

Velike egiptovske

po starih

egiptovskih in arabskih pismih.

Obseg.

Predgovor. Uprava avstrijsko-ogerske številne lote¬
rije. Na kaj se mora pri stavi posebno paziti P Dobitki
in razna srečkanja. Štempeljnina za dobitke. Loterij¬
ski cenovnik ali tarifa. Tablica, ki kaže, koliko amb
in tern obsega vseh 90 številk. 2800 razkladanj sanj
z dotičnimi številkami za srečkanje. Kazalo srečnih
in nesrečnik dni. Tablica za skrivno kockanje. Tablica,
ki kaže, katere številke se morajo staviti, in raz¬
laganje sanj v podobah.

natis,

pomnožen z številnimi in podučnimi napelja¬
vami, kot s skrivnostjo, s pomočjo katere se
amba zadene, in s prerokovanjem iz zvezd
ali z mesečnim listom za oba spola.

ra^tn rUt-nriJGTrOLniTitnnJtn ri^irULri n-itn nJfal

| Cena 30 kr. |

V Ljubljani.

Založil in prodaja M. GERBER.


Tiskala Kleinrnayi in Bamberg v Ljubljani.

Predgovor.

dri izdavi teh bukvic hočem najpoprej
povedati o začetku loterije, za katero se take
knjige najbolj porabljajo.

Ime «loterija» izvira iz laške besede
«lotto», po slovenski «srečka». Loteriji
enake igre že nahajamo ob času rimskega
cesarja Avgusta, kateri je pri tačas navadnih
pojedinah svojim gostom zapečatena pisma,
ki so nakaznice na različne dragocene reči
obsegala, po enaki ceni prodajal.

Pravi začetek naše današnje loterije
najdemo v Genovi, in sicer ob času volitev
novih mestnih svetovalcev. Kadar so se
volitve začele, so se imena volilnih kan¬
didatov na majhne listke zapisala, potem
pa v kroglice zvila in v pričo posebne komi¬
sije v nalašč za to pripravljeno kolo vrgla.

4

Iz tega kolesa se je potem očito toliko teh
krogel vleklo, kolikor mestnih svetovalcev
je potrebno bilo. Na vlečenih listkih za¬
pisana imena so se vsemu ljudstvu ozna¬
nila. Pri tej priliki so pričujoči stavili na
izvolitev tega ali onega kandidata večkrat
prav velike svote. Na predlog mestnega
svetovalca Benedetto Gentillo je napravil
računar Lorenzo Tonti naši današnji loteriji
celo enako igro. — Od leta 1625. do 1740.
so se samo Genovčani s tem početjem
pečali.

Še le papež Klemen XII., kteri je leta
1741. umrl, je to igro tudi v Rimu uvedel,
od koder se je skozi Nizozemsko v Nemčijo
razširila. Tam se je leta 1763. ustanovila
prva številna loterija v Berolinu.

Pa že leta 1820. se je številna loterija
ne samo v tem mestu, ampak tudi po celem
Pruskem zopet prepovedala in mesto nje na¬
stala je tako zvana razredna loterija.

V avstrijskih deželah se je številna
loterija že leta 1751. uvela, v kterem letu

5

se je tudi dne 2. prosinca na Dunaji prvo
srečkanje vršilo. Vlečene so bile številke:
26, 81, 53, 11 in 74.

Izvolitev raznih številk za srečkanje
pa je zelo različna. Večji del voli svoje
številke s pomočjo razlaganja sanj. Vsled
tega pa je treba, da ima človek večkrat
sanje, ktere tako na njega uplivajo, da on
njih višji pomen sluti, pa jih vendar ne
more prav razumeti. Takim sanjam se ne
more nekak pomen odreči, kar nam tudi
sveto pismo potrdi.

Drugi zopet porabljajo številke, ki so
se že leto poprej vlekle, in ki so že večkrat
marsikteremu srečo naklonile. Zopet drugi
se poslužujejo kakih bukvic, kot n. pr.
«Kabala» itd. Nekteri pa prepustijo na¬
ključji ter volijo svoje številke nevidoma iz
male vreče, ktero v vsaki loteriji nahajamo.

Naj se loterije poslužujejo na ta ali
uni način, je vendar za igralca potrebno,
da pozna njeno upravo, da zamore vsaj
nekoliko z dobitkom igrati. Zategadelj sem

6

te bukvice še z raznimi poučljivimi nape¬
ljavami pomnožil, in želim ti, dragi bralec,
igraš li na to ali uno igro, veliko sreče in
blagoslova.

Pisatelj.

Uprava avstrijsko-ogerske številne loterije.

V avst.rijsko-ogerskej državi nahajamo sedaj v
sledečih mestih loterijska vodstva, kjer se srečkanje
vrši: na Dunaji, v Pragi, Gradcu, Linču, Brnu,
Trstu, Pesti, Levovu, Inomostu, Hermanstadtu, Bo-
cenu, Trientu in v Temešvaru. C. kr. številna lote¬
rija obstoji iz 90 številk, in sicer se navadno po
30krat na leto pri vsakem vodstvu srečka. Pri vsa¬
kem srečkanji se dajo številke po vrsti od 1 do 90
v z šipami obdano kolo, na kar v pričo loterijskega
uradnika in ljudstva nalašč za to namenjen deček,
po vsakokratnem mešanji številk vleče z golo roko
številke iz kolesa, katere loterijski uradnik koj ljud¬
stvu naznani. Na tak način se vleče pri vsakem
srečkanji po 5 številk.

Igralčeva stava pa ne sme manjša biti kot
5 novcev. Kot potrdilo za stavo, dobi igralec stavni
list (rescontro), na katerem morajo skladna številka,
dan in kraj, kjer se ravno srečka, prve in zadnje
opombe, pod katerimi se je igra v originalni listek
zapisala in podpis loterijskega nabirača zaznamo¬
vana biti.

Na kaj se mora pri stavbi posebno paziti?

Veliko koristi igralcu, če se vselej prepriča,
da je loterijski nabirač res od njega stavljene šte¬
vilke, svoto, katero je stavil, in način igre zapisal
v originalni listek, ker po dovršenem srečkanji le ta

8

listek odloči, in pri kaki zmotnjavi izrek ljudstva,
da so se morda druge številke stavile ali da se je na
drug način igralo, nima postavne veljave. Da se pa
lahko vsak prepriča, da je vse v redu zapisano, sme
loterijskega nabirača prositi, da še enkrat celo igro
pove. — Kdor hoče delj časa vedno ene številke
staviti, ta naj tudi stave ne odlaga na zadnjo uro,
zato, ker se vsled mnogokratnih enakih iger stave
celo ali pa vsaj deloma zaprejo. Dalje, ko tedaj igra¬
lec vedno enake številke stavi, tem večja je škoda,
katero lahko vsled prepozne stave trpi, če se stave
zaprejo in se po naključji ravno ta čas njegove
številke vlečejo.

Pri večjih stavah se tudi takrat., če se nič ne
zadene, rescontro ne sme koj raztrgati, kajti, če so
bile številke zaprte, dobi igralec, ako rescontro po¬
kaže, svof.o, katero je stavil, nazaj.

Dobitki in razna srečkanja.

Navadno razločujemo 6 načinov, po katerih
se igra, in sicer:

1. ) Ekstrato ali navadni izvleček. Kdor s to
igro igra, slavi samo eno številko. Če se ta številka
med 5. vleče, dobi igralec 14krat, več, kot je stavil.
N. pr. ako stavi 10 novcev, dobi 1 gold. 40 nove.

2. ) Ekstrato determinato ali pa določeni izvle¬
ček. Ta igra je skoraj prvi enaka, samo da mora
igralec določiti, pri katerem vleku se bode vlekla
njegova številka, če_ pri prvem, drugem, tretjem,
četrtem ali petem. Če igralec številko zadene, dobi
67krat več, kot. je stavil. N. pr. ako stavi na ste-

9

vilko 50 na prvi klic 10 nove. in se t,a številka res
pri prvem klicu vleče, dobi igralec 6 gold. 60 nove.

3. ) Amba. Ako hoče igralec ambo zadeti, mora
dve številki staviti. Če so te številke med 5., dobi
igralec 240kral več, kot je stavil. N. pr. če stavi
10 nove., dobi 24 gold.

4. )_ Terna, katero igralec dobi, ako 3 številke
ugane. Če stavi torej 3 številke, dobi 4800krat več,
kot je stavil. N. pr. ako stavi 10 nove. na terno,
dobi 480 gold.

5. ) Kvaterna se dobi, če igralec 4 številke
zadene. V tem slučaji dobi stavo 60 OOOkrat povr¬
njeno. N. pr., če stavi 50 nove., dobi 30000 gold.

6. ) Kvinterna. Pri tem srečkanji mora igralec
vseh 5 številk zadeti ter dobi stavo 100 OOOkrat
povrneno.

Razun teh 6 načinov se še lahko na sledeče
igra. Rodi si, da se igra samo po teh 6 načinih ali
pa na izvleček in terno; izvleček in kvaterno; ambo
in terno; ambo in kvaterno naenkrat, ali pa na iz¬
vleček, ambo, terno itd.

Za večje zneske kakor 4000 gld. se mora od vsakih 200 gld. 1 gld. 25 kr.
več plačati, pri čemur pa manjši ostanek kakor 200 gld. za celega velja.

10

P O

U

CD Ul'

o<

ŠD CD.

^ cd<

DO

p-

Stempeljnina za dobitke.

11

Loterijski cenovnik ali tarifa.

Povedali smo že, da so avstrijsko-ogerskej lote¬
riji številke od 1 do 90, od kterih se pri vsako¬
kratnem sreekanji pet vleče. Ker se ekstrato ali
navadni izvleček s 14kratnim vložkom povrne, tako
bi dobil tisti, kteri n. pr. na vsako  številko 1 gld.
stavi, petkrat. 14, to je 70 gld. nazaj. Iz tega na¬
vadnega računa se razvidi, da država za stroške
za upravo ne zahteva več, kakor 20 procentov.

Ker se pa večkrat prigodi, da hoče kdo tri,
štiri, pet, šest ali pa še več številk v eni vrsti sta¬
viti na ambo ali terno, zato je vsled razmere med
stavo in dobitkom potreben pregled, kteri se na
sledečih tablicah najde.

V prvem delu lista na levej strani se nahaja
broj številk, ktere igralec v eni vrsti staviti hoče.
V oddelku na desnej strani zraven prvega se na¬
haja stava na te številke. V tretjem oddelku se
nahajajo dobitki v primeri se stavo. V oddelku
‘opornca* najde se stopnjatev dobitkov ako se stare
povekšajo.

Pa niso samo mogoče, te tukaj navedene
stave, ampak tudi vse druge, ktere bodi si v novcih
bodi si v goldinarjih med ove stave padejo, v kte-
rem slučaji dobitek, kar se samo ob sebi razume,
med določenimi zneski leži.

12

Amba v

13

14

Terno v

15

16

Tablica,

ki kaže, koliko amb in tern obsega vseh 90 številk.

A.

Agat  (dragocen kamen) kot kinč ali lišp kaže ne¬
umnost, 70.

Akademija,  dolgoletno trpljenje, 76, 61.
Alabastrovo  posodo imeti pomeni srečo, 90.
Amazonka,  bodeš samosvojo ženo videl ali pa
dobil, 80.

Ametist  (dragocen kamen), če ga vidiš ali ga
imaš sam na prstanu, pomeni sitneže, ki te bodo
vedno nadlegovali, 15.

Ananas  (kraljevo jabolko) jesti, bodeš na gosto¬
vanje povabljen, 9, 36.

A n gel j a zagledati, vesela sporočila; — videti, svari-
tev pred slabim obnašanjem, povekšanje sreče;

— se bližajočega videti, prijetne novice, tolažba;

— govoriti slišati, slabo znamenje; — angelj
postati, zdravim čast, bolnim smrt, 6, 19, 38.

Angleža  videti, sitne upnike ali nezveste prijatelje
dobiti, 85.

Apno,  gospodarju stroški, drugim pa potovanje, 53.
A postelj  na  videti, bodeš kaj prijetnega zvedel, 29.
Ara,  novo delo, 48.

Armada,  vojska, ako jo vidiš, tvoja upanja se
bodo kmalu uresničila, 33, 45, 48.

Armade,  če si sovražno nasproti stoje, pomenijo
nesrečo in žalost, 17.

2

18

Armada  ali posamezni vojaki, ako jih vidiš, po¬
menijo težko, trudapolno delo, 13, 73,

Artičoke  jesti, prepir in razprtija, 45.

B.

Babica  (stara mati), če se ti prikaže, pomeni, da
bodeš moral kak star dolg poplačati, 17.

Babico  videti, razkritev kake skrivnosti, 5, 28.

Babica,  z njo govoriti, porod ali pa krst., 6.

Babico  videti, za neporočeno slabo znamenje, 33,48,

B a ki j o nositi, ljubljen biti, 64; — ugasniti, razdor
kake prijetne zaveze, 14;-—bliščeti videti, o temnih
rečeh razjasnilo dobiti, velika čast, 68; ■— goreti
videti, zakonski prepiri, ljubosumnost, 48.

Baklje  iz nebes pasti videti, začela te bode glava
boleti, 43, 89.

Baklje  videti, žalost, revščina, 56.

Bakren denar  imeti, prazen trud, 31.

Balet  (glediščni ples) videti, zmota in nemir, 10.

Balon  (lopta), če ga vidiš, tvoja sreča se ti bode
izneverila, 10.

Balon  v zraku plavati videti, z goljufom se sezna¬
niti; — videti, kratka čast, začasna slava; —
se v njem v zrak vzdigniti, se drzno v nevarnost
podati, 8, 43, 61.

Balzam  imeti, zadobil bodeš zasluženo pohvalo, 80.

Balzam  cvesti videti, zdravje, 58.

Bandero  (zastavo) vihrajoče videti, težava, nad¬
loga in srčne bolečine; — spuščati, kes nad kakim
dejanjem; — črno videti, sovražnike imeti; —nositi,
čast; — vihrati videti, nevarnost in strah, 32, 41.

19

Bar 6 k ar, glej: kodravec ali frizer.

Barva, se z njo namazati, ukanjen biti, 38.

Barvo  mleti, dobro opravilo dobiti; — v škatljici
imeti, veliko denarja dobiti, 14.

Barvati  se, možem sramota in posmeh, ženam
pa dobro, 22.

Bati  se,  nadloga in pomanjkanje, 69.

Bdeti  celo noč in v veseli družbi, sreča in ve¬
selje, 9.

Bdeti  v spanji, skrb in preganjanje, 44.

Bedra,  prav lepa in močna imeti, srečne potomce
dobiti; — slabe in grde imeti, nesrečne potomce
dobiti, 26.

Bedra,  lepa imeti, sreča pri vsem; •— zlomljena
imeti ali videti, na tujem umreti, 78; — prav močna,
družbi nska sreča in čast, 70.

Beg,  komu k begu pomagati, vsled svoje dobro¬
srčnosti v neprijetnosti zabresti, 76.

Beguna  ali uskoka videti ali sam bežati, iz tujega
novosti dobiti, 8.

Bela podlasica,  se z njeno kožo oblačiti, sreča,
bogastvo, 14, 40.

Belivec  ali belivce videti pomeni opravičenje
brez sebe, 1, 89.

Berač,  ako ga vidiš, prihodnjost polna skrbi; — če
pride v hišo, sitnost; — če ga naženeš, ne zaupaj
vsakemu; — če mu daš kak dar, čast; če sebe kot
berača vidiš, tvoje delo ti bode mnogo dobička
prineslo, 26, 57, 78.

Beračiti  pomeni silo in nadlogo v družini, 78.

Beršljan  v venec plesti, prav zvestega prijatelja
imeti; — videti, sreča v prijateljstvu in v lju¬
bezni, — lepega na drevesu viseti, nezvesti

8 *

20

prijatelji; — na zidovji videti, utrdnjenost svojih
razmer. 40, 83.

Belouške  videti, sovražniki te bodo napadli, 16.

Bergle  videti ali imeti, bolezen; — razlomiti,
zdravje, ozdraviten; — po berglah hoditi, slaba
opravila ali izguba ljubice ali ljubčeka, 11, 18.

Beriča  videti, svaritev pred hudobnimi ljudmi, 88.

Beriče  srečati, otožnost, trpljenje, 17.

Bezeg,  bolezen; bezgovo cvetje, skrbi, 86.

Bežati,  kaki nevarnosti uiti, 6.

Bičati  videti, slabo znamenje, 18.

Bik,  gostovanje ali gostarija, 6, 17, 57, 73; divji, 5.

Biseri  v splošnem, solze veselja ali žalosti; — nje
imeti, težave in nadloge; — nje nabrati, samota;
-— nje iskati, dragota, 72, 90, 13, 70, 85, 39.

Biti  (boriti) se z mečem za dragoceno stvar, srečen
konec kake reči, 48.

Biti  se  z mečem, razprtija, prepir, 78.

Bivola  videti, velik dobitek, 60.

Blago  imeti, dobro opravilo, 50, 57.

Blagoslov  prejeti, sreča in dobri stan, 77.

Blato,  človeško, bogastvo, denar, 40; po blatu
hoditi, bolezen, siromaštvo in uboštvo, 7; se z njim
umazati, uboštvo, nadloga, 6, 8, 25.

Blato  (v lužah), v njem hoditi, slabe čase doživeti;
— v njem tičati, nepokoj srca, 68.

Blazina,  skrite solze, 3, 87.

Blebetača  videti ali poslušati, ne volja, trpljenje, 63.

Blebetati,  škoda, 27.

Blisk,  če ga vidiš, kaže na prepir in žalost; — če
blizu tebe trešči, pomeni pad, beg ali ječo; če
pa v glavo, zgubil bodeš svoje premoženje ali še
celo življenje, 4, 9.

21

Blisk  zapaziti, nehanje prepira, 52.

BIiščivka  (svetilnica), skrivni sovražniki, 19.

Bob,  če ga ješ kuhanega, pomeni dolg prepir; — če
ga vidiš mehko kuhanega, tvoja opravila bodo
dobro napredovala; — če je sirov, važno opravilo
boš odložil; bob, kteri lepo raste in cvete, naznanja,
da se ti bode tvoja želja spolnila; če se bob
izluši, skrbela te bo tvoja prihodnjost, 4, 7.

Bob jesti, pomeni na slabem glasu biti, prepir;
če bob sadiš, bodeš nova opravila dobil; če ga
vidiš kali poganjati, kak namen bodeš dosegel;
če pustiš bob zgoreti, kaže na sitnost, 11, 43.

Boben,  potovanje, 28; — slišati, novost, 36.

Bobnati,  v prepiru se dobro zagovarjati; — sli¬
šati, v resen prepir priti, 15, 32.

Bodalce,  z njim ranjen biti, žalostna novica; —
z njim raniti, bodeš tvoje nasprotnike premagal;
— imeti, željna poročila dobiti; — sploh žalostno
novico, 39.

Bodeče  grozdjiče trgati, po dolgem čakanji kako
privolitev dobiti, 44.

Boga  v sanjah hvaliti: Bolezen, 5.

Boga  videti, z njim govoriti: Slabo, 70.

Boga  govoriti videti: Veselje, 79, 44.

Boga  v oblakih videti: Velika sreča, 29.

Boga.  z njim hoditi: Tvoj trud bode končal, 73,
28, 15.

Boga  moliti: Veselje, 33, 56.

Bogate  ljudi videti ali z njimi občevati, dobrote
prejeti, 33.

Bogastvo  imeti, nevarnost, svoje imetje zgubiti, 23.

Boj,  pri njem pričujoč biti, sprava, 2, 6.

Boj ali pretepanje videti, se v svoji ljubezni motiti,
sploh izdan biti, 46.

Bojevati se, se s kom spreti;—z zvermi, velike
nevarnosti oproščen biti, 13.

Bojevati se ter zmagali, z velikim trudom si
svoj stanj zboljšati, strah in sila; — na konjih,
dobra poroka, 23, 77.

Bolan biti,  zapor, žalost, 27.

Bolečine  občutiti, nadloge srečno premagati, 6.

Bolezen  imeti, ostudno ali skrivno, premoženje si
po slabi poti pridobiti, 46, 90.

Bolezen  na vratu ali na glavi imeti, ulesa dobiti, 32.

Bolezen,  zlo, v njega pasti, nenevarna bolezen, 3.

Bolezen  v želodci imeti, tvoje premoženje bodeš
zapravil, 13.

Bolnišnica,  dobro, veselo življenje, 40.

Bolnike obiskavati,  kako dobro delo storiti,
10, 58; tolažiti, spolnitev kake prošnje; -— vzdig¬
niti, dobrote izkazati, sreča in veselje, 46, 77, 88.

Bolha,  če te piči, ali če jo skakati vidiš, bodeš
kmalu veliko denarja dobil; — vsled lažnjivih
poročil vznemirjen biti, 9, 86.

Bolhe  videti, ni dobro; — jesti pomeni pravdo,
neprilike, 42.

Bombaževec  videti, prav dobro, 17.

Boriti  se,  prepir in razprtija, s tujcem v nevar¬
nost priti; — pa zmagati, pravdo dobiti; ■—• pa
premagan biti, vsled krivic žalosten biti; — s
kako zverino, zatajevan biti; — z mrtvim, bolezen,
30, 4, 9, 90.

Borilni mojster,  sovraštvo, 2, 36.

Bos okoli letati, pomeni shujšanje in liesrečo, 1,

23

Bos hoditi, nepričakovana sreč 13.

Bosti  ali tepsti, v zmešnjave priti, 46.

Božična  darila dati, se skopuha pokazati; —
dobiti, uboštvo in nadloga, 80.

Božja  obleka, se v njo obleči, bogastvo prido¬
biti, 42.

Brada  (brke), če imaš rudečo, pomeni nezveste
prijatelje, 89.

Brada,  če je lepa in črna, pomeni zdravje, 45.

Brada,  če imaš dolgo, dobil bodeš dobro opra¬
vilo, 67.

Brada,  če imaš sivo, pomeni veliko žalost, 15.

Brada  obrita ali iztrgana, zgubil bodeš premoženje
in čast, 16.

Brada,  če jo nimaš, pomeni čast in bogastvo, 18.

Brada,  če se mlademu dekletu sanja, da jo ima,
pomeni, da se bo kmalu dobro omožila, 29.

Brada,  če se mladi ženi sanja, da jo ima, umre
mož ali pa otide kam; če je noseča, porodila bo
dečka, 70.

Brada,  če jo umivaš, pomeni žalost, 15.

Brada,  ki jo ima kaka žena na ustnici, pomeni,
da bode kmalu svoje častilce zgubila, 89.

Brada,  suha, slabo znamenje; debela, dobro zna¬
menje, 90.

Bradati  ljudje, jeza, 2.

Brado  videti pri ženi, sitnost, 46, 67, 89.

Brado  iztrgati, nesreča se povekšuje, tvoje želje
in misli se raztopijo kakor sneg, 89.

Brana,  na kak dolg pozabiti, 16, 25.

Brat,  če ti umre, zgubiš enega sovražnika, 50.

Brat  ali sestra, ako jih zopet vidiš, pomenita dolgo
življenje, 30, 55.

Brat, se od njega posloviti, žalosten biti, 17.

Bratrance  videti, veselje, sreča; — z njimi go¬
voriti, žalost, neprilike; -— mrtve videli, pozna
smrt, 6.

Breg  (klanec), če ti strah vzbudi, pomeni žalost,
nezvestobo, nesrečo z otroci, 43.

Brente,  z vinom napolnjene videti, veliki dohodki,
10; — z vodo napolnjene videti, počasen pa varen
napredek, 17; — napolnjene videti, pa jih vendar
ne rabiti smeti, žalostna smrt, 62.

Breskve  videti ali uživati, sreča, veselje in zdravje,
novo združenje s kako ljubljeno osebo; — na dre¬
vesu videti, v skušnjave priti; — lomiti, slab pri
denarjih biti; — jesti, svaritev pred boleznijo;

— darovati, dobri sprejem v novo tovarišijo, 8.
41, 88.

Brinje  trgati, mlačnost v ljubezni, 81.

Brisačo  videti, porod, rešitev iz neprijetnega
stanja, 70.

Brivec,  če ga vidiš ali če te brije, ovadba in
trpinčenje, 49.

Brizglje  videti, začasna ljubezen, 23; — za poga-
šenje ognja videti, v nevarnost priti, 66; z njimi
zmočen biti, radovednost, 85; jih delati, pri ne¬
srečah rad pomagati, 40; — hitro voziti videti,
bližnja nesreča, 89.

Brke  pod nosom imeti, pohvala, 71; — če jih ima
žena, strašne novosti dobiti, 22; — sive, prazno ve¬
selje, 15.

Brusač,  skozi kako zvito osebo v prepir zabresti;

— ga od daleč videti, bolečine v ušesih do¬
biti, 69.

Brusni  kamen videti, veliko veselje, 79.

25

Brv videti, ki vede čez vodo, se vstrašiti, 17.

Brzojav  videti, kaj novega zvedeti, 88.

Buciko  (iglo) v rokah imeti ali pobrati, ljubosum¬
nost, 61.

Bučo  ali tikvo viseti videti, veliko dobrotnikov
imeti; —jesti, bolezen; z njo igrati, ločitev od kake
ljubljene stvari ali reči, 30, 49, 58, 75, 76.

Burklje  videti, pridno ženo dobiti, 25.

Butare  nositi ali videti, lažnjiva poročila prejeti, 17.

C.

Ca njo nesti, skrb za prihodnjost, 37.

Cebro  videti, nevrednežu prijatelj biti, 89.

Centno  težo nositi, tlačitev, sužnjost, 26.

Cerkev  videti, od slabega namena odstopiti; —
v njo iti, strah božji; — v njej moliti, dosega
tega, kar si želiš; — goreti videti, slabe namene
imeti; — podreti videti, nesreča, 6, 73, 2, 25.

Cerkev,  v njej pri sveti maši biti, veselje in to¬
lažba; — zidati, pobožnost; —- v njej se s kom
pogovarjati, grešiti; -— pred njo obešen biti, cer¬
kveni predstojnik postali; -— mimo nje iti, na slab
glas priti, 79, 26, 22.

Cesarja  videti ali z njim govoriti, v časti biti,
21, 25.

Cesarje  in kralje videti, veliko srečo imeti, 64,68.

Cesarico  videti ali pri njej biti, pomeni zgubo
svojega posla ali dobrega glasu, 44.

Cesto,  dolgo, z lepimi hišami videti, od vesele no¬
vice iznenaden biti; — z veliko ljudmi videti,
delavnost, marljivost, pridnost, 23, 77.

26

Cev, v njo pihati, dobre obljube; — videti v vodi,
omahljivost, nestanovitnost, 38.

Cevi,  več ko jih vidiš, tem večje bo tvoje bo¬
gastvo, 4.

Cigan,  ciganka, si od njih prerokovati pustiti,
uničena upanja, 51, 22.

Cimet,  prijatelje si na tujem pridobiti, 9.

Cipresa  (drevo), nadloga, bolezen, smrt ali pa
prenehanje kakega opravila, 8.

Citre,  na njih igrati, v družbi prijeten biti; —
na njih deklico igrati videti, upanje na ljubezen,
36, 81.

Cit var je v o seme kupiti, črva v glavi imeti, 39.

Civebe  jesti, sreča; — z njimi barantati, veselje,
31, 47.

Coklje  videti, hišna sreča, zadovoljnost, 69.

Cote,  glej: cunje.

Copernik,  glej: čarovnik.

Cunje  nositi, uboštvo;— nabirati, nadlogo doživeti;
— kupili, vedno na dobiček misliti; — prati, vse
h koristi porabiti; — zavreči, nepremišljenost, 10,
24, 30.

Cunjarja  glasno žvižgati slišati, z sitnimi ljudmi
občevati, opraviti imeti, 42.

Cvetlice,  ako si z njimi okinčan, tvoje veselje
bo kmalu minulo; če vidiš lepe cvetlice, veliko
veselja v življenji; če dobiš cvetlice v dar,
častno, pošteno življenje; če cvetlice sadiš, bodeš
kaj dobrega storil; če cvetlice nabiraš in vežeš, v
kratkem se bodeš poročil; če imaš cvetlice in jih
vohaš, pomeni, v spomladi in poletji veselje in
srečo, v jeseni in v zimi žalost, če so pa rudeče,
smrt, 12, 40, 84, 85.

27

Cvetlice trgati, pomeni dobiček; če cvetlice od-
trgavaš, teptaš z nogami svojo srečo; če cvetlice
trosiš, pomeni nemarnost, 7, 17.

Cvetno  zelje pomeni čast in korist, 19.

Čaj piti, zmešnjava v svojih opravkih, 54.

Čaplje  videti v zraku, bati se pred tatovi, roparji
ali sovražniki: — po zimi, nesreča; — paroma
videti, sreča, hitra poroka, 6, 17, 70.

Čarovnik,  s takim opraviti imeti, važni dogodki,
na katere nisi mislil, 9.

Čaša,  lepa, iz nje piti, sreča v ljubezni; — raz¬
drobili, nesrečno početje; — v dar dobiti, zveste
prijatelje si nabirati; — čašo z zlatom in z ime¬
nom videti, srečen bili; —- čašo kupiti in častiti,
vesel pozdrav, 4, 21.

Čašo  za vodo dobiti, porod ali poroka, 66.

Časopis  citati, zasramovan ali ogoljufan biti, 12,

. 37, 59. '

Čebele,  če jih vidiš, pomenijo dobra poročila: če
okoli letajo, tvoje reči se ti zmešajo; če čebele
strd v hišo ali na hišo nosijo, kaže na srečo in
čast ljudi, ki v hiši stanujejo, 1, 52, 86.

Čebele,  ako jih loviš, boš velik dobiček imel; če
na drevesu strd iščejo, pomeni trdno ljubezen;
če vidiš čebele delati, kaže na veselo prihodnjost;
ako te pikajo, nesreča se ti bliža ali pa prepir
med zaupniki, 18, 44, 53.

