči, en odrastek Obadovičev, ena hiša Dedovičev, Zečevičev in drugih. Kastratoviči, Djurišiči, Bakiči, Babo-viči ter ostala bratstva, ki so živela v Lijevi Rijeki, se niso turčila. Vasojeviči poturčenci so znova prešli v pravoslavje ob času vojvode Sima Vojvodiča, igumana Mojsije Zečeviča, Nova Pantoviča, Vukašina Bakiča in drugih vasojeviških prvakov in junakov Pokrščenje pa je šlo kaj težko. Tedaj pa je iguman (poglavar pravoslavnega samostana) pregovoril po-turčenjaka Zula Fatiča, naj na videz umre. Ko bodo prišli, da bi ga pokopali, naj vstane in javno na zboru izgovori one besede, katere mu je on že naprej povedal... Zula »umre«. Nepregledne množice prihajajo, pravoslavni in muslimani, da bi žalovali za njim kakor za uglednim možem. Ko so ga hoteli dvigniti z mrtvaške-
ga odra, skoči rajni na noge. Narod se zgrozi in zakliče:
»Bežite, vampir!«
Zulo zadrži množico in prične: »Nisem se povampiril, pač pa sem videl raj in pekel. V raju so bili sami Srbi pravoslavni, v peklu pa so goreli in se živo trpinčijo vsi Turki, zlasti oni, ki so bili Srbi, pa so se poturčili. Križajte se, pljunite na hudiča in poljubite igumanu roko.«
Velik del ljudstva je popadal na kolena in pričelo se je pokrščevanje. To se je primerilo leta 1840.
*
Nemara bo marsikoga privlačila črtica
Spiritizem v Črni gori
Izven dvora se nihče ni bavil s klicanjem duhov, ker narod o tem ni imel niti pojma. Književnik Maksim Sobajič — brezbožnik, dokler je živel v Danilovem gradu — se je začel ukvarjati s spiritizmom in poslej postal velik pobožnik. Prej je užival meso na veliki petek, zdaj se je postil še na debeli četrtek. Brado si je pustil do pasa, vsak dan je šel v cerkev, poklekal in prebiral rožni venec. Njegova »trinožna lesena miza« je pritegnila med drugimi še popa Radovana Pavičeviča, ki je v popolni duhovski opravi klical duhove hkrati s svojim svakom Savo Boškovičem, tedanjim članom okrožnega sodišča na Danilovem gradu, drugače tetki-čem knjaza Nikole. O tej Maksimovi pripravi, kakršno je imel edino knjaz, se je govorilo kakor o velikem čudu. Ko je glas o tem udaril knjazu na uho, je hotel tako zabavo presekati in osmešiti. Zato brzojavi sodišču na Danilov grad:
»Sporočite Savu Boškoviču, članu tega sodišča, naj po spiritizmu vpraša, ali mu bo knjaz Nikola podelil rodbinski križ Belega orla, za katerega je prosil. Ako mu duhovi reko, da ga dobi, naj drugič prosi zanj.«
Poslej se Boškovič ni javno ne tajno bavil s spiritizmom. Stari Sobajič pa ni odnehal, dokler mu ni prigovarjal kmet iz Bjelopavličev:
»Slepca enookec vodi.«
*
Vzemimo še dva zgleda za črnogorsko junaštvo.
Potolcite Turkel
Topničarja Marka Radičeviča je v boju okoli Dečiča leta 1912. zadelo 17 šrapnelskih kroglic, od grla do pasa. Primejo ga tovariši, da ga od-neso iz ognja, on pa reče komaj dihajoč:
»Začnite hitro streljati in potolcite Turke. Rešili me boste pozneje!«
Toliko da je izustil, je bil že mrtev.
Bakova rana
Raka F Raduloviča, ciljarja na topu, zadene šrapnelska kroglica v levo roko. Kri curkoma lije. Njegov komandir Todor Pajovič, mu reče:
»Pojdi, junak, v zavetje, drugi te bo zamenjal.«
»»Zal mi je pustiti borbo, ker morem tudi z eno roko nastaviti meril-ske priprave in dobro meriti. Za junaštvo ni vselej doba. Svojega topa ne ostavim, dokler sem živ.« In tako je ranjen in krvav nadaljeval topovski ogenj.
*
V	ogromni zakladnici narodnih domislic, ki jih bodo znanstveniki prej ali slej s pridom uporabljali v razne smeri, se nam vidijo v današnji dobi pomembne predvsem neštete dogodbi-ce samozatajevanja, požrtvovalnosti, neustrašenosti.
Naj ostane Mičun, ki je ob koncu svetovnega požara v Ameriki vpričo pokojnega Wilsona predstavljal kraljeviča Marka, čvrst in čil, da pride do svoje 100. knjige.
Dr. AnIoJ> Debeljak.
ISse-i
oo
vgmm
Državne razredne loterije
, = žrebanje I. razreda 11. oktobra =
ima z raznovrstnimi številkami na razpolago
Juaoslavenska banka d. d.
podružnica, Ljubljana, Gajeva ul. 3 poleg nebotičnika
SceZUe
Gradnja proge Vrbovško - Črnomelj Jepo napreduje. Doslej so zgrajeni že vsi mostovi in zaseke in prebiti vsi predori. Ker je teren v glavnem zelo kamnit, je bilo delo na mnogih mestih precej otežkočeno. Za miniranje skal so porabili nekaj tisoč kilogramov eksploziva. Do prihodnje spomladi ho ta proga končana; z njo bo dobila Slovenija najkrajšo zvezo z morjem.
Na hrvatskih osnovnih šolah smejo Uporabljati samo knjige iz banovinske Založbe šolskih knjig. V srednjih šolah so za enkrat dovoljene tudi knjige zasebnih izdaj, vendar bo banovinska založba tudi za srednje šole izdajala razne knjige. Upa:o. da bodo tako knjige mnogo cenejše.
Filatelistično razstavo so v soboto odprli v Zagrebu, da tako proslave 500letnico tiska. Razstava je na tehnični fakulteti zagrebškega vseučilišča. Na razstavi je eden najstarejših in eden najmodernejših tiskarskih strojev, vsi stroji in naprave, ki jih rabijo za tiskanje in izdelovanje znamk. Na razstavi je tudi poštni urad, hi žigosa posebno razstavno znamko, ki jo je v ta namen izdalo hrvatsko filatelistično društvo.
Selo dober lov rib so imeli pretekli teden ribiči iz otokov Komiža in Vis. Ujeli so okrog tri vagone sardel, ki to jili tovarnam prodali po 6'25 din kilogram.
Letalski napad nad Ljubljano, ki se je vršil 26. t. m., je bil zelo zanimivo izveden. Vodsivo vaje je bilo na stolpu ljubljanskega gradu, baterije protiletalskih topov so pa bile razporejene na Gradu, Rožniku, Golovcu in Ljubljanskem polju. Samarijanski oddelki in gasilske čete eo bile pripravljene na evojih določenih mestih. Alarm za napad je bil dan e tuljejem siren, zvonjenjem in s trikratnim topovskim strelom z Gradu. Z grajskega stolpa Pa je visela belo-rdeča zastava, ki je pomenila bližajočo se nevarnost. Ljudje so se poskrili v zaklonišča in veže in so ostali v njih vse do konca napada.
Za vse žene in dekleta! Zakaj ku-Pujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10'— zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicno kuharic., po lastnih dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, fazno pecivo za vse prilike, razne likerje in barske pijače ter razne druge domače in tuje specialitete lahko akuha po tej knjigi okusno vsaka žena in deklet To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že pol sveta Kuhajte po leh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. Nakažite din 10'— na fačun Poštne hranilnice št. 14.259 ali Pa pošljite v znamkah na spodnji naslov in pošljem vam knjižico poštnine Prosto. J. E. knjižna centrala, Ljubljana. Dvorakova 8.
Veliko škode so napravili na Hr-yatskem merjasci, ki napadajo kmete *n pustošijo polja. Posebno v okolici Petrinje so jih kmetje v zadnjem času videli večjo krdelo. Kljub preganjanju kmetov je merjascev zmerom več, tako da se kmetje resno boje te velike
nadloge.
V Zagrebu so dogradili poslopje ■hoderne tehnike, ki je stalo 19 in pol ■bilijona dinarjev. V oktobru se bodo v njem že* pričela predavunja.
Neurje je napravilo veliko škode v ysen> Zagorju in Medjimurju. Najhuje i.e prizadeto polje okrog Čakovca. Tu Je voda poplavila ves krompir, koruzo lQ ajdo in tako kmetu uničila ves jesenski pridelek. V zadnjem času sta ■hotno naradi tudi Sava in Kolpa.
Čevljarski mojstri iz Ljubljane so
imeli te dni sestanek, na katerem so razpravljali o podražitvi usnja in usnjenih izdelkov. Za teurpljanje čevljev eo zdaj zahtevali 50 do 60 din, zdaj jih pa bodo podražili na 80 do 100 din.
Nova delniška družba Jugomontan
za izrabljanje rudnega bogastva pri nas se je nedavno ustanovila v Beogradu. Družba razpolaga z ogromnim kapitalom, ni t ti ti umiki-
Mit*di 41 f/vii r.mtj i f/fcei t ji wi-jU jtMKi/lL In mil » 'ttef fib'! \\i-V/a«nwMt, lriiRl 14’rt m p>t ny-tVtl r.mjjKi G'f h' t' »iVb tv iv i /'/.'• i to**w m
Na Atlantskem oceanu se je potopil
naš parnik »Boka«, last Zetske plo-vidbe. S parnikom vred sta se potopila tudi kapitan Albert Malik iz Ko-tora in član posadke Albert Vršič iz Novega grada! Potopljeni parnik je držal 9.500 ton. Podrobnosti o nesreči niso znane, pač pa domnevajo, da so parnik torpedirali na Atlantskem oceanu, ko je pred desetimi dnevi odplul iz Cardiffa v Ameriko.
Na zagrebško univerzo in druge visoke šole se je vpisalo 7130 slušateljev in 6lušateljic. Izmed teh jih je iz banovine Hrvatske 4320, iz Bolgarije 520, iz dravske banoviue 656, iz du-navske banovine 442, iz Italije 272, iz ostalih banovin pa neznatno število.
Zetska plovidba je uvedla redno paro-plovno zvezo Pirej—Newyork. Znani potniški-tovorni parnik »Lovčen«, ki je doslej redno vozil po naši balkanski progi do Konstance, je te dni prispel v grško luko Pirej. Dubrovniška »Jugoslovanska ekspres agencija« pa zdaj javlja, da bo »Lovčen« odslej vzdrževal progo Pirej—Newyork. Svojo prvo pot bo nastopil 25. t. m. Na ladji so urejeni prostori za potnike prvega in turističnega razreda, poleg tega bo pa ladja prevažala nekaj tovora. Za prvo potovanje so vsa mesta zasedena, prav tako so pa oddali tudi ves tovorni prostor.
Svoj paviljon ima naša država na solunskem velesejmu. K otvoritvi tega velesejma je te dni odpotoval naš trgovinski minister dr. Ivan Andres. Po prihodu v Solun je obiskal tudi grobišče srbskih vojakov iz svetovne vojne v Zejtinliku in položil venec na grob. Guverner grške Makedonije je našemu ministru na čast priredil svečano kosilo.
Revirni sisteui v zagrebških kavarnah in drugih gostinskih obratih je uvedla banska oblast. Izdala je okrožnice hotelirjem in drugim lastnikom gostinskih obratov, v kateri opozarja na sklepe delovne skupščine v Zagrebu, da morajo v vseh obratih uvesti revirni sistem. Kdor ne bo postopal v tem smislu, bo kaznovan z globo do
Po teh podatkih so izračunali, da je >♦♦*****♦♦♦♦♦♦♦♦.....................................,**i['	semestra pridobila precej
f	’	.	▲	cliii-o T a h n\r l, nn 11 ivi no I \ r\ ti*oho L- T11
Savinja in njeni pritoki so po zadnjem deževju močno narasli. Savinja je bila v nedeljo 2 m nad normalo.
Poplavljena so polja in njive, voda pa prinaša s seboj precej lesa iti poljskih pridelkov. Močno so narasle tudi Voglajna, Hudinja in Koprivnica.
Ljudje 6o v skrbeh, ker bo zaradi dežja zgnil že tako majhni pridelek* krompirja, koruza bo pa le težko do-* zorela.
20.000 ton riža bo kupila naša država v Italiji, in sicer bo od tega 4000 ton neoluščenega. Privilegirana izvozna družba bo pa poskrbela, da bodo dobile vse tovarne riž po isti nabavni ceni.
Četvorčke je rodila komaj 22 letna Emina Osmanovičeva iz vasi Bukelja v Zetski banovini. Rodila je dva sina in dve hčerki, ki so vsi zdravi. Emina je poročena tri leta in ima že šest otrok. Prvič je povila dvojčke.
»Weltwoche« je prepovedalo ministrstvo notranjih del z odlokom s 16. septembra. »Die Weltwochec izhaja vi
^Železniška nesreča se je pripetila\SredstVO proti hfipi in prehlad^
med postajama Brežicami in Dobovo.fPri klipOVSnjU tffiba paziti, da jfl
V smeri iz Zagreba je pripeljal to-f
vorni vlak, ki je vozil iz Romunije J v»a,V	V8aKa POSa’
nafto v Italijo. Os enega izmed vago-* m0ŽTl2t 13 b I 6 18 Ob6l-0Žen£|
nov je bila nalomljena in je na progi?	ifivim	kriJftm	Nikoli
pri Selih počila, tako da se je devet Jz npay erijevim,Križem. INIKOIJ
vagonov, ki so bili s to osjo v zvezi, iztirilo. Ker je bila v vagonih sama nafta in so se pri padcu razbili, se je nafta na debelo razlila po travnikih in polju. Na srečo nezgoda ni zahtevala človeških žrtev, samo eden izmed zaviračev je bil lažje ranjen.
Na ljubljansko univerzo se je vpisalo letos mnogo več novincev kakor prejšnja leta. Letos je posebno medicinska fakulteta zaradi svojega petega
ha/cdo ue
da Je
Aspirin
:ne pozabite, da‘ Aspirina brez :„Bayer”-jevega križafrni!
Ot« *•* PO« * >«•» M U num 1*4*
v Zagrebu vsak 30 prebivalec visoko-i šolec.	♦
V jarek je padel avtobus, ki vozi t iz Zagreba skozi Remetince proti Pe-1 trinji. V avtobusu je bilo precej pot- S nikov, izmed katerih so bili laže po-* škodovani lOletna Slavica Vidmarjeva,* 41etna Pavlina Prekaiova, 381etni Zub- • kovic in Ana Vidmarjeva. Tudi avto-1 bus se je močno pokvaril; vsi železni* deli so zviti.	♦
Novo šolsko poslopje so zgradili v { Skopicah v krškem okraju. Poslopje f ima dve učilnici, upravne prostore in } stanovanje za-učitelja. Stalo je 280.000;; dinarjev Prav tako so tudi v Turju v;; laškem okraju zgradili novo šolsko | poslopje. Šola bo imela poleg učilnic upravne prostore in stanovanje za upravitelja. Stala je 300.000 dinarjev.
12 koles so pokradli v zadnjih treh dneh neznani zlikovci po ljubljanskih ulicah. Policija je dognala, da tatovi kradejo zmerom samo boljša kolesa;; Prav tako opozarja policija tudi lastnike avtomobilov, naj nikr ne puščajo na cesti nezaklenjenih avtomobilov ;; V zadnjem času so namreč tatovi pokradli iz številnih avtomobilov razne;; predmete, ki so jih bili lastniki samo za nekaj minut pustili na cesti.
Svoja umetniška dela razstavlja v »Obersnelovi Galeriji« naš mladi;; umetnik Ljubo Ravnikar. Ravnikar je| najmočnejši v svojih akvarelih, kjer uporablja prav posebno tehniko. Najlepši so njegovi motivi iz okolice Jesenic.
Smrtna nesreča na lovu se je te dni pripetila v gozdovih okrog Sodražice. Lov je priredila skupina lovcev, med katerimi sta bila tudi neki ljubljanski zdravnik in Vilko Ivanc, posestnik in tovarnar v Sodražici. Ljubljanski zdravnik je po nesreči ustrelil Vilka Ivanca in to tako i sčno, da je med prevozom v bolnišnico izdihnil.
Velik požar je nastal v gospodarskem poslopju posestnika Kraljiča, po domače Bezgarja na Igu. Pogorelo je veliko gospodarsko poslopje, v kate rem je bilo veliko sena, slame in otave; zgorelo je tudi vse gospodarsko
slušateljev. Ker jim ne bo treba štu-< dirati v Zagrebu ali Beogradu, bodo< namreč tudi manj premožni sloji lab-1 ko pošiljali svoje sinove na medicin-J sko fakulteto. Tudi na tehnično fak ul-< teto se je vpisalo mnogo več slušate-< Ijev kakor druga leta. Zanimivo je, da«
Z se dijaki pred vsem zanimajo za stroj-
♦ ništvo in kemijo. Najmanj zanimanja <
♦ kaže mladina za matematične in fizi-j
♦ kalne vede, prav tako tudi za filozo-
♦ fijo, kjer je posebno francoščina izgu-
♦ bila nmogo slušateljev.
} V Newyork jc odplul naš
} »Lovčen«, last Zetske plovidbe.
; doslej plul samo po medbalkanski pro-j
_ :aletu trpi večkrat glavno orodje i -,	..	-	.	,	,	,	.	zve/.u	'<i	domači	jezik,
J Ameriko in bo plul skozi Messmsko J
* gi. Odslej bo vzdrževal redno zvezo z J
Če- i/ecjatneU aU ne
Na planini Bjelašnici je te dni kmet Devar Maksumič s svojim bratom prenočeval v izbi poleg hleva. Ponoči je zaslišal, kako je živina jela mukati in kako so živali postale nemirne. Devar je skočil iz postelje in stekel proti hlevu. Komaj je naredil nekaj korakov, že je planil nadenj velik volk. Pogumni kmet ga je zgrabil za vrat in pričel vpiti. Na srečo mu je pritekel na pomoč brat, ki je volku odsekal glavo. Zanimivo je, da je volk tako krčevito stiskal z zobmi Devrov les, da je ostal v gobcu še potem, ko je glava že odtletela od telesa.
se je udeležil v imenu sloven-Prav nenavaden in kar never- t škili igralcev Lujo Drenovec. Na sliup-jeten rekord je dosegel nemški S ščini so izvolili nov upravni odbor in krvodajalec Jonami u-st iz tsse- * novega predsednika Miloša Paunko-na. Od aprila leta 1937. pa do J viča.
Samomor jc izvršil mlad policist, ko-I maj 251etni Konrad Šuster iz Zagre-’. ha. Šuster je šele nedavno stopil v po-i licijsko službo in vse izpite v Zemunu
1 položil z odličnim uspehom. Hotel se »je poročiti, a ker je bil bolan na plju-t čih, mu je zdravnik zakon odsvetoval.
2 To je mladeniča tako potrlo, da se je * s službenim samokresom ustrelil v stanovanju svoje izvoljenke.
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Jezik očistite peg!
Živimo v desetletjih reklame in geslo ■»dobra reklama — pol proda-jev. je upoštevanja vredno. Mnoge tvrdke si prizadevajo, da bi si s marljivo reklamo pridobile kar najširši krog kupcev, in v tem divjem
Ugledna ljubljanska tvrdka H. ^.jjltner je pred kratkim izdala re-. } klamno polo za radijske aparate, re-
tin Gibraltarsko ožino, ustavljal se bo \SuUner je pred kratkim izdala re
i pa v Lizboni.
J Gledališki igralci so imeli te dni ikUimo, ki mora presenetiti slehernega | glavno skupščino V Beogradu. Skup- %zn/l)e^lpmi Slovenca. Na.va.iamo ;
* šeme
danes je prodal za transtuzijo kar 94 litrov svoje krvi. Kot otrok je bil Gast zelo bolehen in je prebolel mnogo otroških bolezni. Pozneje se je popravil, toda trpel je od premočnega krvnega pritiska. Zdaj, ko daje svojo kri svojim bližnjim, je pa zdrav in ima izvrsten tek: vsak. dan je presna jetra, presno maslo, jajca in sadje in pije mnogo mleka.
V Karlovcu vodijo in režirajo lutkovno gledališče v Sokolskem domu dijaki srednješolci. Nekateri izmed njih so celo že napredovali, da sami pišejo kratke igrice-enodejanke za lutke. Drugi pa spet lutke sami izdelujejo, jih izrezljavajo, jim šivajo oblekice in jih ,ustvarjajoda postanejo sposobne za nastope na odru. Najbolj priljubljeni lutkici sta Šilja in Miki-miška, ki menda igrata vlogo našega ,Gašperčka‘ in ,Me-_ iista‘.
orodje! Škoda je velika; cenijo jo na 70.000 d! .arjev. Kako je požar nastal, | 100.000 din, v ponovnem primeru pa
c,mila rin z zaga8n0 aij trajno prepovedj obratovanja. Hkrati bo pa banska oblast takšne delodajalce poslala na prisilno
avednega Slovenca. Navajamo samo en primer te jezikovne Siribirščine: »Moderan 3+2 elektronski super — zelo občutljiv prijem kratkih valov
— magično oko — valno področje 3,8—585 m, 708—2000 m — specijal-no nizko-frekvenčni vez — prihranje-valni prekidač, kateri izključi tudi žarnico za razsvetlenje skale — zavarovalni kontakt na naličju — spe-cijalno zaznamovanje postaj za kratke vale — zelo občutljiv elektro-dinamiini zvočnik z permanentnim magnetom z zvesto reprodukcijo — automatsko feding-izenačenje — priključek za drugi zvočnik in gramofon
— kolo za razne napetosti — rdeče MINIWATT elektronke najmodernije konstrukcije — zelo vkusna velika
„	,r	. . . , .	,	. _ .lesna hišica, vkras za vsaki dom.*
Poročili so se: V Ljubljani: g.*	_____’	,•	,	,-	„
[ Vinko Vipotnik, profesor, in gdč. Fan-1 8e vam ne zdi, da bi bil ze čas, ► Či Ranzingerjeva. V Celju: g. Ivanji ^ tvtdke, ki žive in uspevajo (Puncer, trgovec, in gdč, Olga Mirni-♦ med Slovenci, naučile vendar že vsaj (kova, zasebna uradnica; g. Anton Brač-1 trohice njihovega jezika, če ne, pa [ko, posestnik, in ga. Marija Zupančeva lasaj vzele v službo domače ljudi, ki troj. Skokova, posestnica v St. Juriju biH zmož„i sestaviti krščanski
» slovenskem je^ku?
Osebne vesli
še niso ugotovili; pač pa sumijo, da je nekdo ogenj podtakniL
Pia* je zasul brata in sestro v vasi Sopotu pri Pirotu. V soboto je lHletni Srbislav Čirič kopal zemljo pod nekim hribom; na lepem se je utrgal plaz zemlje in zasul njega in njegovo šestletno sestro Slovenko. Bila sta pri priči mrtva.
40 vagonov preje je zgorelo v tovarni Hajna in drug v Kuli pri Novem Vrbasu. Škoda, ki jo je povzročil ogenj, znaša milijon dinarjev.
Izsušili bodo največje hercegovsko močvirje Beki jako-Imotsko polje. Za izboljšanje in za izsušenje tega polja je odobrenih 9 milijonov din. To polje je dvakrat na leto pod vodo in se razteza v dveh najbolj naseljenih okrajih, Imotskem in Ljubuškem. Da bi se preprečile poplave, bodo morali prevrtati hrib v dolžini 1650 m. Na izsušenem polju bodo pa lahko na leto pridelali 700 do 900 vagonov žita.
Kanalizacijo T.vrševe ceste bo mestna občina pričela še letošnjo jesen. Te dni hodijo po .osti merilci s svoiimi aparati, in merijo cesto in tako zbirajo potrebne podatke za kanalizacijo. Doslej je Tyrševa cesta kanalizirana samo do topniške vojašnice. Preureditev sedanje kanalizacije in podaljšanje nove kanalizacije bo izpeljana še. letos, hkrati bodo pa zakoličili traso nove modernizirane ceste, ki jo bodo pričeli graditi prihodnjo spomlad.
delo. Zaradi teh strogih odredb so vsi kavarnarji in gostilničarji že uvedli revirni sistem.
