I    ^.^HocWObl. * k. Hofbibliothek, r-      -^
I
St. 8.
V Gorici, 20. februarija 1880.
Tedaj X,
„Soca" izhaja vsak peitk ¦ in velja
s po§to prejemana ali v Gorici na dom
pofiiljana:
Vse leto.....f- 4.50
Pol leta.....» --30
Cetvrt leta     .   .   .   .   „ 1.20 Pri oznanilib. in prav tako pri „po-
slanicah" se placuje za navadno tristop-
no vrsto:
8 kr. Le se tiska I kvat
Za veSe &ke po prostoru.
SOČA
Posamezne itevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici ? ga<-gposki ulici blizo „treb. kron". ia na staram trgu.— V Trgtu t tobakarnici „Via della caserma 3".
Dopisi naj se blagotoljno poftiljajt urednistvu „So_cjbk v Gorici v Hilar jjantki llakarni, naro&una pa opraTniitTU„Soetw na Koranji y Sticsa-Ti hiSi it. all II, aaditr.
Rokopisi at nt vracajo; dopiii naj it blagovoljno frankujejo. — Delalcm in drugim nepremoinim it narodnina iuiL§, ako •• oglait pri urianiitvn,
C. k. kmetijsko drustvo v Goiici in Slovenei.
Govorili smo o svojem tiasu obSirno o vaznosti e. k. kmetijskik druStev za povzdigo kmetijstu v ob-6e in ptiporoeali snio toplo iu nujno, naj se siovou-ska stran uase dczele zivahneje iu v vecem Stevilu deleft kmetijskega druStva v Gorici, — kat.ro ima namen, pospeSevati glavne materijalne inter jsc naSe dezele; kajti ouo posreduje wed vlado in dezelo skoro v vseh kmetijskik zadevah; naj gre za to, da se izdajo novo pmnerne in potrebne postavo in vladuo naredbc za varstvo in prospeh kmetijstva, ali za to, da se pr,dele za isti naiucn drzavue podpore, vselej je inerodajuo priporo&lo knietijskega druStva.
Pri vsem tew pa je iniulo nase priporocllo in tudi prizadevauje posamezuih za povzdig* kmetijstva vnetih rodoljubov prav uezualen uspeh. Pristopilo je bilo druStvu sicer Se preeej lepo Stevilo kmctovalcev iz raznih stiani — zlasti pa iz Biheubiiga, Kriza, Komnu, Kobarida, Bovea, Cerkncga, v katerih kmjih sta imela ucitelja naSu dmlno kmet. Solo liinctijhka predavanja a ko je priSel cut,, da bi bili murali pla-cati letnino, umakiiili bo se drug za driigetii, da so ostali slednjic" eeli okraji brez svojih znstopnikov v druStvu. Stevilo vise 200 sloveuskih drustvenikov skrcilo se je v eucin letu na dobro tretjino;—Se kakih sedemdeset jili je zdaj.
Kaj je tt'ga krivo? — NeKoliko po vsakem na* emu tu, da se ue puCutijo nasi knietovaki nic kaj domaCe v druStvu, katerega obravuave v sejah glav-nega odbora in obcnega zbora so skoro izkljuCijivo italijanske. Nekako novSeCno in pouizevaluo je, sedeti pri sejab, a nifiesar ne razumeti, kar se govori. Toda v tern oziru bi se razmere s tasoma lahko sprcmeni-le, zboljsale, in sicer v primeri nuiozeeega se stevila slovenskib delezaikov. V druStvih in javnib zastopik odloCuje povsod vecina in v dezali, katere prebi-valstvo obstoji iz % Siovencev iu l/3 Itaiijanov bi bilo prvini, dasi so v obde raanj pveiuozni, pai mo-goCe, tako zastopanim biti v druStvu, da bi si sami lahko varovali svoje praviee. Toda naj nas nihce tako ne razumi, kakor bi hoteli italijauskim Ciauom spod-tikati, da nas v tem oziru kakor si bodi zavirajo. Nikakor net vsaj v zadujih ietih ni bilo naioduih prepirov v druStvu — in delovaiije je bilo vselej *lo2uo in dostojno. Sloveuski drustveuiki so dobivali slo-veuski kiuetijski list, Italljaui italijanski in tako je tudi drustveni urad dopisaval italijauskim zupaustvom in straukam italijausko, slovenskiui pa slovensko. ha notianje poslovauje je bilo in je se veduo italijausko, kar je pri sedaujih razuieiah iu z oziroiu. ua to, da vsi sloveuski odborniki razuniejo italijanski, a skoro nobedeu uuih ne razume na^ga jezika — eisto ua-ravuo. — Ker se nam tedaj ne godi v tew oziru no-bena krivica, ni pravega uzioka, da se slovenska stran, malomamo preziraje uajvazuejse svoje iuterese, odteza kmetijskemu dru§tvn.
Drugi uzrok, da je v kiatkem easu odpftlo toll-ko na§ih druStvenikov, je inenda ta, da so se preina-lo zbircno vabili kpristopu. Nanieukmetijskih prijateljev, kateri so si posebno prizadevali, kolikor niogo2e m^io pomnoziti Stevilo slovenskih filanoy, je bil gotovo uajboljsi — a prenagljeue stvari se niso se nikdar sponesle. Novi daui, bodi da niso bili prav zreli za to, bodi da se niso do jasnega podufiili o svojih dolznostih, skujali so se na mah, ko so dobili suhoparne plaCilue naioge, koji so jih o omnili na ptvo dol2uoSt vsacega drustveuika: PI eaj let-tnino! —
Nadaljni uzrok je ta, da nase ljudstvo presum-Ijivo gleda na drustvo ter ne spoznava prav njegove-ga pomena, ujegove vaznosti. „Listie, katerega dobi-vam" meni kateri, „ui vreden, da placam 4 gold, let-nine, druzega pa nemani od dru§tva." Seveda vsake-mu posamezueuiu ne daje kmet dru§tvo navadno ne-posredujih koristi — a ouo preskrbuje celim de^elnim stranem, obfiinam, vasem leto za letoiu zuaraenite podpore — na pr. K...su za napravo eodui&kov iu kalov, tol^inskemu okraju zazboijSanje jnekavstv^ia
sirarstva, nekaterim krajem za vinorejska druStva — | poteui pa skoro vsako leto lepe svote za razuo ple-meusko zivino, ki se razdelujo yo celi de^eli itd. Zraveu tega pa, da izprosuje in deli drzavne podpore, pospesuje drustvo Se na muogo drugih uo^tnov splosue kmetijske iuterese naSe dezele in posamezuih ujeuik strain iu zato skrbi za dezeio in posrednje za Be vsa-ki, kdor podpira drustvo.
Najveco krivdo pa, da se slovensko obcinstvo ne briga za kmetijsko drustvo, pripisujemo mla6uo-sti, katera se je lotila v zadujih Ietih goriSkih Siovencev zalibog skoro v vseh javuih zadevah, politicuib, duSevnih iu uiaterjaluih. Imaiuo politiCno Uiu.stvo, a njegovo delovaiije je ¦» 0; imamo Citalniee po de^eli, a one veeinonia dremajo, kdor niso uze zuspale; ima» mo svoj C'asopis, u najboljSe nioci v de^eli se ieuc ogibajo vsacega sodelovanja, imamo ljudske zastope, posebno obtiiuske, a ti postajejo v iiaroducni oziru iu deloina tudi v vmovauji svojih maturjaiuih interesov popustljivi skoro do serviluosti, Tu ni skoro nobeue sainodelavnosti veft, katera je glavni pogoj bvobodiiu vsakemu napred-ku, Upiu po piavicah, nic ne hasne; deiati, truditi se in zitovuu uiuia, kdor hoCe kaj doscci, naj bo na-rod ali posamezuiK. UoCete, da bo kmet. dru&tvo uspeSno delalo tuui za naSo stran, terpravi6uo delilo sad svojega truda mej vse dezelaue, dobro, pristopite, pomagajte, podpirajte; tudi tu velja gesio: Viribus unitis i
___________ (Konec prihod.)
Kazprava biulgctnega odseka o misih si'cdiijih solah.
Budgetni odsek poslauske zbornice na Dunajije razpravljal te dni proraCuu nanaufiucga ministerstva. lJri tej priliki je sprozil neutrudljivi zagovoruik uaSih naioduih pravic, verli poskuec dr. VoSnjak, siedefio resolucijo:
»Vlada se pozivlja, naj na srednjih §olah,vvzdr-^avanih od drzave na Kranjskem, spodnjem Stajer-skem, Koroskem iu v primorskih dezelah z a u 6 e u-ce slovenske narodnosti uvede slovenski jezik kot u6ui jezik, a pri tem naj se daje prilo2nost nauciti se temeljito nemSke-ga jezika, ce trcba s predavaiijem nekaterih uduik predmetov v tem jeziku v visjih razredih."