Čebele,  ako jih vidiš, da iščejo strd, kaže na
dober svet; če jih pobijaš, kaže na nesrečo, za¬
ničevanje in nečast, 39, 49.

Čebul  jesti, v žalost zapasti; ■— kuhati, siro¬
maštvo, 17, 47.

Čebulo  v o potico jesti, zdravnika pogrešati, 34.

28

Čebul, o njem sanjali, prepir in razkritev kakih
skrivnosti, 44, 77.

Če d o živine videli, blagostanje, sreča, 90.

Cediti,  snažiti klet, nesreča v opravku, 89.

Čeljustno brado  imeti, čvrsto zdravje, 27, 39.

Čelo ranjeno,  škoda; — malo, grbasto, znamenje,
da moraš krepko in naravnost govoriti; — imeti
visoko, dobra pamet, 12, 56.

Čem eri ko dobiti, zasmehovanje, 51.

Česati  lase, korist, dobiček, zvesti prijatelji; —
zmešane, težko, nekoristno delo, 48, 49.

Česen  ali podobna zelišča videti ali vohati, prepir,
razkritev skrivnosti; — trgati ali kupiti, z judi
ali židi občevati; — jesti, nečistost, 3, 32, 86.

Čevlje,  dobiti, nove, svoje sovražnike premagati,
32; popraviti, mir; •— obuti, stare, goljufija, 81;
delati, rokodelcem sreča, bogatim zguba; — zgubiti,
znatna zguba; nove obuti, zadovoljnost, 16, 44, 69.

Čevlje  obuti, kateri so preozki, trdo tlačenje, 73;
slab pri premoženji biti, 89; ■— dobre najti, var¬
nost pred nesrečo, 90; — raztrgane obuti, uboštvo
ali nemarnost, 48; — ubogemu dati, dobro delo
storiti, 57.

Čevlje,  zanje usnje meriti, dobiček pri vagi, 45.

Čevlje  zrezati, bolne noge dobiti, 1; — kupiti, pre-
naglica, 41; — si vmeriti pustiti, srečen v opravkih
biti, 10; — iz lesa nositi, skrbeti za zdravje, 60.

Čevljar,  dober sosed, 51, 85.

Čevljarja  videti, veliko stroškov imeti, 43.

Čevljarska  roba, dobra in lepa, korist, dobiček;
— slaba, škoda, zasramovanje, zguba. 90, 50.

Čitanje,  zraven biti, vsled nestanovitnosti se dolgo¬
časiti, 87.

29

Citati, brati, mične, kratkočasne knjige, tolažba
in pomirjenje; — učne ali vero zadevajoče knjige,
srečna zadovoljnost: •— kaj pisanega, dobra sreča,

. 1, 15, 75.

Gižeka  žvrgoleli slišati, se s premodrim človekom
seznaniti, 57.

Clovečjeka  v svoji hiši imeti, nesnažnost; — v
njega stopiti, različnim naključjem podvržen biti;

— če ga živali jed<5, se po dobrem izgledu rav¬
nati; -— v cerkvi videti, sodba Gospodova; —
videti velik kup, različne neprilike, 13.

Cio večje  k,  ako vidiš, da ga kedo na stran spravlja,
hudemu sovražniku se ogniti, 71.

Človeka  od sodnije vrdeti, svaritev pred slabimi
ljudmi, 88.

Človeško  meso vživati, v zaničevanje priti, nose¬
čim dobro znamenje, 45.

Čokolado  videti, imeti ali jesti, zdravje in veselo
življenje, 16.

Čoln,  po čisti vodi se v njem voziti, upanje na
srečno prihodnjost, 10.

Čolnič  plavati videti, tiho pa kratko življenje; —
v njem se vozili, nestanovitna zvestoba; —- vtopiti
videti, konec začete ljubezni, 18, 64, 65.

Čop si plesti, zakonskim dobro, drugim slabo zna¬
menje, 34.

Čop,  kita, ukanjen biti, 65.

Čop iz peres nositi, nemir, 54, 64.

Čopič  videti, z neumneži občevati, 2, 10.

Čreda  živine, sreča, 66.

Črepinje  videti, v maškare iti, 90.

Črešnj  e jesti, besedo prelomiti, figamož biti, 30;

— na drevesu viseti videti, vedno zdravje, 17; —

30

zlomiti, drugim škodovati; — drugim dati, dobro
voljo imeti, 17.

Črešnjevo  drevo, lepo vreme, 80.

Greva  videti, bolezen, sila, pomanjkanje, 42.

Grke  spoznavati začeti, dobro; — pisati, nesreča,
38, 41; — videti, novica, 24.

Grnilo  videti, nove opravke dobiti, se s kom spo¬
razumeti ; •— z njim pisati, dobre opravke dobiti,

„ 13, 34, 69.

Grnilnik  zvrniti, velika nesreča te bode zadela,
prepir, 88.

Črta,  novi opravek, 88.

Črtalo,  oralnik, lopato videti, dobro gospodariti, 25.

Črve  videti, varovati se pred slabimi ljudmi; —
ubijati, oprostiti se kake nadloge; — od sebe
dajati, ozdravitev; — se jih vstrašiti, svaritev
pred sovražniki, 17, 84.

Čudež  videti, zvesto prijateljstvo, 18, 40.

Čuka  leteti videti, zmešnjavo med domačinci na¬
praviti; — na hiši zakričati slišati, hudo .zna¬
menje, 28.

Čuka  videti, z nezvestimi prijatelji občevati, 51.

Čuka  slišati, se s kakim pobožnim seznaniti, 78.

Čuvaja,  ponočnega videti, vsled ognja se zbuditi,
10, 62, 79, 80.

D.

Dac plačati pomeni nepričakovani stroški, 80.

Damanje  (igra), tvoja pričakovanja se ti bodo
uničila, 27.

Damnico  (igra) igrati, prijetna zabava, 42.

Danica,  sreča, 56.

31

Darila prejeti, čast, dobitek; — dati, sramota,
neprilika, sitnost, 17.

Darove  prinesti, dobro plačilo za kako dovršeno
delo dobiti; •—- vkrasti, veliko sitnost imeti, 21.

Datlje  jesti, kaki ženi dopasti; —• komu dati,
poljube prejeti, 80.

Debel,  če postaneš, si bodeš čast pridobil, 27.

Debel  biti, hitra smrt, 15.

Debel  biti, ubogim pomnoženje njihovega premo¬
ženja, 80.

Debelost  zgubiti, uboštvo in siromaštvo; izguba
ljubezni in prijateljstva, 63, 5.

Deček,  če misli noseča žena, da ga ima, pomeni
to, da bode pri vsem srečna, 77.

Dečka,  svojega videti z brado, smrt, 7.

Dečke  videti, skrb; — igrati videti, razkritev kake
dvombe; •— se pretepati videti, prepir; •— metati
videti, bližnja novica; —• skakati videti, svoj za¬
služek bodeš izgubil, 38, 67, 70.

Dedina,  siromaštvo, 17, 48, 69.

Deklo  imeti ali videti, koga na sumu imeti, 6.

Deklico  videti, razkup imeti; — poljubiti, nepo¬
ročenim dobro, poročenim hišni prepir; — ob¬
jeti, svojega bližnjega ljubiti; — se z njo igrati,
si ljubezen drugih ljudi pridobiti; — plesati vi¬
deti, veliko veselja doživeti, 21.

Deklico  jokati videti, v veliko zadrego priti; —
leteti videti, tatvino zapaziti; — iz nevarnosti
rešiti, gorko ljubljen bili; — z lepo govoriti, to-
lolažba, mir in sreča, 26.

Dekliški  nagelj najti, veliko srečo doseči, 5.

Delati,  sovraštvo, napredovanje v dobrih oprav¬
kih, 43.

Delati  z desnico, ti in tvoji bodo srečni, 80.

Delati  z levico, prišel boš nenadoma v zadrego, 43.

Delati  videti, dobra sporočila sprejeti, 51.

Delnic  (akcije) kupiti, izguba v denarjih, 29, 74,
84, 90.

Dem ant,  bolezen, 10.

Dem ant e jesti, velika sreča, bogastvo, 90; — imeti,
goljufiva sreča, 69;-— nabirati, kriva upanja, izgu¬
ba, 11.

Denar  dobiti, velik, izgubiti, 49; — najti, srečo pri
igri imeti, 15; — izplačati, mali dohodek, 69; —jesti,
izgubiti, 5; — šteti, dobiček, korist, 2; —-v spanji
imeti, zlato, srebro ali baker, škoda in izguba,
26; — videti, v skušnjavo priti, 82.

Denar  imeti in z njim  plačati, oproščenje kake
hude nadloge; -- izgubiti, v slabe okoliščine priti,
se k slabemu dejanju pregovoriti pustiti, 29, 74,
84, 90.

Denarnica,  v njej delati, sreča v prihodnjosti,
18, 36.

Denar  imeti, zlat, nesreča; — srebern, nič kaj do¬
brega;— bakren, velika sreča; — imeti, ponarejen,
zasramovanje, neprilike, 26.

Drso  ali drisko imeti, škoda, bolezen, uboštvo, 18.

Deske  rezati, poroka, 65.

Deteljo  sejati videti, sreča v družinskem živ¬
ljenji, 17, 45.

Deteljo  jesti, v svojem početji zadržan biti, 2.

Deteljni  list, 4peresnega najti, sreča; — 4pe-
resnega iskati, nezadovoljen biti, 77, 10.

Detelj išče  videti, upanja polna prihodnjost, —
v cvetu videti; drugim koristiti, 17, 45.

Devet,  to številko videti, sreča, 9, 19, 90.

33

Devica ostati, odpovedanje; — njo z nečistimi
govori razžalili, kaznovan biti; — za ženo si iz¬
prositi, dobro došel; — za ženo dobiti, dobro po¬
hištvo imeti, 21, 81.

Device,  z njimi spati, nesreča, pogin, 35.

Dež,  trajajoče bolečine, 47; — mil, obrtnikom izguba,
kmetom dobiček, 40; — dolgo trajajoč, ubogim
dobro, bogatim nesreča, 62; — zlat, veselje,
zabava, — srebern, žalost in trpljenje, 12, 26.

Deževati  videti, dobro žetev imeti, 31.

Deževnico  nabirati, pohišna opravila, 28.

Dežnik,  dobre razmere, 51, 62.

Dežnik  imeli, pri kakem prepiru se ne popolno¬
ma braniti; — solnčnik, mrzel proti prilizova¬
nju, 5, 22.

Dihurja  videti, grdo bolezen dobiti, 79.

Dim videti, navidezna sreča, 36; — videti iz dim¬
nika, zaročitev imeti ali pri njej biti, 84; — v hiši
imeti, tlačitev, zatiranje, 4; — izginiti videti,
dvombe izginejo nad zvesto ljubeznijo, 32.

Dim zagledati, k večji časti priti, 41.

Dimnik  videti, veselje, zabava, posebno če ogenj
v njem gori, 8.

Dimnike  kaditi videti, dobro stanje, 13, 31.

Dimnikar,  zabava, 41.

Dimnikarja  videti, po krivem založen biti, 64

Diple,  dudo igrati slišati, prijetnosti na kmetih,
33, 86.

Dinje,  melone jesti, bolnim zdravje, zdravim
prazna upanja, 37, 62.

Dinjo  kupiti, nevredneža za prijatelja imeti, 51,

Dišave,  po njih dišati, čast in imenitnost, 30.

3

34

Dišave vohati, časti doseči, bogastvo si prido¬
biti, 36.

Dišave  jesti, drugim na poti biti, 18.

Divjačino  videti, zelo se veselili, 27; — jesti,
dobro stanje v svojih rečeh. 3; — streljati,
velikih zabav se vdeležiti, 18.

Divjake  iti videti, sila, nesreča in zmešnjava 14,
42.

Divje  živali videti, nove prijatelje dobiti, 34, 67.

Divji  lovec (tat), sreča na potovanji, 59, 64.

Divjo  svinjo videti, v vsakem podjetji zadržan
biti, 57; — jesti, 42.

Divjega  prešiča videti, v strahu biti; ■— streljati,
rešitev; — videti, hudega sovražnika imeti, 17.

Denarnica,  dolgove delati, 52, 71.

Dninarja  imeti, dobra opravila; - odposlati,
nevarnost za soseda; — plačati, dobrohotnost
ljudstva si pridobiti; — delati videti, tožbe čez
se slišati, 40.

Dobiček  v kupčiji, dobra hrana; — pri igri, sreča
in prijateljstvo, 56.

Dobrote  izkazati, notranja sreča, 50.

Dobrote  prejeti, zveste prijatelje imeti, 9, 19.

Doji  c a,  dojka, ako si ti, pomeni bolezen in nad¬
logo, 84.

Dojica,  ako jo imaš ali pa vidiš, kaže na škodo
in neprilike, 72.

Dolge  poplačati, skrb, žalost; — imeti, sploh slabo,
posebno bolnim smrt, 89, 88.

Dolina,  v njej biti, zadovoljnost in sreča, 55.

Dolg čas,  dobra volja, 5, 19, 37, 80.

Dolžan  biti, imetje in bogastvo, 7, 32; bolnim
smrt, 88.

35

Doprsne podobe videti, prešestovalec biti, 2, 63.

Dragocena  kamena videti, v skušnjavo priti; —
imeti, k veliki časti priti; — dobiti, povekšanje
premoženja; — nositi, gizdav biti; — najti, v
uboštvo priti, 17, 35, 77, 83.

Dragonec,  gost, 6.

Dr en j e, dristo imeti, nadloge, trpljenje, škoda, 3, 51.

Drevesna  volna, iz nje obleko imeti, dobiček, 78.

Drevesna  volna, njen sad nabirati, premoženje, 9.

Drevo,  stopiš na njega, kaže na čast, pa tudi na
nevarnost; — če doli padeš, smrtna nevarnost, 56.

Drevo,  če je zeleno ter se pripogne, zmagal boš
čez svoje sovražnike, 47.

Drevo,  če ga brez cvetja vidiš, kako opravilo
bodeš dokončal, 67.

Drevo,  suho, velika izguba in zmota, tudi smrt, 47.

Drevo,  če si od njega sad nabiraš, dobil bodeš
veliko dedino, 60.

Drevo,  če pod njim stojiš in blisk zadene v njega,
kaže na neprijetne dogodke, kateri te priča¬
kujejo, 9.

Drevo,  če sediš pod njim, pomeni dok ’0  sporo¬
čilo, 90.

Drevo,  če ga vidiš sadu polnega, 56.

Drevo,  ako ga zelenega vidiš, dobri konec kakega
opravila, nepričakovana sreča in veselje te čaka, 49.

Drevo,  ako ga blisk razžene, ljubezni se prene¬
hajo, 65.

Drevesa  videti v cvetji, tvoje premoženje se bode
povekšalo, 56.

Drevesa,  če sekajo, nesreča, 83.

Drevesa,  ako jih goreti vidiš, prepir v družini, 20.

8 *

36

Drob  videti, svoj, veselje in ljubezen; — imeti,
prepir v družini; — jesti, svojega, smrt kakega
sorodnika in dedina; — tujega, povekšanje tvoje
sreče, 49, 54, 60.

Dromljati,  zavist; dromljati slišati, z zavistnim
človekom občevati, 77.

Dromlja,  glej: dromljati, 77.

Droplje  streljati, nesramnega svojeglavca k mol¬
čanju spraviti, 90.

Drot,  navadni, zanjke, ki se nam na vsak način
nastavljajo; — zlat, dobro napredovanje v kakem
opravilu; — sreberni, ovir hudih namenov proti
nami, 71.

Drotne puže,  zvestoba naših podložnikov, 4.

Drožo  vživati, dolgoletno telesno trpljenje, 3.

Drsalnica,  po njej se drsati, kratka zabava, 24.

Družba,  v njej biti, s sitnimi ljudmi občevati; —
v njo povabljen biti, izpolnitev upanj: — napra¬
viti, nesloga; — z njo se voziti ali jahati, nag¬
njenje do zapravljivosti, 16, 49, 78.

Dvokolesnik,  v njega stopiti, veselje, sreča, 90.

Dvoboj;  k njemu pozvan biti, v smrtno nevarnost ,
priti, 16, 51.

Dvoboj  imeti, razpor med prijatelji, 36.

Dvocevka,  z njo streljati, jeza, prazno upanje
na dobitek, 2.

Dvoj čeke  videti, zakonskim blagoslov, neporočenim
zapeljevanja in skrbi, 12.

Dvor  kakega kneza videti, zalezovanje; — videti,
kateri ni osnažen, nečast; — ali kako kmetijo
imeti, bogato dedino dobiti; — z nitjo obdati,
bogastvo, 10, 88.

37

Dvorano imeti, lepo zmalano, v dobro stanje priti,
50, 68; —- lepo osvetljeno ter v njej plesati,
veliko veselje nad spravo imeti, 49.

Duha,  belo oblečenega videti, tolažba in pomir-
jenje; — črno oblečenega videti, nadloga in ža¬
lost, 37, 43, 50, 70.

D u h a n, glej: tobak.

Duhove  videti, poročilo o smrti; — se pred njimi
vstrašiti, po slabem potu hoditi, 54.

Duhovnike  videti, pobožnost, 45, 63.

Duhovščiha,  dolgo življenje polno skrbi, 88.

E.

Ena ali enajst, te številke videti, sreča, 1, 11.
Erman,  rman trgati, se s slabimi ljudmi sezna
niti, 20.

Evangelij,  dober svet dobili, 2, 20.

F.

Fabriko  videti, dobro opravilo, 11, 42.

Fant,  glej: deček.

Far,  v slab glas priti, 71; če v hišo pride, nesloga
v zakonu, 20.

Fige  glej: smokve.

Fižol  jesti, bolezen, 63, 83.

Fortepiano  slišati ali nanj igrati, srečen zakon, 26.
Freimaurer,  glej: prosti zidar.

Funt  (libra), dobiček, 39.

38

G.

Gada  videti, sreča v ljubezni, 15.

Gad,  če te piči, veliko neprilik od prijateljstva
imeti, 50.

Garnik  (kosti) videti, kak strah doživeti, 23.
Gasiti  ogenj, plačilo dobiti, 46, 44.

G er lic a zvestoba, 50; — gerlico imeti, sprava v
ljubezni in prijateljstvu, 9, 14, 90.

Germado  videti, stare pregreške ponoviti; — go¬
reti videti, zavoljo svojih trdih mnenj preganjan
biti, 21.

G i tar o videti, veselje, zabava, 3.

G iz d ost ljubiti, pomanjšanja svojega pridelanega
blaga; — grajati, grdi ljudje ti hočejo z obreko¬
vanjem škodovati, 80.

Gladke  reči videti, zmaga čez svojega sovraž¬
nika, 22.

Glas,  žvenk, pomeni žalost, 79.

Glavo  odsekati, izguba kakega dobrotnika, 79;

— pasjo ali oslovo imeti, marljivost v službi,
postrežnost, 27.

Glavo  ptičevo imeti, rad potovati, 69; — divje
zverine imeti, premaganje svojih sovražnikov, 88;

— umivati svojo, oproščenje iz vsake sile; —
brez trupla videti, sreča, oproščenje iz sile, 39;

— odbiti komu drugemu, sreča tebi, nesreča
sovražniku, 5.

Glavo,  ako se sanjajočemu dozdeva, da se mu je
odsekala, prostost, tolažba, ozdravitev, sreča, 39;

— večjo in debelejšo, kakor je navadno, imeti,
sreča, 77; — konjevo, oslovo imeti, slabo zna-

39

menje, 89; — svojo lepo počesano videti, se
zastonj truditi si s prijaznostjo prijatelje pridobiti;
— narobe stati videti, nepremišljenost, 22.

Glave  narisane ali namalane imeti, delavnost, —
imeti, več, dobra opravila, 31.

Glava,  ob njo dajati, zmaga čez sovražnike, 79.

Glavnik,  veliko prepira, 70.

Glavo  videti odsekano, izguba najboljšega prija¬
telja; zaprtim prostost, 5, 39.

Glavo  videti; ostriženo, nesreča in goljufija; —
videti zeleno, izpolnitev svojih želja; — prav ve¬
liko imeti, za bogatina veljati, 11, 42.

Glavo  videti zasuknjeno in krivo, potujočim vr¬
nitev v domovino, in drugim svaritev, domovino
ne zapustiti, 35.

Glavo  rasti videti, se iz nadlog rešiti, 90.

Glavo  golo videti, preklinjanje slišati, 58; belo
imeti, spoštovanje do starosti, 19; z mešanimi
lasmi, prepir, 3; z dolgimi lasmi, v časti biti,
31; s črnimi lasmi, dolgo življenje, 16; umivati,
malo leka potrebovati, 32; briti, nevarna bole¬
zen, 49.

Gledalec  pri kaki svečanosti biti, v velike družbe
priti, 8.

Gledališče,  toliko, kakor gledališčna igra, 90,

Gledališčna  igra, zraven biti, dober konec kake
reči, 59, 75.

Gliste  deževne, črve videti, skrivne sovražnike
imeti, 6.

Glisto  videti ali od sebe dati, varen bili proti
sovražnikom, 36.

Globo  (kazen v denarjih) plačati, dobiček in čast, 78.

Gluh  biti, škoda skozi druge, 21.

40

Glumača  (copernik) videti, z neprijetnim blebe¬
tanjem se dolgočasiti, 22.

Glumača  (copernik) videti, v zapreke zabresti, 27.

Gnjezdo  videti, se zaljubiti, hišni prepir; — pti¬
čevo, polno, velik dobiček, prazno, škoda, 44, 81.

Gnjezdo  kačje videti, nečast, nemir, 28.

Gnjezdo  iz drevesa ali iz grmovja vzeti, hitra
poroka, 80.

Gnjide  na glavi, veliko malih neprilik imeti, 42.

Gnjile  reči videti, pomanjkanje in sila, 12, 21.

Gnoj,  dobiček, 5; na njem stati, bolezen, 1.

Gnoj,  kravji videti, vsem dobro znamenje, 72.

Gnoj  sploh, z njim kaj opraviti imeti, se v slabi
družbi pohujšati, 58.

Gnoj  videti, sploh slabo znamenje; voziti, nepri¬
jetna dela opravljati; — iz hlevov voziti, se ne¬
čednosti odvaditi; — vohati, ne da bi ga videl,
namene svojih sovražnikov odkriti; —- na voz
devati, daljša služnjenost, 3, 26, 44.

Gnojišče  videti, prav veliko, ubogim in bogatim
dobro znamenje, 81.

Gobe  videti, srečni ti pomagajo; — strupene, s va¬
rit,ev pred srečnimi ljudmi, 19.

Gobe  jesti, visoko starost doživeti; — videti, slinež,
lizun; — izstisniti videti, tvoja dobra volja se
bode zlorabila, 31, 26.

Gobo  kupiti za umivanje; ljubezen do'snažnosti;

— kupiti za vžiganje, zaprava pridobljenega blaga,

— se z njo umivati, zaljubljene narave biti; —
najti, nezadovoljnost; — gorečo iz žepa potegniti;
ognju ubežali, 13, 76.

Gobe  delali, se z marljivostjo svojega opravka lo¬
titi, 13, 80.

41

Gobe ali kak drug spuh imeti pomeni zaniče¬
vanje, nezvestobo v zakonu, pri čem si lahko kaj
pridobiš, 80.

Gobovim  strežiti, z njimi občevati, neprilike, 15.

Gobovi  ljudje, ako jih zagledaš, pomenijo strah,
nezgodo in trpljenje.

Godba,  bolezen v glavi dobiti, neprilike, 9, 20, 75.

Godce  slišati, dobro zdravje, 18.

Godec,  stroški, 44, 52.

Golobe  videti, z dobrodušnimi ljudmi občevati, 70'
— leteti videti, prijetne novosti dobiti, 41; —
loviti, sitnost imeti, 18; — njim hrano dajati,
dobrotljivost, 87.

Golobe  imeti, lepe, zanemarjenje svojega opra¬
vila ; — bele, sreča, zabava, tolažba, 62, 2.

Golt,  žrelo, lepo videti, izpolnitev svojih želj.

Gora,  hrib, če stojiš na njegovem vrhu, premagal
bodeš vse ovire, če bo vojašnica napolnjena, te¬
daj bodeš nesrečen v vsem, karkoli začneš; če
greš na kak hrib, pa na enkrat dalje ne moreš,
tedaj bodo tudi tvoja početja hajdi po rakovi poli
nazaj lezla; če na podnožji hriba stojiš in proti
nebu gledaš, sreča, 14.

Goro  videti (ognjenik), škodovati si z jezo, 66.

Gora,  na njo ili, neprilika, 11.

Gore  videti, kjer zelena drevesa stoje, pomeni
upanje na prihodnjost ; se silnimi gradovi in
razvalinami, pomeni hrabrost in prenehanje svo¬
jega namena, 7, 45.

Gorčico  jesti, ki je ostra, kmalu po dolgej bolezni
ozdraveti; — jesti, navadno, z nesramnim blebe¬
tanjem zabavljati; — debelo, pomeni hudo; -—
fino, blebetanje nam bode škodovalo, 12, 62, 85.

42

Gorčico sejati, od kakega podjetja velik dobiček
pričakovati; —- pod streho spraviti, z veseljem
svoje dolžnosti spolnovati, 6.

Gosenice obrati po drevji, kaže na dobiček in
zatiranje svojih sovražnikov, 84.

Gosenico videti, kako ženo v zadrego spraviti,
34, 79, 83.

Gosenične gnjezdo razdreti, o zvijačah naših so¬
vražnikov kaj zvedeti, 27.

Gosi videti, dobiček, 43, 70.

Gosi klati videti, se slaboumneža oprostiti; — varo¬
vati, kaj neprijetnega opravljati; — puliti, pre¬
vzetne neumneže osramotiti; — pitati, neumne
v njih neumosti utrditi; — leteti videli, izguba,
25, 44, 70.

Gosje meso jesti, veliko sreče, 23.

Gosli, na nje igrati videti, dobre volje biti, 61;
na nje igrati, veseli dnevi se ti bližajo, 39; —
in harfe videti, preganjanje, neprilike, 5, 11.

Gosli imeti ali videli, srečno hišno stanje, 14.

Gospa, sitnost, 20.

Gospo, navadno, videti, mala trpljenja, 72.

Gospo  poljubiti, dobiček, 49, 78; — vzeti za ženo,
prepir, 89.

Gospa,  z lepimi dolgimi lasmi, sreča, čast., 7.

Gospo  lepo videti, se zaljubiti, 55.

Gospo  videti, z rudečimi lasmi, preganjan biti,
44, 71.

Gospej  se prilizovati, prilizovalci te bodo uka¬
nili, 11.

Gospe,  pri njih priljubljen biti, se prepirati, 54.

Gospa,  če mož postane gospa ali gospa mož, po¬
roka, 89.

43

Gospo  moliti videti, je prav dobro, 90.

Gospo  s črnimi ali rujavimi lasmi videti, bolezen
ali smrt, 5, 7.

Gospa,  noseča, vesela sporočila, 80; — svojo se
prikazati videti, blagostanje in sreča, 9.

Gospe,  mlade, nage videti, prazno poželjenje, sra¬
mota, 17.

Gospo,  častitljivo, zasmehovati, se z njo prepirati,
hitra smrt; - videti in govorili, visoko starost
doseči, 17.

Gospinske  družbe, pri njih biti, zaničevanje, 80.

Gospodovati,  bolnim smrt, ubogim svitle, pa
malo vredne reči, 9, 10, 16.

Gospodar  biti, se dobro imeti, 48.

Gostovanje,  na gostovanje povabljen biti, se
motiti v svojih upanjih, 9, 36.

Goste  pričakovati, nevoščljivost in prepir dobiti,
nepričakovani stroški; — prenočiti, prijateljstvo;
— posloviti, ločitev od kake ljube reči, 36, 44, 75.

Gostilnico  videti ali v njej biti, potovati morati, 9.

Gostovanje,  kratka zabava, 48.

Gostilnica,  veselje in zabava, 5, 13, 30.

Govedino  jesti, shranljivost, 68.

Govejo  živino videti, mladoletna prevzetnost; —
klati videti, prevzetnežu usta zamašiti; — skakati
videti, nevarno tovarišijo imeti, 20.

Govejo  živino gnati, pomoč iskati; —■ tepsti, jezen
biti; — videti suho, težka, žalostna leta, 37.

Govor,  hud slišati, zavoljo nemarnosti se pre¬
pirati, 42.

Govoriti  z drugimi, vsled zabave se priljubiti; —
z živali, nadloga, nesreča; — sploh veselje; —-
ne da bi vedel o čem, zmešnjava, 9, 79.

t

— 44  —

Govnača videti, nesreča, ktera nas čaka, 35.

Gozd,  šuma, v temnem biti, žalost; — videti z le¬
pim drevjem, upanje na boljše čase; — se v
njem sprehajati, obogateti; — v njem peti, ve¬
sele dni preživeti; — goreti videti, velika škoda,
19, 37, 47, 59.

Gozdni  rog, na njega piskati, nemir sitnost,
39, 90.

Grablje,  s katerimi se nam žuga, opominjati na
kaj, 66, 82.

Grad,  v njega iti, nepričakovana nezgoda; •— vi¬
deti, zaprt, oproščenje od kakega zla, 23.

Grad,  sploh dobro; — v njega stopiti, izpolnitev
svojih želj, 19; goreti videti, nesreča za njego¬
vega lastnika; — v lepem stanovati, zavoljo le¬
pega obnašanja dobro sprejet biti, 79, 80; —
zidati videti, z umetniki se seznaniti, 50.

Grah  saditi, upanje; — jesti, bolehnost in konec
kakega opravka; — lepega, videti cvesti, dober
vspeh; — pobirati, nehvaležna dela opravljati, 8,
30, 70.