5.000 kg umetne svile so zaplenile oblasti v skladišču tovarne Mihajla Patrnogiča v Uroševcu. Tovarnar je svilo najprej podražil s 160 na 335 dinarjev za zavoj 4'5 kg, pozneje jo je pa prenehal prodajati in se izgovarjal, da svile sploh nima. Preiskava je ugotovila, da se je tovarnar pregrešil tudi proti trošarinskim predpisom in je ogoljufal tudi državo. Končno bo kaznovan tudi zaradi neprijavljenega kartela.
Rudarske terene bo raziskala posebna komisija pod vodstvom načelnika banske oblasti inž. Belančiča v Kreševu v fojniškem okraju v Bosni. V krajih okrog Kreševa je namreč še mnogo neizrabljenega arzena, barita, živega srebra in srebra. Ponekod te rude že izkoriščajo; komisija bo pa ugotovila, kje bi se izplačalo te majhne rudnike razširiti.
Pridige proti nepismenosti je odredil sarajevski škof dr. fearie, in sicer za 13. oktober. V pridigah morajo du hovniki prikazati vse slabe po'’ dice, ki jih ima nepismenost za narod, hkrati pa morajo vernike izpodbujati, naj se čez zimo pridno učijo brati in pisati.
in gdč. Ingeborga Ahlfeldova, zasebnica iz Ljubljane; g. Jožef Reberčnik, delavec, in gdč. Neža Nežmanova, delavka iz Libije pri Mozirju; g. Fran Lubej, posestnik in gdč. Pavla Lenkova šl-, vilja iz Sl. Pavla pri Preboldu. V Za-; gorju: g. Lojze Snoj in gdč. Pavla; Mlakarjeva. Bilo srečno!
Umrli so: V Ljubljani: 681etni Josip Jonke, uslužbenec Ljudske posojilnice v pokoju; Antonija Semrovova; 581etni Karl Valašek, tajnik Tujsko-jrometne zveze, Viktor M. Zalar, sekretar filozofske fakultete; Karolina Petročnikova; Marija Grobovškova; Ivan Cesar, višji kontrolor državnih železnic v pokoju; Jelka Staretova, dOletni Nikolaj Obradovič, uradnik banske uprave v pokoju in rez. peš. kapetan I. razreda; Elza Obračunčeva. V Mariboru: Marija Karbaševa, hišna posestnica; Anton Tavčar, indu-strijec; 591etni Rok Habjan, inšpektor državnih železnic v pokoju; 701etni Friderik Horinja. občinski sluga;. 261etni Ivan Robin, krojaški pomočnik; 721et-ni Leopold Košenina, poštni inšpektor v pokoju; 891etni Lavoslav Turic, podpolkovnik v pokoju. V Tržiču; Josip Dornig, posestnik; 891etna Jožefa Sedejeva, bivša babica. Na Jeseni c a h : Gustav Schiller, obratni rav natelj KIDa. V Gorenjem Logatcu ; Josip Nabrgoj, sodni uradnik v pokoju. V Podvincih pri Ptuju:	79)etna Ljudmila Rusova,
posestnica. V Ptuju: 351etna Marija Kamberjeva, pos. hši iz Krčevine. Pri Sv. Petru pri Mariboru: 621etna Marija Raušerjeva. posestnica v Ložanah. V Celju: T71etna Marija Korenova, zasebnica iz Loke pri Zidanem mostu; 321etna Neža Adamičeva, postrežnica; 541etna Katarina Zupančeva, babica. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici: Frida Partličeva. Na Uncu pri Rakeku: Andrej Babuder, upokojenec državnih železnic V Vevčah:	751etni Franc Rešek,
strojevodja papirnice v pokoju. Naše sožalje 1
BUBA.
Ali nimamo več vesti?
Imam znanko sosedo. Imela je fanta. Poznala sta se že leto dni. Ondan . e nanesel, da smo se skupaj peljali v vlaku. Bilo je že nekaj drugih ljudi. Kmalu smo pričeli pogovor. Gospod pravi, da se bo moral kmalu oženiti in da bi si rad dobil kakšno bogato nevesto. »V bogastvu ni vse,« sem mu odgovorila. On pa: »Kaj mislite, da sem zato tako dolgo študiral, da se oženim s siroto?«
Moja znanka je komaj zadržala solze. Čudila sem se pa, kako more biti fant tako brez vesti in srca. In to celo študiran!	B.	A.
O najemnini
V istem nadstropju poleg nas stanuje zakonski par brez otrok. Spomladi sta prišla k njima na obisk oče in mati, ki sta ostala ves mesec pri njih. Bila sta mirna starejša človeka, ki ju skoro ni bilo videti in 1 slišati. Pa mi je pravil naš sosed da je moral plačati, potem ko sc starši spet odpotovali, 100 din več I najemnine. Hišna lastnica mu je po jasnila, da je oddala stanovanje \ svoji hiši samo zakoncema, ne pa tud kakim drugim ljudem ali več osebam. In zato da je upravičena zahtevati višjo najemnino za tisti mesec.
Če ima naša hišna gospodinja prav. je gotovo krivična tista zakonska odredba, ki prepoveduje zvišanje na- -jemnin za stanovanja. A do ovadbe ni prišlo, saj ni prijetno priti na-■vzkriž s svojim hišnim gospodarjem.,
L. R.
Moški ideali
Kakšne ženske ljubijo Američani?
Zanimiv a anketa čikaškega časopisa
Cika go, septembra.
Veliki čikaški časopis »Mirror«, ki ima več ko dva in pol milijona čita-teljev, je pred nedavnim razpisal za svoje moške čitatelje zanimivo anketo. Zadal je Američanom tole vprašanje: »Kakšno žensko si boste izbrali za življenjsko družico, ko se boste hoteli poročiti?« Za najboljši odgovor sd razpisali nagrado 250.000 dolarjev. Pri tej zanimivi anketi je sodelovalo okrog milijon Američanov.
Priobčujemo nekaj nagrajenih, odgovorov, da boste lahko videli, kako si danes Američani zamišljajo idealno ženo. Neki mladenič iz Kentuckyja je napisal:
»Ko si bom izbiral ženo, ne bom gledal na bogastvo niti na lepoto. Najvažnejše mi je, da me bo razumela in da mi bo v težkih trenutkih zvesta tovarišica. Znano je namreč, da ženske moške zapuščajo po večini takrat, ko jih zadene nesreča. Takšne ženske so zame demoni in vredne, da jih noben moški več ne pogleda.«
Neki mlad tovarnar iz Filadelfije je odgovoril takole:
»Oženil bi se samo s takšno ženo, ki je v življenju doživela že največjo nesrečo. Samo takšna zna ceniti živ-
ljenje in lahko živi v siromaštvu, če je treba. Takšna žena ne zapusti svojega moža niti v kar največjih življenjskih težavah.«
Neki Američan je pa drugačnega mnenja: »Moja žena mora biti pred vsem zmerom vedra in nasmejana. Mora biti sonce mojega doma, ki bo s svojo topimo vsak dan prinašala srečo in zadovoljstvo. Takšna žena ljubi svojega moža zvesto in vdano, čeprav ima vsakovrstne napake.«
Nekaj tisoč Američanov se bo poročilo z ženskami starega kova. Neizmerno namreč mrzijo moderne ženske, meneč: »Idealna žena ne sme uporabljati rdečila za ustnice in ne sme imeti ološčenih nohtov. Biti mora podobna našim babicam in prababicam, ki so bile skromne in so bile svojim možem zveste tovarišice. • V zakon mora prinesti več srca kakor pameti.«
Zanimivo je, da velika večina Američanov zahteva, da je ženska dobra gospodinja in pred vsem dobra kuharica. Na splošno Američani teže za mirnim domačim življenjem.
Prvo nagrado na tej anketi je dobil neki farmar iz zahodne Amerike, ki je r i-al najkrajši odgovor: »Poročil se bom z žensko, ki bo v vsem podobna moji materi.«
Pečeni galebi so norveška delikatesa
Oslo, septembra. Na Norveškem človek lahko v vsaki gostilni dobi zelo okusno pripravljeno pečeno perutnino. Kdor ima dober okus, bo takoj vedel, da okusna perutnina ni niti piška niti raca.
če vprašate gostilničarja, kakšno perutnino vam je pripravil, vam bo zaupno povedal, da ste jedli mladega galeba, ki jih je tam zelo veliko in jih morajo že zaradi ribičev postreliti, čim več jih morejo. Ribiči te ptice že cd nekdaj zelo radi jedo, tujci so pa imeli pred njimi nekak neutemeljen strah in so trdili, da diše po ribjem olju.
Pred nedavnim so norveški listi napisali o tem obširno razpravo in poučili ljudi, da galebi nikakor ne morejo dišati po ribjem olju. Galebe namreč oderejo m jim meso dobro namočijo v kisu. Od tedaj gostilničarji vsakemu gostu prav radi postrežejo z galebom, gosti so pa po navadi z njimi tudi zelo zadovoljni.
Star rimski denar so izkopali
Rim, septembra.
V Rimu so izkopavali na neki cesti stare grobove in v enem izmed njih našli veliko srebrnega rimskega denar-
V soboto 28. septembra je prvič stekel tramvaj po novi progi v Mostah. Gornja slika nam kaže otvoritveno vožnjo po prihodu na končno postajo.
Foto P. Jeločnik.
raziskovanja in dognanja je zdaj napisal v knjigi: »Neznana Sahara«.
Njegovo delo je bilo brez dvoma silno težavno. Raziskoval je z avtomobili in z letali. Cesta je bila na nekaterih mestih pokrita s peskom in še komaj vidna, drugod je bila pa spet še nedotaknjena. Cesta je v vsej svoji dolžini pokrita s kostmi in podobna enemu samemu velikemu grobu.
Umrl je največ ji človek na svetu
Newyork, septembra.
V ameriškem mestu Maniotyju v državi Michiganu je te dni umrl največji človek na svetu, 221etni Robert Pershing Badlow. Ta mladenič je bil visok 270 centimetrov in je tehtal 200 kil. Bil je za medicinsko znanost pravo čudo.
Pred nekaj dnevi si je zastrupil kri in vsa zdravniška znanost mu ni mogla pomagati. Poskusili so s transfuzijo krvi, toda .mladenič je kljub temu umrl. Zdravniki so šele po njegovi smrti dognali, da je zrasel tako visoko zaradi nepravilnega delovanja neke žleze v mozgu.
V Newyorku se množe poroke
Newyork, septembra.
Newyorški listi pišejo, da se je v mesecu avgustu zelo povečalo število porok v Newyorku. Prav tako kakor v Evropi je tudi v Ameriki vzrok tega vojna.
V Newyorku so se namreč pred nedavnim razširile govorice, da poročenim moškim ne bo treba v vojsko. Zdaj Američani kar na debelo sklepajo zakonske zveze, ker so kljub vsemu rajši v zakonskem jarmu kakor pa na fronti.
V Ameriki grade letalo
brez pilota
Los Angeles, sept.
Znani strokovnjak za radio in televizijo dr. Lee de Forest je pred nedavnim povedal, da inženirji v mestu Daytonu v državi Ohiu grade zrakoplov brez pilota. Ta rakoplov bo lahko brez pilota poletel nad sovražno ozemlje in bo točno bombardiral. Najbrže ga bo odkupila ameriška vojska.
Takšen zrakcplov-robot bodo lahko napravili že za 500 dolarjev. Upravljal ga bo matični zrakoplov s pomočjo radia. Ta matični zrakoplov bo letel zelo visoko nad zrakoplovom-robotom in ga bo stalno nadzoroval.
To letalo se lahko napolni z eksplozivom in ga bodo zato lahko upo-
rabili tudi kot zračni torpedo, če pa vanj postavijo izvidniški aparat, tedaj ga bodo lahko uporabljali za izvidni-ško letalo, ker bo njegovo televizijo lahko sprejemalo matično letalo nad njim ali pa bodo sprejemali na zemlji.
Ker letalo ne bo imelo posadke, ga bodo lahko zgradili iz plastičnega materiala in bo zato mnogo cenejše. Strokovnjaki trde, da bo eno samo letalo posadko lahko upravljalo kar štiri letalske robote na razdaljo 15 km.
Nenavadna smrt
Miinchen, septembra.
V Bodenseeju v Nemčiji je nenadno umrla mlada žena, ki jo je pičila čebela. Jedla je z maslom in medom namazan kruh in ni opazila, da je nesla z maslom vred v usta tudi čebelo. Posledice so bile strašne, čebela jo je pičila v usta, tako da ji je čeljust močno zatekla.
Ker je gospa trpela strašne muke, so takoj poklicali zdravnika, ki ji pa ni mogel prav nič pomagati. Močni čebelni strup je tako oslabil delovanje srca, da je gospa že čez tričetrt ure umrla.
Boj s kobilicami
Newyork, septembra.
V boju proti kobilicam, ki so pred nedavnim navalile v velikih množinah v ameriški državi Texas in Oklahomo, je sodelovalo kar 200 ljudi.
Boj je trajal ves mesec in se končal z uničenjem več ko milijon kobilic, bil je pa združen z mnogimi težko-čami. Tako na primer so morali paziti, da so s kobilicami vred uničili tudi njihova jajca, ker bi bil sicer ves trud zaman in bi se bile kobilice že v nekaj tednih spet pojavile. Vsako jutro je priletelo nad ozemlje, kjer so se naselile kobilice, orem letal, ki so metala strupene praške na kobilice. Poleg teh letal je v boju sodelovalo še nekaj izvidniških letal, ki so pregledovala delo avtomobilov in ljudi, poleg tega pa nadzorovala premikanja škodljivih žuželk.
V boju je sodelovalo še 18 avtomobilov, ki so bili opremljeni z najmodernejšimi pripomočki za pobijanje mrčesa, 15 tovornih avtomobilov za prenašanje streliva in 10 tovornih avtomobilov za odnašanje žrtev. Pri tem delu je sodelovalo še mnogo delavcev, ki so z lopatami odstranjevali cele kupe kobilic in jih nalagali n& tovorne avtomobile.
Kakor vidite, je bilo za takšno vojno proti kobilicam potrebnih več sto ljudi in okrog 50 avtomobilov. Američani so pa s svojo doslednostjo ,e zmagali in za dolgo dobo uničili kobilice.
Lsndonski živalski vrt med letalskim napadom
London, septembra.
Londončani z' zanimanjem opazujejo, kako se ponašajo štirinogi in krilati prebivalci njihovega živalskega vrta med plinskimi napadi.
Sicer tako gostobesedne papige na primer med plinskimi napadi popolnoma utihnejo in nihče ne spravi iz njih besede. Prav tako utihnejo tudi pingvini in golobi. Narobe hočejo pa levi in tigri v živalskem vrtu na vsak način s svojim rjovenjem in zavijanjem prevpiti tuljenje siren in grmenje bombnikov. Leopardi se pa sploh ne zmenijo, kadar začno drveti letala nad Londonom. Ptice roparice brnenje motorjev tako navduši za boj, da se stepejo med seboj.
Najmanj občutljive za bombne napade so menda opice, ki med nevarnostjo mirno plezajo po svojih kletkah, kakor da se ni nič zgodilo. Kar se pa golobov tiče, ki prosto letajo po Londonu, so ljudje ugotovili, da mnogo prej zaslutijo letala kakor ljudje in nemirno krožijo po mestu.
Čudni indijanski običaji
London, septembra.
V Britski Kolumbiji žive zadnji ostanki bellacoolskih Indijancev, ki imajo svoje posebne navade in običaje. Teh Indijancev je danes komaj še okrog 200 in so za raziskovalce teh krajev posebno privlačni.
Bellacoolski Indijanci zelo ljubijo ples in imajo za tiste, ki ne znajo plesati, posebna zdravila. Verujejo, da to zdravilo pomaga samo otrokom. Zato namažejo starši svojim otrokom roke, kolena m lakti s trepetlikovim pepelom, samo da bi bili nekoč dobri plesalci. Po mnenju teh Indijancev namreč trepetlikovi listi v vetru ne trepečejo, temveč plešejo in so zato prav za takšno zdravljenje primerni.
Indijanci znajo zdraviti tudi lenobo. Novorojenim deklicam dajejo na primer na telo odrezane bobrove noge, ker je bober izredno marljiva žival. V isti namen nosijo mlada dekleta na rokah zapestnice iz bobrove kože. Da bi bili mladeniči močni, si polagajo na telo kožo medveda grizlija. Tudi za različne bolezni poznajo prav svojevrstna zdravila. Tako na primer uporabljajo za zdravljenje pljučnice mešanico bolnikove sline in lososovega kaviarja. Vse to zmešajo v posodi in postavijo vranam, če vrane vse po--jedo, je bolnik rešen. Indijanci namreč verujejo, da vrane samo zato krakajo, ker so se od bolnika nalezle kašlja.
Indijanci uporabljajo razne vraže tudi v slabe namene. Tako na primer natro majhnemu otročičku roke z mrtvo mišjo, samo da bi postal, ko doraste, prav tako spreten tat, kakor so miši. Sinove svojih sovražnikov pa Indijanci nalašč namažejo s pepelom rumene srake, da bi postali prepirljivci in bi bili tako zmerom v nevarnosti.
Najmlajši gasilec v Ormožu je devetletni Franjo Horvat, učenec 3 ljudske šole. Čeprav je še mlad, se zelo zanima za gasilstvo in ima že pravo gasilsko uniformo.
ja. Ko so ga natanko pregledali, so ugotovili, da je denar iz dobe rimskega cesarja Julija Filipa.
Denar ima na eni strani upodobljeno glavo Julija Filipa s krono na glavi in z napisom »Julius Philipus«, Na drugi strani denarja je pa glava boginje Rome, ki drži v roki kip boginje Zmage. Ob robu denarja je pa napisano: »Večni Rim.«
Našli so sredstvo proti tremi
Newyork, septembra.
Ameriškemu znanstveniku. Tomasu Nortonu se je posrečilo najti neko nenavadno sredstvo, ki zanesljivo pomaga mladim igralcem in dijakom, da pred nastopom ah skušnjo ne dobe treme.
To sredstvo pomaga že v najmanjši količini, vendar ima kakor vsaka stvar tudi svoj nedostatek. Sicer človeka za dvajset minut nekako narkotizira, da nima treme, toda po nekaj urah se pojavijo njegove posledice na živcih, če bi kdo to sredstvo večkrat in pogosto uporabljal, bi torej zelo trpeli njegovi živci Zdravniki zato tega sredstva ne priporočajo.
Dvanajst kilometrov široka
cesta
V osrčju Pariza je vse do današnie vojne živelo mnogo otrok, ki še nikoli v svojem življenju niso videli krave. Imeli so priložnost videti prekrasne avtomobile, revijo elegantnih ljudi, te koristne domače živali pa marsikateri od nlih še ni videi. Po zaključku vojne se e marsikaj spreme-lo. Gornja nam kaže. kako no nekem bulvarju ženo čredo krav proti klavnici.
Še bolj kakor v Ljubljani primanjkuje bencina v Parizu; elegantni avtomobili stoje v garažah, Parižani so si morali pa za prevažanje po pariških ces.ah omisliti kaj cenejšega in primernejšega za današnji čas: taksi na nožni pogon.
Takoj pa svojem prihodu na prestol je mlad! romunski kralj Mihael t. poklical svojo mater, ki je živela že deset let v izgnanstvu v Firenzl. Mladi kralj ji je poslal v Firenzo letalo, ki jo je pripeljalo v domovino. Gornia slika nam kaže svidenje m atere in sina — po desetih letih.
Egipt, septembra.
Pod tem naslovom vam ne mislimo popisovati velemestne ceste, temveč večno saharsko cesto, ki veže Sudan in Gornji Bgipt. Hoja po tej cesti 40 dni; po njej se je vršil tisoč-ves trgovski promet med Sudanom in Egiptom, Araoci imenujejo to cesto »Darab el Arbeni«.
Po tej neskončni cesti so Egipčani nekdaj prevažali živino in sužnje. Sicer je danes na tem mestu speljana železnica, vendar so sledovi nekdanjega trpljenja popotnikov skozi Saharo še danes vidni. Ob tej cesti še zdaj leži na tisoče človeških in živalskih kosti. Popotniki, ki so hodili po tej cesti, so pogosto umrli od žeje in lakote ali so .iih pa pobili roparji. Na nekaterih mestih je ta saharska cesta široka do 12 km, tako da nikjer ne vidite konca.
Pred nedavnim si je madža' ki raziskovalec grof A)jasy zadal nalogo, da bo to cesto natančneje raziskal. Svoja
Drug« Sblrley Tompel
Nova desetletna filmska zvezda
KAKO SO ODKRILI RUTH SUTERSOVO
Los Angele«, septembra.
Te dni so v Ameriki odkrili desetletno filmsko zvezdo, za katero že zdaj vsi trde, da ne bo samo zatemnila vseh mladih naslednic Shirley Tem-plove, temveč bo na mah osvojila srca vseh obiskovalcev kina, ki radi gledajo otroške filme.
Malo Ruth Sutersovo so odkrili po Čudnem naključju. Virginija Brighto-va, hčerka bogatega bankirja v Los Angelesu, je v otroških letih imela paralizo. Zaradi te bolezni so ji morali pozneje odrezati levo nogo, Ker so njeni starši silno bogati, svojo edino hčerko kar obsipajo s samimi dobrotami. Ker si Je že dolgo želela aparat za filmanje, so ji ga njeni star-Si za njen dvanajsti rojstni dan kupili. Deklica je bila tega aparata silno vesela in takoj začela delati prve poskuse. Filmala je svojo prijateljico in Psa. Pri njenem prvem filmu njena prijateljica Ruth Sutersova ni imela še glavne vloge. Pozneje se je pa izkazala imenitno igralko vsakovrstnih Prizorov, tako da je na mah postala Klavna junakinja Virginljinih filmov.
Mala Ruth Sutersova je odigrala vse prizore Idealno. Znala se Je neprisi-
ljeno smejati in tako od srca jokati, da je ta mali film samo po njeni zaslugi postal majhna umetnina.
Sicer so strogi kritiki, ki so ga dobili v roke, našli na njem mnogo napak, vendar vsi soglasno priznavajo, da je Ruthina igra dovršena. Ko na primer rešuje svojega tovariša iz rok gang-strov, igra tako prepričevalno In naravno, da so vsi presenečeni, odkod lOletno dekletce vse to zna.
čez nekaj dni so priredili svečano premiero tega filma in bogati bankir je povabil k predstavi nekaj filmskih strokovnjakov. Plim je navdušil ne samo otroke, temveč vse filmske strokovnjake, najbolj pa še filmskega podjetnika M. H. Bansona. Takoj se je začel pogajati s starši male Ruthe in dejal, da je mala vredna suhega zlata.
Se isti večer so napravili pogodbo ln bodo v kratkem začeli vrteti neki film, v katerem bo lOletma Ruth Igrala glavno vlogo.
Tako je prišla Ruth Sutersova med najboljšo filmsko mladino ln bo po besedah M. H, Bansona s svojo nenavadno nadarjenostjo kmalu zatemnila slavo vseh svojih soigralcev in soigralk.
Nenavaden samomor
Bagdad, septembra.
Vsak dan lahko beremo v Ustih o neštevilnih samomorih. Vendar o takšnem, kakršen se Je te dni zgodil v Bagdadu, še gotovo niste nikdar brali.
Ugleden trgovec Mulahi Je imel umobolnega sina. Ko je nekoč odšel z ženo in s svojima dvema hčerama k svojim sorodnikom v Perzijo, je pustil svojega sina pri nekih znancih v Bagdadu. Naročil jim je, naj skrbno pazijo nanj, ker že več mesecev preti s samomorom. Znanci so mu to tudi »veto obljubili.
Ker je bogati trgovec obljubil svojim znancem visoko nagrado, če bodo skrbno pazili na njegovega sina, so ga varovali noč ln dan. Samo kadar Je trdno zaspal, so ga puščali samega. Nekega dne so pa dobili v roke njegov dnevnik in se silno prestrašili. V njem so namreč brali zapiske mladeniča, ki zatrjuje, da se bo v nekaj dneh usmrtil, čeprav ga noč in dan stražijo. Njegovi varuhi eo od tega dne dalje še bolj pazili nanj.
Neko noč, ko je spet trdno zaspal, Je tudi varuh ob njem zaspal; ko se Je pa prebudil, je v svoje veliko začudenje zapazil, da je trgovčev sin mrtev.