To so gotovo jako skromne tcrjatve, katerim ne more nihce oporekati, ue da ne slone na postavnem teiuelji, ne da so sovrazue neaisdini; kajti, v enakem zmislu, kakor je uaS dei5elni zbor o svojetu 6asu ter-jai preuravnavo naSih srednjih Sol, povdarja tudi VoS-njakov predlog, naj bode v na§ih srednjih Solah dobro priskrbljeuo, da se slovenska mladina lahko temeljito lumei nemsciue. Pri vsem tem pa niso bili nemSki poslanci zadovoljni z resolucijo, mariveC so jej drug za drugim odlocuo ugovarjali.
Dr. Schaup je n. pr. rekel, da je zato te^av-no izvesti tako resolucijo, ker se ne more siliti nem-skih uceucev, udele&ti se uka v slovenskem jeziku, katerega niso zrno^ni in ga ne umojo: „0 nemSka .'ogika in nemSka praviLuo&tI Zavoljo tega," opazuje prav tehtno „Slov. N,a ker je pri nas na Slovenskem mej 100 prebivalci 5 Ncmcev iu 95 Siovencev, mora-jo zarad teh 5 Ncmcev na§e Sole nems^ke biti tudi za 95 Siovencev. Kesolucija terja izrekoma le sau-eence slovenske narodnosti slovenski uk. ?Ali Ker je nekoliko Nemcev mej nami, moramo se Se miSlo-venci samo uemSko uciti. Na to se ima ozirati, da 50/0 Nemcev slovenski ne ume in se torej ne sme siliti slovensCine uciti, 6e prav v slovenskej de2eli zivi. Ali na to se ni nic ozirati, da 950[0 Siovencev nem-Skegane ume,temucsiliti se mora u6iti ae na podlogi tujega j ezika tuj jezik, domacega svojega pa v kot poriniti. In to poslednje je jedini in pravi namen liberalnih Nemcev."
Naj lepSo je povedal v razpravi budgetnega odseka ustavoverec Heilsberg, ko je to&l, da so Nem-ci najbolj tlafieni v Avstriji. Ta izjava je sicei' vzbudila veliko yeseiost mej desni&rji — a nam
se skoro zdi, da je hotel moz norce briti iz drugih narodov in da je torej zasluzil fie ostrojfii odgovor, kakor mu ga je dal dr. VoSujuk rekSi, da ue more biti rcscu tak issrek in da so Nemci Butni krlvi, Ce niso priljubljeui pri drugih nu rod ill, ker se neCejo u-citi jezika onili, mej katerimi sluiijo svoj kruh.
Debata je konCala s tem, da se je odlozilo gla-sovanje o predlogu do naslednje seje, pri kateri pride na vrsto proSnja kranjskega mesta za ohranitev giin-uazija.
Pri razpravi ob utJiteljiSCih je zopet dr. VoSnjak predlagal resolucijo, naj m vlada pozivlja, da uvede na ucitcljiSclh v Ljubljani in v Marburgu slovenski kot ucni jezik, v Oelovoi in Kopru pa da ustanovi za slovenske pripravnike slovenske paralelke. — Tudi fca predlog je vzbudil zivuhuo opozicijo in zlasti sta ga tuotino izpodbivula Stremoyr in dr. Herbst. Po dol-gem razgovarjauji, mej katerim je dr. Vofinjak nio^a-to branil in zagovarjal svoj prodlog—*je blediijic von-dar obveljala resolucija, kolikor zadeva nciteljififia v Ljubljani, Marburgu in Kopru; Celovoc pa su je opu» Btil, ker je Herbst povdarjal, da vtegnejo Slovoncem trije slovenski zavodi zudostovati in da bi paralelke v Celoveu prevee stale. — To je prvikrat, od kar obstoji naS dr^avni zbor, da je v najvaznejSein odseku, to je v budgetnem odseku vefiina pritrdila rcBolucijl Slovoncem na ljubo.—AH pa obvelja ta rusolucija, po kateri bi se izpohul vsaj del naSih zelja in terja-tev glede Solske preuravnave, — tudi v zboru, to je drugo vpraSanje in skoro se je bati, da ne; kajti se-datija avtonomistiCna veCina ni v takih zadevah nifi kaj zanesljiva — in kakor vse kaze, se vlada tudi ne mara ogreti za naSe praviCne terjatve. Besede nove-ga nauCnega ministra, barona Conrad a, katere je govoril, ko se mu je predstavljalo njegovo uradno o-sebje, nam ne daj<yo nobeuega poroStva, dase stvari za nas Slovence zasuknejo kaj na bolje. w0n hoco nadaljevati v zmislu svojega jako Cisla" nega prednika, je rekel, in to se pravi z drugimi besedami-—on hoee Se dalje ponemCevati.
Dopisi.
IZ Solkana 19. febr. (Izv. dop.) Kakor je ?So-fia" nedavno porofiala, povzdignen je na§ verli rojak, gosp. stotuik Andrej Komel v plemeniti stan z na-slovom »Sofiebrau*. (Njegova rojstna hiSa v Solkanu stoji ravuo nad Soco). To odlikovanje je danes spo-dobno proslavljala vsa rodbina. Po kondani peti maSi» zbrali so se vsi soroduiki na rojstnem dorau slavljen-ca iu vsaki je dobii srebereo zlico, katero je poslal g. stotnik v spomin ua ta-le dogodek: — Ko je naS verli rojak odhajal k vojakom, nesel je seboj, kakor vsaki novinec, svojo zlico in sicer leseno 21ico. Vidsi eden njegoxih predstojnikov (seveda uize vrste) rekruta z leseno zlico, zacne ga po furlausko grdo obirati: BMoStro di.un Sklaf, buta via ke Sidon, se no ti meti in buzal" (Sklavarska grdoba, vrzi prec tisto 21ico, Ce ne te utaknem v lukinjo!)—Ta P''eP«* jazni pozdrav pri nastopu svojega vojaSkega sluzbo-vanja ohrauil je naS stotnik zvesto v spominu, m sta-vim, da, 6e bi vedel za moza, ki mu ga je bil pokio-nil, — podaril bi tudi njemu mesto lesene sreberno 2lico.                                       ,        .            ,.
NaSi pevci, kateri so peli tudi pri sv. maSi, so se poziuye zdruzili z rodbino in so navduSeno prepe-vali in napivali v slavo odlikovanemu rojaku. Zvecer mu je tudi Citalniani odbor odposM iskreno fiestitanje. Na mnogaja leta prvemu plemenitaSu Ciste slovenske korealne—iu kar je Se bolje—slovenskega srea l
J—St.
12 Sempetra ll. febr. (Izv. dop.) (Konec.) —
Nadejam se, da se ne motim, ako trdim, da Citamiee
sploh preve6 deuara potrosijo za same casnike,  so-
selmo pa za mnogo nemSkih dnevnikov,  ki invijo le
I dnevno zanimivost in vrednost. Bes je, da razui udje
I po svojem qHuju jsahtevajo razae Casnike, a venda*
preveC drazib dncvnikov je velika potrata, n. pr.: K Cemu dve „Presseft, staro in novo? Se ena oataneua zelodcu pravemu Slovanu in katolicanu. In §e sosebno judovske dnevnike pod pi rati, ki so hudi nasprotniki Slovanstva, ki zlobno smeiSijo in sramotijo naso sveto katoliSko ceikev, ki tndi nravnost sploh v blato ga-zijo, to bi paC uze ne smelo spadati v pravila slo-venskih Citalnic, katcre nemajo med svojimi udi ne krivovercev, §e mauj pa judov.
Ko bi se denar, ki ga slov. citalnice trosijo za take nepristojne Casnike, v to obraCal, da bi se omis-Ijevale za ljudstvo potrebne knjige, imela bi scdaj uze vsaka Citaluica vsaj zaCetek in podlago ljudske bukv-arnice, nekoje pa uze lep knji^evni zaklad.
Ljudskim knjiznicam bi tudi marsikdo lahko eno ali drugo knjigo podaril, koje sam ve6 ne potre-buje, in jo lahko vgreSi. Bolj premozni CitalniCni udjp. bi tudi lalko kaj inalega drugim v izgled polo-zili na altar domovine in ljudske* omike. Tudi Cisti dohodek one ali drugo veselice bi se lahko obrnil v ta blagi namen. Kratko, treba je le resne, dobre volje in ljudske knjiznice zacele bodo tudi po naslh krajih kaliti, rascvetati se, vrlo naraSCati ter obrode s Ca« somazazeljen sad med narodom.