Grahor  kositi, dobiček, sreča. 56.

Grajski  vodnjak videti, bogatim hudo, ubogim
dobro znamenje, 69, 76.

Grb videti, visoko službo dobiti, 14, 50.

Grdo  delati s kom, prepir z domačimi, 54.

Grdo  dejanje doživeti, dobro napredovanje v svojem
opravku, 90.

Grej  ni  k,  ako ga vidiš, pomeni poroko; — ako ga
kupiš, oženil se bodeš s pomočjo mešetarja,
2, 34.

Grmeti  slišati, prepir in skrb imeti, izguba, 70, 88.

45

Grmovje  posekati, iz ljubezni ovire odpraviti; —
videti, ovire in žalost, 25.

Grmovje,  se v njem skriti, v nevarnost priti, 57.

Grob,  zakopati videti, nesreča in bolezen v dru¬
žini, 5.

Grob  izkopati, prijatelja ali prijateljico izgubiti, 71;
— zakopati videti, zdravje, 40; — v njega pasti,
hudo, nesreča, 14; — videli, zelenega, upanje na
izpolnitev svojih želj, 72; — delati videti, smrt
enega iz družine, 90; — se v njem valjati, po¬
redne reči delati, 9.

Grobokopa  videti, obisk zdravnika; — z njim
govoriti, si dedino pridobiti, 40.

Grof,  z njim govoriti, poniževanje, 20.

Grom  in strelo videti, ki nič ne škoduje, veselo
snidenje s prijateljem ali s prijateljico; — ki
užge, izguba, 31.

Grom  brez bliska, vesela novica, 31.

Grozdje  zobali, zrelo, različne zabave; -— nezrelo,
skrbi in neprilike, tem pa sledi dobiček; — belo,
razkritje svoje nedolžnosti; — rudeče, modro ali
črno, hudodelec biti, 24, 68, 52.

Grozdje  zobati, belo, dobro znamenje; — rudeče,
slabo znamenje, 32, 52.

Grozdje  videti, lepo, hvaležnost; — trgati, nenadna
ločitev; — v dar dobiti, se s kom seznaniti, 36,
15, 22, 46.

Grozdje,  kaki ženi ponuditi, se deldetam prili¬
zovati, 10.

Grozdje  prežati videti, svoje imetje dobro upo¬
rabljati, 16.

Grozdjiče  zobati, dobro, 52.

46

Gubane  e (štrukelj) ali sploh pečene reči, pre=
pir, 70.

Gumb.  dobiček, 2, 82.

H.

Harfo  videti ali na njo igrati, se motiti; — sploh
zboljšanje našega uma, 10, 57, 81.

Helebardo  videti, prepir, vojska; — imeti, var¬
nost in pogum; — zlomiti, brezvspešni opravki,
10, 54, 62.

Hišo  podirati videti, odstranjenje kake ovire, 69;
— zidati, v dobre razmere priti, 5; goreti videti,
nepričakovana sreča, 11.

Hišo  lepo in veliko videti, kako podjetje začeti, 39.

Hišo  goreti videti, ne da bi se podrla, čast in
bogastvo; — se podreti videti, smrt videti; staro,
stare prijatelje zopet videti, 19, 47.

Hiše  videti, prav stare, v zaničevanje priti; — po¬
dreti videti, ovire v kraj spraviti, 9, 19, 89.

Hišno  opravo videti, sreča v zakonu, 58.

Hišo,  ki se hoče podreti, videti, bolezen in
smrt, 64.

Hišico  videti, potrpežljivost v trpljenji; — v njo
stopiti varstva iskati; — v njej stanovati, težko
delo, 4, 29, 80.

Hiši  no  videti ali z njo občevati, žalostne no¬
vice, 31.

Hišno  čelo goreti videli, smrt otrok, izguba na
premoženji, 1.

Hlače  videti ali obleči, mir in varnost, 4, 61, 88.

Hlapec,  goljufija, 87.

47

Hlev, v njem biti, marljivost v službi; — z lepo
živino videti, blagostanje, sreča, 15, 20, 49.

Hoditi  hitro, tvoji reči se že mudi; -— pa nazaj
priti, izguba, nesreča; ■— po lesenih nogah, —
spreminjave v tvoji službi, 10, 46.

Hodulja,  po takih koga letali videti, nevaren na¬
men imeti, 38.

Hrast  videti, lepega, trdno zdravje; — suhega,
smrt kakega sorodnika ali znanca; — močnega
in zelenega, sreča, dolgo življenje, 10, 47, 90.

Hrastov  venec plesti, čislanje kake zasluge, 50.

Hrbet  svoj videti, siromašna starost; žalost, 52.

Hrbtišče  visoko imeti, zasmehovanje, posmeh; —
zlomiti, velika izguba na prijateljih in na de¬
narju, 78.

Hrošča leteti videti, izgube imeti; — vloviti, ne-
prilikam se izogniti, 11.

Hrom  biti ali hrome videti, nesreča, nadloga, siro¬
maštvo, 11, 47.

Hrta  (pasje pleme) videti, kako novico zvedeti, 25.

Hrumenje,  šumenje vode, nesreča na popotovanji,
21, 69.

Hrup  slišati, nemir v hiši, 20, 25.

Hrup,  dobro sporočilo, 39, 42, 88.

Hruške  jesti, če so zrele, pomeni veselje; — če so
nezrele, žalost; — če so divje in grenke, bolečino
in nesrečo; — če so dobre, bojeval se bodeš z
nesrečo, in pri izbiranji prijateljev bodeš srečen,
6, 17, 39, 50.

Hruške  videti, ktere na drevesu visč, dobra pri-
hodnjost; če so hruške od os in črvov snedene,
zvijača; če jih otresuješ, kaže na dobiček v oprav¬
ku, tudi nezmernost, 85.

48

Hudič, z njim se bojevati, slabosti premagati; —
ga videti, pri sebi, dobiček, dobri opravki; —
premagati, opravke imeti, ki ti mnogo dobička
prinesejo, 4, 8.

Hudiča videti z regami, kremplji, repom i. t. d.,
nesreča, siromaštvo, 54.

Hudo  vreme videti ali slišati, dobro napredovanje
svojih opravkov; — v hudem vremenu zunaj biti,
velika nesreča le čaka, 13, 31.

Hudodelca  videti, smrt prijateljev, 70, 73.

Hudournike  (ptiči) videti, nevarno potovanje, 14.

Huzar,  veselje, 40, 67.

Hvalne  pesmi peti ali peti slišati, težava pri vsa¬
kem podjetji, 10.

Hvaliti,  koga za dobrega prijatelja imeti, 18, 55,

Hvalo  slišati, dobra služba, 1, 19, 37.

I.

Igle  od smreke, dolgo življenje, 11.

Igračo  s pužami, punčicami videti, imenitno opra¬
vilo dobiti, 13.

Igro  se učiti (v gledišči), se zastonj truditi, 68.

Igra  (v gledališču), pri njej biti, željen, dober
konec kake reči, 59, 75.

Igralca  ali igralke videti, nepotrebne stroške de¬
lati, 12.

Igro  na igro igrati se sovražniki, moč dobili čez
nje; — ter kaj priigrati pomeni izgubo prija¬
teljev, pomanjkanje tolažbe, 43.

Ilovica,  trud in bolezen: tistim, ki iz nje kaj de¬
lajo, dobiček, 29.

49

Imenitno gospo videti, slava, pa tudi nesreča
in žalost; z njo govoriti, se zaljubiti, se z njo
prepirati, v boji zmagati, 88, 3, 8.

Instrument,  na njem igrati ali igrati slišati,
sorodnikom bližnjim smrt, 55.

Izbe  lepo zmalane imeti, dobro napredovanje v
svojem obrtu, 47.

Izbo  z lepimi podobami okinčano videti, daljne
želje imeti, 45.

Izbe  lepo razsvitljene imeti, pri veliki svečanosti
biti, 13.

Izbe  malati ali tapecirati videti, kaj popravljati, 58.

Izdati  denar, ubožtvo, 78, 83.

Izkopati  mrtve, kaže na slabo, grdo življenje, 15.

Iz loži  ti,  razložiti in prodajati, ni slabo, 65.

Izposoditi si kaj,  oproščenje od kake težke
reči, 75.

Izpraševanje  pri sodniji, skriven greh, 32.

J.

Jabelko  se slastjo jesti, tvoja vsled sovražnikov
že skoraj celo izgubljena reč se zopet ponovi,
17, 48.

Jabelko.  komu drugemu dati, velika sreča,
23, 60.' '

Jablano  videti in njen sad vživati, če je sladek,
veselje in poželjivost; če pa kisel in grenek,
prepir in neprilike, 60, 48.

Jagned.  sreča na kmetih, 22; — jagnedovo
drevo, zmaga, 80.

Jagode  iskati, trud in jeza, 73, 39.

4

50

Jagode brati, vsem dobro; — jih veliko videti,
naraščajoče prijateljstvo; —• velike videti in zlo¬
miti, ponos, tudi veliko veselje doživeti; — jesti,
zdrav ostati, sreča vsem; — v dar dati, v do¬
brem spominu biti, 10, 46, 52.

Jajca  imeti, hišni mir, dobiček; — najti, nevesta
ali ženin postati; — pasti pustiti, nesloga, ble¬
betanje, opravljanje; — jesti, skrbi za živež bo¬
deš odpravil, 7, 80.

Jajca  zdrobiti, gnjila, na slabem glasu biti, 18.

Jajca  nesti, sam, dobre otroke odgojevati, 80.

Jajca  pisana ali na pol kuhana, velika revščina;
— bela, mali dobiček; — metati, razdiranje, raz-
kup, preganjanje, 15, 44, 71.

Jajca  videti rudeča, jeza, smrt kakega prijatelja ali
požar; — rumena, težka, huda bolezen, 8, 20.

Janež  jesti, dolgo življenje, 21.

Jama,  pred njo stati, v nevarnost priti, 46.

Jama  v zidu, v njej stati, snidenje s kako ljub¬
ljeno osebo, 90.

Jantar,  ako ga imaš na pipi ali na kakej drugej
reči, kaže na darila, 30.

Jasli,  prazne, delo, ktero se ne splača; polni do¬
biček, 66, 75.

Jastreba  videti, huda bolezen; — premagati,
sreča, zmaga čez sovražnike, zdravje, 25.

Javor,  če stojiš pod njim, prijeten sprehod ali
izlet, 11.

Javorjev  gozd videti, veselje, 49.

Jazbeca  vjeti, svoje stanovanje spremeniti, 5£.

Jasminov  vrt, v njem biti, z ljubimi ali prija¬
telji se sniditi, 34.

Jecljati,  trdi sklepi, 63.

51

Ječa, v njej biti, prepir, neprilike; — ječo videti,
poboljšanje; — v njej zaprt, biti, obrekovanje,
54, 61, 78.

Ječa, v njo priti, goljufija, 19, 39, 51.

Ječa, škoduje zdravju; — v njej biti, povišanje, 78.

Ječar,  dober prijatelj, 17.

Ječmen  videti, skrbi za živež; — jesti, zdravje;
— v roko vzeti, blagostanje, sreča, 20.

Ječmenov  kruh jesti, sreča in zdravje, 1.

Jedra  ali cvet porabljati, bodi si, da bodeš sam
nezvest postal, bodi si pa tudi, da te bodo sami
nezvestneži obdajali, 16.

Jegulja  (kači podobna riba), če jo iz vode pri¬
vlečeš, bolniku boljše postaja, za zdravega pa je
dobi-o znamenje, 12.

Jegulja,  če jo vidiš brez kože, vjetnik dobi zopet
prostost, kdor je pa prost, temu se bo iz kake
stiske pomagalo, 42.

Jegulja  sploh pomeni izgubo kakega dobička, 42.

Jegulja,  če klero vloviš, varuj se pred hudobnimi
in zvitimi ljudmi, 17.

peklo,  z njim gobo vžigati, o kakem temnem ali
skritem djanju bolj na tanko zvedeti, 4, 15.

Jelene  hitro zagledati, prevzetne sovražnike imeti,
ubiti, dedina (erbšina); zmaga čez svoje so¬
vražnike, 48.

Jelene  v celih trumah skupaj videti, veliko prija¬
teljstva doživeti; — leteti videti, hitro opravljanje
kakega obrta; — streljati, k časti priti; — v vrtu
imeti, poguba, 7, 17, 37, 84, 90.

Jelenico  imeti ali videti, povekšanje premoženja,
posebno, ako ima (jelenica) mladiče, 83.

4 *

52

Jerebice videti, razne poželjivosli imeti, 70; •—
streljati, prijeten biti, 32; — jesti, oproščenje
od žalostnih misli, 31.

Jesih,  glej: kis.

Jesti  sam, bodeš v kratkem ogoljufan ali bolan,
32; — nečiste ali slabe jedi, nezadovoljnost, bo¬
lezen, 8; — svoje meso, se svojo pomočjo sre¬
čen postati, 90.

Jesti  videti, povabljenje; — k jedi povabljen biti,
v časti biti; ■— zažgano jed vohati, neprijetna
novica, 3, 8, 44.

Jetra  bolna, posušena ali zažgana imeti, izguba
na premoženji; — videti, dobro hrano ali živež
imeti; — jesti, trdno zdravje dobiti ali imeti; —
zrezati, svoje zdravje sam si pokončati; —• psu
dati, velika nezadovoljnost se seboj, 18, 27, 33.

Jetra  izbljuvati, dolgo trpeča bolezen; — videti
ali najti, od svojega sovražnika, zmaga čez njega;
— videti od kake živine, bogastvo, dedina; —
najti, bogastvo, premoženje; — videti, svoja, sreča
za potomce; — kupiti hoteti, potovanje, 45, 82.

Jez,  ga delati, dobro napredovanje kakega pod¬
jetja, 41.

Jeza,  konec kake zmešane, dolgoletne razmere,
5, 35.

Jezik,  lase na njem rasti pustiti, vsem slabo zna¬
menje; — otekel imeti, bolezen kakemu sorod¬
niku;  — prav dolgega imeti, huda revščina, ne¬
sreča; — prav debelega imeti, moder biti —
k časti priti; — odgrizniti in zraven spati, bol¬
nim smrt, drugim nesreča; — ra zgristi, velike
bolečine trpeti; —- jesti, dobro zdravje imeti, 7,27.

Jeziti  se,  nepričakovano veselje, 17, 73.

53

Jezuite videti, ukanjen biti, 11.

Jezus,  pri njem biti, pomoč in konec sile, 79.

Jež,  ježevec, hudega zavidneža imeti, smrt kakega
sorodnika, 39.

Ježevca  videti, svarite v pred velikim šegavcem
ali bistroumnežem, 20.

Jokati,  sploh pomeni žalost, potem pa tolažbo, 3.

Jud,  sam postati, škodo trpeti, 45.

Jud,  pri njem v službo stopiti, nepričakovana za¬
bava, sreča; — z njim govoriti, na svoji časti
škodo trpeti, tudi prijaznost do ljudi, 34, 67, 69.

Juda  videti, v nevarnost priti; -— z njim občevati
ali kupčevati, izguba tega, kar si si prej prido¬
bil, 13, 80, 27, 49.

Judovska  šola, kaj zgubljenega zopet najti, 9, 52.

Juho,  sok jesti, bolnim ozdravitev, ljubečim po¬
roka, obrtnikom pa dobri opravki, 15.

Juho  jesti, neprijetnih skrbi se oprostiti, 16, 76.

Jutranja  zarija, dobro upanje, 37.

Južinati,  nesreča; -—južino z drugimi deliti, sreča
in bogastvo; južinati sam, pomanjkanje, skopost;
— v družbi južinati, škodljivo zapravljanje, 39, 64.

Južinati  z roparji, sreča in veselje; — z dekleti,
v zakon stopiti, 60, 84, 85.

Kače  navadne videti, malo novega slišati, 77;
-r— videti, kterim ne moreš uiti, slaba upanja na
boljše čase; — ki te pičijo, kako srečno razmero
motiti, 12; — se kvišku vzdigniti videti, ušel

54

bodeš kaki nevarnosti; — ubiti, zmaga čez svoje
sovražnike, tekmec, 58.

Kačo  se krčiti ali viti videti, trpljenje vsakega na¬
čina, 71; — se v kačo premeniti, v zaničevanje
priti, 89; — videti, zapeljan biti, 1; — kače
videti, ki imajo več glav, zapeljevanje, 30.

Kače  videti, koga preganjati, nesreča, siroma¬
štvo, 16.

Kad videti, napolnjeno z repo ali zeljem, dobro
znamenje; — prazno, slabo znamenje, 81, 84, 90.

Kadilnico  videti, prilizovanja slišati, 8.

Kadilo  videti ali dišati, od izdajalcev ali prilizo-
valcev obdan biti, 30.

Kaditi  se videti, k večjej časti priti, 41, 84.

Kalina  (ptič) videti, kaj neprijetnega izvedeti, 89.

Kamen,  čez njega iti, trpljenje in stiske; —- vi¬
deti, razkritje svojih skrivnih namenov; — jesti,
opravljanje, obrekovanje; — kamena metati, pre¬
pir učiniti; —- ako ga kdo v tebe meče, v so¬
vraštva priti, 50, 63, 84.

Kamena  lomiti v kakem lomu za kamenje, po¬
sestvo dobiti; — osekavati, za kako dobro delo
plačilo prejeti; — voziti videti za zidanje poslo¬
pij, biti opominjan h kakemu podjetju; — lepo
izsekana videti, truditi se za napredovanje, 40,
33, 77.

Kamilice,  ozdravitev, 81.

Kamilice  trgali, bolezen dobiti, 2.

Kanarčeka  videti ali peti slišati, prazno prilizo¬
vanje, 58, 62.

Kap,  pod njim stati, v neprilike priti, nesreča,
žalost, 33.

55

Kapo  zgubiti, se kakega neumnega mnenja opro¬
stiti; — koga se z njo hvaliti slišati, z velikim
neumnežem se sniditi, 68.

Kapelico  videti, skrivna žalost; — v njej moliti
dobro; — v njej spati, dolg čas, 6, 22.

Kapital  ali istina v denarjih, ubožtvo, 90.

Kaplana  videti, dobro; — z njim govoriti, po-
boljšanje, 88, 89.

Kapuna  videti, žalost, siromaštvo, nadloga, dolg
čas, 70.

Kardinal,  z njim govoriti ali ga videti, sreča
pri vsakem delu, 5.

Kardinala  videti, v svojem stanu srečen biti,
dobro napredovanje, 17, 66.

K ar pa videti ali imeti, boljše živeti začeti, 2,

3, 79.

Kašljati,  skrivnost, 3.

Kavo  piti, v obrekovanje priti; — žgati, kaka
zabava se ti bliža; — pripravljati, prijetni gosti,

4, 19, 80.

Kavo  žgati videti, sitnost in neprilike, 34.

Kavana,  v njej biti ali jo videti, neprijetne reči
za svoje prijatelje, 72.

Kavko  videti, slaba poročila, 71.

Kazalo  imeti, v prepir se mešati, 61; • kake
oštarije ali krčme videti, slabo kupčijo imeti,
kratka zabava, 20, 4.

Kazen,  plačilo, 46. _

Kaznovalnica,  v njej biti, rešitev iz kake bliž¬
nje nevarnosti, 17. .

Kaznovati  koga, izguba; kaznovan biti, dobiček,
dobitek, 19.

Kažipota  videli, se na kaj spominjati, 89.

56

Kegljati, ne da bi dreva delal, ti nisi tvoje
delo prav pričel, 42.

Kegljati,, sreča pri vsakem delu in opravilu; —
kegljati dolgo, nevaren opravek podjeti ali za¬
četi, nesreča, sitnost; —• in keglje se podreti vi¬
deti, izguba na premoženji ali na časti; — sploh
nesreča, sitnost, neprilike, 11, 19, 60.

Kelh  videti, ozdravitev in nesreča, 8, 17.

Krčma,  sam v njej biti, siromaštvo, zaničevanje;

— v družbi vesel v njej biti, pomanjkanje, uboš¬
tvo, 14, 84.

Ker mir zavezovati, potovati morati, 3, 13, 68.

Kihniti,  dolgo zdravje, 18.

Kis,  o njem sanjati, nevošljivci, zavidneži skušajo
nam neprilike in nadloge napravljati, 8, 66.

Kis rudeč, zatiranje in zasmehovanje, 17.

Kis piti, slabo biti komu, prepir med hišnimi sta¬
novalci, tudi v neprilike zabresti, 30.

Kis razliti, slabo sprejetje; — točiti, zajeti, o hu¬
dem kaj misliti, 79.

Kislico  jesti, trpljenje ali prenehovanja v svojem
opravku, 70.

Kito  (morska riba) videti, nujna nevarnost, 49.

Kitico  las prejeti ali oddati, svojo ljubezen ob¬
stati; — izgubiti, motiti se v opravku, zguba, 19.

Klado,  v njo butiti, kak neumnež te bode razža¬
lil; — dreva na njej sekati, neolikanee k redu
spraviti, 47.

Klad  v o videti, s silo se bo s teboj ravnalo; — z
njim delati, dobro napredovanje v svojem obrtu;

— z njim se komu groziti, se braniti česa; —
pomeni sploh, da bodemo še mnogo od sovraž¬
nikov trpeli, 64, 67.

57

Klasje, venec iz njega na glavi imeti, pomeni
odlikovanje in povekšanje, 18.

Klafivitez  (človeka, ki se vedno po svetu klati)
videti, ogoljufan biti, 16.

Klavca  videti, se samega sebe raniti ali od dru¬
gih ranjen biti, 16.

Klavir  ali glasovir videti ali na njem igrati, pre¬
pir in razprtija med prijatelji, 89.

Klavnico  videti ali v njej biti. nevaren opravek,
23, 45.

Klečati,  izkazovanja časti, 30.

Klešče  za orehe luščiti v roki imeti, čez kaj
druzega pomisliti morati, 89.

Klešče  prijeti, k jezi od koga dražen biti; —
vščipniti kakega človeka, kterega še ne poznate,
za sovražnika imeti, 7, 20, 25.

Klet,  bolezen; — v nji hoditi, sreča; — v nji
biti, nesreča; — druzega v nji videti, pred
sovražniki se ni treba bati, 18, 15.

Kletka,  ptiča iz nje leteti videti, denar, kterega
si komu posodil, izgubiti; •— prazna, zapor ali
kaka druga nevarnost; -— ptiče notri imeti, opro-
ščenje, iz vsake sile rešen biti, 6, 12, 31.

Klicati  slišati, hitra smrt, 77.

Klišter  (dristlja) videli, zmešnjava v svojih oprav¬
kih, 3.

Klišter  sameniu sebi ali drugemu dati videti,
pomanjkanje denarja, 10.

Ključ  najti, na kako težko vprašanje odgovoriti;
iskati, nered v svojem delu; — zgubiti, sitnosti
delati, 56.

58

Ključ  videti, dobro hišino imeti, 82; — vkup
nabrati, dobiček, dobri opravki; ■— se ga poslu¬
ževati in z njim vrata drugih odpirati, na sumu
biti, 59.

Ključavničarja  videti ali z njim govoriti, se
seboj spreti, razpasti; — zaupanje sebi samemu
zgubiti, 9, 73.

Ključe  videti, pomoč dobiti ali drugim poma¬
gati, 77.

Kljunače  videti in jih jesti, z nehvaležnimi in
nezvestimi ljudmi občevati, 14.

Kljunače  streljati, potrpežljiv biti; —■ jesti, v
gosposko družbo povabljen biti; — leteti videti,
veliko spreminjav začeti, 24, 71.

Klobaso  jesti, kmalu bode ljudska veselica, 88.

Klobuk  pobrati, veselje in zabava; — na glavo
djati, K jezi dražen biti, 9, 18, 40.

Klobuk  videti, kterega je kaka gospa zgubila,

svojo prostost zgubiti; — na glavi kterega dru¬
gega videti, prevzeten biti; — imeti novega,

sreča in dobiček; — lepega na glavi imeti, k
časti priti; — slabega, v neprijetne okoliščine

zabresti, 9, 11, 74.

Klobuke  videti, mnogo, veliko kupčijo imeti, ve¬
liko z drugim občevati, 54.

Klošter,  mir, 63; — v njega iti, bogati, veliki
blagoslov, 11, 69.

Kmet,  poljedelec, 85; — rokodelec, ki kletke
dela, ječa, 12.

Kneževske osebe  videti, čast; — govoriti, za-
vidneže imeti: — jahati ali se voziti videti, rad
zapravljati, 44, 53.

Knjiga  pomeni siromaštvo, 33, 25.

59

Knjigovez, dober čas, 1, 24, 44; — tiskar, od-
kritev tvojih skrivnosti, kaj novega zvedeti, 49;

— prodajalec, 76, 79.

Knjižnico  videti, advokata (pravdnika) bodeš po¬
treboval; — če si v knjižnici, z neslanim člo¬
vekom se bodeš seznanil, če imaš knjižnico, bodeš
dober svet dobil, 17, 69.

Kobilo  lepo, ki gre v hišo, videti: lepo, pridno
ženo dobiti; grdo kobilo, ki gre v hišo, videti:
malovredno ženo dobiti, 42, 52.

Kobilice  videti, kratko srečna okolščina ali raz¬
mera; — ubiti, svojemu bližnjemu škodovati, 32.
Kočija,  se v njej voziti, se škodljivih zabav ude¬
leževati, 63.

i j a, iz nje stopiti, izguba premoženja ali časti;

— jo videti ali se v njej voziti, čast, bogastvo,
27, 34, 51.

v o c k a. z njo igrati, nevarnost proti premoženju;

— igrali na njo ali dobiti, sorodnika podedovati;

— jo videti, sovraštvo in razprtija, 68, 30, 47.
Kodelja,  ovita z ličjem, od tistega, ki si ga raz¬
dražil, preganjan biti, 18.

Koder,  pudel, zvestoba, 25.

Kodre  videti, prevzeten biti, 71.

Kodrovca  (frizerja) videti ali z njim govoriti,
nesreča in žalost, 83.

Kokardo  (rožo na kapi) videti ali nositi doma¬
čega deželnega vladarja, pogum in poštenost; —-
tujo, nehvaležnost in nezvestoba, 19.

Kokardo  deželno imeti, pogum in čast; — tujo,
izdajalstvo in sramota, 46, 6.

Koklja,  jo videti, blagostanje, sreča, zadovolj¬
nost, 63.

60

Kokoš lepo, veliko videti, sreča v ljubezni; — s
piščetami, veliko otrok dobiti, vnukov ali sploh
veliko družine, 28, 47.

Kokoši  jajca leči videti, mir, zadovoljnost, 88.

Kola  v zemljo zabijati, trudapolno delo imeti; —
ostriti, pripravljanje za kako važno delo, 22.

Kolač  peči ali jesti, dobro znamenje, 78, 90.

Koledar,  ako ga imaš, je že skrajni čas, da se
poboljšaš, 1.

Koledar  videti ali imeti, pobožno in lepo živeti
začeti, 82.

Kolena  bolna imeti, bolezen, slabi opravki; —
trudna in slabost v njih čutiti, bolezen; •— ako ti
kolena manjkajo, po njih dalje laziti, uboštvo in
siromaštvo; — če ne migajo več ali če ti jih
zdravnik odvzame, pomanjkanje dela, sila; — celo
zdrave imeti, sreča v vsakem opravku; — ako
so poškodovana, pa zopet ozdravijo, žalost se ti
bo v veselje spremenila, 68.

Kolčna,  na njih ležati, ponižan biti, 48.

K 61 i k o (bolezen) imeti, trpljenje v družini, 71.

Kolo sreče  (kolo, iz katerega se loterijske številke
vlečejo) videti, zaviranje in premaganje, 77.

Komarje  videti, veliko, bedarija; -— v celih rojih
leteti videti, k glediščnem plesu povabljen biti;
— ki te pičijo, siromaštvo in srčna žalost; —
plesati videti, neumne reči vganjati, 18, 39, 57.

Komedijo  igrati videti, 16; — v obrekovanje
priti, 49.

Koncert  (godba), se ga vdeležiti, žalost, izguba
zvestega prijatelja; — slišati, veselje vživati, 81.

Ko n k ur s, kant, narediti, bogastvo si pridobiti,
62, 73.

— 61  —

Konj, na njem jahati (jezditi), malo časa trajajoče
podjetje, 19: — jahati konja, ki se vspenja in
okoli sebe bije, prenehljej v svojem opravku, 17

— ga prostega videti, zmaga čez sovražnika, 67.

Konje  in naenkrat tudi ženske videli, izdajalst.vo

in nesreča, 14; — prav pogumne, sreča v lju¬
bezni, bogastvo, 42; — ukrotili, hitra sreča, 67.

Konj,  na njega sesti videti, dobro izučenega, dobre
službe, častna mesta dobiti; —- na svojega sesti
videti, zabava, veselje, 21; — na konji zunaj
mesta jahati, gospodom hudo znamenje, bolnim
smrt; — na konji v mesto jahati, bolnim in
vojakom prav dobro znamenje; — konja jahati,
ki te na tla vrže in ti vbeži, krivo podjetje, 34, 82.

Konje  videti, divje, veselje doživeli, 50; — lepo
opravljene pred vozom videti, visok obisk dobiti, 9;

— dobro rejene videti, dobro gospodinjo imeti,
35; — suhe videti, zguba dozdanje časti; —
pasti videti, kmalu bodeš v nesrečo zabre¬
del, 89.

Konj,  na njem jahati, k časti priti, 80; ■— belega,
pobožno, pridno ženo imeli, 27; — črnega, hudo
ženo imeti, izguba; — močno skakati videti,
kaj hitro zvedeti, 36; — lepo osedlanega videti,
se z visoko osebo seznaniti; —■ sam ga jahati,
svoje strasti ne brzdati, 19.