Tako so poklicali policijo in zdravnike. Našli so tudi mladeničev dnevnik, v katerem je že v smrtnih mukah napisal, da se mu je kljub skrbni straži njegovih varuhov posrečilo najti primerno samomorilno sredstvo. Vsako noč, ko so drugi mislili, da mimo spi, Je drobil steklo in ga tako v nekaj dneh zbral velik kup. Usodno noč je pojedel precej veliko količino tega stekla. Zdravniki so ugotovili, da se je
samomorilec mučil vso noč, preden mu je steklo prežrlo čreva ln želodec in Je nastopila smrt. Kljub temu Je bil velik Junak in ni niti z besedico pokazal muk, ki jih trpi. Ta nenavadni samomor Je zbudil celo v Orientu veliko zanimanje.
lOSletna lepotica brez gub
Cikago, septembra.
V Cikagu Je te dni svečano proslavila svoj 1051ctni rojstni dan gospa Evelina Calmlngova. Ob tej priložnosti so njeno sliko priobčili mnogi ameriški listi in jo v svojih člankih splošno imenovali »najlepšo starko Amerike.«
Gospa Calmlngova Je po vsej Ameriki znana po svoji nenavadno mladostni svežini. Čeprav je stara že 105 let, nima na obrazu nobene gube. Hodi lahkotno kakor mlado dekle, postavo ima mladostno, zmerom je dobre volje, optimistično razpoložena In popolnoma zdrava.
Ko so jo časnikarji z vseh delov Amerike izpraševali, kako je živela, da je še v tako visoki starosti tako lepa in zdrava, jim Je preprosto povedala: »Živim prav tako kakor vsi drugi ljudje. Jem normalno ln se ne ravnam po dieti. Nikdar ne sanjarim o vitki liniji kakor mlade ženske. Tudi telovadim zelo malo. Zelo rada čitam, posebno ljubezenske romane. Teh prečitam včasih kar po šest na teden. Spat hodim precej pozno, vstajam pa zgodaj. Povprečno spim po štiri do pet ur na dan. Moja edina strast je igranje bridgea, ki ga igram po navadi s samimi mladimi ljudmi in se silno zabavam, ko se jeze, če izgubljajo.«
Na vprašanje časnikarjev, kakšne se
ji zde današnje mlade žene in dekleta, je povedala tole: »Današnja mlada dekleta so zelo lepa, to moram priznati. Imajo zelo dober okus in so zmerom lepo oblečene. Kljub temu ne bi zamenjala z nobenim mladim dekletom. Imajo namreč neko veliko napako. Ne znajo prav uživati življenja, ker zmerom teže za nečim daljnim; nikdar se jim ne izpolnijo želje, ker iščejo povsod samo kratkotrajno zabavo, duševno se pa zelo malo udejstvujejo.«
Lepa starka je še danes popolnoma zdrava in trdno veruje, da bo živela še najmanj 20 let.
Slavni možje so bili slabi učenci
Berlin, septembra.
V Berlinu imajo shranjeno knjigo, ki obsega zanimive razprave o šolanju velikih mož. Iz teh primerov lahko spoznamo, da so bili skoro vsi največji svetovni geniji v šoli slabi učenci in so se zelo neradi učili.
Predsednik Italijanske vlade Mussolini na primer je svojim prijateljem često pripovedoval o svojih dijaških dogodivščinah in priznal, da mu uče-
cJ(THčJl
neguje zob« z zobno kremo
nje nikakor ni bilo pri srcu. Ce je le mogel, je izostal iz šole in se igral z drugimi otroci. Tudi Goethe, največji nemški pesnile, ni bil nič boljši. Oče ga je neštetokrat kaznoval, ker je tik pred prihodom domačega učitelja izginil in ga po cele ure ni bilo domov. Washington pa ni bil samo slab učenec, temveč tudi velik prepirljivec. Tudi Edisonu, je učitelj zmerom pravil, da v življenju ne bo imel nobenega uspeha. Zmerom je namreč med poukom kaj risal in konstruiral pod klopjo.
O velikem nemškem književniku Hauptmannu so njegovi sodobniki zapisali, da je v šoli kar tri leta po vrsti dobival v nemščini in književnosti slabe ocene. Nemškega kanclerja Bismarcka so v srednji šoli neštetokrat kaznovali z zaporom, ki je bil v tedanji Pruski namenjen samo najslabšim učencem. Slavni skladatelj Franc Liszt je pa neko leto ob koncu pouka prinesel svojim staršem izpričevalo, v katerem je bilo kar pet slabih ocen.
'/2vagona sooo kg bele moke -a
vagon 10.000 kg premoga 2000 kg krompirja 200 kg riža sod ol|a S klafter drv zaboi sladkorja masti mila
št. 00
*
a*
&
&
vet moSkih in damskih koles ter vet sto visoko vrednih daril
2 motorni kolesi
Izposojevalnica moških srajc
Ncwyork, septembra.
V mestu Evanstonu v ameriški državici Illinois so pred nedavnim odprli izposojevalnico moških srajc. Ker se gospodom često zgodi, da nimajo primerne srajce za kakšno posebno priložnost, jj izposojevalnica baje sme-rom dobro obiskovana.
V tej nenavadni trgovini si Američan lahko po svojem okusu ln po potrebi izbere izmed sto ln sto srajc prav takšno, kakršno sl želi. Izposojevalnica ima na zalogi srajce lz najfinejšega blaga, da jih lahko vsaj 45krat operejo. Ker je cena izposojene srajce razmeroma zelo nizka, enkratno izposojanje srajce stane komaj 18 centov (pranje srajce stane 15centov), ima izposojevalnica že mnogo stalnih gostov. Zanimivo je, da si izmed desetih moških devet izposodi belo srajco.
Ali lahko tudi rastline omamimo?
Med naravoslovci je splošno znano, da imajo rastline svojevrstne mišice ln nekakšen pulz, ki je podoben živalskemu. Nihče pa doslej ni vedel, da tudi rastline občutijo učinek mamil ln jih prav tako kakor vsa druga živa bitja lahko omamimo z alkoholom.
Znani indijski naravoslovec J. Bose je z rastlinami napravil že nešteto poskusov. Tako je na primer klorofor-miral neko drevo, da je tako rekoč zaspalo. V tem omrtvičenem stanju so vse rastlinske stanice prenehale delovati in naravoslovec je lahko drevo brez škode presadil drugam, ne da bi
drevo to občutilo. Bose je z nekaterimi mamili dosegel pri različnih rastlinah popolnoma različne učinke. Nekaterim je na primer zelo pospešil rast, drugim jo je pa z istim mamilom zavrl. Pri vseh omamljenih rastlinah ee je pa po prebujenju pokazal isti značilni pojav. Vse so z novo močjo začele poganjati liste in cvete. Bilo je, kakor da bi se bile zbudile iz zimskega spanja.
Zanimivo je, kako so se ponašale rastline pod vplivom alkohola. Naravoslovci so s posebnimi pripravami dognali, da takšna »pijana rastlina« veliko hitreje diha kakor navadna in ima hitrejši pulz. Reagira torej tako kakor človeški ali živalfki organizem, kadar je zaužil preveč alkohola.
Bacil otroške paralize so našli
Upsala, septembra.
šef državnega bakteriološkega instituta na Švedskem, profesor Karel A. Kling, je pred nedavnim odkril bacil otroške paralize, ki ga doslej še nihče
ni pcmnal. Od^-ritjo toge* baoilet jo ara
medicino zelo velike važnosti, ker je ta strahovita otroška bolezen zahtevala vsako leto na stotine mladih žrtev.
Profesor Kling meni, da dobe otroci paralizo indirektno, kakor na primer tifus, kolero ali dizenterijo z uživanjem okužene vode, mleka ali sadja. Sicer ni izključeno direktno okuženje, vendar se to zgodi zelo redko. Ker so zdaj našli zavratnega povzročitelja te bolezni, švedski zdravniki upajo, da bodo kmalu našli tudi zdravila, s katerimi bodo paralizo lahko uspešno zdravili.
TAKO IMENOVANA
NAPISAL W. L.
»Prosto!« je nekoliko nejevoljen vzkliknil dr. Frank Foran, ko je nekdo precej živahno potrkal na vrata. In vstopila je dr. Rosemary Pageova, tovarišica z ženskega oddelka indivi-dualno-psihološke posvetovalnice v zakonskih in ljubezenskih zadevah, ki jo je Harvvardovo vseučilišče vzdrževalo vsak dan od 18. do 22, ure.
»Ali motim?« je vprašala ljubka gospodična doktorica, čeprav je Iz nejevoljnega »Prosto!« in navzočnosti obupanega pacienta lahko sklepala, da v tem trenutku prav gotovo ni bila dobrodošla. Dr. Frank Foran je zagodrnjal nekaj, kar ni zvenelo ne kakor da, ne kakor ne, toda dr. Rosemary je kljub temu sedla na stol v kotu in *akala. Dr. Foran je še nekajkrat z neugodjem pogledal proti svoji tovarišici, potlej pa odslovil pacienta.
»Torej, dragi prijatelj, pred vsem sl ne smete domišljati, da je vaš primer «aj Izrednega. Tukaj na tem stolu sedi vsak dan skoraj 20 mož. Vsi mislijo najprej, da bodo morali umreti za kakšno žensko, potlej se pa kmalu prepričajo, da ne morejo živeti z njo. Ca človek to tako imenovano ljubezen ne lenilje preveč resno, takoj izgubi svojo strupenost. Toda pridite jutri spet k meni, potlej se bova o vašem primeru podrobneje pogovorila.«
Ko je pacient odšel, se je dr. Foran obrnil k svoji tovarišici. Dr. Rose-inary Pageova je bila pri slovesu uje-Ja pacientovo ime in je na svoj niadni, stvarni način rekla:
>Čudno, da prihajam k vam prav zajedi tega Johna Randalla, ki ste ga Pravkar odslovili. Njegova žena se je
obrnila do mene in tudi ona prav tako trdi, da ne more živeti s tem možem. Iver sem pa vedela, da se bo Randall do vas obrnil, sem se hotela
o	tem primeru z vami pogovoriti.«
Dr Foran, mladi zdravnik, se je nekoliko ujezil.
»Ah, veste, dr. Pageova, z največjim idealizmom sem prišel v to posvetovalnico za zakonske in ljubezenske zadeve...«
»Tako kakor jaz,« je zavzdihnila Rosemary.
»Toda ti ljudje mi začno polagoma presedati,« se je razvnel dr. Foran. »Najprej oblegajo posvetovalnico, ker ne morejo dobiti dekleta, ki so si ga vtepli v glavo. Potlej pa tedne in tedne posedajo tu okrog, ker se ne morejo iznebiti žene, ki so si jo z mojo pomočjo naposled vendarle priborili.« Rosemary je prikimala.
»Pri meni doli na ženskem oddelku je prav tako. Imela sem zelo visoko mnenje o ljubezni, preden sem prišla sem. Zdaj pa že skoraj mislim, da je tako imenovana ljubezen samo bolezen.
»Cisto pravilno!« ji je strastno pritrdil. »In le v tistem primeru, kjer ugotovimo, da je bolezen ljubezen kronična, bi se v božjem imenu vdali. Žal vam moram povedati, draga tovarišica, da so moji uspehi tukaj klavrni. Kako naj človek jemlje ljubezen resno, če vsak dan znova vidi, da v mnogih primerih niti toliko časa ne traja kakor obleke, ki so si jih ljudje nabavili za poroko? In kako naj človek t navdušenjem opravlja svoj zdravniški poklic, čigar nekoristnost je * vsakim dnem jaBnejša?«
Dr. Rosemary Pageova se je še bolj zresnila, ničesar ni odgovorila in je na videz naporno premišljevala. Naposled je dejala:
»Morali bi tej veliki, dale? razširjeni zmoti z znanstveni dognanji priti do živega.«
»Kako?« je vprašal dr. Frank Foran precej brez razumevanja.
»Poslušajte me, tovariš!« je stvarno nadaljevala. »Vsako medicinsko raziskovanje lahko izvedete samo na živem objektu. Morali bi to tako imenovano ljubezen temeljito razkrinkati. Po splošnem mnenju je neizogibna predigra zakona. Kljub temu pa ameriška statistika zakonov jasno dokazuje, da je 37,7 odstotka zakonov nesrečnih. Kaj je torej ta ljubezen? In čemu jo potrebujemo, če daje tako šibko jamstvo za zakonsko srečo?«
»Popolnoma vašega mnenja sem,« je pritegnil mladi zdravnik.
»Vidite! Najina naloga bi torej bila dokazati, da bi se odstotek nesrečnih zakonov prav nič ne zvišal, če bi se ljudje poročali brez ljubezni.«
Dr. Rosemary je pogledala svojega mladega tovariša nekoliko ostreje, potlej pa kar naravnost dejala:
»Kaj bi mislili o tem, dr. Foran, če bi se midva poročila za poskušnjo?«
»Toda, dr. Pageova!« je poskočil.
»Ne, ne, poslušajte me do konca! Midva se prav gotovo ne ljubiva. Komaj trikrat v življenju sva se pogovarjala. Toda nedvomno bi lahko napravila pravilen poskus. V svojem zakonu bi lahko zmerom natanko analizirala in zapisovala, kako se obnaša najin zakon brez ljubezni in za koliko se razlikuje od tako imenovanih zakonov iz ljubezni. In po določenem času bi lahko najine skupno dosežene rezultate izročila javnosti.«
Dr. Frank Foran je bil vstal, molče strmel v svojo tovarišico, potlej pa nekajkrat prekoračil svojo sobico. Naposled ji je ponudil roko.
»Sprejmem.« in ona je prikimala.
Sest tednov pozneje sta bila doktor
Frank Foran in njegovo mlada, iz znanstvenih razlogov poročena žena na poročnem potovanju v Miami. Tako imenovana zaročna doba je bila prav prijetna. Vsak dan sta se — kakor pravi zaljubljen par — sešla, skupaj sta obiskovala gledališče, koncerte,
bare, si izkazovala majhne, ljubke pozornosti in ljudje so lahko mislili, da gre za resnični zaročni par. Kar se je pa v resnici dogajalo v notranjosti obeh mladih ljudi, je bilo zapisano v vsakodnevnih in zelo vestnih zapiskih mladih raziskovalcev.
Prvi dnevi v Miamiju so potekli prav tako harmonično kakor prejšnjih šest tednov. Toda že četrti dan je Rose-mary opazila, da Frank na moč dvori neki mladi filmski igralki. Tudi Rose-mary je nekajkrat govorila z njo in je ugotovila, da je čisto neumno, površno dekle, ena izmed tistih, ki jih je na tucate sedelo v njeni sobi med govorilnimi urami individualno-psihološke posvetovalnice v Newyorku. Nikoli ne bi bila verjela, da bi takšna lutka utegnila postati Franku nevarna; zdaj je morala pa pretresena ugotoviti, da ta filmska igralka začenja resno ogra-žali rezultat njenih znanstvenih prizadevanj.
To je nekega večera povedala tudi Franku, ki si je bil vzel ravno pol ure časa za Rosemary. Povedala je vse, kar ji je ležalo na srcu, precej odločno in je naposled celo rekla:
»To je vendar zelo graje vredno, da me začenjaš že na poročnem potovanju varati.«
»Oprosti,« je dejal nekoliko v zadregi, »saj vendar nisva na poročnem potovanju. Saj sva na raziskovalnem potovanju.«
»To je čisto vseeno!« se je branila. »Za druge so to pravi medeni tedni. In s svojo filmsko igralko me boš tu kratko in malo onemogočil.«
»0, prosim!« je ugovarjal Frank nič manj živahno. »Nisem se obvezal, da bom najina raziskovanja izvedel po načrtu, kakršen bi bil tebi povšeči. Kajti to bi vrednost najinih ugotovitev takoj zmanjšalo na ničlo. Da, ljubimkam s to mlado damo. In to delam z nekim namenom. Saj takšne epizode vendar nastopajo v vsakem povprečnem zakonu.«
»Da, v vsakem povprečnem zako-
nu,« je že skoraj zajokala Rosemary. »Toda najin zakon vendar ni povprečen zakon. Sklenila sva zakon, kakršnega ni še nihče pred nama. Računala sem pač z vsemi možnostmi. Toda prav gotovo ne s to, da me boš že prvi teden varal z majhno, neumno hollywoodsko gosko. Podobrikala se mu je in ga poljubila. Prvič, odkar sta skupaj delala poskuse. In potlej ga je prosila, prav nič tako kakor svetovalka v zakonskih in ljubezenskih zadevah dr. Rosemary Foran-Pageova, temveč kakor boječe dekletce: »Obljubi mi, da boš pustil tisto neumno gosko... Obljubi mi, prosim, prosim!«
Frank je Rošemary pač vrnil poljub. Vračal ga ji je dolgo in predano. Potlej je pa dejal:
»Ne. Tega ti ne obljubim. In ko bova nekoč — kakor sva se bila dogovorila — primerjala najine zapiske, boš tudi izvedela, zakaj ti moram to željo odbiti.«
»Lepo,« je dejala spet z žensko prisebnostjo. »Potlej mi ne ostane nič drugega, kakor da še to uro odpotujem iz Miamija.«
Frank je odvrnil:
»Če misliš, da je v mejah najinih raziskovanj to potrebno...«
»Vsekako. Nobenega drugega izhoda ne vidim. Kajti naposled vendar ne morem zaradi najinih raziskovanj prispevati žrtve, da se tu osmešim.« Po kratkem preudarku je dejala:
»Prva etapa najinega poskusa ja torej s tem končana. Vrnem se v Newyork in te prosim, da mi daš na pot svoje zapiske prvih šestih tednov in štirih dni.«
Ko se je Rosemarie sama v oddelku
1.	razreda vračala s svojega poročnega potovanja v Miamiju, se ji je snopič Frankovih zapiskov odprl na zadnji strani, kjer je brala:
Zakon, sklenjen iz ljubezni morda n- traja večno, zakon, sklenjen iz golega razuma še poročnega potovanja ne preživi...
ŠTEVILNIK
kratko
ig ka-oblika
i Čedna jesenska oblekica iz ijerseya. Zivotek je ohlapen |liko nabran nad prsmi, zelc [okrog vratu, saj je izrez čist i Krilo je pa do polovice bok dalje pa razpuščeno v polož
UGAHKE?!
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. predlog; mesto v banovini Hrvatski. 2. kratica za atmosfero; ptica. 3. sopotnik; zemlja. 4. mesto na Poljskem. 5. mojstrski znak bakrorezcev pozne gotike okoli 1. 1450.; žensko ime; površinska mera. 6. grkokatoliki. 7. števnik; mesto na Francoskem. 8. jedilni pribor; žensko ime. 9. ameriška republika; rimljanski denar.
Navpično: 1. svet; kratica za železniško postajo. 2. orjak iz grške mitologije; pod. 3. briga; seč. 4. žito. 5. kratica za blagovestnik; veznik; kratica za Ameriko. 6. pritok Bosne. 7. planina na Bolgarskem; turški gospodar. 8. mesto na Finskem; grška boginja. 9. kemijski znak za kalcij; krajevni prislov.
IZPOLNJEVALKA ■—ep —ter —as —oda —na —eno —ara —sel —ivo -—tak —ilo —ada —dam —oka —mir —ol —ima —lah ■—ena —ir —zak —una —han.
Vsaki besedi dodaj črko, da dobiš nove besede. Vstavljene črke pomenijo znan pregovor.
POSETNICA
Tine Spes
Lokve
Kaj je ta oseba?
a 1
b 2 — 6 c 3—9—1— g 5 — 8—10—9 — 6 — d 4 —11—12—11— e 7 — 4—10—8 — 7
Pomen besed : a) mineral, b) samo, c) men, č) jadranski otok, d) glagola imeti, e) azijska država.
V prvi in zadnji vrsti navzdol či-taš evropski prestolnici.
ČAROBNI LIK
Pomen besed, navpično in vodoravno: 1. začimba, 2. telefonski vod, 3. mesto v Dalmaciji, 4. starešinstvo, 5. kratica za italijanski denar.
PREMIKALNICA
SODNIJA FLORIDA K A V A D A K NAVIHAN MARATON Besede premikaj tako, da dobiš navpično tri nove besede, katerih pomen je: padavina, reka v Jugoslaviji, država v U. S. A.
ENAČBA (a—b) + (c—d) + (e—f) —x a = gozdna žival b “ kdor je tak, ga čaka strgan rokav
c = vas v logaškem srezu d = japonska dolžinska mera e = postaja na progi Zagreb— Beograd f = del hiše x = vas pri Ljubljani,
Rešitve ugank iz prejšnje številke
REŠITEV KRIŽANKE
Vodoravno, po vrsti: 1. po, bi-Mga. 8. amo, radar. 8. mara. nul, 4. preniu-da. m. 6. aa, ena, pa. 6 a, kralJiC. V. HI, aare, 8. bloke, ruh. S. lopata, ha.
Raiitav porotnico: lovski čuvaj.
Rotilo« premlkalnico: gruda, tlaka, nikar. Roiito« Čarobnega lika: ). trg, 8. trate, Z. gradivo, 4 stiva, 5. Ev a.
Rotita* enatbo: a = vt ritja, h == Zilja, e = Kella d = mila, e — Karor, I — ■or, X = Venera.
PIČICA X
Ni dolgo tega, kar sem se peljala s tramvajem v Šiško. Voz je bil prazen, samo meni nasproti je sedela mlada gospa. Bila je ena tistih, ki z njih obleke takoj iazbereš, da se jim v življenju ne godi slabo. Temnomoder kostim iz solidnega blaga je bil ukrojen brezhibno, drobne nožiče so ji tičale v modernih čevljih Iz kačjega usnja, ročna torbica je imela prav tako okras iz kačjega usnja. Videti je bilo, da ima gospa krojača z dobrim okusom, ki ji zaradi rednega plačevanja dobrohotno svetuje, kaj se ji najbolj poda. Čevlje in torbico si je morda kupila v trgovini, kjer so bili veseli, da so se odkri-žali tako izbranih predmetov za primerno drago ceno. Vendar si kljub vsemu hitro uganil, da gospa sama nima prirojenega tenkočutnega okusa. Na glavi ji je namreč čepel klobuček, ki je bil sicer sam zase prav ljubko pokrivalo v obliki stožičastih klobukov, kakršne nosijo kitajski kuliji. Na vrhu je imel temnomodro petljo. Če bi klobuk ostal tako enostaven, kakor si ga je bila modistka zamislila, bi bil zelo eleganten. Gospa je pa v svoji preveliki vnemi za ljubkost prisila nanj še šopek raznobarvnih cvetlic, ovila vse skupaj s tilom rožnate barve in zavezala til zadaj v obilno petljo. Vsako žensko, ki ima nekoliko prirojenega okusa, je pogled na ta klobuk zbodel. Cvetlice so silno motile čisloto črt, ki so bile res svojevrstne, rožnati til je pa popolnoma pokvaril športni izraz klobuka in ga spremenil v klobuk brez prave osebnosti. Najsi je imela gospa še tako eleganten kostim in še tako drago ročno torbico, učinkovala je prav neelegantno. Manjkalo ji je tistega nadiha, ki daje ženski pravico, da se lahko s svojo ljubkostjo ali osebnostjo postavi.
• • •
Sedim v kavarni in opazujem gospe in gospodične, ki prihajajo in odhajajo. Tretjina vseh nosi najnovejše klobučke z okroglim oglavjem, pobe-šenimi krajci na oči ln privihnjeni-mi na tilniku. Ljubljančanke so le klobučke kratko Jn malo krstile za ,jurčke'. Težko je ženski reči, da se ji to ali ono ne poda; takoj je užaljena. če bi pa mogla vsem tistim, ki so majhne postave, povedati odkrito, kaj mislim o teh klobučkih glede na njih postavo, bi nekako takole dejala: za majhno žensko ni takšen klobuk, ker jo še bolj pritisne k tlom. Prav tako se klobuk ne poda ženskam, ki izrazito športne obraze ali na pristrižene lase. ,Jurčke' s polno pravico nosijo elegantno samo tiste ženske, ki so visoke, vitke in nežnih potez, pa bodisi, da so še zelo mlade ali pa že v zrelejših letih.