Casi so drugi od nekdanjih, v kterih so nob-rihtar" v vasi brati ni znai in mu je kot zapisnik sluzila leskova palica, na ktero je zarezaval svoja nacta". Cemu bi sc mladina po 8 let mucila po drazih ljndskih Solah, ako pozneje nima koristne knjige v roke dobiti ? Ali se je mari otrok v solskik letih za svoj poklic in stan tako izuril, da stopivsemu iz Sole ni treba nobeaega benla?
Kaj set Sedaj se zaCne prakticno zivljenje, od-IoCitev za ta ali uui stan, Sedaj se zacenja za mla-dino odTocilna, nevarnosti polna doba zivljenja. Kolike j koristi so torej za nezno mladino dobre knjige, ki so jej uajbolje in zvcsteje prijateljice, ki jej bistrijo urn, I ilahiiijo sree, vtrjujejo nravni znaCaj, da postanejo vrli, koristrti ndje filoveske druzbe, nravni, verm, ziuuajni niladencl in Wage devojke, vrli mozaki, brake ^etie.
A postalo je moje priporoCilo predolgo, treba je koncati. Povzamem svoje priporoCilo in ponovim ne samo Vam, dragim udoro bovske Citalnice, mariveC vs<!in narodnim Citalnieam po vseh slov. pokrajinah: Narodue Citalnice naj iraajo bolj sloveuski narod pied oCmi, naj bodo narodna ognjiSca v pvavem pomenu. Naj po vseh moCeh pospelujejo narodni napredek, da se s Casoma povzdigne slov. narod na njemu dostojno inesto. Tako blago prizadetje bode, tega se uadejamo, veCui Bog blagoslovil, ki vse narode z enako veCno Tjnbeznijo objema. Naprej zastava Slave! Nasvidanje! Z Bogota!             _____                          P. K.
*lZ Katiala IS. fenr. (Izv. dop.) (Nevarnost pod Dolgo njivo; — pobalinski Cin.)—Kdor ne zna molit, naj se gre na morje uCit, tako pravi star pregovor; jaz pa pravita tudi, da kdor ne zna molit, naj segre na novo cesto pod „DoIgo njivoK uCit. Bognie! §e kar sem zlv, nisem se tako iskreno priporoCal auge-!ju varhu, Bogu, in Mariji de.vici, kakor due 12. t. m., ko sem se iz Kanala po opravkih peljal v Gorico; groza in strah naju sta lovila oba, mene in voznika, ko sva dospela do onega visokega, stimega, neobzi-danega, in posebno v vlaznem vremenu straSno nevar-nega cela. Ka cesti je lezalo kakih sto metrov na dolgem vse polno tezkega kamenja, mej kterim tudi ena skala kakih sto centov te2ka, Sesar se se danes vsak lahko preprica, Ce se poda na omenjeno mesto. Po takej s kameni oblozenej cesti peljalasva se pre-vidno kakor polz pofiasi, in videlasva kakoseje sem ter tje kak kamen raz Cela odtrgal, na eesto hrustnil, in od tain v Soco strbonknil. Misli si, dragi Citatelj, kako se nama je ohladilo sree, ko sva v smrtnem strand dospela do konca onega cela, kjer kamenje ni veS padalo. Pobozno sva z voznikom proti ncbesam po-gledala ter zdihnila: Bog bodi zahvaljen, ker si naju resil iz te smrtne nevarnosti. Da se pa kaj tacega nahaja na c. k. drzavnej cesti, jezaresvse grajevred-no; gosp. zupan iz Plavi, kaj pravite Vi k temu ?AK ne spada ona cesta,nad ktero je nastavljena ona ne-vama past, pod Va§o obemo? alini to Ya§a sveta doliuost, da se potezate odlotno za to, da bi se na cesti, ktera spada pod Vaso obdino, odstranila ona nevarnost, ktera vtegne danes ali jutri strasne nesrece, da, cel6 smrt popotnika prevzrociti? Posebno pa po-lagam slavnemu cestnemu odbora prav gorko in zivo na sice, naj skrbi za to, da ne ostane moj klic, ka-terega sem tu objavil sploh iz golega clovekoljubja— glas upijocega v pugCavi. *)
V noci od 11. do 12. t. m. je nekdo z blatom onesnazil tu kisne duri neke glavne in v ob5e jako spostovane osebe. Da se v Kanalu god6 taki nezasli-Sani pobalinski cini je u2e od vec in splosna je za-radi tega nevolja mej vsemi trzani. Tega sem pre-verjen, da bi noben rojen Kanalec s takimi ostudnimi cini do veljavnih in obCe spostovanih oseb ne skranil svojega rojstuega kvaja. Stvar je zdaj v preiskavi pri tukajsnji c. k. okiajni sodniji in zeleti je, da se skoro
*) Cestni odbor nema na dtimni cesti t  PI*vali uobe-
jobt. gosposka jzrrSiti, kwtrtba.                  ^, urad.)
str2e z obraza binavska kn'nka onej osebi,   kterej je tako malo mar poSteno ime Kanakev.
Iz sempaske zupanije, n. febr. (izv. dop.)
I Dovoli, drags mi ^Sofa", da ti porocam eukrat o na-I sih domaLih razraerah. Zafenjani pri obcinskem za-I stopu. Vie meseca junija 1. I. je bila potekla trilettia I doba na§im obCinskim ocetom; pri vsem tern pa se I je zavlekla volitev novpga stareSinstva do novembra I meseca. 12. novb. je bil pomenljivi kdan volitve, ki I je pa tudi pri nas, kakor v nowji dobi drugod, po-I kazal, da se je goriSkih Slovencev v obce lotila neka J z nezaupnostja zdni^ena mlaCnost, katcra zelo neu-I godno npliva na vse javne zadeve ter moLno zavira I vsako napredovanjc „Kaj bi hodil voliti, saj je vse I eno, ali volim ali ne; izvoljenci narede vendar, kai* I hocejo?* Tako govote navadno mlaCnezi ter se od-I tezajo izvr§itvi najvainejse dr^avljanske pravice. MlaC* I nost je kriva, da so redko kje pravi 1 j u d s k i za-I stopi: k temu pa priponi. gi ranogo tudi napecni ob-I Cinski voli!»;k od 7. aprila 1864. Predolgo bi niudil 1 cast, citatelje, ako bi hotel o tern razloziti svoje I menenje; zato hocVm le nekaj malega omentti z ozi-I rom na seropasko 2upanijo.
I         Ta iupaniia obsega 5 podobcin, katere plaSujejo
I starega izravnega davka  skupaj 5100 gold.;  tedaj je
[ zupanija precej obsinia.   A kaj misiite, Cast, bralci,
I kdo zmagujc tukaj pri volitvah? Vsakrat le Sempaski
oddelek.   In zakaj ? — Ker imji v vseh treh volilnih
I skupscinah po najveC volilccv. Ce se tudi volilci dveh
I drugih podobfiin o svojih kandidatih zediuijo *er slozuo
volijo,  ne opravijo niC,  ker niso kos Sempaskim vo-
I ljlceni in najveCkrat so podobcine odvisne  od milosti
I Sempasctv, da vdobe zastopnika iz svoje srede v ob-
j Cinski zbor. Zato si lahko vsakdo sam misli, kako so
I zastopani posebni interesi podobcin v obCiuskem stare-
Sinstvu, kako seoskrbuje krajna policija v posameznih
vaseh in kako se gospodari z obcinsko lastnino v pod-
obeinah. Po mojem menenji bi se moral obCinski vo- I
lilnik predrugaCiti v tern zmislu, da bi vsaka kata-
stralna obfiina;  ali vsaki oddelek,  kateri inia svoje
posebno obC. premo^enje, volil primerno Stcvilo svojih
zastopnikov v skupno stare^instvo in  ta volitev naj
bi St vrSila v doticnih obCinah.
Odkar se je uvela sedanja obCinska organizacija,
imeli sma v Sempasu samo e n k r a t iiupana d o-
maCina, drugace vselej ptuje naseljence, vensih tudi
mo2e ne naSega naroda.   In veste, c\ Citatelji, zakaj
nosi Sempasko stare§instvo ta made2?   Zato, ker se
I navadno oCetje staresine prickajo za 2unanski stol,
| drug ga drugemu ne privoSci  in slednjic'se prigodi,
da pri petih prepirajocih se Sesti zmaga. Ako se kak
! ptnjec naseli v oempasu, ima u2e nado, da postane
poprej ali poznej 2upan.