Konja  zaklati videti, ljubico zgubiti, 49; — pod¬
kovanega videti, k pridnemu delovanju prigovar¬
jati, 61; — konju kri puščati videti, svojega
bližnjega rad imeti, ga ljubiti, 26; — z njega
pasti, v svoji ošabnosti ponižan biti, 34; — ubežati
videti, vsled lahkomiselnosti v smrtno nevarnost
priti, 35.

62

Konjač, ako ga srečaš, pomeni srečo, 66.

Konjač,  ako se z njim pogovarjaš, škoda, 19.

Konjederec,  glej: konjač.

Konji  k (vojak na konji), nemir, šum, hruš, 77.

Konjski hlev  videti ali v njem biti, dobro sprejet
biti pri kakem dobrotniku, 4, 15.

Konjska  oprava, zdravje, 16; -— konjski gnoj,
veselje, 26.

Konjskega  kupca videti, ogoljufan biti, 35.

Konjski  rep, prav odlikovan biti, 15.

Konoplje  zvezane videti, bližnja zveza; —■ presti,
domače obrtstvo; — sejati, nehvaležnim dobrote
izkazati, 1, 5, 21.

Konopljen  k o ali repalčico videti ali peti slišati,
prav prijetna sporočila dobiti, 12.

Kopati  za kakim zakladom ali kaj tacem, velika
dedina, 60.

Kopati  se v čisti vodi, sreča in zdravje, 16, 57.

Kopati  se v topli vodi, bolnik bode ozdravel,
zdravi bode v svojem opravku oviran, 32.

Kopati  se, pa se ne potiti, pomeni bolezen, 5.

Kopati  se sploh, kaže na jezo, 35.

Kopati  se v čumnati, v izbi, žalost, 15.

Kopati  se v polni kadi ali čebru, bolezen, 76.

Kopati  se v kalni vodi, nesreča, 64.

Kopati  se v spanju, hudobija, 70.

Kopati  se videti, druge, izguba, 11.

Kopel,  če si jo pripraviš, pomeni obleganje kakega
mesta, 40.

Kopel,  jo vidiš, pa ne greš v njo, tvoje skrbi
bodo minule, 16.

Kopel,  ako je topla, pomeni zdravje, srečo in
veselje, 10.

63

Kopelnice, v njih na stran iti, strast,  37,  87.

Kopelnice,  ako si v njih ter se oblečen kopaš, po¬
menijo dolgo bolezen, 83, 88.

Kopito,  ako se nam pokaže, pomeni: kar ne
spada v tvojo službo, za to se ne brigaj, 27.

Koprive  trgati, nesramno prenaglico učiniti, 70.

Korenine  videti v zemlji, prepir, razprtija, 6; —
izkopavati, opravki, veselje z delom imeti, 9; —
jesti dobro, trdno zdravje, 60, 64.

Korenino  v lekarnici videti, bolezen, 5.

Korito,  stroški, 78.

Korobač  videti, jeza, 66.

Kosce  videti, sreča v opravkih, 4.

Kosce  kositi videti, sreča in blagoslov božji; —-
brez dela videti, izguba prijateljev, 45.

Koso  imeti ali videti, razžaljenje prijateljev; —
potrebovati, rabiti, v svojo službo pridne ljudi
dobiti, 7, 54.

Kositar videti,  bolezen, 10, 71.

Kosti,  ako jih veliko imaš, pomenijo za obrtnike
srečo, za druge ljudi pa bolezen v nogah, 50.

Kosti,  ako si eno ali drugo zlomiš, pomenijo iz¬
gubo, potovanje se ti bo zaviralo, 4.

Kosti,  ako jih imaš iz lesa, pomenijo ne¬
srečo, 80.

Kosti  videti, veliko dela dobiti; —- glodati, skrb
za živež, mrtvaške videti, trpljenje, huda sila,
87, 90.

Kosti,  mrtvaške, laž, 58.

Kostanje  videti ali jesti, nesreča, potem pa bo¬
gastvo, 51.

Kostanjevo drevo, naglica, 22.

Kostnica,  smrtna nevarnost, 8, 53.

64

Kost, k e, z njim ali z čem drugim igrati videti,
družina se ti bo pomnožila, 17, 83.

Kovati  videti, veliko dela dobiti; — slišati, kaj
neprijetnega izvedeti, 65.

Kozo  videti, slabo znamenje, 11.

Kozo  imeti, ne prav posebna sreča in ne nesreča,
13, 36.

Koza,  črna, nesreča, neprilike; —- bela, sreča,
dobra opravila, 64, 7.

K6z veliko imeti, bogastvo, 57.

Kozla  videti, bodeš dobiček imel, in sicer vsled
velike dedine; — ki se hoče z rogovi v tebe za¬
leteti, pomeni koga preplašiti, 4, 84.

Kožo  strojiti je prav slabo znamenje, 1.

Kragulja  vjeti, dobiček, zmaga čez sovražnika, 77.

Kralja  ali kraljico videti, ali z njima govoriti,
bogat biti, dobra opravka imeti, 89.

Kralje  videti in z njimi govoriti, čast, 17; ■— vi¬
deti, v druge okolščine priti, 6; — umreti videti,
kaj novega zvedeti, 22.

Kraljico  videti, dobre zveste prijatelje dobiti,
9, 17, 60.

Kralja  kronati ali venčati videti, nenadna
sreča, 16.

Kraljička  videti, beraško prevzetijo spozna¬
vati, 77.

Kraste  na glavi imeti, veliko premoženje si pri¬
dobiti, 24.

Kraste  dobiti ali imeti, nečist in hudoben po¬
stati, 76.

Krastavice  videti, goljufija, se spreti s prijatelji;
— v hiši imeti, minljiva sreča; — ubiti, slavna
zmaga čez svoje sovražnike, 56, 59.

65

Kravo  molzti videti, veselje do poljedelstva: —
pasti videti, dobrosrčnost; — debelo videti, veliko
srečo imeti; — suho videti, skrbljiv in pošten
biti; — imeti, dobra sreča; — molzti, sreča; —
molzti videti, dobiček imeti vsled truda drugih,
4, 25, 55, 64, 78.

Kravje  mleko piti, spremenljivo zdravje, 70.

Kravski  hlev, v njem spati, kmalu bodeš ozdravel,
9, 56.

Kreda,  dobiček pri kakem opravku, 84, 90.

Kredit,  up, imeti, velik dobiček, 77.

Krevse,  mir, zadovoljnost, bogastvo; — videti, se
volji drugih podvreči, zraven pa vendar srečen in
zadovoljen biti, 6, 50, 69.

Krilo,  na njem sedeti, priljubljen biti, 8.

Krhljač  ali strgačo imeti, osoren odgovor dobiti:
— na njem kaj v krhlje razdrobiti, zadovoljnost
se svojim stanom; — se na njem raniti, hudobne
žene te bodo nadlegovale, 23.

Kristusa  moliti, veselje doživeti; — križanega
videti, nesreča i. t.. d., glej: Jezus; 8, 89.

Križ  s cvetlicami okinčan videti, hišna sreča; —
nezakonskim hitra poroka; — videti zvrnjenega,
zabranitev visokoletečih upanj; — na svoji glavi
videti, v slab glas priti; — stati videti, sreča
in veselje; ■— nositi videti, žalost in nesreča. 4, 9,

^ 30, 90.

Križ  na glavi nositi, hudi jeziki, 16.

Križev pot,  pred njim stati, nobenih trdnih sklepov
imeti, 77.

Krogla,  glej: kugla.

Krojača  delati videti, si premoženje pridobiti,
61; — v hišo priti videti, veliko stroškov plačati

5

66

morati, 44; — od krojača si novo obleko meriti
pustiti, poželjenje po kakej reči, 61; — novo
obleko delati videti, tvoji sovražniki te bodo uka¬
nili, goljufali in izdali, 59.

Krokodila  videti, svaritev, se pred hudobnimi
ljudmi varovati, 17, 26, 68.

Krokodila  v vodi plavati videti, v nevarnost za¬
bresti, po velikih in hudobnih sovražnikih, 14.

Krompir  kopati, trud, delo, zraven pa vendar
dobiček, 46, 87.

Krompir  jesti, zadovoljnost, sprava; — krompir
saditi, tvoje želje se ti bodo spolnile, 55, 68.

Kronan  biti, žalost, 24.

Kruh  peči, kar bodeš začel, pri vsem ti bode sreča
mila, 33.

Kruh,  ako je plesnjiv, kaže na sovražnike; -— ako
je črn, kaže ubogim ljudem dobiček in srečo,
bogatim pa veliko škodo ali nesrečo, 8.

Kruh  imeti, dobro pečen, pomeni čast; — če
\ nosiš kruh na hrbtu, pomeni izgubo in škodo;

— ako ješ bel kruh, tvoji opravki ti zagotovijo
dobro in veselo življenje; — ako vidiš zažgan
ali osmojen kruh, varuj se pred lahkomišeljnostjo;

— ako ješ topel, gorak kruh, pomeni bolezen,
pa tudi veselje, 11, 50, 75, 77.

Kruh  pokvarjen videti, tvoja sreča je opoteča
ali spremenljiva, 5.

Kruh,  ako ga vidiš pripravljati, h koristi, lenim
pa k škodi in zgubi, 53.

Kruh  pšeničen jesti, veselje, zabava, 90.

Kruh,  če ga imaš, čast, 48.

67

Kruh  ovsen jesti, sreča; dalje tudi mnogo truda
in trpljenje, 48.

Kruljevca  videti, nepričakovana pomoč, 89; ga
srečati in z njim govoriti, 37.

Kuhalnica,  veselje, zabava, 65; kuhalnico kupiti,
mnogo opravka imeti; kuhalnico na tla pasti pu¬
stiti, nesreča, izguba, 33, 49.

Kuharja  videti, nepotrebne stroške imeti, 37; —
kuhati videti, jeza, prepir, 2, 6, 28.

Kuharico  videti, dobro gospodarstvo: — kuhati
videti, sreča; mlado — srečati, zabava in veselje;
staro, žalost in jeza, 82, 88, 90.

Kuhati  videti, delo, opravki, 69.

Kuhinjo  videti, hudobni jeziki, obrekovanje, 60;

— v ognji videti, nesreča, 40.

Kukavico  videti, se samo sebe ljubečimi ljudmi
občevati, 44; — peti slišati, dobro znamenje, 5.
Kuno  videti, varuj se pred tatovi, —streljati, do¬
bre opravke s tujimi osebami imeti, — ubiti, opro¬
stil se bodeš vseh neprilik, katere so te do zdaj
obiskovale, 54, 82.

Kumar,  glej: komar, 55.

Kup plev ali žita na njivi videti, prepir, 52.

Kupo  veliko in polno videti, veselje do pijače, —
izprazniti, naenkrat pijan biti; — ubiti, razdro¬
biti, si škodovati vsled pijančevanja, 52.
Kupčevati  z blagom, katerega sam izdeluješ, ne¬
nadna, nepričakovana sreča, dobrohotnost, milost
od visokih oseb, 31.

Kupčevati  z železom, slabi opravki; — z različ¬
nim blagom, posebno, kar se za obleko potrebuje,
dobre opravke dobiti, dobiček, 44, 78.

6 »

68

Kupčijo z ribami videti ali sam imeti, nečisto
veselje, 87.

Kupčijo  na drobno imeti, izdajalcem in prega¬
njalcem v pest priti, 44.

Kupca  videti, dobiček, 75; ga srečati in z njim
govoriti, dobro znamenje, 6.

Kupica  (kozarec), iz zlate piti, dobro, 34.

Kupico  z vodo napolniti, mirnim zdravje; nemir¬
nim, živim prepir; — z vinom napolniti, zabava,
veselje; — kupiti, zapravljiv biti; —z vodo na¬
polnjeno videti, otroka dobiti ali se pa poročiti,
sploh pomeni kupica, porod, 46, 77.

Kupica  sreberna, iz nje piti, dolga, težka bole¬
zen, 37.

Kupiti  kako reč, razun jekla in železa, prinese
veliko srečo, 38, 65.

Kurba,  nečistnica, pri njej spati, dobiček, dobri
opravki; kurbo videti ali z njo govoriti, vesele
dni preživeti, 7, 12; s kurbo občevati, nestano¬
vitnost, 7, 12; v tuji hiši z njo spati, nesreča in
žalost.

Kurbarnico  videti, bolezen in preganjanje, 44, 81.

Kurbišnik,  z njim govoriti ali ga videti, v od¬
visne razmere ali okolščine priti, 26.

Kurja očesa  imeti, smrt kakega sorodnika ali
sploh kake nam drage osebe, 29, 76.

Kušnjen  biti, žalost, 66; glej: poljubiti.

Kuševati,  skrb, 54.

Kutne  trgati, se jeziti; — videti lepe, zavidneže
dobiti, 9, 57, 82.

Kutnjak  (kruh iz kutne) jesti, se pomiriti zavoljo
kake sitnosti, 27.

69

Kvartali videti, se iz kake nevarnosti rešiti; -—
sam igrati, se s kom spreti; — dobro igrati, se
priljubiti, 17,24,35; — kvartati in dobiti, bogatinu
hudo, revežu dobro, 78.

Kvartati  za velike denarje, prepir in razprtija, 3.

Kviško  stopati sebe videti, pomeni veliko čast in
srečo, 19.

L.

Labirint.,  zahodnjak, v njem biti, se v sitnosti
spraviti, 42; — ga videti, nesreča se ti bliža, 43.

Labuda  videti, ošaben in po vladi hrepeneč biti;
— leteti videti, boljše sklepe skleniti; — na
travnikih letati videti, okornost, ne vedeti, kako
si pomagati; — videti, zakonska sreča; — pla¬
vati videti, obrekovalce premagati; — črnega videti,
družinska in hišna nesreča; — peti slišati, v
kratkem te bo smrt pograbila, 1, 41, 42, 84.

Lačen  biti, shranljivost in s pomočjo nje pridob¬
ljeno premoženje ali bogastvo, 27.

Ladi  jo  gospodovo videti, dosegel bodeš veliko čast
in slavo, 19.

Ladi  j a,  se na njej voziti, v veliko nevarnost
vsled samosvoje krivde, 84.

Ladij  o videti, katera se že hoče utopiti, tistim,
kateri so zaprti, se bliža prostost, drugimi pa ve¬
lika nevarnost, 2, 5, 80.

Ladijo  na  daljnem, odprtem morji videti, dobre
opravke dobiti, 53; ■— na suhem videti, veselje in
zabava, 77; ladijo videti, ki ne more dalje, bo¬
lezen; na ladijo iti, nevarne primere, 13.

70

Ladi  jo v pristanišče ali luko plavati videti, kaki
nevarnosti srečno ubežati, 14.

Ladij  o zidati, veliko podjetje pričeti hoteti; ladijo
z velikimi jadrami odplavati videti, se posloviti
od koga; — z veliko ljudi napolnjeno videti,
domačijo zapustiti ter se v tuje dežele podati;
— na skalo zadeti videti, v velike sitnosti
priti; — zažgati videti, veliko škodo ali zgubo
imeti, 79, 48, 84.

Ladijo  brez jambora in jadra videti, rešenje iz
velike sile; — z valovi boriti videti, veliko pre¬
gnanstva od sovražnikov pretrpeti; —• utoniti
videti, vsled žalostnih novic v strahu biti, 90.

Ladijo  izprazniti videti, daleč od nas stanujoče
prijatelje pričakovati; ladijo v pristanišči vi¬
deti, pri tem, kar si sklenil, trdno ostati; -— pod
mostom plavati videti, se bližajočo nevarnost pre¬
magati, 33, 6. 14.

Ladij  a (čoln), ž njo iti, potovanje, 38.

Ladijo  tesati, veliko dela imeti, 34.

Ladijo  voditi ali vižati, dobro znamenje, 79.

Ladijo  tesati videti, prijetne reči slišati, 39.

Ladijo  prikleniti videti, bolezen, 6.

Ladijo  videti, ki ne more h kraji, ofert, 8.

Ladijarsko  orodje pomeni nenadne, nepričako¬
vane novosti ali sporočila od dolžnikov, 13, 22.

Ladijskega  (pri) vodnika videti, pomoč iskati
in tudi najti, 71.

Lagati,  sreča, 50, 68.

Lajtnant,  pobočnik postati, bogatim dobro zna¬
menje, ubogim pa zatiranje in teži, 35.

Lan videti, zvesta ženska ljubezen, 90.

71

Laneno olje, dobiček, 66; — laneno seme sejati,
veliko truda, 80.

Lase,  dobro počesane imeti ali videti, prijateljstvo;

— lepe, črne imeti, zdravje, 4; — rudeče imeti, pri¬
ljubljen biti; — sive imeti, veliko skrbi imeti; —
ostriči dati, se kaki grdi, nizki skrbi odtegniti,
ali pa olajšanje od kake skrbi; — kodraste, zme¬
šane imeti, prepir med družino; — počesati,
prepire razločiti, 18, 20, 25, 45, 54.

Lase  plesti, zveze prouzročiti; — zgubiti, hude,
težke čase preživeti; — tuje imeti, v silo priti;

— v ustih imeti, grozna ali strašna smrt; —
videti bele in dolge, pomeni dobro; — na rokah
rasti videti, je hudo znamenje; — črne, kratke
in kodraste imeti, žalost in nadloge, 7, 28, 29,
50, 52, 80.

Lase  dobro narejene imeti, nenadna sreča, po¬
sebno od prijateljev, 71.

Lase,  pisane imeti, trpljenje, prepir; — če misli
mož, da ima tako dolge, kakor imajo žene, te¬
daj ga bo kaka žena ukanila; — siveti videti,
vse premoženje bodeš zgubil; — moža brez njih
videti, čast in bogastvo; — ženo brez njih videti,
zaničevanje in pomanjkanje; — barvati, nečimern,
zvit biti, 5, 80, 32.

Lase  kodraste si enako na čelu ostriči, dobiček
pri delu, 70.

Lase  si ostriči dati, skrb, 57; — lase si do ušes
ostriči dati, zdravemu hudo, bolnemu dobro, 80.

Lase  po navadi ostriči dati, bogatinu dobro, re¬
vežu hudo, 26; — lase s škarjami striči, dobi¬
ček, 9.

Lasje,  če ti v ustih rastejo, nagla smrt, 79.

72

Lastavice v gnezdu videti, veselje nas pričakuje;
— v hišo leteti videti, kaj novega zvedeti, 18;
videti, veselo novico dobiti; — leteti videti, hi¬
tro dobiti to, kar si želel: — peti slišati, raz¬
sodba kakega prepira, 26, 49, 85.

Lastavice  na svoji hiši gnezda delati videti,
mirno in zadovoljno živeti; ■— mladim živež do-
našati videti, z ljubeznijo za svoje skrbeti; —
v jeseni se zbirati videti, s svojimi mirno ob¬
čevati;—  v trumah leteti videti, veliko sorod¬
nikov in prijateljev dobiti, 6, 10, 54.

Lastavičja  gnezda razdreti, nevoljo podpirati;
■— videti, sreča hiši, kjer imajo gnezdo, 45.

Laško  govoriti, spreminjava, prememba, vedno
pomanjševanje premoženja, 72.

Laterna,  lepa in luč v nji, veselje, 33; — brez
luči, žalost, 66.

Latva,  preklja, tvoj trud ni bil zaman, 39.

Latva,  nad njo se spodtakniti, nesreča, 36.

Lavorikovo  drevo videti, nepričakovano čast.
doseči, 90.

Lavorjevo  listje trgati, koga svojih sladkih upanj
oropati, 86; — jesti, dobro, 40.

Lavorjev  venec dobiti, upanje, da bodeš višjo
službo dobil; — komu na glavo dati, hvalež¬
nost, 5.

Lavta,  na nji igrati, koristnim družbam se pri¬
družiti, 36.

L ec el t jesti, nedolžno veselje, 90.

Lecijan,  svišč trgati, neprijetnosti doživeti, 11.

Lečo  jesti, se dobro rediti; — trositi, sebi samemu
škodovati; — videti, svoje reči dobro uporabiti
skušati, 4, 41. 80.

73

Leča sploh, v kratkem pričakuj goste, 70.

Led, poleti videti, nekoristno pričetje; — na
njega pasti, nesreča se ti bliža, 1, 3.

Led in sneg videti, oviri vsakovrstni; — po njem
drsati, nespolnjena ljubezen, prazna upanja in
prazne želje, 50, 71, 89.

Led trden, po njem hoditi, tek dobre reči, 4.

Led,  ki se že taja, po njem hoditi, prazno pri¬
zadevanje, 38, 71, 77.

Ledene sveče  ali čepe od streh viseti videti,
ljubezen med ljubimcema se vedno bolj utr-
duje, 59.

Ledina,  ako si na njej, pomeni, da bode tvoje
delo komu drugemu koristilo. 80.

Ledino,  lepo videti, tvoje želje se ti bodo izpol¬
nile, 12; — ledino, suho videti, nesreča, prazna
upanja, 21.

Ledje,  veliko in močno imeti, zdravje, blago¬
slovljeni otroci, glej: bedra 19.

Lekarno  (apoteko) videti, bolezen, 12; — v njo
stopiti, upanje, 22.

Lekarnika  videti, svaril te bode kdo pred ka¬
kim goljufom, tudi bolezen, 18; — z njim govo¬
riti, malo upanja, 28.

Lekarska  delalnica, nevarna bolezen, 77.

Len biti, hudo; ■— bogatinu nemir, ubogim pa
škoda in huda nadloga, 25, 36.

Lenoba,  bolezen, 25.

Leoparda  (divja zverina, živi v južni Ameriki)
videti, v strahu biti, 48.

Lepodišečo  svečo vžgati, prilizovalec biti morati:
— zgoreti videti, mnogo ljudi se nam bode pri¬
lizovalo, 39.

74

Lepotica, nezvesti, zviti ljudje te obdajajo; —
rabiti, izdajalstvo in nezvestoba, 8.

Les,  prhljiv, svetiti videti, se motiti dati pri znan¬
cih skozi zvunanjost., 55.

Les pobirati, žalost in nadloga, 42, 4.

Les na vodi plavati videti, sreča, ktero si priča¬
koval, ti bode ušla, 89.

Les sekati, na premoženji zgubiti; — sekati v
gozdu, tvoji opravki bodo vedno bolj obširni,
77, 89.

Les sekati videti, smrt kakega znanca ali prija¬
telja; — tesati videti, veliko čast doseči; —
nositi, ubožec postati; — žagati in vsled tega z
žagovnico se potrositi, znanje s kakim hudobnim
človekom; — v ogenj vreči, zapravljanje, 24,
30, 66.

Lesene  čevlje imeti, sreča pri hiši, zadovoljnost,
69, 50.

Lesica,  jo ukaniti ter vjeti, prilizovalca od¬
kriti, 38.

Lesice,  vdomačene videti, nezveste prijatelje ali
krive služabnike imeti; — loviti prijateljstvo; —
videti, kako ženo bodeš ukanil, 18.

Lesico  ubiti, rešenje iz velike nevarnosti, 81.

Lesico,  mlado videti, že v mladosti hudobnež
biti, 44.

Lesniko  ali sploh jabolko s slastjo jesti, tvoja od
sovražnikov že na pol uničena reč bode zopet
napredovala, 17, 48.

Lesniko  komu drugemu dati, velika, nepričako¬
vana sreča, 23, 60.

75

Lesniko kot drevo videti ter njen sad vživati,
ako je sladek, veselje in poželjivost, ako pa je
kisel in grenak, prepir in neprilike, 60, 48.

Lestvico  na okno prislonjeno videti, tatje te bodo
okradli ali pa goljufali; sam jo na okno pri¬
sloniti, nežno snidenje, 28; po njej kviško sto¬
pati, velika, oči bliščeča čast; po njej doli stopati,
sramota, 56, 60.

Lestvice,  po njih na tla stopati, velike bolečine;

— ali stopnice videti, v druge okelščine priti,
45, 54.

Lestvico  nesti, komu na pomoč leteti, 9.

Leteti  v zraku, dolgo časa, prijetne reči doživeti;

— pa zraven na zemljo pasti, neprijetna, huda
dela; — leteti navzdol od kakega visokega kraja,
prevzetnost, 89, 90.

Leteti  po nebesih, zavidljiv biti, 10.

Leteti  čez zemljo, v veliki skrivnosti se priza¬
devati, 13.

Leteti  z vozom vred, oviri; — za sovražniki, jih
zmagati; — nag, celo tisti, ktere najbolj ljubimo,
so nam nezvesti; — več oseb ena za drugo, pre¬
pir in skrbi; — bolnim ni dobro; samega
sebe leteti videti, zguba na premoženji in časti,
5, 39, 66.

Leteti  ter na odločeno mesto priti, pobožne želje
se spolniti videti; leteti pa ne proč od mesta
priti, se brez sile in koristi truditi; — pa zraven
pasti, v čem malo prenehati in zraven malo kam
zadeti, nesreča, 20, 71, 86.

Levica,  z njo kaj delati, pravičnost in resničnost,
47, 50.

76

Levi, od njih napaden biti, z velikodušnimi dobi -
niki prepir imeti, 58.

Leve  zapreti, siromaštvo in sila; — vlovljenej
videti, zmaga čez svoje sovražnike; — jez¬
diti, dobrohotnost ali milost visokih gospodov
si pridobiti; — pred njimi trepetati, mogačno
osebo kot. sovražnika dobiti; — premagati, sre¬
ča v vseh rečeh; — z njim se bojevati, težke
zahteve, 63, 80.

Leve  videti, zaradi kakega prigodka k občudovanju
prisiljen biti, 47.

Leve  z mladiči videti, v nevarnost zabresti; —
z njimi igrati, sovražnike v prijatelje spreme¬
niti; — ki te zasledujejo, zapuščen biti; —
ubiti, svoje sovražnike premagati; — vdomačiti
ali vkrotiti, se vseh strasti in poželjivosti opro¬
stiti, 48.

Levinjo  z njenimi mladiči videti, sreča v svojej
družini, 77.

Levovo  meso jesti, od kakega kneza bodeš dobil
premoženje in časti, 23.

Leverco  ali mladega ptiča videti, dobiček, dobro
delo, 30, 41.

Ležati  v postelji ali kje drugje, žalost, mrtvo
srce, 78.

Ležati  na tleh, mnogo trpljenja, 76.

Ležati  v skednju ali hlevu, neprilike in nepri¬
jetnosti, 1, 2, 8.

Lice,  obličje, lepo v vodi videti, pomeni čast in
dolgo srečno življenje, 16, 32.

Lice  grdo imeti ali videti pomeni sovraštvo, tudi
smrt, 80.

Lice  brez nosa videti pomeni smrt, 70.

77

Lice si barvati, da bi lepše bilo, ženam dobro
znamenje, možem pa sramota in zaničevanje, 81.

Lice,  obličje, ako srečaš lepo, pomeni zabavo in
veselje, 49.

Lice,  ako vidiš lepo v ogledalu, tvoja želja se ti
bode izpolnila, 16.

Lice,  ako imaš lepo, tvoji nameni dobijo dobro
napredovanje, 32.

Lice,  ako imaš grdo, velika revščina, 49.

Lice,  ako ga pokriješ, dobiš hude novosti, 70.

Lice  rudeče, brhko videti, zdravje in veselje, 78.

Lice  (čeljusti), ako je polno in cvetoče, pomeni
dobra pričakovanja, 90.

Lice,  ako je suho in pikasto ali krastavo, pomeni
žalost, 63.

Lice,  ako je nježno, pomeni dobro, 7.

Lice.  ako je počrnjeno, tožba, 29.

Lice  svoje v vodi videti, čast in slava, 19.

Lice  sramežljivo imeti, poštenost, 19.

Lice  nesramno imeti, sramota,.20.

Lice  zaznamjeno imeti, sila. 89.

Lice videti, prav lepo, pozna smrt in veselo ži\-

T - Ijenje ’ 5 - , 7

Lice  debelo imeti, sreča, veselje, zabava, i.

Lilije  videti ob času, kedar ne cvetejo, samega
sebe ogoljufati; — ob času cvetja videti, tvoje želje
se ti bodo izpolnile, zabava; — raztrgati, zarad
svoje prevzetnosti veliko trpeti morati; bele
videti, v nedolžnej ljubezni živeti; rumene,
oropan biti; — zlomiti, zapeljevanje; — v sobi
imeti, nepazljivost, 55, 73.

Lilija  sploh pomeni zadržek, razžaljenje, 54.

78

Liro ali klej, se z njim onesnažiti, nesnažnost
p, sebi samemu ali pa svojem gospodar¬
stvu, 41.

Lima  ti,  klejiti kaj vkup, pomagati ljubečim, da
med seboj občevajo ali se snidejo, 3, 32.

L im ali klej kuhati, neprilike, 44.

Limono  že suho videti, malopridne namene
pospeševati morati ; — cvesti videti, v tuji deželi
službo dobiti, 13.

L j m o n e jesti ali videti, zadovoljnost in dobro živ¬
ljenje, 67.

L in t ver na (glej tudi krokodil) videti, sovraštvo 39.

Lintverna,  če ga imaš, velika čast, 25.

Lipo  videti, veselje, 35, 48; — pod njo sedeti,
zadovoljnost in prijateljstvo; — o njej govoriti,
dobro znamenje; — jo slaviti, Slovencu dobro,
Nemcu pa hudo, 40, 85.

Liro  videti, nestanovitnost; na liro igrati, veselega
srca biti, 54.

Lise  na obleki imeti pomeni žalost; — na zvez¬
dah, mesecu ali solncu videti, strah, 46.

Lisica, glej: lesica.

Liste  delati, potovanje; — okoli nositi videti, ve¬
liko novega doživeti, 29.

Listje  z drevja padati videti pomeni bolezen;
suho listje na tleh ležati videti, zdravje, 60.

Listje  videti zeleno, kaj prijetnega doživeti; —
videti suho in odpadeno, prazna upanja imeti,
9, 19, 12, 20.