• • •
Neka moja znanka je kupila svojemu štiriletnemu sinčku pleteno garnituro iz angorske volne. Kako nespametno! Prvič je angorska volna zdaj zelo draga, drugič je pa za otroke nepraktičnar- Garnitura je sinje barve in otrok jo že v nekaj dneh umaže, tako da jo je treba pogosto prati. Mati, ki ji je dosti do tega, da je njen otrok svojevrstno oblečen in nekakšno dopolnilo njene elegance, se je torej to pot zelo uštela, čeprav sama morda tega še niti opazila ni ali si pa ni hotela tega priznati. Otrok ima navado, da priteče k ma-■ teri, se stisne k njej, se podrgne obl krilo ali ji skoči v naročje. Na vseh temnejših oblekah pušča njegova draga in občutljiva obleka kocinice sinje volne, ki se prav nič elegantno ne odražajo od črnega krila ali črnega plašča. Zenska, ki potroši dokaj nepotrebnega denarja za takšno tvegano eleganco, ima v petih minutah na videz ponošeno obleko.
Tenčične nogavice! Sanje mladih gimnazijk, trpljenje in strošek, če se na njih utrga petlja, optična prevara, primerna za grdo oblikovane noge, ki jih z nekakšnim skrivnim čarom polepša. Samo za neke ženske niso te nogavice, pa če imajo še tako lepe in očarljive noge, za ženske, ki imajo noge — kosmate. Te ženske bi si morale obljubiti: ali si bom noge negovala in si kocine odstranila — toda to je precej zamudno — ali se bom pa odpovedala pretirano tenčičnim nogavicam in tako ne žalila estetskega čuta svojih bližnjih!
• * ♦
Česa ne marajo moški in česa ne smete imeti, če hočete biti elegantne?
Ne smete imeti...
...kombineže, ki je daljša od krila in vam kuka izpod roba;
...pri večerni obleki takšnih naramnic, da bi vam uhajale v izrez;
...prekratke bluze, ki sili izza krila in si jo morate kar venomer potiskati nazaj;
...zasukanih nogavic, da se vije šiv okrog noge namesto po sredi in dela nogo krivo;
...slabo zavezanih vezaljk na čevljih.i
...glavnikov, ki vam silijo iz las in ki jih morajo pobirati vaši spremljevalci.
Mislim, da sem naštela glavne napake, ki jih pogosto zagreše sicer elegantne ženske, da jim manjka tiste dovršene elegance, ki je za popolno harmonijo prav tako potrebna kakor pičica na i.	Saška.
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek: Juha iz lisičk, zabeljeni makaroni. Zvečer:	Krompirjev	riž.
Petek; Prežganka, sirovi štruklji. Zvečer: Jota.
Sobota: Goveja juha, krompir v kosih, kislo zelje. Zvečer : Govedina od kosila v solati, kava.
Nedelja: Goveja juha z zdrobovimi žličniki, svinjska pečenka, krompirjevi cmoki, solata. Zvečer: Ocvrte safalade.
Ponedeljek:	Pljuča	s	krompirjem,
fižolova solata. Zvečer: češpljevi cmoki.
Torek: Goveja juha z vlivanci, pražen riž, krompirjeva solata Zvečer: Vampi s krompirjem.
Sreda: Pašta fižol. Zvečer: Praženec.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek: Juha iz rdeče pese', ocvrti zrezki iz leče2, mešana solata. Zvečer:	Carski praženec z marelično
marmelado, sadje.
Petek: Fižolova juha, jabolčni zavitek, kompot. Zvečer:	čaj s sar-
delnim maslom, sadje.
Sobota: Cvetačna juha, praženi gobani, krompirjev pire, kompot. Zvečer: Vampi s parmskim sirom.
Nedelja: Goveja juha z vraničnimi cmoki, pečen odojček, francoska solata", grozdna torta.* Zvečer: Jetrni riž, zelnata solata.
Ponedeljek: Golaževa juha, krompirjevi cmoki, zdrobov narastek. Zvečer: Palačinke z možgani.
Torek: Mozgova juha z ocvrtimi kruhovimi kockami, telečji zrezki, ruska solata, sadje. Zvečer: Obloženi kruhki, čaj, pecivo.
Sreda: Zelenjavna juha, pražen ohrovt, * zabeljen krompir, palačinke. Zvečer: Telečja pljuča z makaroni, sir, sadje.
Pojasnila:
1 Juha iz rdeče pese: 1 Jcilo olupljene rdeče pose zrežemo na tanke rezance kakor kislo repo. Na raztopljeno presno maslo denemo zrezane čebule in peso. Vse potresemo s strto kumino, okisamo z vinskim kisom, prilijemo vode in parimo. Posebej pa pripravimo prežganje, ga zmešamo z juho in vse skupaj pretlačimo skozi sito. Preden postavimo jed na mizo, ji pri-denemo kisle smetane, nekaj žhc soka, ki ga stisnemo iz nastrgane surove pese. Serviramo jo z ocvrtim gra-hom ali pa z opečenimi kruhovimi kockami.
1 Ocvrti zrezki ix leče: Potrebujemo 25 dek leče, 2 jajci, sol, mast, drobtinice, petršilj. Lečo namočimo čez noč. Drugi dan jo kuhamo toliko časa, dokler se vsa voda ne pokuha. Lečo pre-
in neko-preprost čisto okrogel, bokov polito, položene gube.
Izredno eleganten jesenski kostim, in sicer za prehodne dni, ko je vreme Se sončno. Jopica je živordeče, krilo pa beige barve. Zraven nosimo bluzo iz tenkega platna v isti barvi kakor krilo. Beige barva se ponovi še v športnem klobuku, v pletenih športnih rokavicah in kot obrobek na čevljih, ki so sicer rjastordeče barve. Preprosto elegantna je tudi svetla obleka poleg, nekakšna plašč na obleka. Izpod nje sili za vratom tenka rdeča jopica, ki se dopolnjuje z originalno rdečo baretko.
tlačimo skozi sito, ji dodamo 2 celi Jajci, petršilj, pest drobtin in vse skupaj dobro pregnetemo. Iz te gmote napravimo svaljek, ki ga razrežemo v koščke. Te koščke potolčemo s širokim nožem in sproti posipamo z drobtinami, dokler ne dobimo zrezkov okrogle oblike. Nato zrezke v vroči masti na obeh straneh dobro popečemo.
* Francoska solata: Glavnato solato zmešamo s sardinami, zrezanimi na kocke. Dodamo še pretlačena trdo-kuhana jajca in vse skupaj zabelimo z oljem in kisom. Povrhu potresemo sesekljane beljake.
* Grozdna torta: 28 dek presnega masla umešamo z 28 dekami v mleku namočenega belega kruha. Primešamo še 10 dek zmletih mandljev, 6 rumenjakov in sneg 6 beljakov. Vse skupaj zmešamo, nazadnje pa dodamo na-lahko oslajene grozdne jagode, lahko pa tudi rozine. Rozine moramo pa preje na hitro prevreti v vinu in sladkorju, da se lepo napno. Tortni model dobro namažemo s presnim maslom in torto v vroči pečici hitro spečemo. Ko je pečena, jo potresemo s sladkorjem in jo še toplo postavimo na mizo.
Moda šolskih predpasnikov
šolski predpasniki so šolska uniforma, zato jih moramo tudi kot uniformo nositi, čeprav so šolske oblasti pustile svoboden kroj, ne smemo pretiravati. šolski predpasnik mora biti preprost in snažen.
Težko je dopovedati mladi modemi dijakinji, da bo v preprosti šolski halji veliko čednejša kakor pa v halji, ki je vsa načičkana. Težko je pa naši mladini dopovedati, da naj se čim preprosteje oblači. Vsa mlada dekleta navadno žele, da bi bile že odrasle, žele, da bi bile že prave »dame«, in pretiravajo v teh svojih »damskih željah«. Današnja moda pa podčrtava v vseh svojih modelih mladostno noto ln vse današnje žene, ki se ravnajo po njenih zapovedih, se oblačijo preprosto in mladostno.
Pretirano zvončasto krilo, različni kričeči okraski ali pa zelo kompliciran kroj predpasnika ni to, kar so hoteli doseči s črnimi šolskimi predpasniki. Nič lepšega ni kakor skromna šolska halja z belim ovratnikom, ki je preprosto ukrojena.
Toda, če že hočemo iti za modo, vzemimo za primer vse vrste tako imenovanih »malih oblek«, katerih kroj je kakor nalašč za šolske halje.
Veliko važnejše od kroja in okrasa Je pa čistoča predpasnika in belega ovratnika. Vsaka dijakinja si ga lahko sama opere in zlika. S preprostim in čistim šolskim predpasnikom boste zadostili šolskim predpisom, dobremu okusu in tudi — modi.
Kaj je s pariško modo?
Vest, da bodo začele pariške modne hiše spet predvajati svoje modele v začetku septembra, je marsikoga presenetila. Kajti znano je bilo, da je večje število modnih hiš zbežalo v Biarritz, slavnoznano razkošno kopališče ob Biskajskem zalivu. Zdaj so se pa vrnile v Pariz.
Nekatere velike modne hiše so spet odprle svoje salone v Parizu in za Jesen in zimo pripravile nove modne kolekcije.
Letos bomo videli bolj malo novih pariških modelov. Toda v tem, da so ae modne hiše preselile nazaj v pariz, uidimo njihovo težnjo, da jim ne bi
kakšna druga država prevzela njihovo dozdanje slave in prvenstva mode, ki ga je doslej skozi stoletja imela Francija.
Razumljivo je, da lastniki teh modnih hiš ne žive v iluziji in še zdaleč ne mislijo na to, da bi letos bogve kaj zaslužili. Kajti letos lahko računajo edino z nemškimi in srednjeevropskimi odjemalci.
Izmed znanih pariških modistinj so ponovno odprle salona »Suzy« in »Agnes«, kakor tudi mnoge druge manj znane.
Velik del pariških modnih hiš se je preselil tudi v Ameriko. Kakor smo izvedeli, je med temi tudi znani salon Schiaparelli, ki je ena najbolj znanih, pa tudi najbolj čislanih pariških modnih hiš. Vsekako nekateri domnevajo, da se bodo začele Nemčija, Italija ln Madžarska potegovati za prvenstvo f modi.
Bodočnost nam bo pa pokazala, al bo Pariz še nadalje ostal prestolnica svetovne mode ali mu bo pa to slavo prevzela kakšna druga država.
725 lutjige m&dcasti
Ljudje se mnogih stvari sramujejo pred drugimi, pred svojo vestjo jih pa ni prav nič sram.
Nesreča našega bližnjega nam lahko več koristi kakor sto najboljših nasvetov.
Bolje je desetim podariti, kakor od enega samega kaj pričakovati.
Dokler lahko pomoč dobimo na zemlji, nam je ne bo Bog poslal z nebes.
Kleveta je kakor masten madež; lahko ga opereš, sled za njim bo pa S® zmerom ostala.
Zlati časi so bili takrat, ko ljudjo še niso poznali zlata.
Nadarjenost se izpopolnjuje v samoti, značaj pa v družbi.
Monodrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši
Htatek&ttUkeš
LJUBLIANA, Frančiškanska ulica nasproti Uniona
Vezenje perila, predtlsk ženskih ročnih del
Hff
iti®®
POZOR!
Prihodnjič:
vackana
bela bluza
[/tiudnast
je važnejša od ljubezni
Dan za dnem živeti z nekom v skupnem življenju ni tako lahko, kakor si marsikdo misli. Vsak je namreč v občevanju s tujimi ljudmi prijazen in vljuden, doma pa tako rekoč sleče svojo vljudnostno obleko in se preobleče v takšnega, kakršen je v resnici. Takrat postane zadirčen, neprijazen, siten, češto celo surov.
Zanimivo je, da pri tem ni važno, ali se dva človeka, ki živita v skupnem domu, sovražita ali ljubita. Narobe, tisti ljudje, ki so drug od drugega popolnoma nebrižni, navadno laže živijo drug poleg drugega kakor zaljubljenci ali sovražniki. Moški lahko na primer leta in leta v miru živi s svojim služabnikom, s svojo ženo, ki jo ljubi, ali s svojim sinom, se pa vsak dan prepira. Rešitev tega velikega problema je preprosta, pa vendar za marsikoga težka. Ljudje bi morali biti drug z drugim zmerom in povsod Vljudni in prijazni, kakor da se poznajo šele nekaj ur.
če bi povedal dvema mladoporočencema, da je za zakon najvažnejša ljubezen, bi se jima to zdelo samo po sebi razumljivo, vendar bi se mi zdelo
Važno je, da zobe temeljito očistimo ne samo zjutraj, ampak tudi vsak večer, pred no gremo spat.
Chlorodont
zobna pasta
še važnejše pristaviti, da je v zakonu poleg ljubezni najvažnejša vljudnost, ki jo pa žal, posebno zakonski možje često zanemarjajo. Nerazumljivo je prav za prav, da je človek prav s ti' stim, ki mu je najbližji in ga ima najrajši, neprijazen in zadirčen. S tuj cem, ki ga prvič in zadnjič vidi v svojem življenju, je pa prijazen in pazi na vsako besedo. Poznala sem neko mater, ki je tepla svoje otroke za Vsako malenkost in jih strahovala z grdimi pogledi in besedami. Ko je pa nekaj trenutkov nato pozvonilo in ji je služkinja najavila obisk, je njeno obličje takoj spreletel smehljaj in je kar sijala od prijaznosti in vljudnosti. S tujimi ljudmi je znala prijazno govoriti; svojim otrokom, ki jih je neizmerno ljubila, pa ni znala lepo povedati, če so kaj zagrešili.
Pogosto se lahko zabavate na račun dvojic po kavarnah in restavracijah. Ogledujte si njihove obraze in gibe in skušajte iz tega spoznati, ali sta poročena ali sta pa še mlada zaljubljenca. Priznati moram, da po smehljajočih, prijaznih obrazih dvojice takoj lahko uganeš, če še nista poročena, vsaj drug z drugim ne. če pri mizi opaziš dvojico, kjer mož nebrižno strmi v časopis pred seboj, njegova žena se pa zdolgočaseno ozira po kavami, tedaj takoj uganeš, da sta ta dva že poročena.
Opaziš pa še neko drugo vrsto dvojic. V kotu kavarne sedita dva mlada človeka; takoj spoznaš, da sta že nekaj let poročena. Ze po nekaj minutah namreč opaziš, kako žena z moževega suknjiča skrbno odstrani smet, mož se 31 pa hvaležno nasmehne. Drugič mu spet popravi iglo na ovratnici ali mu Pa pomaga z drobižem iz svoje denarnice. Takoj si si na jasnem, da sta ta dva zakonca v svojem zakonu srečna. Drug drugemu sta potrebna, ljubita se in skrbita drug za drugega.
Morda ne veste, da moški lahko v ljubezni zagreši samo eno veliko in *a žensko nepopravljivo napako. Tej napaki se pravi nebrižnost. Nebrižnosti nobena ženska ne prenese. Mož jo lahko vara, lahko jo pretepa, lahko je surov z njo, vse mu bo laže odpustila, samo njegove nebrižnosti ne. S tistim trenutkom, ko postane mož nebrižen Nasproti svoji ženi, ona ve, da je ne ljubi več. Zenske so v ljubezni geniji; z*to bi morali moški svojo negenial-n°st nadomestiti z vljudnostjo in po-
®omostjo.
Če otroci nimajo teka
Pri otroku večkrat opazimo, da mu jed le slabo ali pa sploh ne tekne; največkrat pri mestnih otrocih, pri otrocih bogatih staršev in pri edincih. Vzroki so kaj različni. Skoraj vsako prezgodaj rojeno ali že od rojstva slabotno dete nima volje do jedi in je brez teka. Takšen otrok je lahko po cele ure popolnoma miren, ne da bi bil lačen. Zato moramo takšnim otrokom posvetiti kar največ pažnje v negi in prehrani, sicer utegnejo zboleti. Vsakdanja izkušnja nam dokazuje, da skoraj vsak otrok v teku svojega življenja preživi neko dobo, ko nima teka. Ta sprememba utegne vplivati na njegov razvoj in zdravje, vendar je pogosto brez nasledkov in prehodna.
Na otroke s slabim tekom naletimo največ med tretjim in šestim letom. Pri dojenčkih se to redkeje pojavlja, tem pogosteje pa pri otrocih v šolski dobi in v dobi dozorevanja, posebno pri ženski mladini.
Vzrokov slabega teka ne smemo zmerom iskati v otroku samem. Pogosto lahko opazimo, da takšen vzrok tiči v slabi prehrani in v slabih navadah nepoučene matere. To je pa takrat, kadar daje mati otroku njegove obroke ob nepravem času, zdaj prevelike, drugič premajhne, ali pa takšne, ki mu ne ustrezajo. Eden izmed pogostnih vzrokov je tudi ta, da otroka predolgo hranimo z eno in isto hrano. To so otroci, ki jih predolgo in brez potrebe doje, to se pravi po 6. pa tudi po 9. mesecu.
Otroci, ki jih predolgo hranijo s kravjim mlekom, nimajo teka, so bledi in imajo mehke kite in mišice. Na pogled so lahko debeli, toda so neodporni, ker so njihova tkiva polna masti. Takšni otroci se težko privadijo drugi, potrebnejši hrani. Kadar jih hočemo navaditi nove hrane, izgube tek tudi do prvotne hrane; biti moramo zelo potrpežljivi, da jih navadimo nove hrane.
Otroka moramo že takoj v začetku, že v prvih dneh po rojstvu, navaditi reda v prehrani. To bo otroku zelo koristilo in prešlo že kar v navado.
Dojenje je za dojenčka važno in koristno prve 3 do 4 mesece. To velja tudi za otroka, ki ga hranijo samo s kravjim mlekom. Toda ko mu je že pet mesecev, ga moramo počasi privaditi mešani hrani. Otroku moramo dajati juhe, mlečne jedi, pretlačeno zielenjavo in sadje. Takšna hrana pospeši tek, medtem ko ga enolična hrana samo kvari.
Otroka moramo tudi kmalu navaditi žličke. Grda navada je, da otroku še po 9. mesecu dajemo hrano iz stekleničke. Hranimo ga z žličko in otrok se bo temu tako privadil, da bo vsako jed veliko rajši pojedel.
Pretirano velike količine mleka še pri starejših otrocih slabo vplivajo na njihov tek. Z zmanjšanjem obrokov mleka in z dodajanjem povrtnine in sadja bomo otrokov tek kmalu popravili. Presladka hrana, kakor bonboni, kolači, kompoti in podobno, otroku vzamejo tek, še prav posebno pa takrat, kader mu dajemo slana jedila. Čeprav je sladkor otrokom potreben, je mnogo važnejša tista hrana, ki vsebuje beljakovine in mineralne soli, še potrebnejše za njihov razvoj. V vsakem primeru mora biti takšen prehod v otrokovi prehrani postopen, kajti nagla sprememba lahko otrokovo stanje samo poslabša.
Pogosten vzrok, da otrok nima teka, je napačno ravnanje in grde navade okolice, v kateri živi. Nasveti »izkušenih« ljudi lahko otrokovo stanje samo poslabšajo. Pogosto se je že zgodilo, da se je otrokov tek zboljšal, če so ga hranile popolnoma tuje osebe. Največkrat se to zgodi z otrokom edincem, ki je brez tovarišije in brez; veselja do igre. Zato je dobro, če otroku priskrbimo družbo otrok njegove starosti. To dobro vpliva na njegov tek na njegov duševni in telesni razvoj.
Včasih so slabemu teku krivi tudi različni črevesni zajedalci (gliste). Kadar jih odstranimo, se otrokov tek hitro popravi. Ce pa ne poznamo pravega vzroka slabega teka, moramo otroka peljati k zdravniku. Kajti za vsem tem se lahko skriva kakšno resnejše obolenje.
Najboljše sredstvo za izboljšanje teka so obroki o pravem času, obroki takšne hrane, ki je njegovi starosti primerna,- Razen tega so važni dobra volja, vestnost in lepo ravnanje vzgojiteljev, ki otroka negujejo. Otroka moramo zgodaj navaditi rednega življenja in igranja z drugimi otroki, kakor tudi življenja na svežem zraku in soncu.
Problem št. 77
Sestavil J. G. Campbell (1856.)
Mat v 4 potezah
(B 49)
Dve prijetni jesenski obleki za toplejše dni. Prva je iz drobno kockastega blaga, apartno okrašena s velikim belim ovratnikom, širokim pasom in belimi gumbi. Druga je pa iz baržuna. Izredno zanimivi so pri drugi žepki, pripeti k obleki z zaponkami, ki se ponove na pasu.
vin. Prvi glavniki so bili namenjeni samo praktični uporabi. Danes jih seveda uporabljamo tudi za okras.
S časom so glavniki menjali svojo obliko. Ze G alke in Rimljanke so imele z dragim kamenjem okrašene glav-
ELITNA KONFEKCIJA
nike. Večkrat so bili takšni glavniki pravi umetniški izdelki. Na Francoskem so največ glavnikov izdelovali v 16. stoletju. Takrat so glavnike izdelovali iz jesenovega lesa, pozneje pa tudi iz biserne matice.
Nekaj poučnih kratkih partij
Pravijo, da samo kratke partije kaj J veljajo. Navadno je to res, pravilo pa 5 ni. Ako igrata dva velika mojstra, ki J ne delata hudih napak, je prav malo 2 verjetno, da se bo partija naglo kon-
-	čala. V naslednjem hočemo prijate-« ljem naše šahovske rubrike postreči z i i nekaterimi partijami, ki so se končale : Z že po nekaj potezah. Vse te partije j £ imajo isto svojstvo, da je bila blisko-«vita zmaga mogoča le zaradi hude « nasprotnikove napake.
| Zaradi nerazumljivo slabe igre bele-♦ ga se je dr. Kiinzlu posrečilo, da je že % po štirih potezah prisilil nasprotnika
S	k predaji. Van’t Kruyseva igra: 1. e3 « e5, 2. Df3 d5, 3. Sc3 (odločilna napaka) t e4, 4. Df4 Ld6 in beli se je udal, ker ♦izgubi damo.
Prav zanimiva je tudi naslednja partija, ki jo je Hans Brtining odločil v svojo korist, ne da bd sploh potegnil kakšno figuro. Damski gambit:
1.	d4, d5, 2. c4 e6, 3. Sc3 c5, 4. Lf4 cXd4, 5. LXb8 dXc3, 6. Le5 cXb2. Beli je odnehal, ker zaradi grožnje Lb4 šah izgubi najmanj Tal.
Prav čudovite reči se včasih dogajajo, če si sedita nasproti mojster in amater. Mojstri tedaj pokažejo vso svojo duhovitost. Partija, ki jo bomo
Sele leta 1869 sta brate Matt tole-^	n	ner_
lala prve glavnike iz celuloida, kakrS-J^^ ki joJima amat<£ igra z
mojstrom. Mojstru L6wyju se je po-
ne imamo še danes. Danes, kakor sami veste, je industrija glavnikov zelo razvita, ker se glavniki uporabljajo za praktične in luksuzne namene.
^7 MARIBOR
PR/NASA VEDNO NAJNOVEJSE
Plačajte naročnino!
Hekaj zanimivega o glavniku
Tudi glavnik ima kakor vsaka stvar na svetu svojo zgodovino. Prvi glavnik, ki so ga uporabljali naši najstarejši predniki, je napravila narava sama. Tisočletja pred Kristusom so se namreč ljudje česali kar z ribjimi rebri, ki so imela za to prav pripravno obliko. Takšne glavnike še danes uporabljajo nekateri domačini v Afriki in Eskimi v polarnih predelih.
Pozneje, ko je človek začel izdelovati posamezne predmete iz lesa, je prišel v veljavo leseni glavnik, še pozneje celo iz slonove kosti ali iz mehkih ko-
ZA VITKE BOKE
Vsaka ženska bi rada imela lepe in vitke boke. Da ohranimo takšne boke, se moramo posluževati samo enega sredstva in to je telovadba. Za telovadbo je pa potrebna precejšnja mera volje in vztrajnosti.
Deset minut telovadbe na dan zadostuje. Ce vam zjutraj primanjkuje časa, lahko tudi zvečer telovadite. Toda najbolj osvežujoča je telovadba zjutraj, ko zleaemo iz postelje, posebno še, če si lahko po telovadbi privoščimo mrzlo prho.
Kotalikati se po tleh je zelo dobra telovadna vaja. S trebuhom se uležemo na tla, noge sklenemo, lakti imamo ob telesu, rame pa nekoliko privzdignemo, da se ne dotikajo tal. Nato se zvrnemo na hrbet in spet nazaj na trebuh in globoko izdihnemo. To vajo ponovimo trikrat na obe strani. Pozneje, ko smo sg. že nekoliko privadili, vajo ponovimo petkrat. Ta izvrstna mesaža prepreči, da boki ne postanejo široki, in ohrani vitko telo.