Proti zadnji volitvi  so jekateri obCinarji vlo^ili ugovor, kateri u2e tri mesece nere§en lezi pri polit. I gosposki — in tako se zdaj ne vemo, pri Cem smo. I Cudno je,  da se resitev take po njenej naravi  jako J oujne stvari tako dolgo odklada.  Pristojna gosposka, I bi morala vendar pomisliti, da je doba,  ko se voliici prepirajo zastran veljavnosti volitve, tako rekoc neka brezvladna doba v obcroi.   Ni staro, ni novo stare sinstvo nema prave veljave pri obCinarjih in stari zu- I pan, kojemn je triletje uze davno poteklo, — tudi tie. i Vsled tega pa so hudo §kodovani obCinski interesi.     | Pri nas sicer ljudstvo ne umira glada,   a kdor I mora z vsakdanjim zaslu2kom preftvljati sebe in dru-hao,  temu se vendar straSno trda godi;  kajti pre-mo2nejsi kmetje zaradi prehude zime,   ne da bi ne hoteli,   ampak niso mogli dajati reve^em dela in za-slu^ka. Zemlja je bila namrec na osojih do en meter na globokem zmrznena, da je prav ronogo trt pozeblo, kar bo uboge, po 4 zaporednih slabih vinskih letiriah tepene  posestnike hudo  zadelo.   Kar je nad 20 let starih,  po tocl in strupenih rosah oslabelia Vinogradov, so skoro da uniceni;  le na prav soluCnih legah ntegne bolje biti. — Zato naj se vis. vlada le po&tri s pobiranjem davkov po novi vcenitvi: — prav dobro nam kaze bodoCnost. Pri nas se samo iz vina kujcjo novci;   drugih pridelkov je se premab za zivljenje. I Ce ni tedaj vina in Ce ga ne bo,  kakor se je bati, | tudi v prihodnji jeseoi,   potem zapademo  tudi  tukaj osodi, kakorSna je veCinonia uie zadela posestuike na Kanalskem: zabobnalo nam bode zaradi zastanih davkov in drugih daviCin.
Kasim revezem je drzava v pomoc pri§la z jav-nim delom, to je s prelo^enjem drzavne ceste med Yertovmom in CerniCami. A skoro bi lahko rekli, da je hotela vlada izkoristit Ijudsko revSCino, da izvede to delo, ~ katero je bila doHna narediti (kakor je potrdil gosp. poslanec Winkle^ v svojem govoru), kolikor mogoCe po ceni. Tudi pri tern delu bodo namred — tako je dalo zupaastvo objaviti -— dobivali delavci samo polO — do50novcev denine. — V dobrih, ali navadnih letih je vlada dala izvrgiti u2e marsikatero tako delo, pri katerem so se mastili podvzetniki in so vsaj posteno ziveli delavci — zdaj pa v silni revsCini je skiCila denino, da m ob njej ni zlveti ni umreti. A kaj kocete: | Ljudstvo je laCno, Bog visoko in cesar daleko!
Iz Sela pri Cernicah, ie. febr. (izv. do*,.)
Kjer je revSCina, tarn ni veselja, ubo§tvo je tudiv 6italnicah. Minoli pust so vse Citalnice v mini poCi-vale. nobena nam ni napravila navadnih veselic; po^ terpimo za ugodnej§e Case.   Zima je bila tukaj stra-
I sansko huda; stari Ijudje se ne spoininjajo takih mrazov.   Terte so veCina pozeble, ravno tako fige in
I oljke. Zemlja je bila na yefi krajih do 2 Ceylja zmer-znila.                                                       ,
Zavoljo prevelike zmerzali so vsa poljska dela zaostata; zdaj gotovo Caka kmete mnogo dela, pa kaj to? saj zdaj se tukaj ne obdelujejo vefi zemljisCa po stari navadi, ampak le nckam povergno, kar je mogoCe hitroma. Tudi premoSnejsi posestniki noCejo veC, ka-
j kor nekdaj po zimi prekopavati zemljifiC, tert saditi itd. veCjidel jih opusCajo za seno^eti. 6e pojde tako naprej, bati se je se veCe re^sCine.
Ubogi deninarji terp6 tukaj najveCo reviCino; zasiu2ka nemajo nobeuega, uboStvo je veliko* Komaj priCakujejo, da se priene delo na cesti pri CerniCah, kar se pa dan za dnevom odnasa. In^isnirji so sicer pied 14 dnevi prisli, tu^rijo cesto marljivo, pa jim menda ni mogofe tako hitro Crte viediti. Sli^i se, da bo v 14. dneh stvar doverSena in da se potem delo ncimtdoma priLne. Ta stvar je pa preveC zakas-njena. Ubogi dobe s piClo odmerjenim zaslu2kom pomoC, kedar priCnejo tukaj najvefia poljska dela: obrezavanje tert, kopanje, oranje itd.
In2enirji rabijo sicer pri merjenji ceste neka-tere deninaije k pomoCi, da jim prenaSajo potrebne priprave. Za to delo se je usilil tudi dobro znani la-komni bogatin iz sosedne vasi, katereinu je zarcs za-metiti, da revezem koftCok kruha od list terga. LaCni reve^i so za ta kosfiek kruha prosili,  siti bogatin ga
je vdobil.___________               Nekdo.
Politidni pregled.
Z DUNAJA. Slednji6 je uradni list du-najski objavil cesarska pisma, katera re§ujejo ministerskokrizo. Baron Conrad-Eybesfeld-s k i je imenovan za naufinega, baron K r i e g s a u pa za finanejiega ministra.    Dosedanjemu   vodji
I  nauunega ministcrstva, Stremnyi'-u, jo izrazil ! cesar za njegovo patrijotifino vdanost svoje po-
polno priznanje; sekcijskemu nacelniku C h e r-
II e k - u pa jo podelil v priznanje  zvestega  in | izvrstnega   sluzbovanja   red   zelezne   krone   II.
| vrste. — Ustavoverei niso z novimi ministri ni6 kaj zadovoljni; avtonomisti in posebno mi Slovene! tudi nemamo pravega uzroka veseliti se te premembe. Dunajski listi pravijo, da gieda eden imenovanih miuistrov (Kriegsau) bolj na desno, drugi pa (Conrad) bolj na levo, a nijeden ni ud drzavnega zbora, oba sta uradnika in se vte-gneta ravnati po migljajih ministerskega pred-sednika, grofa Taaffe-ja. Baron Conrad je bil pred leti dvorni svetovalee pri namestnistvu v Trstu in pozneje dezelui predsednik na Kranj-skem; on torej dobro pozna politicne in golske razmere v juzno - avstrijskih dezelah. ' Tudi je nekda jako marJjiv in nadarjen uradnik. Pri vsem tern pa nemamo posebnega zaupanja, da se pod njegovim vodstvom na pravifinejsi pod-lagi preuravna nase solstvo; kajti uia o svojem aastopu nas je — glede nagih narodnih te^enj oblil s kozarcem mrzle vode. Ustavoverni listi porodajo namrec s posebnim dopadajenjem, kako seje Stremayr puslovil od uradnikov naucnega ministerstva in kako jih je pozdravil njegov naslednik. Prvi je dejal, da bi mu bilo veliko teze slovo jemati, kakor mu je, ako bi se bilo bati, da bodo opravila bogoCastja in uka, ki so ma tako na sree prirastla, v drugadnem zmislu nadaljevala, kakor jih je on vodil skozi 9 let. Ker bo pa njegov naslednik samo to nadaljeval, kar je on zafiel, •¦ o-lajsano mu je s tem slovo. Baron Conrad paje v svojem nagovoru naglasal, da bo dalje vodil posle svojega visoko de§Cenega preduika popol-noma v njegovem duhu.
Baron Kriegsau, kateri se je tako reko6 6ez nod spremenil iz solnika v financirja, je svak bivsega5 ministra Bach-a. Bil je nekdaj visoko namescen v dezelni upravi ogerski, jenasproten centralisticnim teznjam in je tudi svoje menenje v tem oziru uze objavil. Pomenljivo je, kako se je — kakor poro6ajo dunajski listi, proti nekomu izrazii: „Jaz nisem starokopitne2 in tudi fanatik ne, kakorsnega me imenujejo, Jaz nisem Uzal kni stranteskega boja,   Kdor me
pozna, mora priznati, da sem se nekoliko ucil in kdor pregleda mojo bukvarnico, najdc v njej izmed literarnih proizvodov novejih preiskav in tez^enj skoro Vbo, iz one literature pa, o kateri mi oponaiajo, da mi je priljubljena — malo, da ne niS. Da hodim v cerkev, v tern se ravnam po svojem prepriSanji, z uradom nema to nie" opraviti."
Sekcijski sef C h e r t e k, kateri je nekda bolehav, pride te dni' na odpust v Trst k svo-jemu prijatelju, ces. namestniku bar. Pretis-u.
Ob obravnavah budgetnega odseka, kolikor nas bolj od blizo zadevajo, poroSamo danes obSirneje na prvem mestu. — Poslanska zbornica je v seji dne 13. t. m. sprejela po-stavo ozemlji§kem davku s 186 glasovi proti 79. Dva ministra sta glasovala z desnico, ve5ina pa z levieo. To je lepa solidarnost! — Dalje je potrdil drzavni zbor postavo o p o n a-rejevanji vina, kateri) prjobemio prihodnjift v kmetijskem delu nascga lista. — Odsek raz-pravlja zdaj postavo zoper oderu§tvo; sprejelje §. 1., po katerem se do 100 gl, ne smejo je-mati viSe od 10 odstotnih obresti.