Listnica  ali pisemnica, ako jo imaš ali če katero
najdeš, ti bode to, kar je temno, razkrito, 3, 8.

Liščeka  peti slišati, človeka spoznati, kteri se ima
za ženija, moža visokega mišljenja, 22.

79

Lišp  ali kinč, se s takim olepšati, skopost, 30.

Lišp  v laseh videti, lepega, varuj se pred hudob¬
nimi ljudmi, če ne v škodo padeš, 57.

Lišp  videti, staršem smrt, 3.

Livnik  imeti, se zastonj truditi, koga podu¬
čiti, 24.

Lizati,  prilizovalce imeti, 85.

Ljubezen,  ako jo imaš resnično in odkritosrčno
do kake osebe, tvoje želje se ti bodo izpol¬
nile, 32.

Ljubiti  prijatelja, dobro znamenje, 4.

Ljubiti  mlado deklico, nemir in ljubosum¬
nost, 8.

Ljubica,  z njo spati, veselje z velikimi skrbmi, 14.

Ljubica,  pri njej biti, skušnjava, 14; — z njo
spati v tuji hiši, neprilike, 89, 17.

Ljudi  videti črne, slabo znamenje; — divje in
bele, siromaštvo, revščina in prijateljstvo, 90.

Ljudi  lepe videti, veselje, zdravje, blagostanje;
— neznane jesti videti, dobro znamenje; —
venčane ali kronane videti, dobiček; — videti
vesele in prijazne, srečne dni doživeti, 69.

Ljudi,  z veselimi in dobrimi občevati, prigovar¬
janje k različnim podjetjim; — žalostne videti,
drugih nesreča te bode ganila; — vjete ali za¬
prte videti, v neprilike ali zadrege priti; -
brkaste ali mustačaste videti, se k jezi in pre¬
piru rad nagniti; — pretepati videti, razkritev
kaj skrivnega, 14, 43, 30.

Lojtra,  glej: lestvica, 22.

Lok ali puška, ako jo zdrobiš, pomeni to srečno,
veselo prihodnjost, 69.

Lok napeti, sila in strah, 33.

80

Lok, ako z njim streljaš, pomeni tolažbo in po¬
moč, 23.

Lom,  ako ga imaš. pomeni čast in slavo; — ako
ga izgubiš, bodeš veliko čast dosegel, 5, 71.

Lonce,  razdrobljene videti, strah, ovire v oprav¬
kih, 68.

Lonce  videti, hišni prepir; -— razdrobiti, prepir
in razprtija; — železnega imeti, dobra, bogata
poroka in zadovoljnost, 10, 80.

Lopa,  veža v njej sedeti, se z ljubico sniditi ali
misliti čez to, 19.

Lopata,  jo sam potrebovati ali pa videti, brez-
vspešni opravki, 49.

Lopatiko  videti, bodeš staro znanstvo zopet po¬
novil, 15, 26, 28.

Lorber,  glej: lavor.

Lososa  (riba) vjeti, sreča; — jesti, veselje, za¬
bava, 6.

Loterija,  srečkanje videti, prav dobro znamenje,
7, 9; — sam na njo igrati, sreča, 32.

Loterijsko  srečko videti ali brati, dobro napre¬
dovanje svojih podjetij aii namenov; — ne da
bi zamogel številko na njej spoznati, zaprav¬
ljanje, 67.

Loterijsko  kolo, za njega priti, si skušati dobiti
nevesto, dobrotnika ali pa nevarno opravilo
začeti, 20.

Lov,  na njem biti, veselje do poroke, zakona do¬
biti, nevarnost, 1, 7, 50.

Lovca  videti, lahkomišljen postati, 6, 66.

kov,  nobene divjačine na njem ne zadeti, s svo¬
jimi nameni povsod odvrnen biti, 42.

Loviti,  zvitost, nesramnost, 13, 17.

81

Loviti, malo divjačino, nevarno početje: — ve¬
liko divjačino, dobro napredovanje svojih opra-
kov, 61.

Loviti  na trnek, ti bodeš želel, da bi si kje
zavetja' našel, 5.

Lovskega  psa videti, tuje blago dobiti, 46.

L o z, glej: srečka.

Luč vžgati, veselje doživeti; — videti, da jo kdo
drugi pogasne, slabo poročilo; — za zagrinjalom
videti, nepriznanje svojih zaslug; — videti,
svetlo, dobre namene imeti, — videti, temno,
bolan biti, 46, 11.

Luč ugasniti, slabi nameni; — nositi in veter
ti jo ugasne, nenadna smrt; — napraviti, ve¬
selje do dela imeti; — videti, na pol svetlo
goreti v svetilmci, veselje, zabava, 7, 15.

Luči  vžgati videti, dobro delo, marljivost; — iz
voska napraviti, dobro delo; — iz belega voska
videti, nedolžnost častiti in zatajevati ali se
za njo bojevati; — bele goreti videti, ljubico
imeti, ne da bi kaj vedel; — temno gorečo
imeti, žalost, srčne bolečine; — sam vžgati,
zadovoljnost, prijetne novice; — zelo svetlo go¬
reti videti, je prav dobro znamenje, 1, 14, 15.

Luč,  če jo narediš in se urno vžge, dobro, 79.

Luč,  z njo kaj vžgati, hudo, 6.

Lug piti, sitnosti, 81.

Luknje,  v njih biti ali stanovati, velika spre¬
minjava; — v njih svoje življenje zgubiti, ža¬
lost, malo upanja; — v njih stanovati z dru¬
žino, potovalcem se bode sreča obrnila, 3, 60.

Luknja,  nemir, 8; v njo pasti, bolezen, 15.

6

82

Luknje v steni videti, dobro misliti o kom, 40.

Luknjo  v peči videti, pomeni male stroške, 34.

Luko  videti, časti in slavo si pridobiti ali do¬
bra sporočila, 19.

Luno  lepo sijati videti, vsled zveste ljubezni
srečen biti; — temno videti, ljubosumen ali
nečimuren postati; luno videti, ki ima kolo,
polno ljudi,  ki te obdajajo ter ti le hudo že¬
lijo, 69, 23, 48.

Luno  v prvem krajci videti, tvoja ljubezen vedno
bolj raste; •— v zadnjem konci videti, nezve¬
stoba in vsled tega rakovo pot. v ljubezni; —
skoz oblake sijati, svetiti videti, v tožnost pa¬
sti; — svitlo sijati in naenkrat z oblaki za¬
kriti videti, nepričakovan dogodek; — v vodi
jo svetiti videti, se z lepim obrazom seznaniti,
18, 20, 26, 24.

Luna,  ako v postelji nate sije, vesele dni pre¬
živeti; — iz neba pasti videti, škoda in sit¬
nost; — rudečo videti, spreminjava svojih mi¬
sli; luno in solnce celo skupaj videti, boga¬
tinu v velikej časti stoječemu smrt; prav
dobro za bolnike; za tate in mornarje, slabo
znamenje, 24, 58, 2, 37, 39.

Luno  videli, kadar se že k prvemu krajcu pomika,
smrt visokega gospoda; — okoli svoje glave
videti, odpuščanje kake pregrehe; — s krvjo
onesnaženo videti, potovanje, spreminjave; luno
videti celo, polno, kakor polno svetlo lice,
kmalu bode porod ali poroka; pri ženi kaže
to na deklico, pri možu pa na dečka; —- več
skupaj videti, pomnožitev svojega premoženja
in svoje časti, 77, 60, 38, 19, 48.

83

Lunini svit, se v njem sprehajati, ljubezen do
samote.

Lupiti  kaj, tvoj sorodnik ti bode umrl, 17.

Lupu tnica  (vrata), nepričakovana sreča in ve¬
selje, 7.

Lužo  videti in v njej hoditi, trudapolno delo brez
vspeha, 26.

M.

Mačeha,  njo videti, nesreča in nevarnost pri
vsakem opravku, 15, 16.

Mačeha,  z njo govoriti, slabo znamenje, 18.

Mačeho  dobiti, žalost in nesreča, 24.

Mač ek a (sidro) videti, naše želje in naša upanja
se nam bodo spolnila, 14.

M a ček a v morje vreči, da ladija obstane, prišel
bodeš v veliko nevarnost, 51.

Mače  k a videti, ako je zlomljen, se bodeš hudo
zmotil v tvojih željah, 58.

Mačke  rediti ali se jim prilizovati, nehvaležnost
je plačilo sveta, 22.

Mačke  okoli sebe imeti, nezveste prijatelje ali
služabnike okoli sebe imeti, 11.

Mačko  tepsti ali ubiti, kak burkež ali sitnež
pride v ječo ali pa bode usmrten; — videti,
ležati ali pa spati, ne posebno dobro napredo¬
vanje kake reči, 1, 4, 76.

Mačke  jesti, prešeštovanje, tudi kakemu tatu iz
ječe ubežati pomagati; — se proti njim bra¬
niti,  goljufi in hudobneži te bodo napadli,
20, 30.

**

84

Mačke,  če te vgriznejo ali opraskajo, v hudobne
roke pasti, 15.

Mačka  sploh, nečistost, 49.

Mačkinjo  kožo imeti, zgubljeno bogastvo zopet
nazaj dobiti, 90.

Majhen  biti, povišanje, 62.

Majhen  biti sam, povišan biti, srečo doseči, 62.

Magnet  videti, se zaljubiti, 57.

Mah videti, slabo napredovanje v opravkih, 79.

Mah trgati, slabo znamenje, 48.

Mak videti, nečast, sramota in nestrpljivost; —
dobiti, pomirjen biti, 66.

Mali  traven ali april, ako te ima kdo prvi dan
tega meseca za norca, bodeš veliko čast dosegel, 4.

Malik,  ako ga moliš, pomeni, da bodeš zelo po¬
nižan, 41.

Malika  zlatega moliti ali častiti, se zelo poni¬
žati, 67.

Maline  (glej: jagode) videti, dobro znamenje; ma¬
line jesti, zadovoljnost, 44.

Mandeljne  jesti, sladke, pohvaljen biti; — po¬
grajan biti; — ali mandeljnova drevesa in sad
videti, bogastvo si pridobiti, 9, 61.

Mandeljev  les videti, v denarni stiski biti, 50.

Mandeljne  prav sladke jesti, razprtija, 51.

Margarane  (jabolka) trgati pomeni, ako so
zrele, da si bodeš milost in dobrohotnost viso¬
kih oseb pridobil, ako so pa nezrele, tedaj bo¬
deš vsled opravljanja in obrekovanja v veliko
nesrečo zabredel; — jesti, občudovan biti,
57, 62.

Marionete  (puže iz drota) videti, zvestoba od
naših podložnikov, 4.

85

Marjetice trgati, zabava na kmetih 37; — imeti,
dobro znamenje, 44.

Marjetice  še celo male trgati, veselje in za¬
bava v mestu, 37.

Martinčeka  ali gaščarico videti, nesreča, katero
ti naklonijo skrivni tvoji sovražniki, 78.

Marelice  jesti ali imeti, veselje in sreča, 60.

Marelice,  ako imaš suhe, tvoji opravki grejo
rakovo pot, 20.

Maslo  imeti ali napravljati, dobro, mirno živ¬
ljenje, 8; — jesti, prepir s sorodniki in znanci, 2.

Maslo  spuščati, neprilike, 5, 6.

Mast  jesti, bolezen; masten postati, umreti; mast
kuhati, zguba, 56.

Maščevati  se,  dolgot rajajoče obravnave in
pravde, 43.

Maščevati  se nad prijateljem, hudo zname¬
nje, 48.

Mater  videti, katera so že umrli, snidenje s člo¬
vekom, o kojem si mislil, da je že mrtev; —
častiti in poljubiti, ljubezen svojih bližnjih si
pridobiti; — razžaliti ali tepsti, vsled vednega
prepira v slabo stanje in slabe razmere zabresti;
— umirati videti, dolgo žalovati; — videti
moliti, zboljšanje do sedaj slabih razmer, 5, 24.

Mati,  ako te rodijo, čast in slava; — z njimi
spati, sramota in zasmehovanje; ■— zopet v
njih telo nazaj iti, snidenje s prijatelji in znanci,
vrnitev iz tuje dežele; — z njimi govoriti, ve¬
selo poročilo; — pri njih stanovati, mir. za¬
dovoljnost.; — mater in sestro mrtvo videti,
veselje, sreča, 19, 18.

86

Mavrico proti izhodu videti je prav dobro zna¬
menje; — za bogatine je boljše, če se prikaže
v zapadu; — videti, mir predlagati, 1, 2, 43, 83.

Mazača  videti, z neumneži in veternjaki opra¬
viti imeti; kaj od njega kupiti, veternjaki te
bodo ukanili, 79.

Mažo  delati, prevzeten, nečimuren biti; — vohati,
slabe volje biti, 40.

Mažo  delati, bolezen; — na platno spraviti, dru¬
gim rad pomagati; — iz lekarne imeti, upanje
na ozdravitev; — z njo kaj opraviti imeti, dolg
čas, 24, 90.

Meč,  se z njim biti, za kako malenkost, kako
reč srečno dokončati, 48.

Meč,  sploh prepir, razprtija, 78,

Meč imeti, čast dobiti ali doseči, glej še: sablja;
— lepega, uglajenega dobiti, gospodovanje ali vla¬
danje čez druge dobiti, zgubiti, dozdajšno čast
zgubiti; — potegniti iz nožnice in se z njim
braniti, svojo pravico braniti, 6, 20, 36, 71, 78.

Meč zlomiti, slabo znamenje, 89; — z lepim, okin-
čanim držalom v dar dobiti, veliko čast doseči,
37; — videti ognjen na nebu,  kazen, 31; —
in naenkrat tudi sabljo videti, pogum in
srčnost, 36.

Meče  lepe in cele imeti, sreča in veselje; —
otekle imeti, škoda, neprilika; — poškodovane
ali male imeti, bolezen ali kaka druga škoda,
60, 63.

Med jesti, slabo komu biti. tudi sreča v opravilih,
12, 55.

Med že star jesti, žalost, 63.

Medico  piti, prijateljstvo z judom skleniti, 5.

87

Medenico  (posodo), ako jo vidiš iz medenine
ali mesinga narejeno, pomeni zvestobo; ako se
v njej umivaš, kak dolg bodeš poravnal; ako
ješ ali piješ iz nje, pomeni spremenljivost v
ljubezni; ako imaš slednjič kako sreberno ali
zlato, poročil se bodeš s tvojo deklo, 4, 86.
Medeno  ploščevino rezati videti, kako lepo raz¬
mero razdreti, 15.

Medenico posodo videti lepo osnaženo, služab¬
nikom čistost in snažnost, gospodarju pa povek-
šanje premoženja, 38.

Medeni  drat za podobo upogniti, z umetniki se
seznaniti, 13.

Medenino  blago videti, goljufijo hudobnih ljudi
razkriti, 22.

Medved,  ako ga vidiš priklenjenega, pomeni ve¬
like dolgove, katere ne moreš poplačati, 33.
Medved,  ako te zgrabi, pomeni zatiranje in pre¬
ganjanje, katerim pa nepričakovaje uideš, 40.
Medveda  plesati videti, bodeš svojim upnikom
zadostil, 70.

Medvedi,  ako jih vidiš več, hudi jeziki in zvi¬
jača, 45.

Medved,  ako ga ubiješ, pomeni zmago in veliko
slavo, 2.

Medved,  ako sebe vidiš v njega spremenjenega,
hude novosti, 70.

Medvedje  meso jesti, bolezen, 5.

Medvedje  mleko piti, zavist, obrekovanje in hudi
jeziki, 89.

Meglo  videti, veliko in gosto, v sitne reči se vti¬
kati; — iz zemlje jo vzdigovati videti, teška dela

88

opravljati; — iz vode jo vzdigovati videti, veliko
rib naloviti; — smrdečo vohati ali dihati, hudo
ti bode postalo, 87, 11.

Megla,  ako vidiš, da jo solnee zakriva, bolezen
v očeh dobiti; jo giniti videti, se krivega suma
očistiti; — videti belo, sreča, premoženje in
bogastvo; — tenko, ne zelo gosto videti, dobro
znamenje, 75.

Meh videti, nekdo govori o tebi kaj slabega; ako
pihaš z njim v ogenj, nesreča, 21.

Meh,  diple, imeli ali na nje piskati, veliko ovir
najti v svojih prizadevanjih, 36, 70.

Mehurje  imeti, ktero je prouzročil plašter, pomeni
zdravje, 10.

Mehurje  sploh imeti, zadovoljnost, ozdravi¬
tev, 22.

Melone,  dinje jesti, bolnim ozdravitev, zdravim
pa prazna upanja, 37, 62.

Melono,  dinjo kupiti, nevredneža kot prijatelja
imeti, 51.

Melono  videti, dobro znamenje, 58.

Mesarja  videti, nekdo te bode razžalil, zguba
zvestega prijatelja, 13.

Mesarja  meso sekati videti, hudobni, nezvesti
ljudje bodo skušali med teboj in tvojimi prijate¬
lji razprtijo in prepir prouzročiti; — mesarja
meso nesti videti, nekdo te bo na gostijo povabil;
— klati videli, trdosrčnost, 11, 61.

Mesec,  nejasen, varuj se gospodarja, 4.

Mesec  videti, dobiček, bolniku smrt, 49.

Mesec  krvav ali rudeč videti, škoda, prepir, včasi
tudi dobiček, 74.

J*

89

Mesec z neba pasli videti, zguba, 58.

Mesec  rudeč kot škrlat videti, dobiček, sreča in
veselje, 10.

Mesec  o šipu videti, premena, 5.

Mesečni  mrak videti, zguba na premoženji, ne¬
varnost, smrt kake sorodne osebe; — ki se
vedno zmanjšuje, sreča in dobiček; ■— ki se po-
vekšuje, zguba, sramota, 11, 36.

Mesečni  svit, v njem se sprehajati, veselje, lju¬
bezen do samote, 70.

Meso,  lepo videti, veselje doživeli; — jesti, v
dobre in prijetne okolščine priti; — razsekavati
videti, dedšina, 49, 60, 76.

Meso  psom metati videti, zaničljivo s kom rav¬
nati, 29.

Meso  jesti, svoje, človeško, obrtnikom poboljšanje
njihovih okolščin, 15.

Meso  človeško jesti, v zaničevanje priti, noseča
postati, 45.

Meso  gnjilo videti ali jesti, velika, nevarna bole¬
zen ali pa smrt, 55, 46,

Meso  gosje jesti, veliko srečo imeti, 23.

Mesto  zidati, vesel in srečen biti, 24; -— videti
veliko, z mnogimi stanovalci potovanje, 28; —
z mnogimi stolpi videti, velikansko podjetje za¬
četi, 65, 13.

Mesto  malo videti, zadovoljnost, 70.

Mašo  brati slišati, notranji nemir in nepokoj,
veselje, 41.

Maša  velika, pri njej biti, veselje nas priča¬
kuje, 89.

Mašo  zamuditi, lenoba, nemarnost, 70.

90

Meščan postati, bolnim slabo znamenje, zdravim
pa veliki stroški, 8, 13.

Mera.  čez mero imeti, goljufija, varnost, prazne,
goljufive želje, 2.

Mera,  dobro meriti, sreča in zadovoljnost, 50.

Metla,  ako jahaš na njej, bodeš praznim vražam
veroval, 2, 33.

Metla,  ako z njo pometaš, si bodeš sitne ljudi
odstranil ali odpravil, 39.

Metle,  ako jih prodajaš, bodeš se veliko prepi¬
ral, 11.

Metlo  videti, prepir v hiši, razprtija med prija¬
telji in znanci, 27.

Me*ati  se s kom, zmaga čez sovražnike, 34.

Metulje  letati videti, veliko služabnikov imeti,
47; — videti lepo pisane, tvoje misli se vedno
bolj spreminjajo, 30; — loviti, nezvestoba in
nesreča, 82.

Metulji,  za njimi letati, prevzetnost, 83.

Mezga  zagledati, varuj se pred hudobnimi in zvi¬
timi sovražniki, 3, 54, 60.

Mezga  obloženega videti, pri poroki ali ob času
poroke veliko daril prejeti; — na njem jezditi,
potovati; — videti, varno s kakim podjetjem
začeti; — na njem gospo jahati videti, žene te
rade imajo, 39, 22, 77.

Mile  darove razdeliti, tvoje podjetje se ti bode
posrečilo, tudi dobiček, 69.

Mili  dar dobiti, dobro plačilo imeti, 1, 38.

Milo  (žajfo) dobiti, prijatelji te bodo iz zadrege
rešili; — imeti, sovražniki te bodo ukanili in

91

ogoljufali; — rabiti, zmešana opravila v red
spravljati ali pa pomoč dobiti od sorodnikov in
prijateljev; — videti po polzkej poti hoditi, 25,
27, 79, 82.

Milino  kroglo imeti, ki lepo diši, prevzetnost,
nečimurnost, 83.

Mir,  jeza in prepir, 11.

Mirto  videti, se v kratkem zaljubiti ali pa v za¬
kon stopiti, 14.

Miši  v pasti videti, zmaga čez sovražnike;—jesti,
dobro delo; — peti slišati, žalosten biti; — lo¬
viti, hudobnim ljudem njih početje zabraniti; —
žvižgati slišati, pred nevarnostjo svarjen biti, 30,
56, 65.

Miš,  sploh, dobiček, 87.

Miš,  staro jesti, dobiček s težavo, 49.

Miš na polji videti, sam sebe izdati, 83.

Miš z roko vjeti, umoriti ali na drevo pribiti,
svojega izdajalca premagati, 57.

Mišnico  videti, poroka, 74.

Mišnico  videti in jesti, bolehanje ali celo
smrt, 80.

Mizo  za jed in pijačo videti, obiskali te bodo
tvoji sorodniki in znanci, 19.

Miza,  pri mizi sedeti med veselimi gosti, veliko
veselja doživeti; — pokrivati jo, bogastvo, 67, 89.

Mizo  lakirano videti, žalost, 50.

Mjilna  krogla, glej: milina krogla.

Mjilne  pene delati, kratka sreča, 12.

Mlad  postati, zelo hudo, 17.

Mladenič,  katerega bi rada kaka deklica za moža
imela, pomeni, prijetne čase doživeti; — mlade-

92

deniča ljubiti, kak neznanec, tujec te ljubi; —
videti, trud, delo dobiti, 16, 48, 57.

Mlaj, sprememba, 46.

Mlake  videti, sedanjost si ti nekako studi, 19; v
mlako pasti, vsled neprevidnosti v hude jezike
priti; čez mlako skočiti, veliki nesreči se iz¬
ogniti, 23.

Mlako  videti in po njej hoditi, trudapolno delo
brez uspeha, 26.

Mlatiti  videti, z nespodobnim človekom opraviti
imeti; — prazno slamo, brezuspešno prizadeva¬
nje, 61.

Mlečne  jedi jesti, tvoje okolščine se bodo preme-
nile, 37.

Mleko,  misliti, da je imaš polne prsi, pomeni
pri mladih ženah porod, pri starih pa bogastvo;
—- v kaki posodi videti, svoje zdravje varovati;
— jesti ali piti, shranljivost. in vsled te dobro
napredovanje v svojem poklicu; — razliti, nepre¬
mišljenost; — najti, zvesto svoje dolžnosti spol-
novati; — izkipeti pustiti, v lahkomišljenosti
svoje dni preživeti, 53, 70.

Mleko  kuhano jesti ali piti, veselje, 55.

Mleko  kislo jesti, zadovoljnost in sreča, 65.

Mleti  žito, tvoje premoženje se povekšuje; —
poper, siromaštvo, revščina in žalost, 24.

Mleti  pri velikej vodi, dobro znamenje, 28.

Mleti  brez vode videti, malo dobička imeti zguba,
82, 42.

Mlin  videti, pri svojem sklepu ostati; — mleti
videti, dobro od lepega ločiti znati; mlin
imeti, sreča, premoženje in čast, 15, 23, 85, 1.

93

Mlin, na vozu se vanj peljati, pot, 90.

Mlin,  v njem mleti, skrb, žalosti, 17.

Mlin  velik videti, zaljubljenim ljubezen, drugim
pa bolezen, 53.

Mlinar,  z njim govoriti, vsled prevelike odkrito¬
srčnosti v škodo priti, 45, 63.

Mlinski  kamen videti, ki je že razdrobljen, bližnja
smrt kakega znanca, 82.

Mlinski  hlapec, ga delati videti, se pred goljufijo
varovati, 30.

Mlinsko  kolo, v njega priti, v veliko nevarnost
se podati, 66.

Mnihe  videti, zvijača, goljufija; — z njimi občevati,
samemu sebi ne več zaupati; — peti slišati,
smrt enega iz družine, 15, 18.

Mnihi,  z njimi občevati, se z razžaljenimi spra¬
viti; — pri procesiji videti, ne razumeti kaj je
čast, 40, 60, 80.

M n iško  obleko videti, blagoslov, 8; jo obleči, ža¬
lost, zatajevanje samega sebe, 16.

Močvirje,  v njega stopiti, neprilike imeti, 46; —
v njega pasti, smrt, 84.

Modre  ali plave čevlje imeti, pomeni bolezen, 6,
53; — modro obleko imeti, blagoslov, 21.

Modrasa  (kačo) videti ali od njega pikan biti,
hude upnike dobiti, 23.

Modrasa  v vodi videti, slabo znamenje, 24.

Modrase  videti, zalezovanje, preganjanje, nesreča
in siromaštvo, 16.

Modrec  na zadrgulje obleči, nesreča, ki jo pro-
uzroči gizdost, 7; — modrec ali prsnik, bolezen
in zguba; — sleči, sreča, zadovoljnost, 6, 42.

94

Mogočen biti, v svoji prevzetnosti se čez druge
ljudi povzdigniti, 72.

Moko  imeti lepo, hišna sreča, 10, 78, 82.

Moko  mleti videti, zvijače izmišljevati; — v moki
delati, dober hišni gospodar in dobra hišna go¬
spodinja biti, ali — zažgati, kratki pogin; —
na mlinu mleti videti, sreča in bogastvo, 17,
67, 59.

Moko  turšično jesti, zadovoljnost, 55.

Moko  plesnjevo videti, bolezen ali smrt, 56.

Mokar  biti, pomnoženje, 71.

Moker  postati, srečo v ljubezni najti, 15; — do
kože biti, bolezen, 51.

Moliti,  pomeni duševni mir in veselje, 49.

Moliti,  pobožno v cerkvi, zdravje, veselje in za¬
dovoljnost, 55.

Moliti  v nevarnosti, dobro, 58; — moliti v skuš¬
njavah, rešitev iz nevarnosti, 86.

Molitvene  bukvice imeti ali videti, tolažba in
trpljenje, 33, 90.

Moliti  videti, pobožen postati, 84.

Mole,  jih loviti zastonj, zvijačo in prekanlji-
vost drugega ne spregledati; — leti videti, past,
ktero ti je tvoj sovražnik nastavil, 59.

Mole  ubijati, sreča, 60.

Molzti  videti, zmaga čez svoje sovražnike, 46.

Molzti  sam kravo, dobro znamenje, 68.

Mol z ti kozo, mali dobiček ali zguba, 86.

Morišče,  ako je vidiš, kaže na čast in odliko¬
vanje in spoštovanje, 19.

Morišče  videti, čast in blagostanje; od morišča
proč veden biti, ljubiti koga, 58.

Morišče  polno ljudi videti, kaj novega slišati, 85.

95

Morje, v njega pasli, škodo, nesrečo trpeti; —
čisto videti, veselje in zabava; morje s svit-
limi in z vrtečimi valovi videti, sreča pri vseh
opravkih; morje lepo gladko videti, ovire v oprav¬
kih, viharno življenje; — nemirno, razburjeno
videli, skrbi in sitnosti, 86, 61, 78.

Morje,  po njem se voziti, nevarne reči podvzeti;
na njem življenje zgubiti, sam sebe nesrečnega
storili; — mirno, brez vsakega vetriča videti,
doživeti še mnogo, se bližajočega veselja; — v
njem stati, v zadrego priti, 1, 77, 29.

Morje,  vanj se pogrezniti, veliko trpljenje, 82.

Morske  mačke videti, bolezen, 6.

Morsko  čudo videti, ljubi mož, dober prija¬
telj, 83.

Morsko  pristanišče videti, čast in slavo, ali pa
dobra poročila, 19.

Morsko  vilo videti, zasledovanje, izdajalstvo, o.

Mornarji,  z njimi govorili, nesreča na potovanji;
mornarje videti, v prepir priti; — na ladijo priti
videti, od znanca ali sorodnika veselo poročilo
dobiti, 3, 32, 83.

Mornarje  vesele videti, zadovoljnost, 81.

Morska  pena, iz nje pipo imeti, pomeni goljufijo,
za tistega pa, kteri kadi, dobro kaže, 5, 8, 72.

Morsko  svinjo videti, veselega srca biti, 50.

Morske  ptice videti, tistim, ki se na morji vo¬
zijo, preti nevarnost, 14.

Morsko  prikazen videti, ljubezen pa zaupanje do
koga zgubiti, 47.

Moščjak  ali mošus, ako ga dihaš, prilizovalce
imaš okoli sebe; ako se z njim mažeš, tvoja
hvala bo prišla na svitli dan, 90.

96

Mošnjo  z denarjem najti, nikakoršnega dobička
imeti, 57, 78; ako najdeš dve mošnji, dobil
bodeš ambo, ako najdeš pa tri, zadeneš v lote¬
riji terno, 47.

Mošnjo  s kamenjem napolnjeno najti, slabo zna¬
menje, 3.

Mošnja,  ako je prazna, ko si jo našel, veliko
dela in truda bodeš imel, pa vendar le malo
plačilo dobil, 17.

Mošnja,  velika, ako jo vidiš, ali če jo imaš, po¬
meni sledujočo srečo; ako kako veliko mošnjo
najdeš, velika sreča te pričakuje, 51.