Druga, prav tako dobra vaja je pa tale: Pokleknemo na tla, noge sklenemo, telo vzravnamo, lakti pa visoko iztegnemo. Nato telo obrnemo na desno in ga tako dolgo upogibamo, dokler se roke ne dotaknejo tal. Pri tem moramo paziti, da se ne premaknemo in da ostanejo boki na miru. Nato zgornji del telesa vzravnamo in isto vajo ponovimo na levo stran. Tudi to vajo ponavljamo tri- do šestkrat.
Porabni nasveti
Madež od kave na volnenem blagu
lahko odstranite, če ga takoj spe-
rete s prekuhano ali destilirano vodo
ali pa tudi z deževnico. Madež mo-
rate pa takoj očistiti, dokler še n
prodrl v globino tkiva, ker potem
ga ne boste mogli več očistiti.
Za čiščenje vatiranih jutmjih hal
uporabljajte mešanico iz enakih de
lov terpentina, bencina in amonijaka
Jesenski kostim iz mehkega kockastega blaga. Krilo je zvončasto in-hkrati nagubano. Jopica je prepeta s pasom, brez ovratnika in po vsej dolžini zapeta z gumbi.
V to mešanico namočite batistasto
krpico in z njo enakomerno zdrgnete
haljo. Potem jo obesite na obešalnik
da se na zraku počasi posuši.
srečilo, da je že po treh potezah svo-ega nasprotnika »položil«. Skandinavska partija: 1. e4 d5, 2. eXd5, DXd5. V naslednji potezi je bil beli mat! Kaj mislite, kako se je moglo to zgoditi? Docela preprosto. Beli se je v nervoznosti pomotno dotaknil kralja in ga e po pravilih kajpak moral potegniti: 3. Ke2 De4 mat!
Duhovita kombinacija
Iz partije Samisch—Engel (Brno 1928.)
21. e4—e5!
22. Tf4—h4
23. Th4Xh6!
24. Sf5—e7 šah!
25. Th6—h8 šah!
26. De2—h5 šah
27. Dh5—h7 šah
28. Ld3—g6mat.
Rešitev problema
1. 8c3—e4
2. Kel—e2
3. Dc5—f5mat 1.........
2.	Dc5—g5 šah 3: Se4—d2 mat 1	
2. Se4—16
3. Dc5—f2 mat 1.........
2. Dc5—f2 šah
3. Se4—g3 mat.
d6Xe5 h7—h6 Se8—d6 Df7Xe7 Kg8Xh8 Kh8—g8 Kg8—f7
št 75 Kf3Xe4 Ke4—f4
Kf3Xg4 Kg4—f3
Kf3—f4 Kf4—f3
Kf3—g2 Kg2—hi
Rešitev problema št. 76
1. Sc4—e3	eS—e4
2. De2—a6!	kar koli
3. Da6—d6, h6, 11 mat
1......... Kf4—g5
2. De2—g4 šah	Kg5—f6
3. Dg4—g7 mat
1......... Kf4—<?4
2. De2—g2 šah	kar koli
3. Dg2—g4 (c2) mat.
tS, nadaljevanj4
Za trenutek je utihnila, preden je spet nadaljevala:
»Ce grofa ne moreš trpeti, imaš pravico, da ga odsloviš, če ga imaš pa rada — in vse se tako zdi — potlej si poprej desetkrat premisli, preden odrečeš. Takšen grof ne čaka na vsakem ogalu in marsikatera bogata damica bi si vseh deset obliznila zanj. Veš, Liliča, med nami je naslov kraljice mode nekaj zelo lepega in vendar je le fantazijski naslov, medtem ko je grofica čisto nekaj drugega. Za tem nekaj tiči, nekaj, kar zveni. Ne bodi nespametna, Liliča. Svetujem ti. Prvič bo mala Lotica tako vesela in,« pomolčala je, »ker te je tako razburilo, da so te imenovali grofovo ljubico, bo s tem opravljanje končano.«
Sabina je resno odgovorila:
»Prav imaš, nihče ne bi smel tega več ponoviti, če bi postala njegova žena; toda prav zato gre. žrtvovati se hoče. Ker je spodoben človek in hoče oprati ta madež z mene. Toda nobene žrtve ne sprejmem od njega.«
»Nesmisel, Liliča, nikar ne bodi tako trmasta. Tale z žrtvijo je samo tvoja fiksna ideja. Poročil bi se rad s teboj zaradi Lotice in tudi iz ljubezni. Preveč moderen in preudaren človek je da bi skočil v zakon samo zaradi dobrega imena kake berlinske manekenke. In še nekaj, kar te bo morebiti še bolj prepričalo. O tvojih starših smo govorili in rekla sem mu, da je tvoj oče zidar, tvoja mati pa perica. Toda to ga ni motilo, kljub temu te hoče za ženo.«
Končala je toplo in s poudarkom:
»Kakšen drug ne bi hotel najbr-že ničesar več slišati o tem, iz strahu, da ne bi trpela na ugledu njegova grofovska krona.«
Sabina je globoko zavzdihnila.
Poslednji Emin dokaz jo Je prepričal, da jo grof Werden ljubi.
Po kratkem premisleku je dejala:
»Lahko mu sporočiš, Ema, da ga Jutri popoldne pričakujem pri svojih starših. Daj mu moj natančni naslov; toda ničesar mu ne izdaj, kako je z mojimi starši. Morebiti bo zanj majhno prijetno presenečenje, ko se bo prepričal, da mu ne bo treba stopiti pregloboko navzdol na socialni lestvici.«
Ema je zažarela. Njen simpatični polni obraz je bil radosten.
»Oh, Liliča, kako mi to ugaja, da boš postala grofica! To se ti tako poda, kakor da bi bila beseda grofica nalašč zate izmišljena.«
Navdušila se je. »Liliča, že zdaj sem ponosna na to, da bom lahko pravo pravcato grofico tikala.«
»Saj še nisem, Ema,« je hotela Sabina ustaviti Emino navdušenje, tega ne vem, ali me bo hotel, ko mu bom vse povedala. Nameravam mu namreč priznati resnico. To namreč, da Egona Sterna ne morem pozabiti.«
»Za božjo voljo, Lili, kaj takšnega mi nikar ne stori,« jo je svarila Ema. »Nobenega vzroka nimaš za to. Moški imajo za seboj marsikdaj burno preteklost, toda niti besedice ne spregovore o tem. Le nikar se ne dotikaj tega, Lili. Zdaj ti bo odpustil, da si ljubila Egona; po poroki pa, če bi prišlo do prepira — kar se povsod zgodi — bi ti pa očital.«
»Ne, ne morem drugače, dolžna sem biti popolnoma odkrita,« je vztrajala Sabina. »Ce me hoče kljub temu za ženo, bom vesela, da bom lahko napravila konec obrekovanju. Rajši postanem njegova žena, kakor pa da bi veljala za njegovo ljubico.«
Ema je zmajala z glavo ter se globoko zamislila.
»Človek ne sme govoriti, česar ga vprašali niso; svarim te, Liliča. Toda stori, kakor hočeš! Vsekako mu bom tvojo željo kar najhitreje sporočila.«
Avto se je ustavil. Sabina je plačala taksi in Ema se je takoj poslovila, sicer bi bila zamudila v službo. In gospa Weilertova ni trpela netočnosti.
Sabina si je kupila vozovnico in z elegantnim majhnim kovčegom stopila v vlak.
Premišljevala je, da bi rada postala žena grofa Werdna, če bi jo ta po njenem priznanju še zmerom želel. S tem bi napravila enkrat za vselej konec nesramnim govoricam, sama bi morala, pa s tem potegniti črto pod svojo preteklostjo.
Kot žena grofa Werdna se je morala in se je hotela potruditi, da bi pozabila Egona Sterna.
xxm.
Stavbni podjetnik Robert Tann si je pod ugodnimi pogoji sezidal udobno moderno hišo. V njej je imel v pritličju šestsobno stanovanje.
Odkar je prve hišice stanovanj ske kolonije tako hitro prodal, so mu od vseh strani ponujali kredit. Vsakdo Je bil prepričan, da je prt šel z neznanskim bogastvom iz tu jine. Nihče ni niti slutil, kako
LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA
NAPISALA AN NY PANHUYSOVA
P REVEDLA
K. N.
	
	B353SEEEI
majhna je bila prav za prav vsota, na katero je gradil novo bodočnost.
Nihče ni slutil, da je zdaj tako samozavestni stavbni podjetnik spomladi begal z ukradeno vrvjo po predmestnem gozdu, da bi si z njo končal svoje življenje, ker se mu je bodočnost zdela preveč kalna in mračna.
V začetku se je Robert Tann bal, da bi utegnil kakršen koli nesrečen slučaj skrivnost spraviti na dan. Zdaj se pa že dolgo m nič več bal.
V začetku je hil tudi hudo žalosten, ker Je bil prav za prav kriv, da je Sabina izgubila ljubljenega moža. Vest ga Je grizla, toda zdaj je bilo vse to že davno za njim.
TOlažil se je s tem, da je Sabina še zelo mlada, kdo drug si bo pridobil njeno srce in potlej bo pač hitro pozabila moža, ki se Je precej brezobzirno ločil od nje.
Sam bi zdaj že davno ležal globoko pod zemljo, če ne bi Egon Štern tako lahkomiselno in površno ravnal z zaupanim denarjem.
Sedel Je v svoji okusno opremljeni pisarni, ko je vstopila njegova žena.
»Končaj že vendar delo, Robert. Najin otrok kmalu pride in šla jo bova čakat na postajo. Morava jo vendar presenetiti, ker še ne ve, da imava tudi midva avto kadcor ona!«
Robert Tann je prikimal.
»Saj sem že telefoniral v garažo, naj mi takoj pošljejo avto.«
Oglasilo se je trobljenje hupe; šofer Karl Je tako javil, da že čaka.
Pet minut pozneje sta zakonca sedela v ličnem avtomobilčku in se peljala proti postaji.
Sabinine oči so ob pogledu na avto kar zasijale.
Sedla Je k šoferju.
»Prosim, prepustite mi krmilo. Sicer še nisem opravila uradnega izpita, toda v šofiranju sem popolnoma doma. Nič se ne bojte, da bi nas stražnik prijel.«
Mož si ni upal ugovarjati, služba pri Robertu Tannu je bila preveč dobra. Toda v strahu je sedel poleg svetlolase lepotice, pripravljen, da bi pri najmanjši nevarnosti vmes posegel in prevzel krmilo.
Toda kmalu je opazil, da Je Sabina Tannova že po nekaj minutah kakor prirasla k vozilu; šofirala je neoporečno.
Naslednje jutro je Sabina prejela brzojavko:
»Pridem popoldne ob štirih. Peter Wexden.«
Pojasnila je staršem:
»Grof bi vaju rad spoznal; saj sem vam pisala o vsem, kar je bilo v zvezi z njim. Namreč kako sem se z njim spoznala.«
Gospa Tannova je nekam s strahom pogledala.
»Pravi grof pride k nam? Na to prav za prav nismo pripravljeni.«
Mož se je pa nasmehnil:
»Nikar ne bodi smešna, Marta-Robert Tann naposled tudi nekaj pomeni kajne? In v našem stanovanju tudi grofa lahko sprejmemo.«
Napravil je zelo samozavesten obraz. Saj je vendar nekaj dosegel, stal je na pragu udobja, morebiti celo bogastva.
Njegovi hčeri se ni treba sramovati, da Je Robert Tann njen oče.
Takoj po štirih Je Peter Werden pozvonil in ni mogel razumeti, da se more navaden zidar nastaniti v tako elegantni hiši. Zelo prikupno oblečena služkinja je odprla vrata in ga povedla v sobo s temnim hrastovim pohištvom in okusnimi preprogami.
Prikazala se Je Sabina, in ker je pričakoval, da jo bo zagledal v čisto drugačnem okolju, jo je nekoliko začudeno pogledal. Nasmehnila se mu je in mu takoj pojasnila:
»Ema je hotela preizkusiti vašo naklonjenost do mene in je zato
mojega očeta naredila za zidarja, mater pa za perico. Oče je stavbni podjetnik; njegovo podjetje prav dobro uspeva in zdaj stanujemo v lastni hiši.«
Bil je nekoliko v zadregi.
»Toda zakaj, oprostite, zakaj ste potlej manekenka, gospodična Tannova? Saj vam najbrže ni treba?«
Sabina mu je ponudila stol in tudi sama sedla.
»To vam še povem. In ker sem po Emi izvedela, da me želite imetd za ženo, vam hočem to takoj pojasniti. Morebiti se potem premislite.«
Vzravnala Je svojo lepo glavo in odkrito pripovedovala, kako preprosto in skromno sta morali živeti njena mati in ona, dokler je njen oče živel v tujini. Pripovedovala je tudi, kako je svojo bodočnost gradila na skupno življenje z Egonom Sternom in kako se je z njim sprla.
Vse, kar je bilo, je povedala, ne da bi kaj olepšala ali zatajila, in
Modri Ezop
Neki popotnik Je vprašal Ezopa (nekega sužnja iz Sard, 550 pr. K):
»Koliko časa bom še hodil do naslednjega mesteca?«
»Pojdi!« mu je odgovoril Ezop.
»To že vem, da moram hoditi,« je odgovoril tujec, »toda rad bi vedel, kako dolgo naj še hodim.«
»Pojdi!« je spet odgovoril Ezop.
Popotnik je mislil, da ima opravka z norcem, in odšel dalje. Komaj je naredil deset korakov, že je za njim zakričal Ezop: »Hbdil boš še dve uri!«
Presenečen se je popotnik obrnil in vprašal: »Zakaj mi pa nisi hotel tega poprej povedati?«
»Kako naj bi ti povedal, ko nisem vedel, kako hitro hodiš?«
Paradoks
Antistenu (sofistu in Sokratovemu učencu, 440.—366.) Je nekdo dejal tik pred pričetkom vojne: »O bog, vojna bo reveže uničila!«
»Kaj še,« se je odrezal Antisten, »rodila bo še mnogo novih.«
če kdo noče razumeti
Sokrat je stal na pragu svoje hiše, kar pribeži mimo neki človek, za njim pa oborožen vojak. Ze od daleč vpije vojak filozofu: »Primi ga!« Sokrat se pa ni ganil in ubežnik Je odnesel pete. Vojak je stopU k filozofu in ga ves jezen vprašal:
»Zakaj pa nisi prijel morilca?«
»Morilca? Kaj je pa to morilec?«
»Kaj neki vendar? Človek, ki ubija.«
»Torej mesar?«
»Nesmisel, mislim človeka, ki ubije svojega bližnjega.«
»Aha, torej vojak!«
»Nikar no, mislim človeka, ki ubije svojega bližnjega tudi tedaj, kadar Je v deželi mir.«
»Torej krvnik!«
»Zlomka, razumi me vendar. Mislil sem človeka, ki ubije svojega bližnjega v njegovi lastni hiši.«
»Zakaj pa nisi tega takoj povedal?« je vprašal Sokrat in obraz se mu je razjasnil. »Zdaj šele vem, da sl mislil zdravnika.«
HUMOR
Dve o Diogenu
Diogena (ustanovitelja kiniške šole) je nekdo vprašal, kdaj naj se človek oženi.
»V mladosti je prezgodaj, v starosti pa prepozno,« je kratko odgovoril Dio-gen.
*
Neki znan lopov Je obesil nad vhod svoje hiše deščico z napisom: »Zlo naj ne vstopi v ta dom.«
Diogen, videč ta naslov, se Je začudil: »Lej no, kako pride pa gospodar v hišo?«
Euklid
Euklid (slavni grški matematik, okrog 300.) je učil nekega mladeniča matematike. Ko se je mlečnozobl mladenič naučil nekaj osnovnih pravil geometrije, je vprašal objestno: »In kaj mi zdaj koristi vsa ta znanost?«
Euklid je poklical sužnja in mu pred mladeničem velel:
»Daj, prinesi mu novec, fant bi rad imel od znanosti koristi!«
Senecov pogum
Seneca Je bil vzgojitelj Nerona in v začetku njegovega vladanja mu je tudi to ali ono nasvetoval. Nero je pa z leti postal silno krvoločen in Jel pošiljati v smrt svoje prijatelje in sorodnike. Nihče se mu ni drznil ugovarjati ali ga pograjati; samo nekdanji vzgojitelj Je imel dovolj poguma, da mu je v obraz dejal; »Ce boš še tako moril, svojega naslednika ne boš mogel umoriti.«
Zlobni Cicero i Oicero (slavni rimski govornik in piša tel J, 106,—43.) Je nekoč obedoval pri Samasippu; gostitelj je ponudil svojim gostom kaj slabo vino. Videč,
Peter Werden je pomislil: škoda, da je nekega moškega Sabina tako ljubila. In ga očitno še zdaj ljubi.
Sedela mu je nasproti in govorila tako samo po sebi razumljivo in pošteno o vsem preteklem, da ni mogel dvomiti o njenem poštenju.«
Ema mu je bila že namignila, da lahko upa; toda Sabina se hoče z njim o vsem resno pogovoriti. Takšne izpovedi pa ni pričakoval. Sabina je končala:
»Preudarite torej, gospod grof, ali boste ponovili, kar ste že Emi povedali, ali pa zadevo opustili. Moji starši še ničesar ne vedo o tem, da ste se nameravali z menoj poročiti. Zato vam ni treba biti v zadregi pred njimi, če ste se med tem odločili, da svoj sklep spremenite, česar vam prav nič ne zamerim. Odkrito vam priznam, da še ljubim Egona Sterna; toda vem, da ne smem upati na njegovo vrnitev, in zato ga hočem pozabiti. Vas imam rada. Več kot to vam za zdaj ne morem dati, ker je ono drugo v meni še pretoplo in preživo. «
Odkrito ga je pogledala.
»Lahko pa najdete ženo, ki vas bo ljubila in vam ob njej ne bo treba biti zadovoljen samo s tem, da vas ima rada kot prijatelja.«
Peter Werden je Sabino zamišljeno opazoval.
Bila je zelo lepa. Danes se mu je zdela lepša ko kdaj koli poprej.
Crna obleka z zlatimi čipkami se je izredno podala njeni vitki postavi. Z ženo, kakršna je bila Sabina, bi se v resnici postavil,
In kar se tiče one romantične ljubezni, ji prav gotovo ne gre pripisovati nikake važnosti. Takšno »prvo ljubezen« je pač imelo že marsikatero dekle, ne da bi jo pozneje resnemu snubcu samo omenila. Bog nebeški, saj današnja dekleta ljubimkajo in se spogledujejo s pol tucata tako imenovanih prijateljev, hodijo z njimi, kamor jim srce poželi, ne da bi o tem črhnile niti besedice tistemu, ki jim ponu-ija zakonski prstan.
Odkritost Sabine Tannove je bila vredna priznanja. Bila je občudovanja vreden otrok. Vse na njej mu je ugajalo. Tem bolj, ker bi mogel priseči, da jo ljubi. Vedel je samo, da si jo želi, in si je bil na jasnem v tem, da je kakor nalašč zanj.
Vstal je in dejal z globokim priklonom:
da ga gostje samo pokušajo, Jih Je jel spodbujati:
»Le pošteno potegnite, ta falernčan Je star že štirideset let!«
Cicero se ni mogel premagati, da ne bi pripomnil: »Tako? Srečno vino, ki se mu leta nič ne poznajo!«
Opravičljivo
X Ko je Dionizij (sirakuškl tiran, 405.) nekega slabega, osovraženega moža obsul z odlikovanji, so ga prijatelji začudeni vprašali, zakaj to dela. Dionizij jim je mimo odgovoril:
»Zato, da bodo ljudje še koga drugega sovražili razen mene.«
Plutarhova izkušenost
Plutarh (slavni zgodovinar in filo zof) je nekoč napisal:
»Kako naj razporedimo goste? Posadimo gobezdača k redkobesednežu, znanstvenika k vedoželjnemu, športnika k športniku, toda nikoli ne posadimo pesnika k pesniku.«
Temistoklejeva Temistoklej, slavni Atenec (493. do 459.) je nekoč med smehom dejal: »Moj sinček vlada Grčijo.«
»Kako?« so ga vprašali prijatelji začudeno.
»Atenci vladajo Grčijo, jaz Atence, moja žena mene in moj sin mojo ženo!«
Cesa se je Vespazijan bal Vespazijan (rimski cesar) je nekoč ležal hudo bolan. Znano je, da so vsa kega rimskega cesarja po smrti oklicali za boga. V borbi za življenje in smrt se je Vespazijan sklonil k nekemu svojemu prijatelju in mu zaše petal:
»Bojim se, da postajam bog.«
Dober odgovor Zenon (ustanovitelj stoične filozofije) je rad gledal za mladimi de-•kletL Ko ga je neki navihanec zbodel, češ da se to za filozofa ne spodobi, je smehljaje se odgovoril: »Zenske bi se mi res smilile, če bi jih ljubili samo norci.«
Posebno pazite kaj bolnik pije!
Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejše od hrane!
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci
P ospekte in vsa potrebna navodila pošlje gratis in z veseljem
Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
»Zelo bi me veselilo, če bi smel spoznati vaše starše, ker bi jih rad prosil za vašo roko, gospodična Tannova.«
Tako je bila torej njena usoda odločena. V doglednem času bo postala žena Petra Werdna in vse, kar je v zvezi z Egonom Sternom, bo morala zapreti v najskrivnejši kotiček svojega srca.
Kmalu bodo zlobni jeziki izvedeli, da kraljica mode ni bila grofova ljubica, temveč da bo postala njegova žena.
Vstala je in ponudila grofu Werdnu svojo desnico.
»Upam, da bo najina skupna bodočnost prijetna. Posebno se veselim male Lotice. Lahko mi bo malo sladko dekletce vzljubiti, kakor da bi bila že od nekdaj moja.«
Stopila je k vratom s svojo mehko hojo, ki je tako čudovito izdajala prožnost mladega telesa in mu zaklicala:
»Zdaj bom poklicala svoje starše, gospod grof.«
Nasmehnil se je:
»Zdaj bi mi prav za prav že lahko rekli Peter in... Pomolčal je in stopil za njo, rekoč: »In zaročni poljub si tudi menda že lahko izprosim.«
Objel jo je in njene sočne ustnice so mu bile tako blizu. Najprej se mu je hotela izviti, potlej je pa pomislila, da pač ne sme žaliti Petra Werdna. Poljubil jo je, ona je pa zaprla oči.
Predala se Je iluziji. Čudoviti iluziji. Zdelo se ji je, kakor da bi se kakor nekoč ustnice Egona Sterna prižele na njene, kakor da bi jo objemala njegova roka. To varanje same sebe ji je hitreje pognalo kri po žilah in vjnila mu je poljub toplo in predano.
Grof Werden jo je tesneje prižel nase, nežno zašepetal:
»Moje dobro lepo dekle!«
Njegov glas je razblinil čar, s katerim jo je bila obdala njena domišljija, in široko je razprla oči. Te prekrasne rjave oči z dolgimi črnimi trepalnicami. Nekoliko prestrašena se je osvobodila in odprla vrata.
»Zdaj bom pripeljala starše,
Starši so takoj prišli z njo. Vitki, nekoliko ostareli, toda zelo elegantni Robert Tann in plavolasa gospa Marta ki je bila od vrnitve svojega moža vsa drugačna na pogled.
Grof Werden se je priklonil.
»Gospod Tann in gospa, čast mi je prositi vaju za; roko vajine hčerke Sabine.«
Robert Tann je bil nekoliko osupel. Na to, da prihaja grof kot snubec v hišo, še zdaleč ni posii-slil. Prav tako ne kakor njegova žena.
Oba sta se vprašujoče spogledala. »Mislim, očka, da lahko brez skrbi privoliš, ker sem prepričana, da bom z njim popolnoma srečna.«
Robert Tann je bil nemalo razburjen. Ce bi se Sabina z grofom poročila, bi lahko mirne vesti pozabil na to, da bi se utegnil Egon Stem še kdaj vrniti. In razen tega, kakšnega moža bo dobila Sabina. Njegova ljubljena mala Sabinica!
Začutil je brezmejno, nepopisno ljubezen do mladega dekleta in prižel njeno vitko postavico k sebi.