Delcgaciji ste 14. dne t. m. dovrSili svoje delo. Po njunih sklepih zna§ajo skupne redne in izredne potrebSeinc (za Avstrijo in Ogersko) 99 milijonov in 731.832 gold., za katere ima 0-gerska svoj delez z 31 milijoni in 315.795 gl. 25 br. donesti.
IZ PETEHSBURGA se zopet poroca o straS-nem napadu na iivljenjo blagega ruskcga cnra. NihilistiSni lopovi so nastavili mino pod zimsko palafio, carjevo rezidenco in ta se jo raztre§6ila v sredo zvefier, ravno ko je imel biti car z rod-bino pri veCerji ter jo raznesla del palace. Ob-SirnejM tclegrami porofinjo, da je bila strelna „minau poloftcna v kleti pod strazno sobo. Od straze je vsled strelnega razleta bib 15 vojakov ranjenih, 8 pa ubitih. V dno carjcve jedilne sobe, kjcr carska familija po srcei ni bila Se zbrana, prodrl je razstrel deset e>evljev dolgo, Sest crevljev siroko luknjo. Da carska druzina ni bila §e zbrana, kriv je le srecen sluCaj, da je car sel princesinji Hescnskcj nasproti. — V kleti so naSli tri delavce, jeden je usel. Diplo-matieni zastopniki so carju na reSitvi cestitali, Peterburg je z zastavami okincan. Pac se mora reel, da je sam Bog varoval dozdaj carja osvo-boditelja, da se vsi napadi nanj lupeznikom niso posrecili. Naj ga varuje i dalje!
Domade stvari.
„Gospodarski list", slovenski organ c. kr. kmetijskega drustva goriSkega, je nelial izhajati, ker se je tako zmanjSalo Stevilo slovenskih druStvenikov, da njihova letna vplacila nikakor ne zadostujejo v za-lozbo dotienih stroSkov in ker se je gosp. prof. PovSe odpovedal uredniStvu. Zato je preskrbelo predsedni-Stvo jpo narocilu glavnega odbora, da bo odsihdob „SoLa* priobeevala vse druStvene obravnave in sem ter tija tudi zanimive kmetijske vesti, iu da bodo dobivali slovenski dtuitveniki posebne odtise vseh Clankov, katere objavi ua§ list v predalu: Kmetijstvo.
Milodari za stradajofie. Podpornemu odbo-ru goriskemu so darovali do zdaj: Presv. c e s a r iz svoje blagajnice 500 gld., — c. k. namestniStvo v Trstu iz zaloga, ki ga ima za take namenc 1000 gl.,
—  Nj, E. grof I. Kr. Coronini Cronberg 100 gld.,— grof Laval Nugent in gospa grofinja Marija Nugent 500 gld.; —vNj. E. prevzv. knezo - nadSkof 10 gld.; — C. k. priv. papiruica v Podgori 200 gld.; — ralin v StraSicah DOO gld.; — mchaniCna bomba&ia predivni-ca Ritter-Rittmeyer et Comp,. 200 gld.; •—• mehanid-na predivnica pi. Bitter Viljema et Comp. 200; — gg. Henrik bar. Ritter-Zahony in gospa Angela baro-itica Ritter-Zahony 300 gld.; — Viljem vitez Ritter pi. Zahony 100 gld.; Evgen baron Ritter pi. Zahony 100 gld.; — Oskar baron Ritter pi. Zahony 100 gl.;
—  Elvina grofinjaLa Tour in Teodor grof La Tour 100 gld. — Melanija pi. Bracker rojena bar. Ritter-Zanony 100 gld.; — Olga Collioud 100 gld.; —Adolf vitez Boeckmann 100 gld.;—Avgust vitez Boeckmaun 25 gld.; — Nj. E.-J. Kr. vitez Chlumecky 100 gld.;
—  Leopoldina pi. Chlumecky 50 gld.; — Nj. E. baron  Karol  Czornig in  gospa' soproga  120 gld. ; —
;Alojzij  dr. Pajer in gospa Marija pi. Pajer 60 gld.;
—  Leonard baron Bianchi duca di Casalanza 100 gl.;
—  Josipiua baronica Bianchi duehcssa di Casalanza lQQ.gid.j.„m Aadiej vitez Pauletig Jn gospa„Mto'
nijeta pi. Pauletig 60 gld.; — Dr. Josip Deperis 10 gld.; — Karol vitez Catinelli 10 gld.; —r Dr. Mih. vit. Hentschl 10 gld.; — Dr. Josip Tonkli 10 gld.; — Ivan Gasser 10 gld.; — France Perozzi iz Terca XO gld.; — Karol vitez Ritter-Zahony 100 gld.; —' Edvard Colin 25 gld.; .— Nj. E. Samuel grof Gyulai 200 gld.; — pi. Bergmann iz Gradca 15 gld.; — Moric in Helena Pflugel iz Gradca 20 gld.; — Dr. Frid. Zuska iz Neumarkta na 3tajerskem 2 gld.; — Gironcoli iz Celovca 5 gld.; — A. "VY. z Ruskcga 5 gld.; — Josip Vecchiutti 10 gld.
Nabranih je po tern prvem razkazu 5267 gld.—
Slovenske agitacije. Pod tern naslovom je spro2il v §tev. 40 letoSnje stare „PresseB neki do-pisuik, iz Bovca katerega gotovo bolje poznamo, ka-kor on na§e bovSke porofievalce, strupeno pu§Cico v tamkajSnjo eitalnico in v naS list, a zadel je tako slabo, da vtegne §e odleteti — na streica. Danes priobcimo dopis, v prostem prevodu, da sodijo naj-prej east, fiitatelji sami o njem; prihodujifi pa zago-demo svojo sodbo. Dopis so glasi: ,,Ime na§ega kraja se je do tedaj prav po redkoma javilo v Sasopisih, kar pac lahko smatramo kot dokaz edinosti in mini med nasun obcinarstvom. Da je to zdaj drugace po-stalo, zahvaliti se nam je temu, da se je lutunovilo v nasi sredi narodno bralno dru^tvo, tako zvana ci-talnica. To bralno druStvo pa rabijo nekatere osebe, ki niti ue spadajo med tukaj§nje oMinarje ali mad-nike, kot agitacijsko zavetje; kajti od tod priobcuje-jo v gori&kem slovenskem tedniku „Soca" nesrcsniene in zlobne dopise o razmerah na Bovskem. To se je godilo uze lani in letos se je ponavljalo januarija meseca, omenivfii naravnoBt, da prihajajo ti dopisi iz citalnice ali celo od druitvenega prcdstojnistva. Na* sprotno pa se je branila „SoLa" sprejeti objavo vseh i5upanst,ev bovSkega sodnijskega okraja proti tern kri-vim porofiilom. Temu agitatorifinemu rogovilenju pa se treba siednjifi vendar v bran postaviti iu zato naj bode tukaj konstutovauo, da se dopisi v goriSkcm listu „Soca" no vjemajo ni z mcnenjem, ni z 2eljami bovSkega prebivaistva; da znamo na postavnih tjeh popolnoma varovati svojeopraviSeneinterese kot Slove nci in Avstrijci tudi v narodncm oziru in da \m-hujujo tirsti tcndencijozui clanki od posameznih kolikor predrzuih toliko nepoklicanih oseb, katere noma-jo nobene prav ice, vtikati se v naSe zadeve,
Novo pokopaliSSe v Gorici. Mcstni mogi* gi^trat je te dni objavil kiiji&co, obsegajoCo namest-niistvimo razsndbo in zvedensko mcnenje o novem po kopnliSt'ii. Tudi mi smo prcjeli en iztis in ga pazljivo precituli, a sliSali o tej stvari tudi glasove zvedenih liici^. — V knjizici so z navadno pristranostjo na&ega oboiiibkega zastopa debelo tiskani vsi stavki, kateri govore v zmislu vladajofie stroke za pokopalisce in seveda tudi sklep, d a u e p r e t i id e s t u v z d r a v -stvcnvni oziru po novempokopaliSci nobe-na uevarnost. Toda kdor je bolj temeljito preci-tal resultat zveden§ke preiskave, temu se nehote usi-luje misel, da je ta sklep izveden pod uplivom do-guane.stvari, katera je u2e toliko stala, da se mora ohraniti, vsaj dokler pojde.' Vsakakor so zvedenci v glavnih stvareh pritrdili sodbi gosp. d.ra Rojica, katero smo o svojem casu objavili v naSera listu. Preiskava je namre6 dognala 1. da se pride na mestih uze v globokosti 2 m. do neprenio51jive plasti, po katerej se odteka podzemska voda (Grundwasser); ker se jame kopljejo v tej globokosti, ni tezko soditi o nasledkih te nepriliCnosti; — 2. da je svet od vrlia do 2 me-trov globokosti cedalje bolj vla2en, ker obsega od 17—220/o vode; —3. da se odteka podzemska voda, tojeona, katero popiva zemlja, proti mestu; ona pa, katera se odceja s pokopaliSca v postranske jjar-ke, da se steka v Korenji, kateri jo vodi proti Gorici ; — 4. da je glavui obstojni del pokopaliScnih tal ilovica (78—8IO/0) nameSana z 11—130/0 zelezne-ga oksida; apna pa, kateri je najpotrebui§i za pospe-Sitev razpadaoja obsega, samo 11/2%— namestovsaj 30 0/0; '—. 5. da vlecejo vetrovi vefiinoma od pokopa-li§ca proti mestu, itd.