Mošnjo  izprazniti, veselje, zadovoljnost; — polno
imeti, siromaštvo, nesreča, 51.

Motvoz  zlat imeti, veliko veselje doživeti v svojih
okolščinah, 5.

Mozaik,  dobro in slabo je zmešano, 10, 37.

Mozeg  v kosteh imeti ali najti, — jesti, zavoljo
dobrega zdravja v zavist priti: — iz lesa delati,
izpeljanje kake reči, kar si že od nekdaj mis¬
lil, 84.

Mozgove  cmoke delati, dobro in varno zavetje
najti, 47.

Mož,  jezdec, nemir, hrumenje, 77.

Može.  učene videti ali z njimi govoriti, ukanjen
biti, 80.

Mož,  zdravje in moč, 12, 83; — z brado videti,
jeza, 4.

Moža  videti, ki je že star, nečimurnost, 8.

Moža  videti iz vojske bežati, sramota, 18.

Možgane  jesti, razumno, lepo obnašanje; — zdrave
videti, sreča pri vsakem delu; — poškodovane
videti, nesreča pri vsakem podjetji, 18.

97

Možko  žensko videti, žene hudobne, te bodo za¬
peljale, 30.

Možnar  videti, lep obisk, sreča, 23, 69.

Mramor  videti, zgubil bodeš prijatelja, prepiri,
3, 33.

Mramor  bel videti, dobro znamenje, 4.

Mravlje  videti, varuj se pred lenobo, 7.

Mravlje  delati videti, veliko dela, velika čast, 51.

Mravlje,  ako jih imaš v ušesih, pomenijo smrt
kakega sorodnika, 84.

Mravlje  v vodi videti, nesreča, žalost, 50.

Mravljo,  samo eno videti, sovražnike svoje pre¬
magati, 8.

Mravljišče,  ako stopiš na njega, prišel bodeš
v slabe družbe, 18.

Mreža  za lov, lovcem in tistim, ki so kaj tacega
zgubili, dobro znamenje, 12.

Mrežo  železno pred seboj videti, rešitev iz ža¬
lostnih okolščin, 14.

Mrežice  imeti, čast in slava; — raztrgane imeti,
zguba svoje službe, časti itd., 71.

Mreža,  z njo na lov iti, srečni opravki; — se
v njo zaplesti, se zaljubiti, 16, 19, 76.

Mrha,  mrhovina od kakega konja, dobri, veseli
časi, dolgo življenje, 62, 1, 88.

Mrho jesti, bolezen in smrt, 90.

Mrho  zakopati, dobro, 1.

Mrliča  videti, sporočilo dobiti od svojih sorod¬
nikov, 13.

Mrliča  v grob položiti videti, ljubeči se bodo
morali kmalu ločiti; — maziliti pustiti, za svoje
zdravje skrbeti, 6, 66.

7

98

Mrlič, od njega pomoč dobiti, znanec ti umrje, 7.

Mrliča kronati, bolezen, 9.

Mrlič,  z njim jesti, velika čast, 8, 55.

Mrliča  oživeti videti, velik trud, slabo vreme, 65.

Mrliča,  sploh, videti, sreča, 38.

Mrtev  biti, dolgo življenje, visoki dobrotniki, 57.

Mrtve  videti v rak vi pomeni dobro, 13; — po¬
ljubiti, dolgo in srečno življenje, 47 ; mrtvega ob¬
darovati, škodo trpeti, bogastvo izgubiti, 51; z
njimi opraviti imeti, visoka gospa te bode ljubiti
začela, 60.

Mrtve  venčati, dolgo trajajoča bolezen, 50; — zo¬
pet oživeti videti, škoda, 44; z njimi jesti, veliko
čast doseči, 15, 64.

Mrtev  biti in zopet oživeti, čast in slavo si pri¬
dobiti, 57.

Mrtve  še enkrat umirati videti, smrt zelo slavnega
in dobrega prijatelja.

Mrtve,  ki so že davno umrli, zopet videti živeti,
reči, o katerih si že mislil, da so izgubljene, zo¬
pet najti, 71.

Mrtve  pokopavati, zvesto izpolnjevanje svojih
opravkov; •— na bojišči videti, žalosten postati, 33.

Mrtvaške  kosti videti, razprtija, prepir, 35.

Mrtvaške  pokopalce videti, obisk zdravnika; z
njimi govoriti, si dedino po goljufiji dobiti, 40.

Mrtvaško  glavo videti, kako skrivnost najti, 12,
16, 72.

Mrtvaškega  človeka umirati videti, nesreča.

Mrtvaški  oder videti, dedšine dobiti, 90.

Mrtvaški  oder, smrt, 43; oder za nositi odejo,
dobro življenje, 67.

99

Mrtvašnico obiskati ali videti, ljubljenega prija¬
telja zgubiti ali sam bolan biti, 7.

Mrtve  videti osebe, ktere še živijo, izguba kake
pravde; hudo znamenje, 13, 77.

Mrtev  biti, dolgo življenje; visoki dobrotniki, 57.

Mrtvega  se videti, skrbi in nadloge imeti, 1,
20, 50.

Most,  ako greš pod njim, po velikih in mnogih
ovirah dosegel bodeš svoj namen, 90.

Most,  ako padeš z njega doli, blaznost; na vse
načine se ti dela zamuda, 89.

Moste  videti, ti si brez nevarnosti v svojem pod¬
jetji; ako vidiš most podirati, pomeni veliko
nesrečo, 8.

Most  v vodo pasti videti, velika zamuda, 9.

Mosti,  ako jih vidiš, da se delajo iz kamenja,
tvoje podjetje se utrduje; ako pa iz lesa, pomeni
nestanovitnost, 88.

Mosti,  ako se voziš ali greš čeznje, bodeš koga
obiskal ali pa bo tebe kdo obiskal, 3, 33.

Most  trden, čast, 48.

Most  razdrt, zamuda, 64.

Most  železen videti, pogum in krepost, 84.

Mrzlico  imeti, v ljubezni in prijateljstvu nesta¬
noviten biti; druge videti, ki imajo mrzlico, bo¬
gastvo in vsakovrstna sreča, 47, 89.

Mrzlico  hudo imeti, bolezen ali pa smrt, 76.

Mučenico  (cvetlica) trgati ali videti, siromaštvo
ali žalost, 74.

Mučenico  videti, smrt, preganjanje, 50.

Mučenika  videti ali z njim govoriti, vdanost v
božjo voljo; ga moliti slišati, pobožnost, 51.

7 *

100

Mučiti videti sebe ali pa kterega druzega, re-
šenje od smrti, 55.

Mučiti  ljudi ali živali, samega sebe ne poznati,

— videti, krivico zaničevati, 14.

Muhe  brez perot videti, veselje in sreča; — proti
nebu videti, bolnim smrt, potujočim in služab¬
nikom sreča; muhe videti, za kterimi letajo ptice,
je prav dobro znamenje, 7, 10, 38, 79.

Muhe  v zraku videti, sreča, čast, 60, 83.

Muhe  videti, ki te pikajo, prilizovalci in hinavci
te bodo ogoljufali, 44.

Muhe,  jih mnogo videti, žalosten ali razžaljen biti;

— pobijati, sovraštvo odstranili, 75.

Muho  videli po noči, ogenj, 10.

Muke  pretrpeti, velika sila, 53, 64.

Muke  videti, gobove, hude žene, 12, 22, 41.

Muke  strašne videti, rešenje iz velike nevar¬
nosti, 58.

Muko  imeti, svojo telesno moč izgubiti, 7,
15, 61.

Mule  zagledati, varuj se pred hudobnimi sovraž¬
niki, 3, 54, 60.

Mule  z blagom obložene videti, pri poroki veliko
daril dobiti; — na nji jahati, potovanje; — jo
videti, previdno kako delo začeti; — z gospami
videti, žene te bodo rade imele, 39, 22, 77.

Mu lice  ali marjetice videti ali trgati, se srečno
poročiti, 5.

Murne  slišati, sreča, 19, 60.

Murne  pobijati, nesreča, 9.

Murke  jesti, bolnim ozdravitev, zdravim pa
zmote, 84.

Murke  videti še zelene, vesela poročila, 84.

101

Murvo  videti ali murve .jesti, bogastvo in blago¬
slova polna leta, 7.

Murvine  jagode jesti, sitno podjetje; — darila iz
svile dobita, 14.

Mutastega  videti, čast, 47,

N.

Na boben,  na kant priti, kako reč končati, 14;

— nesreča, uboštvo, 25.

Nadloga,  revščina, skrbi polni dnevi, 56.
Nadlogo,  revščino veliko videti, zaničevanje; —

ko, ;u pripravljati videti, dolgovi, 69.

Nadškofa  videti, hitra, nagla smrt, 86.

Nagega  videti moža, strah, bojazen; — ako je
prav lep, dobri opravki, 12; lepo ženo nago vi¬
deti, čast in sreča; ako je pa stara in grda, sra¬
mota in zasmehovanje, nesreča, 18; — nemarno,
malopridno ženo, nesreča, ki jo prouzroči mož;

— kakega prijatelja, neprilike, neprijetnosti, pre¬
pir, razprtija, 12, 77, 88.

Nag biti,  uboštvo in siromaštvo; — okoli letati,
krive, zvite in goljufive sorodnike ali prijatelje
imeti; — s kako osebo, katero ljubiš, v toplicah
zdravje in blagostanje, 2, 33, 80.

Nagega  se videti z orožjem v roki, zvijačo pri¬
jateljev je treba uničiti, 56.

Nagega  človeka z drugim nagim videti, skrbi,
žalost, 6.

Naglica,  nemir, 11.

Najemnik,  pri njem biti ali ga videti, srečne
okoliščine, 71.

102

Najti kaj, nesreča, 6, 20.

Najti  mašne bukvice, dobro znamenje, 88.

Najti  mošnjo prazno, mali dobiček, 48.

Najti  mošnjo polno cekinov, sreča, a vendar brez
prave zadovoljnosti, 78.

Nakladati  kaj, slabo napredovanje v svojih
opravkih, 15.

Naklo  (ambos) videti, dobil bodeš delo in trden
zaslužek, 39.

Naklo  videti veliko, mogočnost, 89.

Naliv  videti, veliko škodo trpeti, 37.

Napajati  živino, zabava, 77.

Napise  na grobnih kamenih čitati, žalost, bole¬
čine, 16, 29.

Napravna  miza, pred njo sedeti, želeti si pod-
jarmenje tujih dežel, 48.

N a prst  ek  (fingrat) nositi ali imeti, zastonj delo,
trud, 10, 66.

Naprstek  zgubiti ali komu dati, trpljenje in
bolezen. 27, 47.

Naprstek  dobiti zlat, čast; — vzeti, v varnosti
biti, 9.

Naramnice  (častno znamenje pri vojakih) imeti
ali videti, čast in slavo doseči, 77.

Narise  izdelovati, dobro, lepe videti, veliko pri¬
jetnega zvedeti, 12.

Naročilo  prejeti ali imeti, dobil bodeš dobro
službo, 22.

Naročilo,  prijetno dobiti, sreča, 84.

Naročilo  neprijetno, nadloga in nesreča, 48.

Nasip,  v njem biti, srečo v ljubezni in v prija¬
teljstvu najti, 2, 13.

103

Naslanjač imeti, čast. doseči, 21.

Nauk  dober dati, dobre volje biti proti součen-
cem, 55.

Naslikati  koga drugega pomeni slabe čase;
dolgo življenje.

Nebesa,  v nje iti, čast, 29.

Nebesa,  v njih biti in Boga moliti, škoda, 36.

Nebo  v plamenu videti, preganjanje, uboštvo, ne¬
sreča vsake vrste, 29.

Nebo  videti s cvetlicami obsejano, pravica in res¬
nica bode zmagala, 89.

Nebo  čisto, sinje videti, veliko veselja doživeti; —
rudeče videti, vsakovrstni prepiri; — oblačno,
nečisto videti, sitnosti imeti; — solnce na njem
videti, zvedeli kaj o skrivnih rečeh; v nebo se
vzdigniti, Bog bo tvojo prošnjo izpolnil, velika
čast; na nebu veliko oblakov videti, nestano¬
vitnost, 24, 77, 25.

Nebo  videti, sploh, ozdravitev kakega nam lju¬
bega bolnika, 11.

Nebo,  baldahin, ako pod njim stojiš, pomeni veliko
čast in slavo, 19.

Nebo,  baldahin videti, dobro upanje, 90.

Nebo  in solnce čisto videti, veselje, 24.

Nebo  krvavo videti, prepir, 4.

Nebo  doli pasti videti, greh, 86.

Nebo  toplo in jasno, veselje, 15.

Nebo  polno zvezd, nečednost, 15.

Nečistnica,  z njo spati, dobiček, dobri opravki;
— nečistnico videti ali z njo govoriti, veseli
dnevi, 7, 12.

104

Nečisto se svojo materjo ali pa sestro živeti,
sramota in zasmehovanje, 22.

Nečist  biti, zavoljo hudobij kaznovan biti, 20.

Nečiste  govore imeti, sovražnike imeti; nečiste
pesni peti, v obilnosti živeti, 55.

Nedolžnost  zgubiti, sramota, 8, 18.

Nedotiko  videti, h gostiji povabljen biti, 41.

Neme  videti, čast in slava, 6, 47.

Nem biti, poniževanje, 82.

Nenadoma  koga napasti, rešitev iz velike nevar¬
nosti, 78.

Negodni  porod videti, strah in trepet; hudi je¬
ziki, 41, 62, 68.

Negodno  pišče videti, slabost, 70.

Negodno  žival sploh, slabost, bolezen ali cel6
smrt, 81.

Neočiščen  sladkor kupiti, denar zapravljati; —
jesti, dolgočasna zabava ali dolgočasno branje, 80.

Nepoznane,  neznane ljudi videti, sreča; — dobre,
pripravna znanstva imeti, 27.

Nepristne  stariše (očim in mačeha) videti, ne¬
sreča in zamuda pri vsakem delu, 15, 16.

Nesrečen  biti, navadna sreča, 3, 13, 50.

Nestanovitn  eje  ali vedomce videti in za njimi
letati, se zabosti pustiti, 8.

Netopire  videti, negotovi vspeh svojih podjetij,
7, 76.

Netopira  vloviti, bolnim hitra ozdravitev, 6,73.

Neumen  biti, odlikovanje, 22; neumnosti priprav¬
ljati, bolnim dobro in ozdravljenim sitnosti, 89.

Neumneže  videti, svoje strasti upokojiti; — za¬
sramovati, vsled svojih nekrivic odgovarjati mo¬
rati, 2, 21, 43, 47, 89.

105

Neumnosti govoriti slišati, se prav slabo zabav¬
ljati, 89.

Neumen  biti, zdravim in bolnim slabo zna¬
menje, 90.

Nevesta,  ako jo vidiš, pomeni dobra opravila in
hitra poroka, 2.

Nevestini  stan, v njem biti, pomeni veliko pri¬
jaznost, 17.

Nevesto  ali ženina objeti, pomenita zvestobe
tudi v daljini, 37.

Nevesto  ali ženina videti, ko gresta k oltarju,
pomenita duševni mir in sploh mir, 69.
Nevihto  videti, kaka nesreča te bo zadela, 18.
Nevihta,  ako te dobi na prostem, hišni prepiri
zarad malenkosti, 7.

Nevihta  in dež, ako te hočeta kam pregnati,
tvoje želje se ti ne bodo izpolnile, 4, 30.
Nevihto  videti, ki drevje podira, veliki nesreči
uiti, 45, 56.

Nevoščljivost,  bolezen in dobiček, 62.

Ničke  v loteriji vleči, izguba, 5.

Ničlo  videti, čast in premoženje, 50, 61.

Niška  (pekovsko korito), ako je polna testa, po¬
meni velikansko premoženje, 40, 78.

Niška,  ako je prazna, pomeni siromaštvo in
silo, 56.

Nit odvijati, razvozljati, kako skrivnost bodeš našel;
— zavozljati, varuj dobro svoje skrivnosti, da jih
drugi ne zvedo, 49.

Nit navijati, lakomen biti, 32; — razvijati, rad
zapravljati, 77; — zavozljati, se ljubeče enega
na drugega hujskati, 90; — razvozljati, dvombe
odstraniti, 18.

106

Nit. videti ali imeti, skrivna početja proti nam, 49.

Nit presti, mladenčem sreča v ljubezni, 5, 55.

Nit za prejo pripravljati, v tuje kraje se pre¬
seliti, 79.

Nje dr a (prsi) polne mleka imeti, pri nezakonskih
v kratkem poroka, 2, 34, 65; — pri zakonskih
pa v kratkem porod, 66; — pri starih pa
bogastvo in dobiček našim otrokom ali dedi¬
čem, 17.

Nje dr a (prsi) ovenele videti, uboštvo in siro¬
maštvo ali pa smrt otrok, 47; — ranjene videti,
neplodovitost ali pa smrt, otrok, 47; — bolečine
v njih imeti, nevarna bolezen, 49; ako misli kak
mož, da ima ženska njedra, negodni otroci, 44.

Njiva,  ako je pusta, pomeni kak neprijeten
obisk, 11.

Njiva,  ako jo uporabljaš, kaže na velike in težke
opravke, 68.

Njiva,  ako čez njo hitro letiš ali pa jahaš, tedaj
dobiš v kratkem važna poročila, 25.

Njiva,  ako jo vihar in toča poškodujeta, kaže na
slaba podjetja, 64.

Njivo  v cvetji videti, vse se ti bode posrečilo,
kar koli le želiš, 46.

Njivo  lepo zeleno videti, upanje na dober dobiček;
njivo celb prazno, brez vsakega žita videti, ne¬
hanje tega, kar si sklenil; — orati, delavnost; —
njivo poteptano videti, žalostna prihodnjost,
29, 70.

Noč,  v njej hoditi, prenehanje opravkov, jeza; —
ako meniš, da je noč in da spiš, tedaj se ti
bliža bolezen, 80.

Noč temna, groza in trepet, 89.

107

Nočno sovo leteti videti, zmešnjavo med svoje
zanesti; — na svoji hiši kričati slišati, hudo zna¬
menje, to bode kdo tvojih sorodnikov umrl, 28.

Nočno  sovo videti, se s krivim prijateljem pe¬
čati, 51.

Nočna čepica  (kapa) jo na glavo dati, se kmalu
poročiti; zakonskim slabo znamenje, 22.

Nočno  kapo na glavo dati, dražiti koga ali pa
žena ti zapoveduje; — prenehljej v oprav¬
kih, 22.

Nočne  tiče videti, premisli, preden kako delo ali
podjetje začneš, 56.

Nočnega  čuvaja videti, ogenj te zbudi, 10, 62,
79, 80.

Noga,  ako je ranjena, nesreča; — ako se ti pa
odvzame, dobrega prijatelja bodeš izgubil, 11.

Noge,  ako imaš ranjene in otekle, tvoji prijatelji
te bodo izdali; — ako imaš močne,sreča in blago¬
stanje, tudi napredovanje v opravkih, 41, 90.

Noge.  ako jih imaš veliko, pomenijo obrtnikom
srečo, drugim pa bolezen na nogah, 50.

Noge  debele in otekle imeti, celo tvoje življenje
bo veselo in srečno, 42.

Noge,  ako si eno zlomiš ali raniš, pomenijo izgubo
in potovanje, 4.

Noge,  ako imaš lesene, pomenijo nesrečo, 80.

Noge,  pod njimi ogenj imeti, služabnikom dobro,
drugim pa slabo; ako te kdo v nje vgrizne,
ljubosumnost; — ako se ti odsekajo, sramota in
zasmehovanje; — imeti, s katerimi lahko greš,
prijateljstvo in zasmehovanje; — imeti, s katerimi
lahko greš, prijateljstvo in napredovanje v tvojem
opravilu, 2, 10, 29.

108

Noge,  umazane imeti, škodljiva bolezen; —videti,
brez telesa, v nevarnost priti; —imeti krive, zani¬
čevanje; — bolne imeti, zadržan biti, 1, 13,
14, 87.

Noge  si umivati, snažno pohištvo, 21; — zlomiti,
zarad kake nezgode pomilovan biti, 34; noge
drugega poljubiti, ponižen in zvest biti, 28.

Noge,  komu odvzeti videti, siromaštvo in pomanj¬
kanje; — če se zopet nazaj dajo, pomenijo bo¬
gastvo in blagostanje, 23, 56.

Noge,  če jih imaš več, služabnikom slabo, kateri
ne potujejo, drugim dobro, 67.

Noge,  če imaš štiri, goljufan boš, 68.

Nogavičja  podveza, glej: podveza.

Nogavice  imeti, celo navadne, ravno nič hudega;
— svilene, zguba na premoženji; — raztrgane,
hitro minula sreča; — sleči, srečo doživeti, 11,
29, 18, 35.

Noht,  če na prstih raste, starost, 12.

Noht,  če si s prsta odrežeš, 17.

Nohte  na rokah rasti videti, visoko starost doseči;
železne nohte imeti, hudi jeziki; — na prstih
in nogah dolge imeti, velik dobiček, 59, 62, 43.

Nohte,  zelo kratke imeti, žalost; — si porezati,
sitnost, prepir, zguba; ako ti jih kdo iztrga,
veliko siromaštvo; — na prstih imeti, nesnaga,
17, 34, 30.

Norčevati  se,  bolnemu dobro, zdravim ne-
volja, 89.

Notarja  priti videti, važne novosti; — pisati vi¬
deti, veliko dedino dobiti; z njim kaj opraviti
imeti, poroka, 52.

*

109

Nos,  velik imeti, zadovoljnost, 47; — razklanega
videli, prepir, nesloga, 66; — bolnega imeti,
zasramovan biti; — zdraviti, hude čase pre¬
živeti; — imeti zadelanega, nesreča, prešeštvo;

— ako te kdo v njega vščipne, kazen pretrpeti
morati, 50.

Nos zgubiti, prešeštvo; — imeti, dva prepir, ne¬
sloga; •— odsekati, hudi jeziki, v kratkem smrt;

— iz papirja imeti, drugega ukaniti hoteti; —
videti kterega drugega, da ga ima iz papirja,
ogoljufan biti, 3, 6, 7, 61.

Nos,  pod njim brke imeti, pohvala, 71.

Noseč  biti, bogatim žalost, in skrbi, ubogim pa
bogastvo; možem izguba svojih žen; nezakon¬
skim, ženo dobiti; drugim pa bolezen, 13.

Noseč  biti in poroditi, v splošnem smrt, le ubo¬
gim in dolžnikom oproščenje iz vsake sile,
22, 89.

Noseč  biti in dve črni dekleti poroditi, na obeh
očeh oslepeti, 7.

Noseče  videti, za poročene zakonska sreča, ali
pa sploh v sitnosti priti; -— mučiti videti, v hude
okolščine priti; — poroditi videti, od kakega zla
oproščen biti; — v sili videti, častiti svoje so¬
brate; — oprostiti od preganjalcev, dobri sklepi,.

— z njimi norčevati, velikih skrbi se oprostiti,
36, 50, 52, 80.

Novost  slišati, nasprotje tega, o čem se ti je
ravno sanjalo, 19.

Nož videti, v neprijetno družbo povabljen biti, —
v grlo z njim koga raniti, razžaljenje in oškodo¬
vanje na našem zdravju; — od sebe dati, svari-
tev; — brusiti, v prepir priti, 8, 22, 70, 73.

110

Nož imeti, preganjan ali ubog biti; — slabo na¬
predovanje v opravilih, 7, 15.

Nož, z njim kaj rezati, izrezovati, nestanovitnost
v svojem delu, 51, 64.

Nož,  se z njim vrezati; okoren biti, tako, da se
ti vse smeji; — z lepim držajem videti, v krat¬
kem darila prejeti; — z rujo prevlečenega na
cesti pobrati, rad se ubogih ljudi usmiliti, 48.

N oži če k imeti, zakonska zvestoba, omahljivost, 53.

Nožič  e k svoj drugemu dati, svarenje, 1, 38.

Nožiček  od drugega vzeti, hudobni jeziki, 45.

Nožnica,  škoda, izguba, pomanjkljivost, 81.

Nuna,  redovnica postati, nezvestoba ljubimca, 19.

Nune  peti slišati, malo pristašev imeti; z njimi
govoriti, si drug stan izvoliti; — delati videti,
važno izpolnjevanje tega, kar se nam je zapove¬
dalo, 3, 49. '

Nune  videti, z bogaboječimi možmi ali z bogabo¬
ječimi ženami se seznaniti, 20, 70.

Nunski samostan  videti, huda slutila do¬
biti, 25.

O.

Ob glavo dati  videti, svojega sovražnika prema¬
gati, si novega prijatelja pridobiti, 39, 60.

Ob glavo  dan biti, strah in žalost, 4, 15, 42.

Obdolževati  svojo ženo, kaže na slabo sporočilo;
— samega sebe, sreča in čast; — koga tretjega,
nemir in zaničevanje, 10, 77.

Obelisk  (velik, dolg izklesan kamen), vsled poseb¬
nih dogodkov se čuditi, 4.

111

Obesiti videti, hude dneve preživeli, 2, 27, 71.

Obesiti  samega sebe ali pa obešen biti, skrbi in
trpljenje, 15.

Obešen  biti, nobeno srečo imeti, 1.

Obešati  videti, strah, bolezen, 22.

Obisk  prejeti, tvoja sreča se povekšuje; ako koga
obišeš, pomeni krivico; ako si bolan in obiše te
zdravnik, pomeni blagostanje, 24.

Obisk  dobiti od zdravnika, korist; od koga dru¬
gega, škoda, 16, 44.

Obiskati,  ničvreden prepir pričeti, 9.

Objeti,  znance, sorodnike, ogoljufal le bo kdo,
izdajalstvo; — neznance ali tujce, potovati mo¬
rati, 40.

Oblate  jesti, prepir, razprtija, 57, 63.

Oblate  videti, v kratkem željeno poročilo prejeti,

— potrebovati, v velikej obrtnijskej zvezi s kom
biti, rudeče videti in z njimi pismo zapečatiti,
kaki neprijetni reči pismeno poročilo napraviti,
83, 90.

Obleko,  staro, imeti, nevarnost pred ognjem, 4,
13, 62.

Obleko  imeti, novo, čast in dobro gospodarstvo, 9.

Obleko,  železno imeti, pa razdrobljeno, zguba,
škoda; — nositi, prepir, upiranje, 10, 48.

Obleko  imeti, lepo, v dobre okolščine priti, 62;

— obleči, dragoceno, srečo imeti, 16; — obleči,
belo, prijeten biti, 70; — modro ali plavo imeti,
81; — rudečo, pa prevzetno, 3.

Obleko  rumeno, zvitost, zvijača; — črno, v žalost
priti, 41; —zeleno, kar upaš, se ti tudi spolni,
18; — nježno in dragoceno, vsem dobro, 63; —
prati, shranljivost, 77.

112

Obleko, pisano, videti, neumnost, 21; — tuja
ljudstva videti, potovati, 5; — raztrgati, k jezi
nagjen biti, 10; — imeti oblečeno, pa nesnažno,
slab napredek v tvojih opravilih, 20; — zgoreti
videti, razžaijenje, obrekovanje, 58.

Obleko  imeti, z zlatom vpleteno, sreča in čast,
4; — imeti, novo, dobri opravki, 16; — obleči
siv, star in težek opravek, 62; — raztrgano ali
umazano imeti, zasmehovanje in sramota, 32.

Obleko  mniško imeti, blagoslov, 8.

Obleko  rudečo obleči, jeza, 23.

Obleko  črno obleči, revščina, 30. '

Obleko  zlato obleči, človek ima nevošljivce
in sovražnike, kterim se taka obleka ne spo¬
dobi, 9.

Obleko  z zlatom obšito imeti, čast, 44; obleko
se srebrom obšito imeti, veselje, zabava, 48.

Obleko  rumeno obleči, bolezen ali sicer kaj sla¬
bega, 40.

Obleko  sivo obleči, veliko dela, velika čast, 60;
obleko sivo videti, velika slava, 42.

Obleko  suknjeno zeleno in široko obleči, če ti jo
drugi dajo, premoženje, zdravje, 75.

Obleko  višnjevo videti ali imeti, novice, 21.

Obleko  grizti, v sum priti, 50; obleko prati, želje
se ti spolnijo, 21.

Obleko  novo, lepo obleči, ob skrbi priti, 45.

Obleko  prav široko videti ali imeti, skrbi, žalost
in nadloge, 33.

Obleka  draga, prevzetnost, 11.

Oblica  (balon), z njo igrati, kaže na vedni prepir
in razprtijo, 50.

113

Obličnik  (biljard), ti upaš preveč, zakaj sreča ji
ni gotova, 76, 82.

Obličje  videti lepo, pozna smrt in srečno živ¬
ljenje 5.

Obličje  lepo v vodi zagledati, pomeni čast in
dolgo, srečno življenje, 16, 32.

Obličje  grdo, pomeni sovraštvo, pa tudi smrt, 80.

Obličje  brez nosa pomeni smrt, 70.

Obličje  mazati z barvo, ženam dobro, možem pa
sramota, 81.

Obličje  lepo v ogledalu videti, tvoja želja se ti
bode izpolnila, 16.

Obličje,  ako imaš lepo, tvoje podjetje napreduje;
ako imaš pa grdo, velike skrbi, 32, 49.

Obličje,  ako ga pokrivaš, dobiš huda poro¬
čila, 70.

Obliž  (flajšter) videti, škoda, izguba; — delati za
kako rano, komu k pomoči priti; — sam ga
imeti na rami, previdnost v bolezni; — na očesu
imeti, svojim razžaljivcem rad odpustiti, 36.

Obljube  storiti, h kaki dolžnosti se zopet vr¬
niti, 82.

Obljubiti  komu kaj,  nepričakovana, nenadna
nesreča, 85.

Oblok  umreti, 71.