»Ce ga hočeš vzeti za moža, je s tem kajpak že vse odločeno. Glavno je tvoja sreča, otrok moj.« Sabina je začutila prisrčno ljubezen v teh besedah. Tesneje se Je stisnila k njemu in nežno zašepetala:
»Moj ljubi dragi očka!«
Poljubil jo je, potlej jo pa prepustil svoji ženi in Petru Werdnu ponudil desnico.
»Moja ljubljena Sabina sprejema vašo ponudbo, gospod grof. Tore] se tudi midva z ženo strinjava. Osrečite nalino ljubljeno hčer, Sabina to zasluži.«
Peter Werden se je priklonil.
»Potrudil se bom, da jo kar najbolj osrečim.«
(Dalje prihodnjič.)     *********
PLAČAJTE
NAROČNINO!
fORMOZA
AHDAMANI
0C.AS0VARA 5HIMA
WAKE
M!DWEy
SoRh1-;
» ve
t?NAWAY
MARiHAl OT.
J0HM5T Oh
BI5MARK0V i ARHIPEL
.e y lo n
NIKOBARI
vo°thola^^^ 1
KOKOSOVO OT.
PALMVRA
•m
'y k hB	tarava
\ J n	'v«,
.^^Rama
HOWl ANO
\*OT
• CMSTMAi OT
^ i£\
wo^DuRAi\-"7 dl /y/CA«AC,UA >-/	ra
COSfAftiC A	«v	BI
. T0Kf«.AU
V
• MAflAHIKl OT
o 5AM0A
P
MARQU£5A5 OT.
'-jm
GAIAPAGOS o6tn OT. ,5. p
/v- O*’	PAUMOTU	OT.
C00V*	TAHITI	*•
r
TAiMAMIjA
TU6UAI OT,
H AhGLIJA m ZDRUŽ. DRŽ . AMLR. II FRANCIJA m RU5IJA S JAPOliSKA S HO LAND5KA B EKVADOR B KI TAJ 5 KA  DRŽAVNE MLJE
^•■falkianosho or.
Prodiranje JAPONSKE v Indokino in s tem v bližino Singapora — azijskega Gibraltarja — m Avstralije je še bolj stesnilo razmerje med VELIKO BRITANIJO in ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI in poglobilo politično in pomorsko sodelovanje med obema anglosaškima velesilama. Gornji zemljevid bo služil našim bralcem za boljše razumevanje in zasledovanje konflikta, ki se pripravlja v Tihem oceanu med tremi največjimi pomorskimi državami sveta.
Afrika, ..življenjski prostor" Evrope
(Glej tudi zemljevide na 1. strani)
■ Afrika stopa čedalje bolj v ospredje ‘svetovnopolitičnih dogodkov. V črni celini vidijo nekateri naravni življenjski prostor Evrope. Tu je še dovolj slabo ali skoraj nič obljudenega ozemlja, kamor bi lahko prišli narodi, ki se v prenatlačeni Evropi duše. Razumljivo je, da so se s tem vprašanjem bavili tudi zastopniki držav osi na nedavnem sestanku v Rimu in da so z vsem poudarkom zagovarjali načelo, da je treba Afriko razdeliti med vse one evropske države, ki so živo interesirane na kolonijskem vprašanju.
O Afriki vemo, da je s svojimi skoraj 30 milijoni kvadratnih kilometrov tretja največja celina na svetu, trikrat tolikšna ko Evropa in obenem petina kopnega sveta na zemlji. Kljub svoji razsežnosti — saj meri od severa proti jugu 8000, od vzhoda proti zahodu pa 7600 km — ima le 160 milijonov prebivalcev, med njimi 4 milijone Evropcev.
V Afriki se skrivajo dragoceni naravni zakladi, ki pa niso enakomerno razdeljeni. Severna Afrika je v tem pogledu dokaj ubožna. Če izvzamemo nekatera ležišča rud, fosfatov in soli v predelih Atlasa, ne najdemo tu ničesar, s čimer bi se mogla okoristiti evropska industrija. Le redko naletimo na železno rudo; kjer pa je, leži kar na površini, kakor na primer v Toguju. Znatno bogatejši sta srednja >n južna Afrika. Tu se ponekod skrivajo pravi zakladi. Obala Zgornje Gvineje je bogata z zlatom, a tudi v notranjščini Konga 'n v vzhodni Afri-
ki ob jezeru Niasi je dovolj te dragocene kovine, ki je nanjo človek tako pohlepen. Največ zlata pa ima Transvaal, ki je v tem pogledu prva dežela na svetu. Znamenita so tudi diamantna polja v Kimberleyu. Dosti je dalje bakra, zlasti ob zgornjem Kongu in v jugozahodni Afriki.
Afrika je izredno bogata z živalmi, pravi raj za lovca. Tu je doma noj, s čigar perjem že tisočletja kaketira ženski svet. Nič manj ni v čislih slonova kost. Saj je temu velikemu sesalcu zaradi njegovih oklov skoraj že grozilo, da ga bodo docela zatrli, če ga ne bi zaščitili. Tudi industrijskih rastlin je na pretek.
Dovolj je torej prirodnih zakladov, da so narodi že od pamtiveka tekmovali med seboj, kdo izmed njih bo nagrabil v Afriki več ozemlja. Domačini so morali mirno gledati, kako jih je začel čedalje bolj izpodrivati beli človek, ki 'se je naselil povsod, kjer je bogastvo ležalo tako rekoč na cesti. Marsikam je stopila belčeva noga, a povsod ni mogla ostati. Afriške podnebje je preveč muhasto, da bi Evropcu zmerom prijalo.
Podnebje je bilo tisti činitelj, ki je belemu življu preprečil, da bi nagrabil še več, kakor je že.
Afrika se glede podnebja deli v tri pasove. Prvi pas zavzema predele, kjer se lahko belci naselijo, žive in telesno delajo. Zatem so predeli, kjer se pač lahko naselijo in tudi žive, a jim podnebje preprečuje skoraj sleherno telesno delo. In končno so v Afriki predeli, kjer se belokožci sploh
ne morejo naseliti, ker le malo časa vzdrže. Ko se bo Evropa začela preseljevati na sosedno celino, bo morala s tem resno računati.
V prvi pas spada dejansko prav malo Afrike. To so zlasti nekateri deli severne Afrike, kjer bi se evropski kmet lahko preživljal s poljedelstvom, in pa nekateri predeli južne Afrike. Toda tudi v tem pasu morajo pomagati domačini.
Tudi predeli, ki 'spadajo v drugo skupino, so dokaj redki in leže raztreseno. Prav tako je dvomljivo, ali je v tistih delih Afrike, kjer so naselja belcev, beli živelj telesno kos življenjskim pogojem. In če jim je telesno kos, jim gospodarsko navadno ni. Sem spadajo neobljudeni deli Južnoafriške zveze, južna Rodezija, gorski predeli Kenije in Tanganjike, deli severne Rodezije in Niase, Abe-sinije in deli države Konga.
V južni Afriki je obsežno ozemlje, za katero so ugotovili, da se Evropci lahko na njem naselijo, kjer je pa gospodarski položaj preveč nezanesljiv. Še najugodnejše je za farmerje. A tudi ti trčijo ob težave, ker je zemlja le redkokje zares rodovitna, podnebje nezanesljivo, nevšečnosti zaradi mrčesa in kobilic na dnevnem redu. Najugodnejši predeli leže daleč od obale, kar seveda močno povečuje prevozne stroške. Prav visoki so tudi izdatki za družino. Zena na vsak način potrebuje izpremembo zraka, otroke je pa tudi treba pošiljati v šolo.
V tretjo skupino spada ves ostali
in obenem največji del Afrike, kjer lahko belci le začasno prebivajo.
#
V svetovnem gospodarstvu ima Afrika precejšen pomen. V naspol puščavskih predelih Sudana in Somalije pridobivajo velike količine smole in gumija. Stepe severne in južne Afrike dajejo kože, kožuhovino in . rogove divjačine, slonovina je pa že postala redkejša. V gozdovih dobiš vse mogoče vrste žlahtnega lesa. Dovolj je tudi mehkega lesa, a ga nihče ne izrablja. V Sierri Leoni, francoski Gvineji, Nigeriji, Kamerunu in v belgijskem Kongu je najvažnejše izvozno blago palmovo olje in zrna. Na vzhodni obali pridobivajo iz kokosove palme kopro. Egipt izvaža datijer čebulo, v novejšem času zlasti bombaž, ki ga je dovolj tudi v Nigeriji, Ugandi in v vzhodnem Sudanu. Ostalih pridelkov je le toliko, kolikor jih potrebujejo za domačo porabo.
Afriko so poznali že v starem veku. O Feničanih, najznamenitejših tedanjih pomorščakih, zatrjujejo, da so že 2000 let pred Kristusom Afriko ob-jadrali. V srednjem veku so Afriko raziskavah Arabci, Italijani in Portugalci. Zlasti uspehi le-teh so znameniti (Diaz, Vasco da Gama). V novem veku se je pojavilo vse polno raziskovalcev, ki so obenem zasedali pokrajine za svoje države. Prvi kritični zemljevid Afrike je narisal Nemec Hase 1. 1737., še točnejšega pa Francoz Bourguignon d'Anville 1. 1749.
Afrika je danes skoraj vsa raziskana in nima več večjih »belih lis«. Kljub temu je še dovolj nezadostno ali sploh neraziskanih predelov, n. pr. v Mavretaniji, Libijski puščavi, Liberiji, pragozdovih Konga, na polotoku Somaliju, zlasti pa v puščavi Kalahari.
Politična zgodovina sega še v dobo
pred Kristusom. Egipt je bil in je še danes najvažnejša afriška dežela. Sledila je kolonizacija severne Afrike po Rimljanih, ki so jih nato pregnali Arabci (642. po Kr.). Arabci so zasedli skoraj vso Afriko. Njihova oblast je trajala celo tisočletje. Novo poglavje afriške zgodovine se je začelo z raziskovalci. V 17. veku so se v Kapski deželi zasidrali Nizozemci, ki so jih pa pozneje pregnali Angleži
*
Afriko so prav za prav razdelili šele v 19. veku. Leta 1882. so Angleži zasedli Egipt. Francozi so 1. 1880. najprej zavzeli Alžir in Tunis. Angležem, Francozom in Portugalcem se je pojavil nov tekmec. Države so kar tekmovale med seboj, katera si bo vzela večji kos. Nemčija si je prilastila Togo, Kamerun, Nemško Jugozahodno Afriko in Nemško Vzhodno Afriko. Velika Britanija si je 1. 1885. vzela Nigerijo, Britansko Vzhodno Afriko in Bečuano in pripravila pot za zasedbo še drugih pokrajin. Po pogodbi je dobila še Ugando in protektorat nad Zanzibarjem. Francija je postala lastnica predelov Konga in 1895. še Madagaskarja, ki je bil že 10 let prej njen protektorat. Najbolj so se pa Francozi zanimali za severno Afriko. Tu so skušali ustvariti veliko kolonijsko posest od Atlantskega oceana do Rdečega morja. Italija je dobila Tripolitanijo, Kirenaiko, Eritrejo, Somalijo in nazadnje še Libijo ter Abesinijo.
Svetovna vojna je položaj docela izpremenila. Nemčija je izgubila vse svoje kolonije; postale so mandatne dežele Anglije, Francije in Belgije. Danes je Afrika politično takole razdeljena:
Nadaljevanje na 12. sir., v 3. Htolpcu
Tihi ocean, stikališče interesov treh velesil
11. nadaljevanje.
»Najvišjim japonskim oblastem sem dal častno besedo, da nikoli ne izdam, kaj delam in za koga delam... zato vam ne morem odgovoriti na vaše vprašanje. Ce želite izvedeti, v čigavi službi sem, se morate obrniti do generalnega štaba.«
»Hotel sem vam samo povedati, da so vas poslali vohunit za mano.«
»Motite se, v Muling sem prišel, še preden je most zletel v zrak.«
»In zakaj ne greste proč?«
»Ostal sem, ker so mi tako ukazali moji predstojniki. Kakor hitro dobim drugačne ukaze, odpotujem z največjim veseljem že zato, da vas ne bom imel več pred očmi.«
In odšel sem od njega brez pozdrava.
Pogosto srečavanje s to strašno pošastjo je bilo tako zoprno, da sem komaj zadrževal svoj bes. Nikoli še nisem srečal takega nevednega bebca, tako neznosnega nesramneža, takega izprijenega tipa, kakršen je bil ta zoprni, umazani nestvor, ki mu nobena spodobna armada na svetu ne bi dovolila nositi uniforme. Toda v japonski armadi je bil važna oseb nost in je odločal o življenju in smrti nesrečnikov, ki so prišli pod njegovo oblast.
Na poti domov, v bližini neke vaške hiše, sem srečal svojega starega berača. Medtem ko sem mu dajal drobiž v roko, mi je rekel:
»Polkovnik C. pride jutri zvečer z 2000 možmi. Utaboril se bo nekaj kilometrov stran od tod. S. je prišel z menoj. Ob enajstih zvečer vas obišče v vašem vagonu.«
Kakor mnogi Rusi, se je tudi S. pridružil neregularnim četam, ki jim je bila poverjena naloga, da ubijejo vsakega Japonca, kj jim pride v roke in da uničijo vse, kar je japonsko. Širom po Mandžuriji so manjše in večje skupine bivših častnikov in vojakov napadale osovražene Japon ce in jim niso dale niti minute miru.
Te iregularne čete so bile vse do mojega odhoda iz Mandžurije pravi gospodar pokrajine, ležeče stran od železniške proge. Japonci lahko razglašajo, da so po šestih letih, odkar so zasedli Mandžurijo, gospodarji pokrajin ob železniški progi, toda nekaj kilometrov od železnice gospodarijo kitajske iregularne čete, Japonski letalci jih lahko kdaj pa kdaj napadajo iz zraka, a japonska pehota ne sme predaleč od železnice, Malo jih pozna junaštvo in patriotizem teh raztresenih čet bivših vojakov, ki jih Japonci nazivajo bandite. Leta 1935., v mesecu maju, je 2000 japonskih vojakov obkolilo 323 kitajskih iregularcev v vasici Meitokatu, 100 milj odTsitsikar-ja v pokrajini Heilungkiangu. Malokdo ve, kako junaško so se ti iregu-larci tri dni in brez nobene hrane upirali neprestanim japonskim napadom. Japonska letala so vrgla na vas več ko 100 bomb in ubila veliko število prebivalcev. In ko so kitajski branilci izstrelili svoj zadnji naboj, se je 60 preživelih iregularcev — med njimi je bila večina ranjenih — sredi noči z nasajenimi bajoneti in ročnimi granatami splazilo v japonsko taborišče. Japonci so bili o dokončnem sovražnikovem porazu tako pre pričani, da so mirno zaspali, ne da bi bili pustili stražo pred taboriščem, Ponoči se je vnel strašen boj. Ire-gularci so se vrgli naravnost med Japonce in jih morili na levo in desno, medtem ko so Japonci streljali, kakor je naneslo, in večkrat pobijali drug drugega. Ko je bil zadnji Kitajec ubit, je bil tudi boj končan. Toda med mrtvimi je bilo tudi 157 Japoncev. Več ko 200 jih je ranjenih obležalo na bojišču. Tudi med še tako divjimi plemeni je pogumen, drzen sovražnik vedno deležen občudovanja. A ne tako pri Japoncih. Cim bolje in čim pogumneje se sovražnik bori, tem slabše Japonci z njim ravnajo. Kajti z vsakomer, ki se jim upira, ravnajo sovražno in zaničljivo, ne glede na to, kako hrabro in junaško se je branil ali napadal. Razen Japonca ne sme biti nihče junak. Razen japonske hrabrosti ni nobene hrabrosti na svetu. Japonski polkovnik, ki je poveljeval četam, katerih napade so Kitajci odbijali cele tri dni, se ni izneveril tej japonski lastnosti. Ko je stopil k truplu kitajskega poveljnika, si ni mogel kaj, da ne bi dal duška svojim samurajskim instinktom. Preklinjal in psoval je mrtvega junaka ter ga nazadnje brcnil v obraz.
Take zverinske žalitve so na pogled neverjetne. Svet doslej zaradi pomanjkanja meni podobnih prič ni vedel, kaj se je godilo v Mandžuriji, /daj sla mu povedala tisk in radio, kij je japonska vojska počela n-r severnem Kitajskem in v Šanghaju Nm.kmgu in Hangčou.
Šele danes, ko poznam vse to, si svet lahko predstavlja, kaj se je dogajalo v oddaljenih predelih Mandžurije, in razume, da moje pripovedovanje odkriva samo del nasilja, ki so ga zagrešili odposlanci naroda, Uj Jj a.<
tillilltHiM . W4ltie pr P JULO i HiMUi
*t 'ir i ji i "iUf.
17. POGLAVJE
MAŠČEVANJE
Ob enajstih zvečer je prišel S. k meni v vagon, kjer sem spal med svojim bivanjem v Hengtau. Oba sva bila vesela, da sva se spet srečala S., bivši ruski oficir, je po svetovni vojni stopil v mandžursko tajno službo in delal več let pod mojim vodstvom. Pravil mi je o prigodah, ki jih je doživel z oddelkom iregularcev, katerim je poveljeval polkovnik C pravil mi je o pogostih spopadih Japonci in o šansah za bodočnost. Jaz sem ga pa podrobno informiral o položaju okrog Hengtaa, o številu japonskih vojakov, kje so njihova taborišča, kje so orožniki, Rusi, japonski štab in poveljstvo.
Bilo je ob dveh zjutraj, ko je S zapustil moj voz in izginil v temi.
22. aprila je prišla brzojavka, ki je pozvala stotnika Muta, naj se vrne v Harbin. Druga brzojavka, naslovlje na name, mi je ukazovala, naj osta nem na mestu in pripravim popolno poročilo o vsem, kar se dogaja Hengtaoju, naj budno pazim na vse, posebno pa na orožnike in njihov ruske pomagače.
Ta večer ob devetih je razburjenost prebivalstva dosegla višek. Japonski poročnik je v neki javni hiši ustrelil dekle, ki mu ni hotelo biti poslušno. Nato je pijani samuraj odšel iz lokala na cesto in streljal na vsakogar, ki mu je prišel pred oči, ter ubil nekega Korejca, ranil dve Rusinji in dva Kitajca. Nepotrebno je omenjati, da se ga ni upal nihče dotakniti, ker je bil japonski oficir in je nosil cesarsko japonsko uniformo. Obdan s slavo svojega pogumnega dejanja, je morilec kratkomalo odšel domov. Ali je dobil zato kazen ali odlikovanje, nisem mogel dognati.
Naslednji dan, 23. aprila 1932., sem povabil Jinga, naj pride ob devetih k meni na večerjo. Okoli štirih popoldne mi je kitajski »berač« sporočil, da so iregularci obkolili mesto in me posvaril, naj ostanem v svojem vagonu.
Jing je prišel k meni ob devetih v spremstvu dveh svojih poročnikov in štirih banditov, ki so ostali zunaj na straži.
Kljub izborni večerji, ki sem jo pripravil, pa obilici dobrega vina (n vodke, ki naj bi jo zalila, je ostal Jing žalosten. Pritoževal se je proti temu, kako ravnajo z njim.
»Kaj sem zdaj?... Leta in leta sem imel pod seboj celih petnajst tisoč znožl... In zdaj?... Zdaj jih imam komaj tisoč... pa so mi jih obljubljali najmanj pet tisoč. Samo grdo delo mi nalagajo, ki nese prekleto malo denarja. Ali mislijo, da ne vem, kako japonski in korejski priseljenci zasedejo vas nekaj dni potem, ko smo jo mi oplenili? Torej me imajo za popolnega norca?... Pa so slabo izbirali!... Pravili so mi, da me bodo rabili samo proti sovjetom in Korejcem, namesto tega me pa uporabljajo samo proti Kitajcem, pod pretvezo, da gre za komuniste... Kdo je kdaj slišal, da bi bil kitajski kmet komunist? .. Gabi se mi njihovo umazano delo. Lepega dne jih pošljem k vragu... in pojdem svojo pot.«
Poslušal sem ga in nisem rekel besede. Jing je pa nadaljeval:
»Ne smete misliti, da se pritožujem proti vam. Vem, pod kakšnimi pogoji morate delati vi. Vem, da so vas Japonci dobili s silo in da čisto proti svoji volji opravljate to zoprno delo... Vse mi je znano, tudi tisto, kar skrivate v svojem srcu... Vendar me žali, da nimate dosti zaupanja vame... Vi in jaz! Kariero bi lahko napravila, če bi delala skupaj... Še zmerom upam, da bova lahko nekega dne svobodno delala, neodvisna od te preklete japonske pasme in tako, kakor se bo nama ljubilo... Kaj so pa prav za prav ti Japonci? K 'i f/jicif
..DRUŽINSKI TEDNIK"
v vsako
SLOVENSKO HIŠO!
SL	/I',. pl llLUl I .it Jingu
trni» Ali ste videli polkovnika? To opico, ki ji pravimo Torquemada II.?... Slabo mi je, kadar koli ga pogledam.
»Ta ostudna podgana... Preden grem odtod, mu na vsak način porežem ušesa... tako bo vsaj nekaj imel, po čemer me bo pomnil vse svoje žive dni... Li-Tung, poročnik, ki sedi tu med nami, se je zaklel, da bo, če polkovnik kmalu ne izgine iz Heng taoa...«
Prav takrat je počil zunaj strel in presekal najin pogovor. Potem so se oglasile puške in strojnice. Eden od banditov, ki jih je Jing pustil zunaj za stražo, je privihral k nam v voz in povedal, da je streljanje zajelo že vse mesto. Bilo je deset minut čez enajsto. Uprl sem oči naravnost v Jinga, ki pa je bil na pogled popol noma nebrižen.
»Kaj pravite, ali bi šli ven?« sem ga vprašal.
»Šli? Cernu? Kaj pa moremo? Ima mo samo revolverje. Lepo bi nas bilo gledati, če bi šli z njimi proti puškam in strojnicam... Ven pojdemo, ko bo nevihta minila. Razen tega mislim, da nas ne bodo nadlegovali tu v tem vozu...«
Potem je Jing ukazal vsem svojim stražam, naj pridejo noter. Prej mi je rekel, da |o samo štiri, zdaj sem jih naštel enajst.
Streljanje je zdaj pa zdaj ponehalo in se oglasilo vedno iznova. Ob eni ponoči smo slišali le še redke, osamljene strele. To je trajalo tja do pol treh zjutraj. Ob štirih smo šli ven.
Japonci, ki so jih zajeli v spanju,! niso bili niti toliko utegnili, da bit prišli do svojih pušk. Veliko so jih! pobili v njihovih barakah, druge pa! ujeli.	!
Večino. častnikov, ki so bili ta. čas! pri gejšah, so presenetili v kimonih! in brez orožja. Tiste, ki so se upirali,! so iregularci pobili, ostale pa zajeli j in odvedli s seboj v ujetništvo.
Po napadu so iregularci izginili s svojimi ujetniki v gore.
Medtem ko smo si ogledovali položaj, so po malem začeli prihajati iz svojih skrivališč japonski častniki in vojaki, ki so se utegnili še o pravem času izmakniti napadalcem. Ob sedmih zjutraj je bilo zunaj 11 častni kov —- najvišji med njimi je bil neki stotnik — in 137 vojakov. Vse njiho vo orožje so bili iregularci odnesli s seboj. Izmed 23 Rusov, pomagačev orožnikov, jih je bilo 14 ubitih, rešilo se jih je devet. V celoti je bilo ubitih 143 in ujetih 127. Kakor hitro je bila brzojavna zveza spet v redu; smo izvedeli, da so iregularci ob istem času kakor Hengtao napadli tudi Imiempo, 100 kilometrov od Harbina. Japonci so se morali umakniti, Napadalci so jih ubili 134, a ujeli 86 mož.
Ob enajstih dopoldne je pripeljal! I v Hengtao poseben vlak z bataljonom/ japonskih vojakov. Dvanajst letal, ki/ so priletela iz Harbina, je krožilo v zraku in iskalo napadalce.
Drugi dan, 24, aprila, je prišla od šefa brzojavka, naj se vrnem v Harbin. Nekaj minut zatem sem stopil v;; vlak. Jing je prišel k meni, zelo ne-;; srečen, da ne more z menoj, kajti oditi mora v Muling k svojim ljudem Ravno ko je vlak potegnil, mi je dejal ves ganjen: »Ce me vi ne bi bili povabili na večerjo, bi bil danes mrtev in tako tudi moji možje. Nikoli vam ne pozabim tega.«
Ko sem v Harbinu obiskal šefa, da bi mu poročal, me je sprejel izredno prisrčno. Bolj ko železniška katastrofa in napad na Hengtao ga je zanimalo, kaj je počel Torquemada II. od trenutka, ko je prišel v Hengtao, pa vse dotlej, ko so ga iregularci ujeli. Kar se tiče žrtev, tako ruskih in kitajskih kakor japonskih, moram reči, da ni kazal zanje ne usmiljenja ne sočutja. Niti omenil jih ni.