A zvedenci so vse te oclvidne napake s takirai razlogi olajSali in zagrnili, da so sledujic" izvSdli iz svoje preiskave zgorej omenjeni sklep, s katerim se zdaj zmagonosno pona§ajo nasi magistratovci. Za one mestne zdravnike pa, kateri so se v ianski Stevilki 207 „L'Isonzott tako nedostojno-strastuo in surovo zagnali zoper menenje, katero je bil po svojrj vesti in po svojem pr«jpridanji objavil dr. Rojic 0 novem pokopali&ci, ocitavSi mu da zlorabi svojo akademicno dostojanstvo in, §e vec druzega silnOi razzaljivega, je ta zmaga zares prava Pyrrhus-ova zmaga. Ce so vestno preCitaU zveden§ko poro^ilo in ce prnnerja-jo, kaj vse ono potrjuje v nasprotju z njihovim ta-kratnim odlocnim zanikavanjem — mora jib rudecica obliti in oci morajo v tla pobeSati vsakrat, kedar jih pot pelje mimo svojega kolikor hudo, toliko neopra-viceno napadenega tovari§a. Habeant sibil
€e bo dopuScal Cas in prostor, priobcimo 0 tej zadevi v kratkem obsirno, zanimivo razpravo. —
Gospod de& glavar vitez dr. Pajer je ob-hodil vfieraj one kraje ob spodnji „SocV v katerih je najveca revlCina, dasejesam prepriCal 0 razmerah ter dogovoril a tamoSujimi veljaki, kako   naj bi se
pomagalo ubogemu ljudstvu. — Sploh mehimo, da se gospod glavar posebno zaradi tega §e ne dele2i dr-2avnega zborovanja, ker zelikot predsednikVpodpor'-nega odbora kolikor mogoce uspeSno izvesti prevzeto tezavno nalogo.—'............
Vojacenje. C. k. namestni&tvo v Trstu razgla-§a sledefie oznanilood dne 14. febiuarja 1880zastran nabora novincev v letu 1880: '
Na podlagi razpisa od 28. dne ' januaija" 1880 St. 1880 §t. 1456 ode;. k. ministerstva za de^elno bran naznanja se, da redni nabor novincev s kontin-gentom na avstrijsko-iliiskd Primorje bd 1497 moi za stojno vojsko in od 150 moz za nadome3tno reservo, se bode vrsll v posameznih nabornih krajih na slede-deCih dnevih:                                                      (
V  Trstu: na 1., 2., 3., 4., 5., 6., 8., |8., 10. dne marcija.
V  pokne^eui groftjiGoriSki in Gradi-Ski: v Ajdov§6ini 10., 11. marcija; v Gorici zame-sto 13., 15, marcija; v Gorici za okolico 16., 17., |8., 20., 22., marcija; v'Kanalir23/, 24. marcija; v Cervinjanu 11., 12., 13. marcija; v Trzlcu 15., 16. marcija; v Tominu 30., 31. marcija I., 2„ 3. aprila; v Bovcu 5M 6. aprila; v Seianl 80., 31. marcija? V Komnu 2., 3. aprila; v Gradifikt 5.,6, aprila; vKor-miuu 8., 9., 10. aprila.           ,
Vmejni grofiji Isterski: v Kopru 18., 20., 22„ 23. marcija; v Piranu 24., 26.- marcija; v Novem gradu 15., 16., 17. aprila; v Buzetu 12., 13. aprila; v Bujah 27., 30., 31. marcija; v Porefiu 2., 3. aprila; v Pazinu 5„ 6., 7., 8. aprila; v Matavumi 9., 10. aprila; v Rovinji 5., 6. aprila; v Pulji 8., 9., 10,, 12. aprila; v Labinu 14,, 15. aprila; v Voloskl 17., 19., 20. aprila; za &es, Krk in Mai LoSinj 8e dolofii pozneje.
Ali smejo biti uditelji javnih ljudsklh Sol voljeni v gttjpanstva P — (J., k. tdezeT»i Solskf svet spodnje avstiijgki je na tako vpratanje v pora-zumljenji s tamkajSiijim c. k. namestniStvom izjayil, da uclteljt ljudskih Sol v Spodnji Avstriji, dokler 89 v dejanski slu^i, v zmislu §. 50 ondi^ujega obfiin-skega reda ne smejo biti izvoljeni za zupane ali pod-2upane. (obcinske odbomike,) Ta raasoifba m nasla-nja »a sledefie razloge:
BNaved«na dolucba spod. avstr. obClnske postavo meri ocividno na to, da se javni opravniki ne odte-zajo svojim poslom. Dr^avna postava^o ljudskih |o-lali od 14. muja 1869 pa imenuje slu^bo ljudskih nci-teljcv. javnoslu^bp, dosle/Iuo. no moiejo biti voljeni tt javni opravniki v iupanstvo. Graven tvga pa no dobivajo ljudski ucitelji piaviloma svojih plac iz pri-vatnih blagujnic, ampak dobivajo jih iz okrajnih sol-skth zalogov, oziroma izdeiSelnega zaloga,; tqdi jih ime-nujejo okrajne, ozitoma, ^olske oblasthlje^ vsled, desar spadajo ljudski uCiteJji v 4vrstyo urailnikov, javnih zalogov.",..,, ,          ' .   ..;, '  , ,'n ,.. '"""    ;' V.,
Ker obsega §. 36 naSega OD^nskega voliVnika enake dolocbe, kakor §. 50 .spod., avstr. obcinskega reda, sklepamo, dase tudi uaSi ljudski ucitelji ne smejo izvoiiti v zupanstva.                          ;       .
Slovansko podporno druStvo v Trstu ima svojo dvorano (via coroneo) pri Zlatem orl« ali pri Jutmanu. Udje in vplacila se sprejeraajo * Vsako ne-delio pd 10, ure predp/oludne pa do 2. ure popoludne v drustyeuej dvorani, mej teduom pa pri deaainicarji g. Fr. 2itku (corsia stadion at, 1) vsako mro. VsUtt, kateri vplaca, naj priuese seboj drustV;euo knjizico, dobil bo vsak ud tudi spoznavalnj listek, biez katerega ne bode nobedeu smei zahajati v dfuStVeho dvo* rano Casopisov brat. DruStveiib letO fe racima odl. marcija t. 1. To daje na zuanje vsem L udooi odbOr.
Sre6en izid obdinske volitve v Dolecji na laSki meji je tako navdusil naSega kineCkega do-pisnika iz dolanjih fird, da je zajahal Pegaza ter raz-lil svojo patrijoticuo radost vsledece rime: Isteinu bodi Cast in slava,      .      i Ki v koristnem razumu, napredava 1 Med mejuimi Brici bil je nemir, Med lahoni in Slovenci vedni bil je prepir. Okrajui vodja al komisar Se je silil bit njih absolutni gospodar, V volitvah je dermal za lahonsko stran, In z silo slovenski moci se stavil v'bran; Pa proti njegovem prizadetji do zmage so dospeli, Pri volitvah veliko moc lahonom so uzeli. Bil je zadnje volitve izid Za mejne Slovence znamenit, Ker oni so udobili stirnajst stare^in, Lahoni pa le Stir star'ga debla korenin. StareSinstvp, k'je odstavljeao b'lo, Je spct scstavljeno Se' z veco mofijo. Da Sgubin za zupana izvoljen bo, glas se Suje, Katera vest lahone Jn bjlSega glavarja mocno huduje, Uladno deblo se je presadilo, Da bode sad enakopravuosti rodilo, Ne pa sad strankarstva naprej, Kot pod ministerstvom Budgoja dozdej, Kateri je Slovence hotel zatajiti, In za lahone jih je hotel prekerstiti. TJ laSkera jeziku je posiljat k.njhn dopise, RekoO, dab'laSki ne znal,.nobeDga no dobise;
Kje so pa druge velike pregreSke, Ki kakor tata zapirajo vrata nebe
tata zapirajo vrata nebeSke?