Obnoreti, pri deklicah in pri vdovah bo v krat¬
kem poroka, pri drugih pa dolgo življenje in
sreča, 15, 17, 41, 84.

Obogateti,  ubogim dobro, bogatim pa prega¬
njanje, 42.

Obogateti  po krivej poti, poguba, 23.

Obožati,  slabo, 11.

0 boža  ti  celo, zasmehovanje, 66.

8

114

Oborožiti  se; sovražnike dobiti, 32, 40.

Obrati  gosenice po drevji, pomeni dobiček in
zatiranje svojih sovražnikov, 84.

Obraz  si pokrivati, slabo, 23.

Obraz  svoj v ogledalu videti, moža, dečka, ženo,
punčko, 20.

Obraz  lep v ogledalu videti, tvoja želja se ti bode
izpolnila, 16.

Obraz  lep v vodi videti, sreča, 10.

Obraz,  rumen, smrt, 48.

Obraz  lep, gladek, vse ti pojde dobro, 34.

Obraz  umazan, skrbi, 41.

Obraz  lep imeti, veselje, 19.

Obrekovati,  na časti zgubiti, 58.

Obrežje  videti, pomoč proti sovražnikom in ne¬
varnostjo, 62.

Obrežje  (pri reki), se po njem sprehajati, sreča
in zadovoljnost; na njem počivati, tudi sreča in
zadovoljnost, pa tudi nevarnost, 10, 38.

Obrežke  videti, veliko živine, 2.

Obriti  videti se samega sebe ali kterega drugega,
izguba na premoženji in časti, nesramna smrt, 63.

Obrobke  ali obšive nositi, prevzetnež po¬
stati, 24.

Obroč  okoli soda nabiti, novo zvezo s kom pri¬
četi, 72; obroče delati, slab prislužek, 58.

Obroč  zlat videti, zapravljanje, 85.

Obropan  bodeš na potu, zguba kakega bližnjega
sorodnika; — bodeš, kjerkoli je, zgubil bodeš
zvestega prijatelja, 19.

Obrvi  ali vejice, ako imaš dolge, bodeš srečo imel
pri vsem, tudi v ljubezni; ako ti pa izpadejo,
bodeš nesrečen, 19.

115

Obrvi redke imeti, kaže na zgubo, 56.

Obrvi  črne videti, tvoje pričakovanje se ti bode
izpolnilo, tudi pomeni zdravje, 27.

Obsojene  trpinčiti ali v ognji videti, bolezen,
žalost, 39.

Obsojene  videti, 88.

Obtožba  pomeni nezadovoljnost, 29.

Očali  nositi, varuj se pred nezvestim prijateljem,
14, 33, 83.

Očarati  koga se svojim obnašanjem pomeni ve¬
liko bolezen, 9.

Očarati  koga drugega, prevzetna hudobnost, 37.
Oče,  kateri svoje otroke vidi, se razveseli; očeta
mrtvega videti je prav hudo znamenje, 16; oče
postati, žalostne in skrbi polne čase doživeti;
oče biti veliko otrok, tvoje skrbi se kupičijo,
9, 53.

Oče tvoj, če mrtvi leže, greh in sramota, 55.

Oče tvoj, če so umrli, novice, 5.

Očesno  zaslombo nositi, zgubo bodeš imel, 11.
Očnice  kažejo na nesrečo in srčne bolečine,
12, 13.

Očnice,  ako jih kupiš, bodi previden, da ne bo¬
deš ogoljufan, 69.

Odeja  za odeti, zavist, 34.

Oder  videti, nevarna podjetja, 29.

Oder  videti za obsojence, čast in slavo do¬
seči, 39.

Odlit  j e,  ako vidiš svojo podobo iz ilovice nare¬
jeno, pomeni tvojo smrt; ako je pa iz mavca
(sadra) pomeni bolezen; ako iz srebra, veselo
življenje in iz zlata, srečo in blagostanje, 46,
55, 81.

8 *

116

Odpasti od vere, nesreča,  14,  18.

Odpeljati  koga, tvoje želje se ti bodo izpol¬
nile, 41.

Odpeljati  nevesto, sramota, nezadovoljnost, 44.

Odpeljavo,  unos kake osebe, prešeštovanje, pri¬
jateljstvo, 15, 39.

Odpustno  pismo dobiti, pomeni založbo, 13, 31.

Odvesti,  glej: odpeljati.

Ogelj  (oglje) videti, hudi jeziki; — previdnost,
posebno proti sovražnikom; oglja se dotakniti,
škodo trpeti vsled nepridnosti, 20, 76.

Ogelj  žgati, dobro, 45.

Ogelj  ni  kup videti, poroka s kako vdovo, 76.

Ogenj,  požar, sreča, 35.

Ogenj  videti, veselje, 49; — ako se le žari, sit¬
nosti in neprilike imeti, 34, 77.

Ogenj  velik videti, z ljubeznijo svojim udan
biti, 5.

Ogenj  ugasiti, v kaki reči se s kom spreti, 21;
v njega pasti, velika škoda, 47; čez njega leteti,
sitnosti in neprilik se rešiti, 86.

Ogenj  na svojem ognjišči ali v svoji peči videti,
znabiti, da dobiš otroka, 20.

Ogenj  vgasniti videti, na svojem ognjišči, bolnim
smrt, 47.

Ogenj  in plamen videti, bogastvo; ako ga pa kdo
vgasne, revščina, 88.

Ogenj  videti ali v vanj pasti, škoda, jeza, 38.

Ogenj  na hiši brez škode videti, dobro, dobi¬
ček, 47.

Ogledalo  videti, slabo truplo imeti, 8; pred ogle¬
dalom stati in se oblačiti, h kaki svečanosti iti.
— z zlatim okvirom videti, vsled posebnih raz-

117

mer v dobre okolščine priti; — razdrobljenega
videti, sovraštvo; se v njem videti, nekdo te
bode izdal, 64, 9, 90, 16.

Ogleduh, opravila opravljati, ki so zaničevanja
vredna, 80.

Oglu šeti, nepazljivost, 29.

Ogrljačo  videti, ubogim dobro, bogatim zguba
ali pa ječa, 71.

Ognjena  znamenja videti na nebu, dragota, vojska
ali pa ogenj, tudi pobožnost, 45, 56.

Ognjišče,  neoženjemu ženitev, drugim bolezen
ali selitev, .31, 59.

Oje svoje videti dosegel bodeš svoj namen, 52.

Oklep  železni videti, častno službo dobiti, 77.

Oklep  železni videti, previdno se obnašati, oble¬
čenega imeti, pred sovražniki se varovati, 59.

Okno  odprto, sreča in zadovoljnost, zaprto, hudo
preganjan biti; — goreti videti, smrt sestram in
bratom; skoz njega ven stopiti, zgubana premo¬
ženji; skoz njega noter stopiti, prepir, neprilike,
42, 68, 89.

Oko na glavi rasti, izguba svojih oči, 37.

Oči črne siromaštvo, 88; — modre, veselje; —
bolne, dobra kupčija; — lepe, velike, veselje in
bogastvo; — dobre, blagostanje; — slabe, po¬
manjkanje na denarji, 82, (19, 28, 40).

Oči zaprte, motiti se, 3, 12.

Oko,  'če na čelu raste, oslepel boš, 37.

Opata  videti, prevzetnost in zvijača te skušata
premagati, 81.

Opat  in  j o videti, pomeni silnosti in mnogovrstne
neprilike, 81.

Opeko  delati ali vžgati videti, neprijetni stroški, 21.

118

Opice,  ako grizejo, pomenijo bolezen, prilizoval-
eem se bodo njih želje spolnile, 32.

Opice  videti, prilizovalci te bodo ogoljufali; —
videti zvite, zvite tuje sovražnike, ki pa vendar
nič ne morejo opraviti, imeti, 42.

Opice  ubiti, sovražnika premagati, 63.

Opice,  ako jih vidiš plesati, pomenijo veliko ve¬
selje in zabavo, 70.

Opice  morske videti, bolezen 6.

Oporoko  svojo delati, neprijetne reči, žalost; —
koga drugega, prid, prijatelje si pridobiti, 13,
64, 73, 87.

Opravljanje,  veselje, 82.

Oprh  ali sploh kak drug izpuh imeti, pomeni
zaničevanje, nezvestoba v zakonu, pri čem pa
lahko večkrat svoj dobiček imaš, 80.

Oralo,  plug imeti ali videti, v kratkem bodeš imel
poroko, srečen zakon ali pa kaka druga prijetna
zveza, 31.

Oralo  zlomiti, prenehanje v opravku, z njim orati
videti, veliko služabnikov dobiti, 7, 19.

Orati,  žena in otrok se ti v domačijo vrnejo;
ali orati videti, srečen napredek tvojih opravil, 8.

Orehe  tresti, za trudapolna opravila slabo plačilo
dobiti, 39.

Orehe  na drevesih videti, upanje na dober vspeh;
— tolči, veliko zabave vžiti;,— lupiti ali lušiti,
dobre lastnosti svojega bližnjega odkriti; — jesti,
se dolgočasiti; —- z njimi igrati, v prepir za¬
bresti; — razdrobiti, zapravlienie svojega pre¬
moženja, 12, 24, 28, 33.

119

Orehovo drevo z orehi videti ali orehe jesti,
težave in skrbi, kterim sledi premoženje in
mir, 60.

Orehova  jedrca jesti ali videti, olušena, prepir,
razprtija, vsled ktere svoje sovražnike prema¬
gaš, 54.

Orel,  ako ga vjameš in ako se zglasi, pomeni
, težko bolezen enega tvojih sorodnikov, ktera pa
bode srečno zopet minula, 51.

Orel,  ako ga vidiš s plenom odleteti v zrak, po¬
meni škodo, ktero ti bodo drugi pripravljali, 80.

Orel,  na njem stati ali sedeti, pomeni ubogemu
srečo, bogatemu pa nesrečo, 51.

Orel,  ako pade iz zraka, pomeni bližnjo smrt, 47.

Orla  v zraku mirno viseti videti, pomeni bogastvo
sreče v ljubezni in napredek, 80.

Orla  imeti, v svojem namenu bodeš vedno bolj
utrjen, 80.

Orel,  ako ti sedi na glavi, pomeni smrt, 51.

Orel,  ako ga porodiš, pomeni, da bodeš otroka
dobil, dalje kaže na velikost, čast in mogoč¬
nost, 51.

Orel,  ako stopiš na. njega, pomeni ubogemu srečo,
bogatim nesrečo, 54.

Orla  govoriti slišati, čast, 19.

Orel,  ako se vzdigne v sinji zrak, pomeni zaniče¬
vanje, 15, 87.

Orgljati,  se v svojem poklicu izuriti; — slišati,
pobožno Boga hvaliti, smrt bližnjih sorodnikov
in znancev, 22, 44, 62.

Orjake  videti ali sploh o njih sanjati, dedšina;
—■ videti strašne, dober napredek v svojih oprav¬
kih, 19.

120

Oropati cerkev, Boga žaliti, 25, 31.

Orožje  veliko videti, nezadovoljnost, 63; rožljati
slišati, boječnost; — se v njem vaditi, čast, do¬
seči; — kovati videti, žalostne čase preživeti;
— razdrobiti, v prepir zabresti, 29, 79, 54.

Orožnico  videti, veliko prepira in nemira, 48, 7.

Orožnica,  ako jo vidiš, pomeni nemir in voj¬
sko, 54.

Osa,  ako te piči, revščina in dolgi čas, 12.

Ose hude videti, žalost in prepir, 31.

Osat  videti, neprilike; — zalivati z vodo, nehva-
ležnežu dobrote skazati; — saditi, sam kriv biti,
da si v neprilike prišel, 12, 48.

Oso jesti, revščina, nesreča, 18.

Osla  videti, prepir, razprtija, 38. '

Osla  kupiti, hranljivost, 63. na njem jahati, počasi
svoj namen doseči, 14; — rigati slišati, zaman
trud in delo, 47.

Osla  leteti videti, nesreča, 88.

Oslu  pokladati, ga rediti, nevrednežu dobrote iz¬
kazovati, 63; — tepsti, trdosrčnost do svojih, 79.

Osla,  kupljenega gnati, nečimern trud, 6.

Osla  vjeti, razprtija, 62.

Oslovska  ušesa imeti, sužnost, komu hlapec
hiti, 6.

Oslepeti,  bolezen, 41.

Oskrunjen,  ogrden biti, hudi jeziki te grdijo,
ako si ogrden in ti se osnažiš, bodeš prišel v
veliko nevarnost; ako se samega sebe ogrdiš,
pomeni krivost, zvitost ali pa priložnost h kaki
nevarnosti, 72.

Osramočen  biti, nesreča pri vsakem delu, 89.

121

Ost ali sulico videti, sovraštvo in neprijateljstvo, 42.
Ostanke  svete videti, velike zgube, 7.

Ostroge  na črevlje pritrditi, se skrbni konec
svojih opravkov pričakovati; •— nočiti, gizdost,
28; — sreberne imeti, bogastvo, 25.

Ost rožnik  (rastlina) trgati, kratka ljubezen, 33.
Osvojiti  si kaj v vojski, čast in slavo do¬
seči, 19.

Oštir,  krčmar biti, bolnim smrt, drugim smrtno
nevarnost, 27.

Oštirja  videti in z njim govoriti, o čem kaj zve¬
deti, 36, 39.

Oštarica,  z njo se zabavljati, ljubosumnost vzbu¬
diti, 54.

Oštarija,  veselje, 5, 13, 30.

Oko,  če drugače leži, kakor bi imelo ležati, hudo
jezike nad tabo brusijo, 37.

Okoli  trapati, po njivah, dobro; po goščavah in
dolinah slabo, 2, 12.

Okovati,  v železje dati, sebe videti, v velike ne-
prilike bodeš prišel, 58.

Okraden  biti, tvoji prijatelji ti bodo nezvesti po¬
stali, 19.

O krožni  k videti, h kaki gostiji povabljen biti, 36.
Okrožnik  zdrobiti, nesreča, 63.

Okrožnik  zlat imeti, sreča, zadovoljnost, 83; —
srebern, dobro znamenje, 87.

Okrogle  (vesele pesmi) peti slišati, se s slabimi
pisatelji seznaniti, 12.

Okrtačiti  glavo, gost, 77.

O kr taci  ti  koga, jeza in prepir, 68.

Olepšavo  videti, se z umetniki sniti; — risati,
veliko čast doseči, 12.

122

Okraje  videti, v veseli družbi se po deželi spre¬
hajati, 54.

Olje  nabirati, dobiček, dobri opravki; — z njim
oblit biti, dobro; — videti razlita, zguba; —
dobiti, dobro; — komu dati, slabo, hudo; —
jesti, prilizovalcem in lizunom dobro; — delati
videti, vsakovrstne sitnosti imeti, 8, 17, 37, 86.

Olje  vživati, dobro, trdno zdravje, 5; — goreti
videti, zaman trud in delo; — razlivati, veliko
posestev dobiti; — piti, nevarna bolezen, 7; —
zajemati ali se z njim polivati, dobiček, prid; —
razliti, pogin, 33.

Olje  drugemu vzeti, dobro, 75.

Olje,  z njim opraviti imeti, snaženje, 24.

Olje  vroče piti, dobro zdravje, 76.

Oljko  videti, vsled dobro premišljenega postopanja
velik dobiček imeti, 68.

Olj k in sad videti, pobožnost, molitev k Bogu; —
jesti, snedež biti; ■— pred pravim časom odlo¬
miti, prehitro postopanje; — videti na zemlji
ležati, delo brez dobička, 48, 69.

Olj k in o drevo videti ali dihati, možem dobri
opravki; ženam otroci, nezakonskim poroka, 81.

Oljkinjo  drevo ali vejo videti ali imeti, v krat¬
kem se bodeš oženil, rodovitnost posestva, 69.

Oljkinjo  drevo imeti, ljubeznjivost, 57.

Oltar,  ako ga vidiš, pomeni tolažbo in zabavo,
6, 56.

Oltar,  ako je razsut, trpljenje in dolgo trajajoča
žalost, 37.

Oltar,  ako ga zidaš, veselje, kak sorodnik ali
prijatelj bo v duhovski stan stopil, 58.

Oltar  okinčan, dobro znamenje, 85.

123

Omara,  troški,  78.

Omara  za obleko, sreča, korist, 34.

Omara,  ako imaš kaj opravili v njej, se bolj pri-
prosfo obnašati morati, 27.

Omedleti  koga videti, od neznancev ali tujcev
dobrote prejeti; celo omedleti, pričakovano
dedšino zgubiti; malo omedleti, dobro živeti,
39, 31.

Onesnažiti  se,  nesreča in nenadna nevar¬
nost, 14.

Oni k s, glej: safir.

O teke  ali bunke imeti, samo dve ali tri, dobil
bodeš veliko posestvo in bogastvo; ako jih imaš
pa po celem telesu, pomenijo velike sovraž¬
nike, 17.

Otok  videti, samota, puščava, žalost; na otoku
biti, novo službo dobiti, 10, 75.

O tr očnic  a,  smrt, 7, 19.

Otročje  igre, druge v njih vaditi, čisto ve¬
selje, 17.

Otroka  z varuhinjo videti, za noseče: porod de¬
klice, katere oče bode kmalu umrl, drugim pa
nevarna bolezen, 68.

Otroke  videti lepe, dobro; — pri igrah dražiti
videti, osorno in trdo se bode s teboj ravnalo;
— videti, velike skrbi; — igrati videti, dobro
srce imeti; — pasti videti, boječnost v svojih
namenih; — nositi, ljubeznjivost do ljudi, 20,
36, 48.

Otroka  svojega videti, če je fant, dobro, če je
dekle, slabo, 64.

Otroka  lepega videti, ki ni tvoj, dobro, 8.

Otrpnenje,  prazno, trudapolno delo, 80.

124

Ovco  videti, bodi potrpežljiv in zanesljiv; — najti,
pobožna žena, 21, 55.

Ovce  imeti, mir in tolažba; •— videti, ki spijo ali
se pasejo, strah in trepet; — nesti na glavi,
blagostanje in sreča; — videti, veselje do plesa;
— skakljati videti, se nad otroci veseliti, 57,
66, 77.

Ovco  klati, neusmiljenost, 25.

Ovce  varovati, sreča, premoženje, 76; — bele,
zveste prijatelje imeti; — se bosti videti, trud in
bolezen, 52; — veliko čredo videti, zadovolj¬
nost s svojim sedanjim stanom, 23.

Ovce  striči, veliko dobička imeti; — klati videti,
neobčutljiv postati; — razkropiti videti na vse
strani delitev skupaj zbranega blaga; — mlade
skakljati ali skakati videti, v družbi zabaven in
vsled tega prijeten biti; — črne videti, prilizo-
valce in hinavce med prijatelji imeti, 13, 39,
45, 74.

Ovce,  če jih imaš ali če jih vidiš na zeleni paši,
dobro, 54, 68, 84.

Ovčjega  pastirja ali ovčjo pastarico videti, nepri¬
jetno snidenje s kom drugim pričakovati, 3, 6.

Oves  pomeni ubožtvo, 14, 33, 77.

Oves  jesti, slabo življenje, 79.

Ovsen  kruh jesti, zadovoljnost s svojim sta¬
nom, 18.

Ovratnik  si okoli vratu privezati, vrat te bode
bolel; — odvezati, ozdravitev, 39.

Ovratnik  imeti ali videti, sreča in blagostanje, 27.

O vratno  verižico nositi, počastiti koga, 41.

Ozebline  imeti, tvoje neprimerne želje se ti ne
bodo izpolnile, 25.

125

P.

Padati  počasi, bolezen, 78.

Pajke  pobijati, vsem dobro; zmaga čez sovraž¬
nika, 23.

Pajka  v sanjah videti, žalost, 22.

Palača,  v njej stanovati, dobrotnike si prido¬
biti, 26.

Palačo  videti, zavist, 41; — podirati, mogočnost,
do ktere nisi pravice imel, zgubiti, 69.

Palčka  videti, sovražnik, ki je pa brez mogoč¬
nosti, te bode lovil, 53.

Palec,  ovire v opravkih, 9, 29.

Palica,  trud, težavnost, 85.

Palico  imeti, lahkomišeljno ljubico imeti; — se
na njo naslanjati, bolezen in nevarnost; — z
njo tepsti, sovražnike in ovire premagati, sreča,
16, 36.

Palica,  se na njo opirati, trpljenje, bolezen; —
tepsti z njo, druge bodeš premagal, dobiček,
14, 55.

Palmovo  drevo videti ali se z njenim listjem
kinčati, v družbah mnogo časti vživati, 36.

Palme  ali zelene veje nositi, upanje, se s kom
pošteno sniti, 56.

Palmovo  vejo videti, čast, 9.

Panj  (ulj), ako ga vidiš, pomeni veselje in korist,
5, 79.

Papeža  videti ali z njim govoriti, veselje in sreča,
90; — videti, rajsko veselje, 30, 33.

Papigo  videti, nekdo le bode očrnil, 24; — go¬
voriti slišati, neprijetne pogovore slišati; — zviž-

126

gati slišati, nespodobno obnašanje, 86; — rediti,
z blebetačo se ženiti, 16, 54.

Papir  iz oslove kože (pergament), dedšino dobiti,
38, 58.

Papir  delati videti, svoje znanosti dobro uporab¬
ljali; — videti belega, razkritje tvoje nedolž¬
nosti, 48; — napisan, preganjanje; — pobar¬
van, zmota, goljufija, 44; — natiskan, zaupanje,
čast: — o njem sanjati, sitnosti zarad tujih oseb,
28, 44.

Papir  raztrgati, k jezi koga siliti; — napisati,
veliko pismov dobiti; — obrezati, skrb za pri-
hodnjost.; — pobarvati, po nepotrebnem čas za¬
pravljati, 4, 14.

Paprika,  jeza, 29.

Parada,  stroški, 6, 57, 37.

Paradiž  videti, zadovoljen s seboj živeti; — v
njem biti, s kako ljubo stvarjo se zvezati; —
jabolke, 6, 7.

Parni  voz, kako nevarno podjetje se bode pri¬
čelo, 17, 90.

Parnik,  parobrod, na njem se voziti, kako reč
hitro končati, 9, 66, 75.

Pas,  star, prazen trud; —- zlat, dobiček za po¬
sestnika; —• nov, čast; — srebern, korist za po¬
sestnika; — pokvarjen, nesreča; — videti, lju¬
bezen do krasote; — na sebi nositi, v kratkem
se bodeš s kom zvezal; — zgubiti, nemarnost v
podjetji; — najti, si zaupanje pridobiti, 7, 8,
32, 52.

Pasje  lajanje slišati, hudobneži in neumneži te
bodo črnili, 58.

Past,  znamenje varnosti, 36.

127

!

Pasti  iz visočine, z drevesa, stopnic i. t. d., zguba
premoženja in časti, 20.

Pasti  v globočino, hudobneži te preganjajo, 70.

Pasti  in'zopet sam vstati, čast in slava, 44.

Pasti  v rižo ali jarek, na slabem glasu biti, 82.

Pasti  čez kako reč, zvedeti kaj o kaki reči; —
spodtakniti se, pa vendar ne pasti, pred nesrečo
varen biti; — pasti in kaj vbiti, veliko sitnosti
imeti, 7, 2, 20.

Pasti  videti samega sebe, dobro, 89.

Pasti  na tla, se zgruditi, umreti, 8, 13, 37.

Pastirja  videti z lepo čredo, tvoje premoženje
se ti bode povekšalo, 7.

Pastirje  videti, v prijateljstvu živeti, 22, 81.

Pastirjev  več videti, dobro, 66.

Paša,  živino na njej videti, huda nevarnost, 35.

Paštete  ali pek, ki jih peče, dobiček, veselje in
zabava, 74, 8, 23.

Pav z razprostirjenim repom, se od zunanjega
blišča goljufati pustiti, 4, 13.

Pave  rep razpenjati videti, kolo delati videti, sreča,
denar, dobrohotnost visokih oseb; — videti, pre¬
vzeten postati; — kričati slišati, na prijetnem
glasu biti, 4, 57, 62.

Paž (dvorni deček kot služabnik), zaupanje do sa¬
mega sebe, 74.

Peč,  v njo kuriti, gostija, 89.

Peč videti, ki je lepa, zadovoljno živeti; — raz¬
beljeno videti, zapravljiv biti; — se opeči na
njej, zaupanje do samega sebe zgubiti; — ogenj
v njej videti, bogastvo, dobro in prijetno živ¬
ljenje, 9,' 37.

128

Peč,  se pri r>jej greti, svojega prijatelja iz kake
zadrege rešiti; — za njo se skriti, se kesati
zarad kake reči, 28, 76.

Pečat  rabiti, brez skrbi mirno in srečno živeti,
6, 41.

Pečatnik  delati ali videti, sitnosti, 87.

Pečatiti,  pisma, velike opravke dobiti, 18, 47.

Pečene  reči jesti ali pripravljati, velik dobi¬
ček, 66.

Pečenko  jesti ali videti, pomeni dobre opravke
in vesele dni; ako jo že od daleč uvohaš, imel
bodeš veliko potov, a brez vspeha, 5, 18,
48, 71.

Pečenko  jesti, sreča in korist; — videti, t.voje
želje se ti bodo spolnile, 86.

Peči  kruh, dobra hrana; — potico, častne službe,
•— videti, lakota, 3, 76.

Peči  sebe videti, slabo, 89.

Pečine,  trudapolno na nje splezati, tvoje reči se
ti bodo malo zakasnile, 40; trudapolno z njih
splezati, zguba prijateljev ali sorodnikov, 58.

Pečine  velike videti, velikanski namen; na nje
splezati in jih ne doseči, rakova pot, 83.

Pegat,  zabava, 44.

Pek ali pekarnico videti, vesela prihodnjost te
čaka, 22.

Pekarije  jesti, slabi, hudi časi se v dobre in
vesele preminjajo, 32.

Pekarije  napravljati, drugim bodeš koristil, 2.

Pekarnico  videti, vesela prihodnjost, 22.

Pekel  videti, preminjava v svojih razmerah; —
v njej biti, sovražniki te trpinčijo; — v njo se

— 129  —

voziti, svoje posestvo zgubiti; — iz nje se rešiti,
mir, rešitev iz velike nevarnosti, zvesti prijatelji,
24, 77.

P e kleni  ce,  slabe ljudi itd. videti, jeza, sovraštvo
preganjanje, 77.

Pekovsko  korito, ako je polno, pomeni velikan¬
sko premoženje, 40, 78; ako je prazno, pomeni
siromaštvo in veliko silo, 56.

Pelin  jesti, bolečine občutiti, kterim pa veselje
sledi, 77.

Pene  videti, hudo 65.

Pene  videti, velike, slavohlepen postati; — v me¬
senem loncu imeti, dobro gospodariti; — pred
ustmi imeti, rad komu se dopadati, 8,

Pepel  videti, hudo se bodeš zmotil ali pa se ža¬
lil, 5, 12, 38.

Perilo,  se ž njim pečati, hudi jeziki, obrekovanje;

— pripravljati, nestrpljiv biti; — razobesiti, konec
kake skrbi, 14, 69,

Peresa,  bela nositi, dobrovoljnost., 87.

Peresa,  belkasta imeti, se krivega suma oprostiti,

— leteti videti, zaman pričakovana sreča, — z
njimi pisati, v kratkem dobro poročilo; — se z
njimi kinčati, veliko potovati; — imeti in z njimi
leteti po zraku, prav dobro znamenje; — črna,
dolgo trajajoča bolest, 54, 63, 64.

Perute  komu dati ali zgubiti, nevarnost, 2.

Pes, ga privezati k vozu, sovražnike dobiti; — se
z njim igrati, sitnost in izguba, 12, 18.

Pes,  ga videti, črnega, prijatelji nas bodo izdali,

— steklega, zasmehovanje, bojazen, ki ni neo¬
pravičena; — psa videti, ki grize, obrekovanje
skoz slabe ljudi, 83, 89, 88.

9

130

Pes, se mu prilizovati, v nevarnost priti; — se z
njim igrati, nepotrebno zapravljanje časa; — psa
loviti videti, nemarnost; — psa videti, ki te na¬
pade, previdnost; — pes, ki te vgrizne, hudo
znamenje; — videti, belega, prijetno tovaršijo
dobiti, 6, 42, 72.

Pes, pse videti, ki se ti na poti nasproti ustav¬
ljajo, zmaga čez naše sovražnike, — ki se ti pri¬
lizujejo, nevarnost; — dražiti, sovraštvo; lajati
slišati, varovati se, 4, 26, 30, 14.

Pes, pse se tepsti videti, prepir v družini zarad
kake dedšine, 48.

Pes, če je gluh, škodljivo opravljanje, 52.

Peso  videti, lepo, na polji, tvoje podjetje se ti
bode posrečilo; — v velikih kupih videti, se z
velikanskim podjetjem pečati; — zgubiti, lahko¬
miseln postati, 16.

Pesek  videti, sitnosti imeti, 20, 45; nekaj ne ve¬
deti, kar bi rad vedel, 51.

Pesni  peti, telesno trpljenje, 50.

Pest,  skrčeno videti, prepir, 88.

Pešca  videti, zmaga, 50,

Peščena  ura, bolezen in smrt, 61, 85.

Peto  poškodovano imeti, vsakemu nesreča, 89, 88.

Peti  in veseliti se, žalost 16.

Petelin,  ki jajca nese, slava, čast in sreča, 1.

Peteline  loviti, v prepir priti; — se kavsati vi¬
deti, pri mnogih zabavah pričujoč biti, 50.

Petelina  videti, z visokim grebenom, z neslanimi
ljudmi občevati, — lepega videti, pri lepem spolu
priljubljen biti, 70.

Petelina  peti slišati, čuti nad svojim opravilom,40

Petelin,  če jajca znese, bolezen, 35.

131

Petelina mrtvega videti, dolg mir, 6.

Petelina  se ruvati videti, razprtija, 30.