Drugi dan po moji vrnitvi v Harbin — bilo je to 2. maja — je japonska vojaška misija izdala naslednje »uradno poročilo« o dogodkih v Hengtau:
V soseščin/ Hengtaa so sovjetskii agenti' 12. t. m. o pol šestih popoldne} vrgli s tira vlak, ki je vozil proti i Mulingu. Tri osebe so ubite in dese/j ranjenih. Izvršene aretacije so jasnoi dokazale, da je napad komunističnoj delo.
23. t. m. je pa razbojniška tolpai več kakor štirih tisoč mož silovitoi napadla janonsko vojaško posadko v? Hengtau. Našim četam je uspelo pognati razbojnike v beg, tako da soj pustili na mestu 367 mrtvih. 211 ra-j njenih in veliko orožja in streliva.
Naše izgube znašajo 4 mrtve in} 11 ranjenih.
šef japonske vojaške misije polkovnik Doihara.
Dalje prihodnjič.
Naročil si je najljubše jedi,
kajti bil je bogat, saj je imej zlata na kupe.
Služabniku, ki je anažil škornje, se je sioer zdelo, da so škornji že malo obnošeni za tako bogatega in imenitnega gospoda, toda mislil je, da se pač še ni domislil, da bi si kupil nove.
Drugi dan si je pa kupil nove škornje. Dobil je tudi lepo obleko.
In vojak se je tako spremenil v odličnega gospoda.
V mestu so mu povedali o vseh krasotah tega mesta in o kralju, kako čudovito ljubko hčerko ima, ki je princezinja.
»Kje jo pa lahko vidim?« je vprašal vojak. »Nihče je ne more videti,« so mu odgovorili.
»živi v velikem bakrenem dvorcu, ki ga obdajajo zidovi in stolpiči. Nihče razen kralja ne sme skozi vrata teh zidov, samo zato ne, ker so ji prerokovali, da se bo poročila s čisto navadnim vojakom. To bi pa kralj rad preprečil.
»Res bi jo rad videl,« je pomislil vojak, toda kje naj bi dobil dovoljenje?
živel je zelo veselo, zahajal v gledališče in se vozil na kraljev vrt.
Ubožnim je delil denar, to je bilo res lepo od njega. Saj se 3e pa še dobro spomnil, kako je hudo, če nimaš niti beliča v žepu.
Skrivnost Japonskega vohuna	|	R	L	ANDERSEN;	ZGODBA	0	KRESILU
ZA KULISAMI JAPONSKEGA IMPERIALIZMA
RAZKRITJA ITALIJANSKEGA ČASNIKARJA AMLETA VESPE :
IZ ANGLEŠČINE PREVEDEL VLADIMIR PAVŠIČ
t. nadaljevanje
Ko je major odšel, je bil Narth nemiren in zmeden. Odkar je dobil sporočilo o dediščini, se je danes prvikrat vprašal, ali je njegovo pričakovanje res tudi upravičeno.
Zamislil se je: Joe je moral biti bogataš, saj je bil vendar lastnik na moč dragocenih koncesij, bančnik, ki je s svojim denarjem financiral vlado. In če je vse res, kar City govori, je moral imeti Joe pravljično premoženje. To je bila naposled za Nartha velika tolažba!
četrt ure pred eno je prišel St. Clay imenitno oblečen in s cilindrom v roki. Zdaj je imel Narth priložnost, da si ga natančneje ogleda. Malce preelegantno je bil oblečen; demantna igla v ovratnici je bila skorajda bahaška. In preveč se je bil nadišavil. Kadar koli je potegnil robec iz žepa, je splaval po vsej sebi oblak vsiljivega parfuma, da je Nartha kar živčno iz-preletavalo.
»Ali ste dobili moje pismo?« St. Clay je govoril zviška, kakor domišljavi predstojnik s svojim podrejenim.
Mr. Nartha je pogrelo. Vedenje tega človeka ga je dražilo in žalilo. Kitajec mu je kar predrzno čez ramo bral pismo, ki ga je bil pravkar skončal. Ne da bi mu Narth ponudil stol, je St. Clay sedel in prekrižal noge.
»Ali dekle pride?«
»Miss Brayeva bo z nama obedovala,« je leseno odgovoril Narth, a vendar je bil v njegovem glasu prizvok, ki je St. Claya svaril, naj ne postane preveč domač in oblasten.
St. Clay se je zasmejal.
»Dragi prijatelj, še mi dovolj ne zaupate! Pomirite se vendar! Tako ne prideva na zeleno vejo, zlasti ne. ker sva se komaj seznanila. Vidite, Narth, v svoji domovini sem vplivna osebnost, zato imam navade velikega gospoda. Tega mi ne smete zameriti.«
Nekdo je potrkal. Perkins, Nar-thov tajnik, je vstopil in z vprašujočim očesom nemo pogledal Ste-phena.
»Ali je prišla Miss Brayeva?«
»Da,« je pritrdil Perkins. »Ali naj ji sporočim, da naj počaka?«
»Ne, ne! Prosite jo, naj kar vstopi!«
Prvikrat v življenju je Narth ta opoldan opozil, da je Joan prav, prav čedno dekle. Menda še res ni bila nikoli tako čedna na oko ko danes. Imela je sinji kostum in rdeč klobuk. Obleka se ji je imenitno podala in je močno poudarila njeno nežno polt in temnosi-nje oči.
Zdelo se je, da je St. Claya očarala Tako začudeno in občudujoče jo je gledal, da je zardela.
»Ali te smem seznaniti z Mr. St. Clayem?« je vprašal Narth.
Pravkar je hotela tujcu ponuditi roko v pozdrav, ko so se zdajci hrupno odprla vrata in je vstopil neki mlad gospod. Bil je izbrano oblečen — to je Joan na prvi pogled ugotovila. Obleka je bila prav gotovo v Sackville-Streetu sešita! Bil je še mlad, a vendar ne več mladenič. Na senceh so mu lasje že siveli; okoli oči so bile zarisane tanke gubice, če bi ga človek odel s togo, bi spričo njegovega orlovskega nosu in energičnega obraza slutil v njem tribuna starodavnega Rima.
Obstal je na pragu in ošinjal zdaj St. Claya, zdaj Nartha z ostrim očesom — mladi dami pa ni privoščil niti pogleda. Nekaj trenutkov je stal Narth ko ukopan.
»česa želite?« je osorno vprašal. »Gotovo ste se zmotili, kajti tole je moja zasebna pisarna!«
»Prav nič se ne motim,« je odgovoril tujec. Ob zvoku njegovega glasu se je dekle začudena zdrznila. »Motite se edinole vi, Mr. Narth. Rečem vam še to, da niste nikoli zagrešili hujše napake kakor danes ko ste se drznili povabiti mojo bodočo ženo na skupen obed s tem prekletim uibijalcem, s Fing-Su-jem!«
Mr. 8t. Clay je podzavestno položil roko na roko in se priklonil.
»Ekscelenca!« je vzkliknil v jeziku mandarinov.
Joan je zmedena zavzdihnila. Najlepši fant Kitajske jo je res na prvi pogled očaral...
Prišlec je bil Clifford Lynne.
10.	POGLAVJE
Osuplost Fing-Suja se je v trenutku polegla. Prekrižani roki sta se spet pobesili, sklonjena postava se je spet vzravnala in Grahame St. ciay je bil zdajci spet samozavesten Evropec. V njegovih očeh Je žarelo smrtno sovraštvo — in tak je bil videti strašen. Toda samo za hip se je v njem zbudila žival; zdajci je ogenj ugasnil — in sPet je bil vljudni St. Clay.
»Vaša vsiljivost je neopravičljiva,« je čudno odsekano spregovoril Narth. Ob sleherni drugi priložnosti bi bil tak vzklik na moč smešen.
KRIMINAL
N R O M A N |
PREVEDEL
SPISAL EDGAR WALLACE
Cliffordove oči so počivale na bslo pogrnjeni mizi, na srebrnem jestilu in kristalnih kozarcih in vazah s cvetlicami. Potem je počasi dvignil pogled. Oko mu je obviselo na Joani. Nasmehnil se ji je. In ta mož se ji je nasmehnil tako čudovito prikupno, kakor še nihče doslej...
»Ako bi prenesli mojo pričujoč-nost, dokler ne poobedujeva, bi me na moč veselilo, ako vas smem povabiti,« je rekel.
Joan je prikimala.
Dogodek jo je bil malo prestrašil; in v svoji zmedenosti je bila še lepša. Ne bila bi mladenka, če bi bilo drugače. Njeno zanimanje je bilo živo. St. Clay in Lynne sta si smrtna sovražnika; to je izpre-videla prvo minuto, čeprav ji ni še nihče pojasnil zgodbe o kači v zabojčku. Zdaj ni več dvomila, da mu je strupenjačo poslal St. Clay
— mož, ki mu je Clifford pravkar rekel Fing-Su. In ko je to spoznala, je prebledela. Podzavestno se je približala Cliffordu.
»Mr. Narth!«
Fing-Su je komajda izdavil ta vzklik. Samozavest, ki mu jo je dal univerzitetni študij, je skoraj splahnela, tako ga je kuhala jeza. Njegov glas se je tresel, kakor da bi ga dušile solze, ko je nadaljeval: »Mene In to mlado damo ste povabili na obed. Menda ni sile, da bi morali snesti besedo...« Dalje ni mogel govoriti.
Stephen Narth se je zavedel, da mora zdaj uveljaviti svojo osebnost.
»Joan, tu boš ostala!« je ukazal.
To povelje mu je šlo zlahka z jezika, toda kakšno struno naj ubere nasproti vsiljivcu na pragu? To bo trd oreh! če je že nekdanje strašilo v Sunningdalu težko ugnal, kako mu bo šele težko priti do živega temu hladnemu in vljudnemu svetovnjaku!
»Hm, — Mr. Lymne...« je povzel prijazno. »V veliki zadregi sem. Joano sem bil prosil, naj obeduje z našim prijateljem...«
»Vaš prijatelj,« mu je skočil Lyn-ne brž v besedo, »ni moj prijatelj, dragi Narth! 2elim, da me prej vprašate za dovoljenje, ako vabite mojo bodočo ženo za isto mizo s človekom, ki mu je navaden umor dovoljeno sredstvo, da spravi s poti človeka, ki mu ni všeč!«
Pomignil je Joani. Prijazno se je odzvala njegovemu vabilu. Mr. Narth ni imel poguma, da bi pokazal svoj srd.
Lynne je stopil korak vstran, da je stopilo dekle v sprednjo sobo.
Ne da bi privoščil Narthu pogled, je s prstom pokazal na Kitajca in del:
»Fing-Su, v tretje vas svarim! Bratovščina .Radostnih rok' potrebuje novega voditelja in lepa tovarna v Peckhamu bo zgorela do tal in vi z njo vred!«
Sunkovito se je obrnil in zaloputnil vrata za seboj.
Joan ga je že čakala na hodniku. Bila je razburjena in zmedena in vendar je verovala v moža, ki je tako nenadejano in silovito stopil v njeno življenje. Obrnila se je k njemu in se nasmehnila, ko je zaprl vrata glavne pisarne za seboj.
»Pojdiva v hotel Rite,« je odsekano dejal. »Pošteno lačen sem; že od ranega jutra sem na nogah.«
Medtem ko sta se z dvigalom peljala navzdol, ni izpregovoril niti besede, šele ko sta sedela v avtomobilu, ki si je utiral pot med gostim vrvežem, je Joan vprašala:
»Kdo pa je Fing-Su prav za prav?«
Planil je pokonci, ko da ga je zdramila iz sna.
»Fing-Su,« je vnemamo začel, »to vam je navaden kitajski smrkavec, sin nekega starega podjetnika, ki pa ni slab človek. Stari se je izobrazil v misijonski šoli in to mu je pošteno pokvarilo značaj. Nikar ne mislite, da hočem črniti misijonarje, toda čudežev še zmerom ne znajo delati. Najmanj devet rodov je treba, če hočeš črnca tako vzgojiti, da misli kakor belec. Da bi pa izpreobrnil Kitajca, bi ne bilo deset tisoč let dovolj.«
»In vendar govori ko omikan človek,« je ugovarjala Joan.
Prikimal je.
»V Oxfordu je naredil eksamen
— stari Joe Bray ga je tam šolal.«
Nasmehnil se je njeni osuplosti.
»Da, da, Joe je s svojim predobrim srcem marsikakšnega kozla ustrelil. Ko je poslal Fing-Suja v Oxford, je storil največjo neumnost.«
Pozneje se ni mogla več natanko Sipomnlti, kaj se je vse med obedom zgodilo. V spominu ji je ostala
le sladka zavest, da je Clifford skoraj ves čas govoril. Proti koncu njunega sestanka je nekaj jecljala, da se ji ne zdi Narthovo vedenje nič kaj pošteno.
»Nikar si s tem ne belite glave
—	toliko skrbi ima - in takšne težave ga tarejo, da ne ve ne kod ne kam,« je dejal in nagubal čelo.
žilica ji pa le ni dala miru; morala se bo o tej stvari še pogovoriti z njim!
Clifford je bil naročil avto; pred vrati je že čakal nanju in Joanin spremljevalec je vztrajal na tem, da jo spremi v Sunningdale.
»Mr. Lynne,« je obotavljaje se rekla, »ta čudna poročna zadeva...«
»Ni prav nič čudnejša ko druge poroke,« ji je hladno skočil v besedo. »Zlasti ni tako čudna, kakor bi se zdela, če bi hodil še zmerom z bujno brado po sv.etu. Ali ste se nemara skesali?«
Nič čudnega, da se je Joan jezila spričo zafrkljivosti, ki je zvenela iz Cliffordovih besed.
»Kaj še! Ne bom snedla besede, pa naj se zgodi kar koli,« je malce zviška odgovorila.
»Zakaj le?« je porogljivo vprašal.
Joan je zardela do ušes.
»Zakaj me dražite?«
»Čudim se, ker ste se tako brž odločili za poroko. Že koj v začetku mi ni šlo v glavo. Saj vendar niste tiste baže dekle, ki se koj prvemu za vrat obesi. Neskončna je razlika med vami in med ošabno, sanjavo Mabelo in prenapeto Lettyjo. Kak-' šen dobiček bo pa Narthu cvetel?«
I	Ni mu odgovorila.
| »Prav gotovo pričakuje dobička. ! Saj vem, da vam je rekel, morda
V 24 UftAH
barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna 16S. REICH LJUBLJANA
celo ukazal: ,Tega čudnega tiča moraš vzeti za moža, sicer...* No, in prav ta ,sicer me zanima.«
Nejevoljno je stresla glavo. Toda Clifford Lynne je silil dalje v njo in njegove drzne sive oči so iskale srečanja z njenim pogledom.
»Ko sem prišel v Evropo, sem se sprijaznil z mislijo, da se bom poročil... z nekom pač... na vas pa še v sanjah nisem mislil.«
»Zakaj ste se pa sprijaznili s tem, da se boste z nekom poročili?« ga je napadla. Pretkan smehljaj mu je brala v očeh, ko je odgovoril:
»Vaše vprašanje je upravičeno. Pa vam bom povedal resnico. Starega Joeja sem imel res rad; dvakrat mi je bil rešil življenje. Bil je najboljši človek pod soncem, a žal preveč zakoreninjen star romantičen fantast. Ves obseden je bil od misli, da se moram poročiti z dekletom iz njegove družine. O tem se mi kajpak še sanjalo ni, dokler ni stari ležal že na smrtni postelji. Nisem sicer mogel verjeti, da je na smrt bolan, toda tisti nori zdravnik iz Kantona me je prepričal. Joe mi je pripovedoval, da bo mimo in lahko umrl, ako bom njegov rod obvaroval izumrtja... Da, da, prav tako je rekel. Toda sam Bog ve, da ni nikogar v družini, ki bi bil vreden te časti, da bi rad po njem dalje živel — razen vas seveda!«
»In zato ste mu potlej obljubili?«
Prikimal je.
»In bdi sem pri zdravi pameti, ko sem mu obljubil. Imam pa ta vražji občutek, da sem to storil le iz sentimentalnosti. Revež stari, umrl je v Kantonu — in od ondod je prišla tudi brzojavka. To je čisto podobno Joeju, da je šel umirat prav v Kanton!« je grenko menil. »Ali bi ne mogel, kakor se spodobi, zapreti svojih oči v Siang-kiangu?«
Kar zdrznila se je ob tolikšni brezčutnosti.
»Prosim vas, povejte mi odkrito, česa pričakujete od mene, ko ste mi že priznali, da se nameravate poročiti samo zato, da ostanete mož beseda?« ga je resno vprašala.
»Lahko si še premislite, ako vam ne bo pogodi,« je neprijazno menil. »šele ob svojem prihodu na Angleško sem videl oporoko starega Joeja — in takrat je bilo že prepozno, da bi se dalo kaj spremeniti. Ako se boste še pred koncem tega leta z menoj poročili, bo vrgla ta vaša ,žrtev* stricu Narthu kar cel milijon funtov!«
»Kaj? Toliko denarja?« je zme-| deno vprašala.
Začudil se je.
»Mislil sem, da boste rekli: ,Ali je to vse?* Po pravici povedano, je več ko milijon — ali pa vsaj bo čez nekaj časa, zakaj Joejeva podjetja so zlata jama.«
Sledil je molk, zakaj oba sta bila vse preveč zatopljena v svoje misli, da bi govorila.
Molk je pretrgala Joan.
»Mr. Lynne, kajne da ste vi vodili posle za Joeja Braya?«
»Moji najboljši prijatelji mi rečejo kar Cliff,« je dejal mimogrede. »če se vam pa zdi tako. preveč domače, mi lahko brez skrbi še zmerom rečete Clifford. Res je, bil sem njegov glavni poslovodja!«
Nič več ni hotel povedati in molk je postal za Joano tako moreč, da je bila kar srečna, ko se je avtomobil ustavil pred vrati stričeve hiše v Sunningdalu. Letty je igrala na livadi kroket; pritekla je s tolkačem v roki in ie kajpak nejevoljno namršila oWvi.
»Mislila sem, da boš obedovala v mestu, Joan,« je očitajoče spregovorila. »Nerodna stvar, zakaj popoldne pridejo gospodje Vaseyevi
—	in dobro vem, da so ti trn v peti!«
šele tedaj je uzrla elegantnega tujca; na moč v zadregi je pobesila pogled. Splošno znana je bila Lettyna plahost v prisotnosti moških, a prav ta sramežljivost jo je delala mikavno in zanimivo.
Joani ni šinila misel v glavo, da bi jo seznanila s svojim spremlje- 1 valcem. Kar obrnila se je k svojemu kavalirju in mu pomahala z roko:
»Na svidenje!«
Skoraj zamišljeno je potlej zrla po cesti za brzečdm vozilom.
»Joan!« je očitajoče vzkliknila Letty, »nemogoče manire imaš! Čemu me le nisi seznanila s tem čednim in ljubeznivim gospodom?«
»Mislila sem si, da ti ni do njegovega znanja, ker si bila ondan tako strašno razburjena, ko je bil pri nas « je malce zafrkljivo menila Joan.
»Saj ga vendar še nikoli ni bilo pri nas!« je oporekla Letty. »Tu se res že vse neha, ko trdiš, da sem o komer koli kaj slabega rekla. Kdo pa je ta gospod prav za prav?«
. »Clifford Lynne vendar!« je odrezavo odvrnila Joan in še pripomnila: »Moj zaročenec, saj veš!«
Letty je kar usta odprla in zdelo se je, ko da bi jo oplazila strela z jasnega neba.
Joan je našobila usta in odšla v svojo sobo. Popoldne jo je pa vendar začelo skrbeti, kaj neki poreče stric, ko se vrne.
Malo pred večerjo je prišel Mr. Narth domov. Jean še je na moč čudila, ko je bil ljubezniv, celo očetovsko nežen z njo. In vendar je opazila, da je sleherni njegov gib živčen, da mu oči mrzlično gore. Belila si je glavo ali je njegovo živčnost zakrivil Clifford Lynne ali Pa hudobni Kitajec^ ki bo prihodnjo noč tako strasno sanjala o njem.
11.	POGLAVJE.
Mr. Clifford Lynne si je bil najel majhno, opremljeno hišo v Mayfairu. Stanovanje mu je bilo toliko bolj všeč, ker je imelo vhod od zadnje plati. Zadaj za hišo je stala majhna garaža; iz nje je držal izhod na dolgo, zelo ozko uličico. Same garaže so stale ob tej ulici in v nadstropju teh garaž so stanovali šoferji.
Clifforda Lynna je hudo osupila neka novica, ki se ni tikala ne Fing-Suja ne Mr. Nartha, pa tudi Joane ne. Neki dvom mu je vrtal po možganih in se je zgostil v tako močan sum, da je bil Clifford skorajda voljan sprejeti za dejstvo.
Ves popoldan je prebiral časnike, ki jih je bila prinesla poslednja pošta s Kitajskega. Malo pred sedmimi je našel odlomek v ,North-China-Heraldu*, ki mu je izvabil hudo kletvico z jezika. Žal je bilo prepozno, da bi poizvedoval kaj več o tem, zakaj prav tisti hip mu je sluga javil obisk.
Mr. Ferdinand Leggat, ta ljubeznivi, prijazni gospod, se je bil skozi obokani vhod garaže pripeljal v zaprtem izvoščku prav na dvorišče in Cliffordov šofer ga je bil skozi zadnja vrata spustil v hišo. Tolikšna opreznost je bila res utemeljena.
Ko je stopil v majhno obednico, se je hlastno obrnil, hoteč trdno zapreti duri za seboj. Toda sluga, ki mu je bil za petami, ga je že
prehitel. Na Leggatovem obrazu je bila čudna senca; morda ni pomenila strahu, videti je pa vendar bilo, da mu ni bogve kaj prijetno pri srcu.
»škoda, da niste sestanka določili malo kasneje, Mr. Lynne,« je dejal prišlec, ko mu je Clifford ponudil stol.
»Kar se podnevi dogaja, ima zmerom videz nedolžnosti,« je mirno menil Clifford Lynne. »Razen tega taksija nihče ne sumi. čakal vas je že blizu hiše. In ko ste šoferju polglasno ukazali, kam naj pelje, vas je brez besede ubogal. Mar ne? Da, če bi se bili pripeljali v dolgi, sivi limuzini, ki bi vas pobrala kje v kakšni zakotni ulici, potlej bi že zbudili pozornost.«
»Vsi šoferji iztegujejo jezike na nepravem mestu,« je odgovoril Mr. Leggat, igraje se z vilicami in nožem.
»Ta mož gotovo ne, zakaj že osem let je v moji službi... Bodite brez skrbi! Če ste žejni in lačni, kar izvolite; na buffetu se vam vse ponuja. Kar postrezite si!«
»Ali vašega sluga ne bo več v sobo?« je živčno vprašal gost.
»Če bi mu bilo ukazano priti, bi vas prav gotovo ne prosil, da si sami postrezite z jedjo in pijačo,« je mirno odgovoril Clifford. »Rad bi se z vami malce pogovoril, preden mi uidete. Zato sem vas prosil za tako zgoden obisk. Povejte mi, prosim, kaj se je danes zgodilo?«
Lynne je stopil k buffetu, si naložil kos piščeta in francoske solate na krožnik potlej se je pa spet vrnil k mizi.
»Kaj se je torej zgodilo?« je še enkrat vprašal.
Mr. Leggat očitno ni bil lačen, zakaj zadovoljil se je z whiskyjem in sodavico.
»St. Clay besni od srda,« je odgovoril. »Tega človeka se morate pošteno ogibati. Pazite, zakaj nevarnejšega človeka bi težko našli v Londonu, Mr. Lynne.«
Clifford Lynne se je nasmehnil.