Takega tajnika vari vas o Bog,
Saj gorSega najii velik svet je okrog,
Le okolo vaSe zupanije se ozrite,
Prav zmozuega tajnika vi udobite.
Vcliku Sol je on doverSil in dognal,
Labko bo tajniSko sluzbo spolnoval.
Glavna pri njemu lepa je ret,
Da krivlcnega uoce on ne5
SIozoo stavimo vsi h kamna kamen,
Da bo trden jez slovenski na Idriji. Amen.
Kmetijstvo. Obravnave c, k. knwt druitva v Gorici
Sej* glavouga ©dbora One 22. jamwija t. 1. Datviii red: J. Frailty Mwnw§j$hgm in km$-tijskeya wkelm. — M, Od$t§p mfmtmh druitmnikw h 1879, — zamudni pladcvaici se mMjn&Ho. — 3. JProf, France Poise se odpove wedniMm BC?ospewlar-s*%« Ksla.* — 4. Mami ddjtisi.
Predsednje podpredsednik Vi^em vitez Ritter-Zahony, Tlado zastopa c. kr. naraestn, tajnik Conte Manzauo. Navioeni odborniki: Gg, Bruscliioa Leonard, Dei Torre Joa, Ferd,, pi, Dottori Ant,, Pace grof Kadolf, Feliks Cosolo, MaJera Josip, Levi dr. Albert, Maruiia Josip, dr. Tonkli Josip,
Nenauocnost so opravi&li gg. Pauletig vit. An-drej, Ptrozzi France, Bajc Josip, grof Monaco.
Podpredsednik se spominja s toplinri bese-datni pred kratkem unirlega viteza Macija pi. Toma-sini ja, dolgoletnega oWe spo§tovanega predsednika triaSke kmet. drulbe, kateri je bil skozi mnogo let ud tudi naiemu draitvn, — ter vabi gg. odbornike, naj v znamenje socutja ustanejo. — Vsi odborniki se V/digncjo.
Hitro, ko je doslo tuzno poro5Hv, izrazil je uze gosp. predsednik France Coronini, ki je bil ravno ta cas v Gorici, po tclcgraticnem potu soeutje naiega dru-Itva ter naprosil g. dr. Baf. Vicentini-ja, naj je za-stopa pri pogrebn.
Tajnik poroca o predlogih 2ivinorejskega in kmettjskega odseka. I)ne 15. t. m. so se deiezili od-8ekove seje gg. Viljem vitez Kitter-Zdbony, vitez prof. Giordano, dr. Tonkli, dr. Levi, Mons. PauletiC, Ma-ru§id in MaSera in so sklenili, naj se podajo glavnemu odboru slededl predlogi:
Zastran razstav goveje zivine, po katerih M se spoznal uspeb, ki se je do zdaj dosegel v«Ied vpeljave plemenskih bikov, predlagata odseka:
a. Naj sprejme odbor v principu, da se imajo take razstave vrSiti;
h. naj se k razstavam dopuicajo samo zivali, prihajajoce od plemenskih bikov, ki jib je razdelilo kmet. druStvo po dezeli;
c. razstave naj se ne napravijo pred jesenijo, ce dovoli vlada v ta namen zapro§eno podporo.
. d. te razstave naj bodo v glavnih krajih Stirih polit. okrajev in sicer v Gorici, GradiSiii, Se|ani alt Komnu in v Tolminu.
Ce je mogode, naj se bo pnredila v Gorici ob enem z razstavo goveje zivine tudi razstava kmetijskih strojev in druzega kmet. orodja, kakorsno se najbolje prilega razmeram in potrcbam raznih strani na§e delete. Nalog, da napiavi uafirt tej razstavi, dobil je predsednik zivinorejskega odseka, gosp. prof. Giordano.
Dr. Levi meni, da bi bilo bolje, akobi se na-pravila ena sama razstava v Gorici. Ce napravimo Stiri razstave, pravi, razdrobe se darilatako, da nebo nobenega razstavljavta.
Dr. Tonkli pa ogovarja, daje pretezavno pre-bivalcem tolminskeg«, sezanskega in tudi cervinjan-skega okraja, pripraviti zivino v Gorico, vsaj so uze pri zadnji razstavi v Gorici prisegli nekateri kmeto-valci, da se nikdar ve6 ne podajo v enake nadlezno-sti, kakorsne so imeli takrat s privazanjem govede.
Priporoca torej, naj glavni odbor sprejme oJse-kov predlog; tako bo lazej spoznati uspeb pri posa-meznih plemenih, ki so se uvedla v ta ali uni okraj, da se zboljsa domaca zivina. S tern se tudi olajsa delo pregledovalni komisiji.
Levi pravir da so ovire, ki se navajajo proti razstavi v Gorici, bolj osebne kakor stvarne. Vsak dan se vr§e razstave, katerih se deleze zivali, prigoa-ne iz veliko vecjih daljav, kakor je ona mej Gorico in Tolminom, Sezano ali CerviDJanora. Na AngieSkem imato razstave, h katerim prihaja zivina z Irskega; na Francoskem se delete razstav zivali 4 ali 5 dipar-timentov.
Ce so bili na zadnji goriski razstavi nekateri ne-zadovoljni, treba je zdaj preskrbeti, da bo ftvina Ia-^ej vhajalavmestoiudadobitu hleve in krmo. Ce bo razstava dobro organizovana, odstranijo se vsi zadiiki in priSli bodo razstavljavci od vseh strani.
Dr. Tonkli mi oporekn, da bodo v Gorici zivali ' raznih piemen. To je gotovo. A ta ne greza to; da j primerjamo prideike na§ih gora s pridelki rovani. Jiiz raeuim, da bo na eni sami razstavi zivaknejsa vdele^-ba, ker bodo veSe premije. Koinisija bo na taki razstavi tudi laie delala primerjevalue Studije. — Zato da-jem preduost eni sami rcsstavi v Gorici.
MaSera meni, da bi se tolminska strait ne delezila, vsled &s«r bi ne bilo kaj primcrjati.
Dr. Levi ne more verjeti, da bi se Tolminci ne hoteli deleziti. Vsakakor pa naj bi se nar«diki po-skusnja z eno samo razstavo v Gorici z darili za go-vedo iz rovani in za oao z gout. Ce bi se ta poskusnja ne sponesla, naj bi se Se le napravile razstave v do-ticinh krajdt.
Tajuik opa^uje, du je v pt«)§stji za dtzavno podporo izrekoma uavedt-no Rza male razstave, ki bi se priredile v p ^.uneznih pokrajinah, v koje je razdeljeua na>a dczela glede govejih pitmen, za prvmije, ki bi se poiielilt* posestnikoin najhpsih telet, prihajajbi-ih od pitku si kih bikov, katcre jeraz-tio;>ita po di/eli kmet. duihtvo.1*
Z oxirom na to pojasuilo, sprejel  je glavni o l-bor vse odsekove prodtogc,   uaroctvsi  predseduibtvu, naj  se prihodnjic,  kedar bo   prosilo dtzavnih podpor za razstave goveje ziviue, ue vezc  na take pogoje. (konec prihod.)
Zmerznen krompir. Hud miaz, kakorSeu j e uze v pricetku zuubkega casa zajel nase poljedeku, puskodoval je na tisoce centov krompirja in mursikedo se boji, da inu vsied toga seguije ta pridelek Vendar ni zmerzueu kroinpir zgubljeit za poiabo ceio za clo-veSko ht-tino, ampak tuuguCe je, da se se popiuvi in tadi za kuhu ohtaui. Ko zinrznejo rastltue. pupocujo navadno v njih posodicue steuiee, in vsled teg* zacue-jo rastline gujiti. Pri krompirji ni tega, iu to nam more biti v tolazilo. Pri krompirji se zbira voda le v medposodiCnih prostorih, kder tudi zmrzue. Ku odjenja zmrzuiua, ne inorvjo posodice spivjumati vec vode in postauejo tudi aespoaobue za kaljivost, Od-tajan krompir je meliak in iz njega puhti voda, Mraz ni nikakor sprememi skroba, (stirke) glavuega obstoj-nega dela v krompirju, zato je se dober za hrano Jju-dem in pico zivalim, ce se piavilno odtaja. To se ima tako goditi: Zmcrziieu kroiupir se spravi v kail ali ali badeuj, v kuturem se v vodi prav dobro spore in kder osttine eno tiro Casa, Potem se posudi ali na solncu,—ce so lepi solncui dnevi,—ali pa na peci; §e bolje je, ce je suho vreme, da se laztegnc po tleh ali po lesah (peconih) na zracuem kraji n. pr. na pod-strezji (na kasti.) Tako v vodi namocen in potem posuSen krompir ohraui tudi dalje C-asa svojo dobroto, ce se le hrani na prav siihem, zracaem prostora. Dru-gi zopet ga stolcejo ail zmeljejo iu natlacijo v sodce ter v plasteh. kakor zelje, osoie, in potem porabijo za krineuje.
V izvirni domovini krompirja, v Peru, vidijo §e prav radi, da krompir zmerzne, ter terde> da je tak krompir slaj§ega okusa in v vodi odtajan, kakor smo popisali, in potem posuSen in na zracuem hranjen tudi trpezuisi. Kolikor znanstvene toliko praktiCue po-skuSuje to tudi potrjujejo. Popoluoma zmerzuen krompir se je v vodi eno nro dolgo namakal in veckrat dobro ptemegaval; V eni uri se je voda 3 krat men Jala. Potem se je krompir na diiah podstrezja razger-nil, da se je posusil. Ko so cez pet dni nekoliko takega krompirja sktthali, bil je prav okusen in celo trde, da je bil okusmSi od nezmrznenegrv j
Take posku§nje je kmetijski «roL Dtipont na-redil pred enim mesecem iupokazai0 seje,daJe osla^ ves tako odtajan krompir popolnoma dober iu oku" sen, ce tudi Se vedno nekoliko vlazen. Znanstvene kemijske preiskave celd trd6, da je zmrzntn, I»otein v vodi odta«an krompir v primeri teze §e vece redli" ne vrednosti. V100 delih zdravega, nezmizuenega krom' pirja se nahaja 79% vode, 2% gnjilea, 160/0 skl'ob»» itd.; vzmrzuenem, potem pa v vodi odtajauem paT4% vode, 3l/2% gnjilea, 220/0 skroba. Ker je ta ua6m jako lehak, more ga slehem izvrSevati. Piiporo6auit> totej vsem gospodarjem, kojim je v IetoSnji hudi zimi krompir zmrznil, naj poskusijo tudi oui, da si ga tako ohranijo za rabo. Izid lastne poskusnje bo pac odlofi'ieu, kako ima vsakteri ravnati [z vso mnozino zmrznenega krompirja.—
Laneno seme. C. k. kmet. druitvc v Gorici ima §e nekoliko hektolitrov lanenega semena rigaj-skega, katero daje izredno velikoz!ahtnega prediva. To seme se ima razdeliti med domaee lanorejce, kateri so vabljeni, da se oglas6 v ta namen v dru§tveni pisarnici (de^elni hi§i) v Gorici.
Podpisani naznanjam, da je nekdo zlobno na moje ime priobcrl v zadnji Stevilki nSoce,K da se pe -cam se zdravljenjem bolne zwine — in to v oCividni namen, da me diskreditira. Zato odloSno protestujem proti omenjenemu razglasu.
JERNEJ HAFNER mesar v Ajdov§6ini.
Pf !! Skoraj zastonj!! T@S
Zavulju nedavno na nio priile  velike  KABIUKK   ZA BRITA-MJA-3KEBK<">,  oddaje   »e sledefiih  4'.'  KOMADOV,   IzreUno tlolirih recij oJ BUITANIJA-SRERKA  samo  t.h ghl. 6.75,   fcot jeilva (Sotrti «!el troSkor UdaloTanja, te.iaj skoraj zi^tonj, in sicer: e kom. tvIo ilobrih naittJZIiih noieV, z ro^ni-    4 « '^'S5
kom od britanijd-»ro!ii'a,  s pruvu auglu-iki-    ^ •?** §*
mi srebfcrno-jekSeuimi ustrinnmi.                     x    m § 5 Jd
6 kom. jako finih VlliC, biiunija-iirebro, iz judno- I  o.g'tB*
ga k<"sa.                                                                  J.- -= ej o
6 kom. telkih zliC Za JCUI  od britanija-srebra. j •« *) "g^ ^ 6 kom. /lie Za kaVO  od   britanija-srebra,   noj-f   > ° P.g*»
bolj'e kviiliteto                                                   f  L to— S5*
1 ma^ivnizajemaleczainleko od brit-wcbraA $L «.^^
I teki  '/ajeilialtiC za jllIlO od   br;t*:i.-Fr«bra.[    a~'~'^''TL 6 podstaVkOV Za tUtia od britanij^-srubra.     \ ~ % > "f 7*
e kom. Viktorija-podstavkov, iiiiociz.urntil ^^ J«
3 kra,na UaiH. SVetllika od bntaiilja-srebra.     |  - "i 'L "? 1  »aIonKki  namiZlU  ZVOllt-ek o.l brUanija-sre- / i  p.   , -3
bra srcl.ni(;Sa glahii.                                          /   -  e L  L
1 prt'CVJeValllik Za t-aj   „,i   brit«nija-»rel,r«,     ^'M-i B
1. ro«k..m ali »u'.»loin.                                            <L. g % ~
il kom.   VmaIi K>li i-i rti-ij jn i<:dv;|:,iH> U iioJiinpjM'ifu britanija.Hro-bra, ki J« na ft-lcm aTrtii jfdinn korina,   kati>ru ontano vcflno bcla, in ha od pravc^a srobra   turii pi> uolvliiiiin i-abljuiiju no muru ra*lo-iiti, ZA KAI: SK OAR.VNn-.IK, Sa,lov in je.lim fcraj /.a muvrjl,, v «. k. av*ttu-wv»m |>riitrlni!ljahi
C-e^ii-D^t ii; i, sagi, 8rMi-!jlin-h!»ikn i i*iau & Kami, Wjen, |. EHsabethstrasss 6.
Anton Pick
SHkar za cerkvc  in sobe,   popravljavcc   podob, stanuje v Gorici v Ka.stchi, hisa Bosizio.
I!                          IZVJtSTXO                           j
mnim un im is ::u. II        Ms!? iwh tc: pravo trapinsko igi&ji,        1 i PIVO IZ STBIilDSKE PIVARI ||                 brutov Reining Imus                1!
11      se dobiva vedno ter po nujnizji ceni       1
II                                ^,n                                II |            Kaveic & Ferfila
II             na   Korcuji    pri   vodnjakn.              |
St. 33/E
Oznanilo.
Kavnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta) vstanovljene po grofu Thunm v Gorici naznanja, da bode dne 8. marcija 1880 zacela javna drazba (kant) neresenih zastav IV. cetert leta 1878 t, j. tiste, ki so bile zastavljene meseca okto-bra, novembra in decembra 1878.
Itevnatelj: Lovisoni.
>c <

Cujte. glejte in eudite se!
Ud iieku konkur/iic masc ncdavno falirano vclike tovarnc britanija-srubernih izdelkov, prevzeto bingo, katero ima rovaruibko znauieujc: pravo Britanya, od-doja se po vsaki ceui, ali boije receuo zastonj. Kdor poaje ali tudi pioti povzetju samih 6„ gl. 70 kr, dobi sledece stvari za cotrtmo pravo vrednosti in sicor: j; G posebnu dobrih namizaiii nozer z roiem iz urUanija-srebra iu pravo-anglezko oatrino; K najliuejih viiic  britamja-srebro iz enega sa-
nit-ija Koia; 6 najauejih britauija-zlic, masivnik; 6         „               „       zlicik za kavo;
6        „               „       nozniU podstavkov;
1         „               ••       zajemalu. zajuho, mftsiven;
1            j»                  ?.                ,.       za mlfko       „ K anglezkib Viktorija tas; najtineje ciziliranili;
2  okusna salonska svecaika; j   1 britanija-srebern zvoacek $6 srebro-glasom;           » -    -i !   1         ,,           ,.      ploacek za kruh, ma8iven;    /         S"  !l
Vseh 42 kemadov je iztlelanib. iz najfuiojega, pravoga britanija-srebra, ki jo edina kovina, koja ostano veduo bela ter se tudi 2o let rabljeua, ne razlocujo od pra-vega srvbra; zi '6 s»e gaiautuje. J dokaz, da aioje o-znattilo ue sioui na
nobeni slepariji
zavezujem  se javno,   da   brez  ugovora   nazaj   vzamem
blago, ce bi komu ne bilo  po volji.   Jaz zavradam na
mnoga zalivalna pisma, ki so mi dosla in koja bom za-
poredoma objavil. Kdor Iiotfe tcdaj dobiti'dobro iu
zauesljivo blago zasvoj denar iu nekako slepar-
sko saro, naj se obruc samo do.
A. FRAISS,
Rotaentliuruistrasse 9. nasproti knesoSkofijske palace
na Dunaji.
jjzfontelj in oflgo?on?i wedaik; JO0JEF ZEIf — Xlska: ^Hilarijanskft tiskaiua" y gorici.