»Ali ste mar zato izgubili toliko dragocenega časa na dolgi poti iz South-Kensingtona do mene, da mi zdaj pripovedujete takšne otročarije?« je podsmehljivo dejal. »Predobro vem, da je nevaren človek. Rajši mi povejte, kaj se je vse zgodilo!«
»Ne vem natanko. Pred nekaj minutami sem videl Spedwella in rekel mi je, da bo St. Clay...«
»Rajši ga imenujte Fing-Su, zakaj ta St. Clay mi para živce!« mu je skočil Lynne v besedo.
»Rekel je, da je Fing-Su najprej nebo in zemljo majal v tečajih, potlej je pa silil Nartha, naj smatra vse le za šalo. Da sem jaz namesto vas, bi pošteno stražil in čuval dekle.«
Clifford je sobesednika ostro premeril.
»Menda mislite Miss Brayevo. Dejal bi, da je bolje, ako jo imenujete z dostojnim imenom. Dekle, ta beseda ne diši po spoštovanju; mar ne?« je ledeno pripomnil.
Leggat se je prisiljeno nasmehnil.
»Nisem vedel, da ste tako prekleto natančni,« je zagodel.
»Prav zares sem takšen,« je hladno in rezko odgovoril Clifford. »Torej... Fing-Su je nevaren. Brez dvoma — in še nikoli nisem dvomil o tem. Ne, niti za trenutek... Bojim se pa, da še vi ne veste, kako smrtno nevaren je.«
»Da jaz ne vem?« je začudeno vzkliknil Leggat. »Kako to, da bi ne vedel?«
Clifford ga je ostro pogledal.
»Domnevam namreč, da ste član njegove dragocene druščine .Radostnih rok* in da vas je pri sprejemu moril z vsem mogočim hokuspokusom.«
Leggat je v zadregi drsal po stolu sem in tja.
»No, no, nekaj takšnega je že bilo, toda, teste, bore malo se brigam za take stvari,« je nejevoljno menil. »Tajne družbe so na koncu po svoje čisto dobre, vendar so vse bolj ali manj golo igračkanje z mističnimi stvarmi. Toda ne glede na to... Fing-Su ima veliko tovarno v Londonu, škodovalo bi mu, ako bi se ukvarjal z nedovoljenimi triki. Zadnjič mi je pravil, da bo čez kakšno leto imel v rokah vso trgovino Južne Kitajske — in poučeni ljudje trde, da ima daleč do tibet-ske meje v rokah vsa trgovska za-' stopstva in skladišča. Mož zasluži na leto mastne stotlsočake. Ta tajna druščina je samo trgovski trik. Spedwell mi je nekoč zaupal, da so lože te organizacije posejane po vseh večjih kitajskih mestih. To je seveda Fing-Sujevemu podjetju samo v korist. In tako je ta mož poceni dosegel, da so ga začeli njegovi rojaki oboževati. Le poglejte si njegove pisarne na Tower-Hillu in tovarno v Peckhamu!«
»še nocoj si bom ogledal tovarno v Peckhamu,« je dejal Lynne.
Leggat je od začudenja za hip onemel, čez nekaj časa je povzel:
Dalje prihodnjit.
r ŠPORTNI TEDNIK aj
Deževna nogometna nedelja
Z Romuni nismo imeli sreče, največ zato, ker je bila naša reprezentanca slabo sestavljena. Za nastop proti Madžarski je zvezni kapitan moštvo temeljito izpremenil. Posledica je bila, da sta obe naši izbrani enajstorici častno rešili svojo nalogo. Prvo moštvo je v Budimpešti izsililo neodločen izid, v Beogradu je pa drugo moštvo s tremi goli razlike porazilo Madžare. Tema dvema uspehoma bi se pridružil še tretji, a je slab sodnik oškodoval našo juniorsko reprezentanco in s tem omogočil madžarskim juniorjem docela nezasluženo zmago.
V Budimpešti so nastopili najmlajši in najboljši. Najmlajši rod naših bodočih nogometnih zvezdnikov je bil svojim nasprotnikom več ko enakovreden in je imel ves čas igro v roki. Madžarski sodnik se je pa pošteno »potrudil« in le njemu gre zasluga, da je z igrišča odšlo boljše moštvo poraženo. Madžarski juniorji so zmagali s 4 : 2.
Sledila je tekma prvih moštev. Jugoslavijo so zastopali Glaser, Dubac, Brozovič, Lechner, Jazbinšek, Djanič, Velker, Božovič, Lešnik, Vujadinovič, Cimermančič, torej kombinacija Gra-djanskega in BSK. Naši reprezentanti so zaigrali z veliko voljo. Boljšo tehniko domačinov so izenačili s požrtvovalnostjo. Na obeh straneh je bilo nekaj ugodnih priložnosti, ki so pa zaradi blatnega igrišča ostale neizkoriščene. Padla sta sicer dva gola, na vsaki strani po eden, a ju sodnik zaradi off-sida ni priznal. Madžari so v drugi polovici hudo pritiskali, ker so naši igrali defenzivno. Najboljši mož na igrišču je bil vratar Glaser, ki je rešil toliko najkočljivejših položajev, da je žel priznanje ob odprti sceni. Tekma se je končala 0 : 0.
V Beogradu sta se srečali B reprezentanci. Naše moštvo so sestavljali izključno beograjski igralci, povečini iz Jugoslavije. Tudi ta enajsto-rica se je odlikovala s požrtvovalno igro, nasprotnik je pa prednjačil v tehniki, zlasti v igri z glavo. Naši reprezentanti so zmagali s 3 : 0, čeprav so po odmoru igrali skoraj ves čas z desetimi igralci, ker je sodnik izključil branilca Požego. Napadalna vrsta je pokazala lepo kombinacijsko igro šele tedaj, ko je čabrič zamenjal Požego v obrambi.
V slovenski ligi so bile tekme v znamenju dežja, kar je seveda močno vplivalo na obisk. Presenečenje je tokrat pripravil celjski Olimp, ki je docela nepričakovano ugrabil Kranju obe točki in beležil svojo prvo zmago. Kranj je zaradi poraza zdrknil na četrto mesto, njegov položaj je pa zasedel Železničar. Ositala mesta se niso izpremenila.
Ljubljana je le s težavo premagala Marsa. V prvi polovici je še nekako Šip, po odmoru je pa obramba klonila in je Mars prevladoval. Ljubljana je imela najboljše moči v napadu; najslabša točka je bil pa vratar, ki ima vse dobljene gole na vesti. Igra se je končala 5 : 3 za Ljubljano.
V Trbovljah ni bilo pričakovati, da bo Bratstvo prekinilo zmagoviti pohod domačega moštva. Tako se je tudi zgodilo. Amater je gladko zmagal s 5 :0 in se še krepkeje zasidral na pr vem mestu.
V Mariboru je bil domači derby. čeprav dež ni niti za trenutek prenehal, je Železničar očaral maloštevilne gledalce s prav dobro igro in zasluženo premagal Maribor z 2 : 0. Premagani so bili ves čas v obrambi.
V Celju je bila tekma med Olimpom in Kranjem bolj podobna vvaterpolu kakor nogometu. Zaradi preplavljenega igrišča je žoga neprestano obti-čavala v blatu in o regularni igri ne more biti .govora. Kranj je imel več od igre, a jo je izgubil s 3 : 1, ker je njegova napadalna vrsta pokazala
red golom preveliko revščino, medtem o so domači stoodstotno izkoristili priložnosti.
V I. razredu so bili naslednji izidi: Grafika : Disk 4 :1 Hermes : Moste 3 :1, Jadran : Korotan 2 : 1, Rapid : : Slavija 3 :1, Hrastnik : Celje 2 : 0.
V hrvatskl ligi je Železničar igral s Haškom 2 : 2, Split je premagal Saška
1 :0, osješka Slavija pa varaždinsko 3:2. V prijateljskih i lunah v Zagrebu je Vojvodina porazila Haška 3 :0, proti Concordiji pa izgubila z
2 :3.
Hermes je priredil v nedeljo motorne dirke na Čatež, ki zaradi dežja niso uspele. Cesta je bila blatna in ni dovoljevala velike hitrosti. Na 6.5 km dolgi progi je dosegel najboljši čas Rotar (Hermes) na športnem Indianu s 6 min. 36.4 sek.
V damskem teniškem dvoboju med Jugoslavijo in Madžarsko v Budimpešti vodi Jugoslavija s 3 : 2.
V poslednjem času so na dnevnem redu prepiri, ki so za šport vse prej kb koristni. Hrvatje menda ne morajo preboleti, da se je vrhovna ustanova naše lahke atletike preselila v Beograd. Kaže, da so kar čakali pri-ložiiosti, da bi lahko pokazali zobe. Ta se jim je nudila, ko je vrhovna zveza določila našo reprezentanco za XI. balkanske igre v Carigradu, Hrvatje sb še .čutili prikrajšane in, šo ultima-t}>;i)o zahtevali, da morajo v Carigrad šč trije hrvatski atleti, v spremstvu pa morajo, biti tudi zastopniki, narodnih zvešt, VrhoVna zveza je izjavila, da hrvatkko, želje iz tehničnih razlogov ne more Upoštevati, obenem pa odklanja sleherno zahtevo ultimativnega značaja. Vse kaže, da bo naša repre-zejrtanca ; odšla v Carigrad brez hr-vatskih atletov. Pripomniti je treba, da so tudi Slovenci nezadovoljni s sestavo reprezentance.
Hrvatski atleti so imeli v nedeljo dvoboj s Slovaško in so zmagali z 61.5 :33.5 točkam. Slovaki so na prireditvi postavili dva nova slovaška rekorda.
g
Radio Lfublj ana
od 3. X. do 10. X. 1940.
ČETRTEK 3. OKTOBRA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Veseli godci 14.00: Poročila 18.00: Radijski orkester 18.40: Slovenščina za Slovence 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Deset minut zabave 20.00: Samospevi g. Drago Burgerja, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek 20.45: Simfonična glasba 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
PETEK 4. OKTOBRA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski salonski orkester 14.00: Poročila 14.10: Tedensko poročilo Tujskoprometne zveze 18.00: Ženska ura 18.20: Plošče 18.40: Varstvo živali (g. dr. A. Koren) 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: O izseljencih (gdč. Julija Šušteršič) 20.00: Gerbičeva ura. Sodelujejo:	Akademski
pevski kvintet, g. prof. Pavel Šivic (klavir solo) in g. Srečko Koporc 21.20: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
SOBOTA 5. OKTOBRA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Za mene, za njega, za te, se v pisani vrsti plošče vrte 12.30:	Poročila, objave
13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.30: Plošče 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Pogovori s po-
FOTO
GRAFIRAJTE ZA ..DRUŽINSKI TEDNIK"
slušalci 19.00: Napovedi, poročila 19.20 Nac. ura 19.40: Objave 20.00 Zunanjepolitični pregled 20.30: »V lepih, starih časih«. — Pisan večer napisal Jože Vombergar 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
NEDELJA fi. OKTOBRA:
8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Dueti: klavir in harmonij (gdč. M. Gnjezda in g. Dimitrij Kaškarov) 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Plošče 9.45: Verski govor 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 11.00: Nedeljski koncert Radijskega orkestra 12.30:	Objave
13.00: Napovedi 13.02: Koncert godbe 40. p. p. Triglavskega 16.30: Telesno-vzgojni program ZFO (g. Ivo Kermavner) 17.00: Kmet. ura 17.30: Veseli trio, vmes poje g. Franc Deržaj, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek 19.00 Napovedi, poročila, objave 19.25: Plošče 20.00: Koncert. Sodelujejo g. Anton Sladoljev (tenor), g. Stanko Prek (lutnja) in Radijski orkester 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Citraški dueti. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 7. OKTOBRA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Zdravstvena ura 18.20: Plošče 18.40: Položaj Slovenije v Evropi in Jugoslaviji (g. dr. Valter Bohinec) 19.00: Napovedi, poročila, objave 19.25: Nac. ura 19.40: Plošče (pisan spored) 19.50: Gibraltar (g. Viktor Pirnat) 20.00: Koncert Del. glasb, društva »Zarje« 21.15: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Domač kvartet. Konec ob 23. uri.
TUREK 8. OKTOBRA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 14.15: Šolska ura 18.00: Radijski salonski orkester 18.40: O delu in energiji (g. prof. Miroslav Adlešič) 19.00: Napovedi, poročila, objave 19.25 Nac. ura 19.40: Plošče 19.50: Deset minut zabave 20.00: Reproduciran orkestralni koncert 20.30: A. T. Linhart: Zupanova Micka 21.15: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Kvartet Fantje na vasi. Konec ob 23. liri.
SREDA 9. OKTOBRA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 18.00: Mladinska ura 18.40: Gibanje slovenskega prebivalstva (g. Rudolf Smersu) 19.00: Napovedi, poročila, objave 19.25 Nac. ura 19.40: Plošče 19.50: Kako si mladina izbira poklic (g. dr. Schmidt) 20.00: Prenos iz ljublj. opere (v 1. odmoru: Glasbeno predavanje g. V. Ukmarja, v 2. odmoru: napovedi, poročila). Konec ob 23. uri.
AFRIKA, „življenjski prostor" EVROPE
Nadaljevanje z 9. strani Samostojne države:
	površina	prebivalcev
	v Ama	(milijoni)
Egipt		994.300	16,0
Liberija . . . .	95.400	2,1
Tanger . . . .	373	0,08
Posest evropskih držav:		
	površina	prebivalcev
	v Itm3	(milijoni)
Velika Britanija	9,923.000	61,3
Angl.-egipt. Sudan 2,611.000		5,8
Gambia . . . .	10.706	0,2
Sierra Leone . .	70.691	1,8
Zlata obala . .	241.636	3,8
Nigeria . . . . Južnoafriška	949.700	20,7
Unija . . . .	2,818.292	10,9
Južna Rodezija .	389.376	1,3
Severna Rodezija	745.762	1,4
Niasa 	 Tanganjika	124.183	1,6
(mandat) . . .	949.540	5,0
Zanzibar . . . .	2.642	0,24
Kenija . . . .	582.624	3,1
Uganda (zaščita) .	243.979	3,7
Angi. Somalija .	176.113	0,3
Mavricij . . . .	2.096	0,4
Sejšeli . . . .	404	0,03
Otočje Sokotra .	3.579	0,01
Francija	10,774.000	42,2
Alžir		2,195.097	7,2
Tunis		125.130	2,6
Maroko (zaščita) .	415.000	6,8
Fr. Zah. Afrika	4,678.000	15,5
Fr. Ekvat. Afrika .	2,721.000	5,7
Madagaskar . .	616.453	3,8
Reunion . . . .	2.400	0,2
Fr. Somalija . .	21.000	0,07
Belgija	2,391.064	13,7
Belgijski Kongo . Ruanda in Urundi	2,336.892	9,8
(mandat) . . .	54.172	3,5
Portugalska	2,070.954	8,6
Azori		2.393	0,3
Madeira . . . .	739	0,2
Kapverdski otoki	3.845	0,2
Port. Gvineja . .	36.125	0,4
Sao Tome . . .	944	0,06
Port. Zah. Afrika .	1,255.775	3,1
Port. Vzhod. Afrika	771.133	4,2
Italija	3,482.000	8,5
Libija		1,773.952	0,7
Ital. Vzhod. Afrika	1,708.000	7,6
Španija	347.000	1.6
Kanarski otoki .	7.273	0,6
Sp. Maroko . , ,	28.000	0,8
Zah. Sahara . .	285.200	0,05
Šp. Gvineja . . .	26.659	0,12
Nemčija (do 1914) 2,480.300		12,2
Togo		87.200	0,9
Kamerun . . . Nemška Jugozah.	512.000	3,9
Afrika . . . .	835.100	0,2
7,1
Nemška Vzhodna Afrika .... 1,046.000
H kolonijski posesti bi bilo pripomniti naslednje.
Pri angleški Nigeriji je všteto tudi mandatno ozemlje Kamerun (nekdaj nemško) z 88.266 km2 in 778.000 prebivalci. K Zlati obali je pripadlo mandatno ozemlje zahodnega Toga (prej nemško) s 33.775 km2 in 328.000 prebivalci. Pri Južnoafriški Uniji je všteto mandatno ozemlje bivše Nemške Jugozahodne Afrike, a Tanganjika je bivša Nemška Vzhodna Afrika.
Pri Francoski Zahodni Afriki je všteto tudi mandatno ozemlje Vzhod-
Namesto ruskega čaja pijte naš aromatični
»EMONA«
cvetlični čaj
ki ne razburja živcev, temveč vpliva pomirjevalno
Paktu po din 6-50 in din 18-— « trgovinah
Proizvaja:
Lekana Mr. Bahovec — Ljubljana
ni Togo (prej nemški) z 52.000 km2 in 763.000 prebivalci. K Francoski Ekvatorialni Afriki spada tudi mandatno ozemlje Kameruna (prej nemško) s 431.320 km2 in 2,341.000 prebivalci.
Belgijski mandatni ozemlji Ruanda in Urundi sta bili prej nemški.
Muzej za planinstvo so odprli
Torino, septembra.
V Torinu so pred nedavnim odprli na vsem svetu edinstven muzej. V njem bodo do popolnosti opisane vse škodljive in koristne strani planin, prav tako tudi razni planinski športi, planine in njih vojaški pomen in še nešteto drugih stvari, ki so v zvezi s planinami.
Ta muzej ne bo poln mrtvih slik in spominov iz planin, temveč samih živih, aktivnih stvari. Tako bo v njem natančno orisana njihova živa rodovina, njihova umetnost, narodne noše, industrija, planinske koče, planinski športi in še nešteto drugih stvari. Muzej so postavili na Kapucinskem griču v Torinu poleg muzeja alpskega združenja.
Ali imajo opice dar govora?
Newyork, septembra.
Trije ugledni ameriški zoologi so pred nedavnim v svoji knjigi napisali zanimiva dognanja o raziskovanju opic. Učenjaki so si nadeli nalogo raziskovati, katere opice imajo najbolj razvit dar govora. To so delali tako, da so s pomočjo naprave, nameščene v opičji kletki, posnemali zvoke, s katerimi so se opioe med seboj sporazumevale.
Eden izmed onih treh profesorjev je celo leto živel v družbi opice iz vrste kapucincev. V tem času je profesor dognal, da se te vrste opice sporazumevajo s 50 besedami, ki imajo seveda vsaka svoj pomen.
Tako na primer beseda »ki« v opičjem jeziku pomeni mama, »ka« pomeni oče, »ksi« pravijo pa dežju. Po mnenju ameriških profesorjev so opice iz vrste kapucinov najinteligentnejše in imajo najbolj razvit dar govora.
Profesor Wetterhaus je raziskoval opičjo vrsto orangutanov, profesor Haigs pa šimpanze. Zanimivo je, da imajo šimpanzi in orangutani mnogo manjši besedni zaklad kakor opice kapucinci in se menda sploh ne sporazumevajo, ker uporabljajo precej različne glasove.
PROTI MALOKRVNOSTI,
bledici, splošni slabosti, slabemu teku, za regeneracijo krvi po porodu, za rekonca-lescenco je »Ferrodovim« preizkušeno in zanesljivo zdravilo. Cena za I steklenico 40 din, s poštnino 45 din, 3 steklenice 120 din franka Proizvaja:
Mr. ph. A. Mrkušič, lekarnar v Mostarju (banovina Hrvat-ska). Dobiva se v lekarnah.
Reg. S. Br. 6682-32.
RESMAN L01ZE-Ljubljana
Cesta 29. oktobra (Rimska) SL 21
Telefon 44-90
MALI OGLASI
BREZ OVIR dobite lahko priznane češke motocikle JAWA pri zastopniku Sancinu Franju, Linhartova ulica 35, Luščilnica riža. V izbiro vam je mali 100 cm Jawa Robot, 4 različni modeli veličine 175 cm 4 različni modeli veličine 250 cm. dupleX’blok 250 cm, 350 cm OHV Special ter pripadajoče prikolice. Oglejte ai Jawo! V račun vzamem rabljene motorje.
Grafololka pisarna Globočnik Feliks, grafolog Ljubljana, Pralakova 11
izdeluje psihoanalize, expertize, ocene, doka« zila itd. Strokovno delo, diskrecija zajamčena.
NEKADILEC POSTANETE v treh dneh z našim zanesljivim to popolnoma neškodljivim sredstvom »Nikotfnol«. — Velika steklenica din 70*—, mala din 60*—. Pošilja po povzetju »Jugopatent«, Ljubljana, Dvoržakova 8. Iščemo zastopnike.
Plačajte naročnino!
Obleke, periio, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v največji Izberi, naiceneje
Presker
Ljubljana, Sv.Petra c. 14
Poravnajte naročninoI
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Stritarjeva ul. 6
pri frančiškanskem mosta
Vsakovrstna oCata, catinogiedi, toplomeri, oaromelr,. tirgromelri, itd. Velika izbira ur, zlatnina m srebrnine, Ssmo kvalitetna opilka	Ceniki	brezplačno
fltsocUt
•fluclL !
Znomeniti grotolog J1. J-Karmah ie i* odločil U-delati Vam horoikop. N|*-novo priznono »posobnost
Sr«««-**
i Vam pove P®	V.
Voio usodo. Wdo| lahko do 1 sežete uspeh 0,l"“'de!,V'*
1 lo loko v pogledu IWb** ni, trgovin*, k>t*rt>* «o-Niegov popis mmuhh. tedonjih if bodočih določb , kov vzbudi Vose *°žude"|* n presenečeme. Ne bodite .tožni, n« iodikujt*, katti vse i* o provem času obme "O boljo Spc.o«. -i v°> i„ S...« VO" o v™ b° dotnoHi. .edoniOiH » P'/; teklosii več nego bi smol
'S“ SSTSf S"3&
fe:
i« donet natančen noslo i roistne podati*. t*r v no rei 30— din io kntigo ?Nož život in okultne to-n., no čekovni račun 17455, no ločno In ilolno adresO;
F.T. KARMAH
i A L E C
Posteljno perje
kemično čiščeno po din 12-—, 25-— 35"—, 55-—, gosje per)e, sivi in beli puh, po konkurenčnih cenah, dobite pri „Lurta“, Maribor, Glavni trg 24. — Vzorci brezplačnol
PUHASTE ODEJE - specialno delo. svilene in klot odeje iz vate, perje vseh ——— —............-	vrst, kupite najsolidneje v trgovini SEVER. Marijin trg 2
POČITNICE DOMA. Letos ul pravega vremena. 8ončite se doma z naSo patentirano ultravioletno obsevalko. Original Rub. Po par obsevanjih dobite lepo Športno rjavo polt. Zahtevajte prospekte! »Jugopatent«. Ljubljana. Dvoržakova 8. Sprejmemo zastopnike.
REVMATIZEM, ifiijas, nevralgijo. zamaSčenost uspeSno zdravite z naSim masažnim aparatom »Vibrator«. Izboren tudi za nego lepote. Cena din 420*—. »Jugopatent«, Ljubljana,
Dvoržakova 8 — Iščemo zastopnike
NALIVNA PERESA s prozornim držalom, zlato pero z desetletnim jamstvom dobite od din 60*— naprej samo pri »Jugopatent«, Ljubljana, Dvoržakova 8. Iščemo zastopnike.
POSOJILA dajemo našim Članom In varčevalcem Cgodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi varčevalci brezplačno zavarovani. Zadruga »Moj dom«, Ljubljana, Dvoržakova 8. — Iščemo poverjenike.
ELEGANTNO IN SOLIDNO hočem biti obut, to je Želja vsakogar. Obiščite tvrdko Brajko-vič, Ljubljana, Igriška 3, k^r boste strokovno in solidno postreženi.
GOZD, lepo zaraščen, 5 hekt l uro od Novega mesta, prodam. Cena po dogovoru. Jože Somrak, Kal, p Prečna pri Novem mestu.
IZDELUJEMO GUMBE
Pobiramo spuščene pentlje na nogavicah GALANTERIJA VERDAJ Ljubljana, Igriška ul. 14
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med in medico dobite naiceneje v „ MEDARVI Ljubljana, Židovska ul. 6. 48. T.
OKAMA MAZILO
lt zdravilnih tebšč. Čudovit uspeh orl ranah, opeklinah. ožuljenim, volku, turih in vnetjih-itd za nego dojenčkom pri kožnem vnetja izpuščajih in hpa *tah na temenu, ta m*' pokane orane bradavice*
Dobi te v lekarnah in drogerijah
VOJNO ŠKODO
In druge drž. papirje kupujemo proti takojšnji gotovini. Tudi posamezne komade RUDOLF ZORE Ljubljana - Gledališka ulica 12
Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. y Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mlhalek — vsi v Ljubljani.