Peteršilj,  notranji mir, 6.

Petje  slišati, nesreča, žalost; — ptičev slišati,
sreča in veselje, 3, 30.

Peti  slišati, od daleč stanujočih prijateljev in so¬
rodnikov kako sporočilo dobiti, 56; sploh pomeni
petje, veselje, dobro voljo, potem pa žalost, 12;
na polji peti, vesel napredek v življenji, 6; -—
v kopeli, izguba glasu, 70.

Peti  in zaradi tega hvaljen biti, prijatelji in pri¬
jateljice te imajo zelo radi, 71.

Peti  za denar, brez velikega truda lep denar za¬
služiti , 7; peti in zraven še na kak instrument
igrati, veliko spretnost si pridobiti, 65; peti in
zaradi tega se osmešiti, da se ti drugi posme¬
jejo in žvižgajo, veliko sitnosti doživeti, 20; peti
v družbi, čast doseči; — pred knezi in velikaši,
rad grajati, 90.

Pijača,  varuj se pred hudobnimi sovražniki,
20, 28.

Pijačo  imeti, dobro, svoje zdravje ljubiti; — pri¬
pravljati, tvoji ti bodo v kratkem zboleli; — iz
dobrih korenin narejeno piti, svaritev pred so¬
vražniki, 62.

Pijačo  iz dragih dišav narediti, sovražnikov se
varovati, 17, 20, 39.

Pijan,  vinjen biti vsled pijač, tvoje premoženje
bode rastlo; ako si pa pijan, ne da bi bil kaj
pil, je hudo znamenje, 7, 79, 81.

Pijan  biti, tvoje premoženje se bode povekšalo;
— pomeni tudi, da bodeš zopet popolnoma ozdra¬
vel, 7, 79, 81.

9 *

132

Pijančevati, dober vspeh svojega podjetja, '26.

Pijanost,  dobro zdravje, 39.

Pihalnik  videti, ogoljufan biti, ljubosumnost, ki
je celd opravičena, 67.

Pijavka  pomeni skopuha ali oderuha, 3.

Pile  dobiti, svarjenje, da bi boljše delal, 19.

Pile  v rokah imeti, veliko hrupa in šuma ueiniti
brez uzroka, 19.

Pipa  iz morske pene pomeni goljufijo, za tistega
pa, kateri kadi, darilo, 5, 8, 72.

Pipo  kaditi, veselje, dobiček; -— razbiti, mir pred
preganjalci, 1, 28, 33.

Pipe  za tobak sploh, nespodobno obnašanje, pre¬
pir in razprtija, 20.

Pipa  za tobak, zdravje, 22; pipo kadili, nič
vredno blago, 89.

Pipo  pri sodu videti, dobra letina; — imeli, dobro, 40.

Pisarna,  jo videti ali v njej biti, velika izguba,
prenehanje plače, 14.

Pisanko  v dar dobiti, komu povedati, da ga ljubi, 48.

Pisar,  se z njim prepirati, v zapletene in zme¬
šane okolščine priti; pisarja za njegovo misel
vprašati, v prepire priti; od pisarja ozmerjan
biti, hude reči te pričakujejo, 28, 57, 69.

Pisar  ni  ca,  v njej biti, z dolžniki opraviti imeti, 43.

Pisati  narobe, slabo, zvito ravnati; — ako znaš,
dobro; lepo pisati, prijazno pohvalo prejeti; —
slabo, kaka prošnja se ti bode odbila, 36, 48, 64.

Pisati  v sanjah, dijaku dobro, 27, 50, 76.

Pisati,  pa vendar ne brati znati, svoj namen
težko doseči, 30, 37.

Pisalno  orodje, nekdo te bode ukanil in po nezve¬
stem izdal; — imeti, kako nevarnost premagati, 24.

133

Pisem niča  ali listnica, ko jo imaš ali če jo naj¬
deš, to, kar ti je temno, se ti bode razjasnilo,
3, 8.

Pisem  ni  ca  sploh, razkritje kake skrivnosti, 68,

Pisk  er, glej: posoda.

Pisma  prijeti, pravdo dobiti s kom, 41, 55.

Pismo  delati, skrb, 8, 85.

Pismo,  ako ktero dobiš ali bereš, pomeni, da se
li bodo tvoje želje spolnile; ako ga pišeš, pomeni
na nevarnost; ako tujega odpreš, pomeni sitnost;
ako prejmeš važna pisma, začeto delo napreduje;
ako pismo zapečatiš, pomeni skrivnosti; ako koga
vidiš, da pismo bere, bodi previden; ako ga raz¬
trgaš ali ga že vidiš raztrganega, hudobni jeziki;
ako ga zažgeš, slabe reči bodeš počenjal, 22,
25, 30.

Pisma,  ako jih od tujcev dobiš ali pa na nje
pišeš, pomenijo dobra sporočila, veselje, 16, 61.

Pisma  ali sploh knjige resnega obsega čitati, k
časti in modrosti priti, 19.

Pisma,  bukve, čitati, na tihem kaj premišljevati, 15;
iz njih se učiti, k časti priti, 78, — za¬
žgati videti, pričakovano veselje zgubiti, 58; —
kupiti, samemu sebi in drugem koristiti; — v
knjižnicah videti, kaj nepričakovanega doživeti, 16 ;
lepo ovezane videti, ljubezen do lepe oble¬
ke, 57.

Pismo  od botra prejeti, berači te bodo nadlego¬
vali, 6.

Pismo  od kterega drugega vzeti in razkladati,
resnica, 53.

P iščeta  jesti, otožnost, 53.

134

Piščalke videti, ktere le tihi glas imajo, rev¬
ščina, žalost, 41.

Piskati  sploh, pomeni slabo obnašanje, prepir, 20.

Piskati  slišati, nekdo te bode pred nevarnostjo
svaril, 9, 63, 72.

Piščalko,  na njo piskati, prepir, zguba, 1.

Pivo,  ako je čisto v kupici, pomeni veselje, ako
je pa kalno, bolezen in žalost, 42.

Pivo,  ako piješ dobro, pomeni trdno zdravje, ako
ga razliješ, tvoje blagostanje prenehava, 4.

Piti,  iz steklene posode, tvoje skrivnosti se bodo
razkrile; — iz lepe posode, oproščenje od kake
težave; — iz zlate ali sreberne posode, sreča
pri vseh opravkih, 33, 42, 60,

Piti  vino iz celd majhne posode, sreča za vse;

— kis, prepir in razprtija v svojej hiši; — mrzlo,
dobro vodo, dobro; — olje, bolezen ali ostru-
penje; — preveč, vsled hudobij v zaničevanje
priti; — toplo vodo, tvoji opravki grejo rakovo
pot ali pa bolezen, 73, 42, 17.

Plačati  kak račun i. t. d., hitra smrt, 9.

Plačati  sploh, uboštvo, 29.

Plačati  pod 90, dvomljivi vspeh, čez 90, sreča
v obrtu, 89, 90.

Plačilo  prejeti, zguba, 65.

Plahte  iz slame plesti videti, skrbi imeti zarad
živeža; — iz slame sežgati, vroča strast do kake
reči; — zelene videti in po njih hoditi, sreča
in veselje, 21.

Plajš,  novi, ga obleči, prenehanje prejšnjih skrbi,
31; — zgubiti, v silo priti; — raztrgati, ločitev;

— raztrganega nositi, sočutje vzbuditi; — obleči,

135

konec velikih skrbi; — komu ga odvzeti videti,
osramočen biti; -— koga se v njega zavijati vi¬
deti, hinavščina, 10, 56, 66.

Plamen  švigati videti, bogastvo; ako ga pa kdo
vgasne, uboštvo, 88.

Planjava,  ravna, velika, sreča in zabava; — biti
na njej, sreča in dobro življenje, 90.

Platno,  ga mnogo imeti, blagostanje, 27, 49, 59,71.

Platno  presti, bogastvo in sreča, 88.

Platno  beliti, dobro; platno prati, snažnost in
čednost, 48.

Plavati  in zraven utoniti, preganjanje in nesreča,
ali pa tudi zarad predrznosti kaznovan biti, 80;
— skoz deročo reko, predrzne reči doprinašati, 40;
plavati in na odmenjen kraj  priti, veliko željo
se izpolniti videti, 33; — in v nevarnost priti,
da bi lahko utonil, rešitev iz velike nevar¬
nosti, 62; na hrbtu plavati, če je voda mirna,
svoje reči si svest biti; — s pomočjo plavanja
koga rešiti, veliki nevarnosti uiti, 54.

Plavati  znati čez vodo, kar želiš, boš težavno
dosegel, 51.

Plavati  in s hrbtom k dnu iti, posvariti koga, 80.

Pleče,  z njim zmezevati, tvoj namen ni posebno
trden, 53.

Plečetovo  kost zrasteno videti, pomeni ljubezen
do drugih žen, 23.

Plečetovo  kost. zdrobljeno imeti ali videti, ne¬
sreča in neprilike, 41.

Plečetove  kosti, ako so zelo velike, ljubil še
bodeš druge žene, 55.

Pleče  sploh, darila prejeti; — jesti, pomnoženje
družine ali premoženja, 59.

138

Plemič, zguba,  3.

Plenice, v nje zavit biti, bolezen kake noseče
žene, porod sina; ubogim bogastvo, 58, 77.

Ples,  ako si zraven, pomeni dedšino in srečo, 3.

Ples  v šemah, pri njem navzoč biti, goljuf bodeš
postal, 38.

Plesati  v lepi dvorani, veselje, nagnenje do ve¬
selic, 12, 22.

Plesati  in pohvaljen biti, prilizovanja rad slišati;
— in zraven pasti, prevzetnosti, ponižanje; —
z lepo gospo, ljubosumnost; — se s hišniki brez
tujih gledalcev, veselje in bogastvo; — na kaki
visočini, strah in sila; — na vodi, ladija se bode
potopila, med tujci, žalost in britkost, 15, 24,
61, 68.

Ples  videti, velike zmote in nemiri, 10.

Plesno  bo  videti, skrb, 15.

Plesti  videti, bogastvo, 28.

Plesti,  skrbi neprilike, 47.

Plešast  biti, veliko starost doseči, 58, 78.

Plešast  biti spredaj, zaničevanje, 58.

Plešast  biti na desnej strani, enemu tvojih so¬
rodnikov bo drug škodoval, 37.

Pletilne  iglice videti, zaljubiti se, 53.

Plevel,  oviri, 19.

Plezati  k viško, čast doseči, 41.

Pliskavko  v vodi igrati videti, nesreča in nepri¬
like; — na suhem videti, smrt dobrega prija¬
telja, 50.

Pliskavko  videti, veselje, 50.

Ploho,  naliv videti, prazno delo in trud; — v
ploho priti, srčnost in trdno voljo zgubiti, 56.

Plošče vina  (pleh), zdravje, črn, bolezen, 65.

137

Plote  videti, upanje, da bodeš nesrečo odvr¬
nil, 59.

Plot,  pred njim stati, ovire, ki se ti nastavljajo;

— preskočiti, odstranitev ovir; — kako osebo
za plotom videti, svaritev pred poslušalci, 55.

Pljuniti  na kaj, čast zgubiti, 59, 63.

Pljuvati,  to, kar si vžil, nesreča vsake vrste, 8,
18, 54.

P luč a, ranjena imeti, nevarnost, ki nam preti; —
jesti, bolezen na prsih dobiti, 31.

Plug  imeti ali videti, srečen zakon ali kaka druga
prijetna zveza, 31.

Plug  zlomiti, prenehljaj v obrtu; — z njim orati
videti, veliko služabnikov dobiti, 7, 19.
Pobarvati  kaj črno, bolezen; — belo, prega¬
njanje ; —• rudeče, veselje, 4, 58, 74, 81.
Pobotnico  dobiti, odpuščenje kakega pregre-
ška, 87.

Počesati  se, mladim ljudem poroka; —• zakon¬
skim čast, 4

Podedovati,  v revščino priti, žalost, 60.
Podgane  videti nemirne noči pričuti; — veliko
prijateljev imeti;—loviti, konec kakega prepira:

— ubijati, svojo hišo slabih gostov oprostiti,
29, 32.

Podkev  najti, neprilikam uiti, 53; —videti, ne¬
pričakovano potovati morati, 55.

Po d la ni ca, sreča, bogastvo, 14, 40.

Podlanico  belo imeti, prepire, neprilike učiniti;

— videti, razprtija, prepir s slabo ženo, 54.
Podoba,  ako jo moliš, žalost; ako jo zrežeš, za

učečega se dobro; za hudobneže pomeni težko
ječo, 11, 54, 67.

138

Podobe, ako jih mnogo vidiš, pomenijo dolgo
življenje, 46.

Podobe,  ako vidiš lepe, nesreča, nekdo te bode
razžalil; — ako so podobe slabe, pomenijo srečo
in veselje, 7, 9, 90.

Podoba,  ako tvojo komu daruješ, pomeni sitnosti
in žalost; ako vidiš tvojo podobo trikrat v luni,
pomeni pri ženah porod treh deklic, 3.

Podoba,  ako jo vidiš od samega sebe, pomeni
nestanovitnost; ako vidiš podobe zale, lepe deklice,
pomeni, da se bodeš kmalu oženil ali da bodeš
lepe otroke dobil, 20, 36, 46.

Podoba,  ako ktero nosiš, pa jo razdrobiš, nesreča
te čaka; ako vidiš podobo barvati, pomeni, sta¬
novitnost v ljubezni; ako dobiš kako podobo v
dar, kaže veliko veselja, 64, 90,

Podobo  mrliča videti, mrlič med sorodniki ali
znanci, 1.

Podobo  poljubiti in častiti, bolečine, 45.

Podobo  na steni videti, veselje, 79.

Podobe  človeške delati, tistim, ki imajo otroke in
učitelje, dobro, 38.

Podrtino  starega gradu videti, žalost; — po nji
okoli plezati, pogumen biti v vsaki nevarnosti;
— iz podrtine pasti, škodo trpeti, 17, 20.

Podrtine  kakega poslopja videti, nepričakovana
sreča; — v nje priti ali se v njih sprehajati, v
veliko zadrego priti, 90, 10,

Podvezek  najti, srečo v ljubezni videti, 33, 68.

Podvezki  kažejo na vedno bolehanje, 41.

Podzemeljske  hode videti, potovati morati na
morji, 90.

139

Pogačo jesti, nevolja, 68.

Pogodbe  s kom skleniti, tvoje okolščine se bodo
spremenile, 21.

Pogostiti  in nobenega plačila prejeti, smrtna ne¬
varnost, 57.

Pogreb,  ako tvojega prijatelja ali kterega med
tvojimi sorodniki pokopavajo, pomeni dobro po¬
roko; ako ga zapoveš, kdor še dosedaj nima
otrok, ta jih bode dobil; nezakonski se bodo
poročili in služabnikom kaže povekšanje njiho¬
vega stanu, 61, 39.

Pogreb  videti kaeega prijatelja, kaže na bo¬
lezen ali smrt, ako si pa sam zraven, žalost,
17, 50.

Pogrebno  petje, sila, 64.

Po hišno  opravo imeti ali videti, blagostanje in
sreča, 88.

Pohvalo  slišati, dobro delo, 1, 19, 37 .

Pojedina,  hitra zabava, 48.

Pok,  vstrašiti se, 87, 2.

Pokladati  živini, blagostanje v pribodnjost.i; —
otroke rediti, skrbi, 51.

Poklekniti,  otroka dobiti ali se pa ženiti,
70, 50.

Poklic  na dvoboj prejeti, se s sovražnikom spra¬
viti; — komu dati, novo sovraštvo, velike ne-
prilike, 24, 65.

Pokopališče  videti ali na njem biti, sreča te
čaka; — na njem hoditi, smrt kterega izmed
družine ali kterega prijatelja; — v kterem za¬
klenjen biti. ozdravitev nam ljubega bolnika, 7,
21, 25, 70.

140

Pokopati, ako tebe kdo živega pokoplje, pomeni
da prideš v nevarnost; ako si pa mrtev, pomeni
dolgo življenje, 14, 21.

Pokošenje  lepe, dišeče trave pomeni dobre čase
in bogastvo, 11.

Pokositi  videti, sreča in blagoslov, 45.

Pokrajino  videti lepo, veselo potovanje, 16.

P okrajne  videti, v veseli družbi izlete na kmete
delati, 54.

Pokveko  videti, nesreča in trpljenje; naše želje
se ne bodo spolnile, 19.

Polajšati  si kaj, dobro, 81.

Poletje,  zabava, veselje, 20; — videti v drugih
letnih časih, dobri opravki, 3, 34.

Polica  korska, šala, burka, 22.

Polič  videti, veselica, pri kateri se pa le malo
veselja vidi, 13.

Polje  lepo zeleno videti, upanje na dober dobi¬
ček ; — pusto ležati videti, prenehanje začetega
dela; — orat, delavnost; — oropati videti, ža¬
lostna prihodnjost, 29, 70.

Polje,  ako je pusto, pomeni neprijeten obisk, 11.

Polje  v cvetu, tvoje upanje se ti bode izpol¬
nilo, 46.

Polje,  ako je obdeluješ, pomeni velika opra¬
vila, 68.

Polje,  ako čez njega jezdiš ali hitro tečeš,
tedaj bodeš v kratkem kako poročilo do¬
bil, 25.

Polje,  ako je od toče in nevihte poškodovano,
pomeni slab napredek, 64.

Poljedelca  srečati, pomeni srečo, 39, 46.

Poljedelec  sploh, 85.

141

Poljedelstvo pri lepem vremenu pomeni srečo
in obilo žetev, 89.

Poljedelstvo, se z njim pečati pri grdem vre¬
meni, pomeni revščino in sitnost, 3.

Poljedelstvo  sploh pomeni nedolžno ve-

. selje, 2.

Poljubiti,  kaka prošnja se ti bode odbila; —
poljube prejeti, čast, 25.

Poljubiti  ženo, žene te imajo rade, 67.

Poljubiti  moža, se od koga posloviti; — vi¬
deti, žalost; — hoteti pa ne smeti, otožnost:
— zemljo, revščina in ponižanje; — roke, sreča
v ljubezni in prijateljstvu; — lice, dober vspeh,
13, 17, 23, 42.

Polkovnik,  tacega v uniformi videti, čast in
slava, 7, 25.

Polže  laziti videti, z delovanjem in počenjanjem
sveta, nezadovoljen biti, 7; — videti, počasni
napredek tega, kar upaš, 33; — brez hišic,
preselitev; — slabo zdravje pričakovati; — vsak
opravek rad opravljati; — škodo odvrniti, 20, 31.

Pomaranče  jesti ali videti, kaj neprijetnega zve¬
deti, slabo, 24.

Pomaranče  imeti ali jesti, skrbi in trpljenje, 17,
70, 80.

Pometati,  plačilo, 32.

Pomilovati  koga, nesreča, 17.

Pomirje,  žalostna novica, 50.

Pomladiti se, slabo, 39, 59.

Pomoli  ali mostovž, ako stojiš na njem, najdel
bodeš osebo, ktero ljubiš, 49.

Ponarejalec  denarjev, sramota, prepir in siro-
maščina, 10, 77.

142

Ponočno čepico na glavo dati, nezakonskim v
kratkem zakon; zakonskim, otroci, 22.

Ponočne  tiče videti, premisli dobro, preden kako
delo pričneš, 56.

Ponočno  kapico na glavo dati, prenehljej v oprav¬
kih, 22.

Ponočnega  čuvaja videti, truš, ki nastaja vsled
ognja te vstraši, 10, 62, 79, 80.

Ponva  za pečenko, ako jo vidiš, dobiš pogumno
ženo ali jo pa že imaš, 71.

Pooblastiti  koga, pomeni hitro smrt, 24.

Popek,  veselje, 6, 26.

Popek  (pri človeku), na njem bolečine imeti, ne¬
varnost staršem; — videti, smrt ali revščina in
sila staršem, 8.

Poper  mleti ali drobiti, nevolja, 5; — jesti, hudob¬
nost, 81; — imeti, huda domišljija, v katero je
kdo zabredel, 64.

Pop er j e v o zelje videti ali dobiti, hudo bodo s
teboj ravnali, 57.

Popis  premoženja delati ali videti, v enem kon-
kurzu zgubiti, 11.

Popotovati  v tujo deželo voljo imeti, nagla
smrt, 19.

Porcelan  videti ali imeti, blagostanje in zado¬
voljnost, 9, 39.

Porod,  pri srečnem navzoč biti, sreča in veselje;
— pri nesrečnem, bolečine in nesreče; — dečka,
sreča v opravkih, zadovoljnost ; — deklice, hude
skušnje, 1, 28.

Porod  sina ali hčere, veselje in sreča pri vseh
opravkih in poslih; — nesrečen, tvoji nameni
se ti ne bodo posrečili, 19.

143

Porod, zraven biti, veselje in sreča, ktera je tem
večja, kolikor več otrok se porodi, posebno, ako
so deklice, 37.

Poroditi  videti, v silo priti, 1.

Poroko  videti, ljubosumnost, nesrečni dnevi; —
imeti, se rad veselic vdeleževati; — pri njej
biti navzoč, nove sorodnike in znance dobiti,
pa tudi v kratkem bolezen, 7, 16, 64.

Poročilo,  novost, 59.

Poroštvo,  dobro, 44.

Posestvo,  lepo imeti, miroljubnost; — kupiti,
blagostanje si bodeš pridobil; — prodati, slabo
gospodariti; —• podedovati, neveste ali ženin po¬
stati, 10, 60.

Posestvo  dobiti, bogastvo; — obdelovati, veselje
do dela, 29.

Posestva,  lepa videti, veselo potovanje, 16.

Posodo  razbito videti, strah, prenehljej v oprav¬
kih, 68,

Posodo  videti, hišni prepir; — razbiti, prepir
in razprtija; — železno imeti, dober zakon ali
zadovoljnost, 10, 80.

Posodo  za piti ubiti, opominjanja dobiti; — imeti,
lepo, oproščenje iz neprijetnih okolščin, 30.

Posode  z lepimi cvetlicami imeti, pomnoženo bo¬
gastvo; — razdrobiti, prijatelja ali prijateljico
zgubiti; — v dar dobiti, priljubljen biti, 5.

Posodico  z lepotico rabiti, se na grd način giz-
davega pokazati, 64.

Posojilnica,  v njo iti, se zmotiti, 4, 6.

Posoditi,  komu kaj, nehvaležnost imeti, 6, 43.

Posojilna  knjižica, v njej vpisan biti, se dol¬
gočasiti vsled lenobe, 20.

144

Postavo nage žene videti, sreča, posebno v oprav¬
kih, 63.

Postelja,  ako ni poravnana, ena tvojih skrivnosti
se bode razkrila; ako je pa postelja postlana,
pomeni mir in varnost, 36.

Postelja,  ako ležiš sam v njej, pomeni nevar¬
nost, 14.

Postelja,  ako se v njej ponemariš, te bode huda
bolezen obiskala, 50.

Postelja,  ako jo kdo odnese, to, kar si komu
posodil, bodeš zgubil, 11.

Postelja,  ako stopiš iz nje, bolnik bode ozdra¬
vel, 10.

Postelja,  ako je lepa in ti jo vidiš, pomeni
srečo, 72.

Postelja,  ako je ponemarjena in ti jo vidiš, po¬
meni prepire, 10.

Postelje  na solnci sušiti ali snažiti, kaže na
blagostanje v hiši, 89.

Postelje,  če dežuje na nje, pomenijo zapravlji¬
vost, 28.

Postiljon,  ki hitro jaše in zraven trompeta, pri¬
jetna pisma prejeti; — ki s konjem vred pade,
neprijetne novice dobiti, 3, 9, 15.

Postojna,  na njej sedeti ali plesati, pomeni ubo¬
gim bogastvo, bogatim nesrečo, 51.

Postojna,  ako pade iz zraka, pomeni se bližajočo
smrt, 47.

Postojna,  ako v zraku mirno visi, pomeni bo¬
gastvo, srečo v ljubezni in napredek, 80.

Postojno  imeti, svoj namen doseči, 50.

Postojno  leteti videti, pomeni srečo v kupčiji in
obrtniji, 80.

145

Postojna, ako ti stoji na glavi, smrt, 51.
Postojna, ako jo porodiš, pomeni porod otroka,
kteri bode velik, mogočen in bogat, 80.
Postojna,  ako na njo stopiš, pomeni ubogim
srečo, bogatim nesrečo, 51.

Postojno  govoriti slišati, čast, 19.

Postojna,  ako visoko v zrak leti, pomeni zani¬
čevanje, posmeh in smešnost, 87, 15.
Postojna,  ki ima mlade, v kratkem porod de¬
klice, 51.

Postrvi  v čistem potoku ali ribniku videti, sreča;

— loviti, dobiček, posebno pa v loteriji, 14,
24, 31.

Posvariti  koga, predrzen in nepreviden biti; —
posvarjen biti, kaznovan biti, 69.

Posušeno  grozdjiče jesti ali videti, neomahljivost
v svojem mišljenji, 85.

Pošast  videti, sreča in veselje, 2.

Pošasti  videti več, nesreča, uboštvo, 43.

Pošast  videti črno, goljufija, skušnjava, slepa¬
rija, 77.

Pošast  videti belo, velik dež, 83.

Pošast  strašno videti, nevarnosti, ktere nam pre¬
tijo, 33.

Poštni  voz videti, v kratkem potovati morati, 79.
Pošta,  bolnim dobro, zdravim neprijetno, 33.
Poštupati  svojo glavo, kako hudobijo skrivati;

— druge, pri kaki hudobiji pomagati, 54.

Pot,  na lepem biti, sreča in veselje; — po njem

hoditi, ki je ozek, žalost, bolest, 8, 27.

10

146

Pot. dolg, z lepimi hišami videti, vsled kake pri¬
jetne novice iznenaden biti; — z veliko ljudmi
videti pridnost v delu, 23, 77.

Potiti  se, bolezen, 40.

Potni  list, o njem sanjati, zarad drugih pred
sodnijo priti, 20, 39.

Potočnica,  žalosten prepir, 14.

Potok,  ako teče v tvojo hišo, pomeni pomnoženje
premoženja, 9.

Potok,  ako je zelo deroč in poln, pomeni povek-
šanje, pa tudi hitro pomanjšanje dobička, 27.

Potok,  ki je poln dobre, hladne vode, pomeni
bogastvo in srečo, 40.

Potok,  ki je kalen in teče v tvojo hišo, pomeni
žalost, bolezen in škodo, ktero ogenj pro-
uzroči, 16.

Potok,  ako vidiš v njem kri teči, pomeni slabo
kri in bolezen v njej, 5.

Potok,  ako je izsušen, pomeni uboštvo in smrt,
tudi pomanjkanje, 6, 48.

Potok  .videti, ki je poln kalne vode, pomeni izda-
jalstvo, 41.

Potok,  ako je globok, pomeni nevarnost, 85.

Potok,  poln rib, dedšina, 38.

Potok  bister, obilno dobrega, 58.

Potonika  (cvetlica), sreča v ljubezni, 34.

Potop,  sila, 90.

Potrebo  svojo opravljati v pričo drugih ljudi,
veliko ponižanje, 7.

Potres  občutiti, nestanovitnost, svarilo pred zaba¬
vami, 93.

Potres,  nevarnost in zguba, 23, 66, 90.

Potres  videti ali slišati, premena, 5.

147

Potovati, sitnosti čuti,  38.

Potovati  peš, odložitev kake važne stvari; — z
mečem oborožen, v zakon stopiti; — na vozu,
stanovitna sreča; — v družbi, hudi jeziki,
16, 78.

Potovati  hoteti, smrt; — izseliti se v Ameriko,
zguba, strašna nesreča, 4, 69.

Potovanje,  potovati, veliko premisliti morati, 18.

Povekševalno  steklo; skoz njega gledati, ne glej
na smet svojega bližnjega, ampak na bruno v
svojem očesu, 46.

Povodenj,  nesreča; zguba pri svojih opravkih,
63, 82.

Povodnji  se umakniti, kar se bojiš, se ne bo
zgodilo, 57.

Povoje,  z njimi si roke obvezati, pomeni bole¬
zen, 58.

Povoj  si okoli noge dati, pomeni tiho lju¬
bezen, 32.

Povoj,  ako ga odvežeš, pomeni, da bodeš tvoje
nagnenje uničil, 39.

Povoj  sploh, ljubezen, 27.

Povrhnjo  suknjo obleči, se prehladiti; jo sleči,
prizadevati si, se v dobrem svitu pokazati, 61.

Povrhnja  suknja sploh, svojo sramoto skriti
hoteti, 47.

Povžitnina,  glej: dac.

Pozdraviti  znance, dobro, 42.

Pozdraviti  prijatelje ali sorodnike, 48.

Pozdraviti  ljubico, sreča v ljubezni, 84.

Pozdrav  prejeti, slabo, 89.

Pozlačene  reči nositi, čast in dobiček, 78.

Požar,  sreča, 35.

10 »

148

Požar  videti, velik, svoje ljubiti, 5.

Požar  vgasniti, kako reč prenehati, 21; v njega
pasti, velika škoda, 47.

Požar  gasiti videti, bolnim smrt, 47; zdravim
dobro, 48.

Prašiče  rediti, varuj se pred goljufi in sleparji, 4.

Pravdati  se s kom, se z mogočnim sovražnikom
spraviti, 44.

Pravde,  tvoje prijateljstvo bo vedno trpelo, 9, 30,
24, 40.

Pravdnik  (advokat), ako imaš z njim kaj opra¬
viti, pomeni skrbi in silo, 2, 21, 41, 79.

Pravice  braniti, čast doseči, 41.

Pr e čuti  celo noč v veseli družbi, sreča in ve¬
selje, 9.

Prečuti  v spanji, skrb in preganjanje, 44.

Predivo  videti, lepa hišna shranljivost, 16, 50.

Predivo  presti v tanke niti, dobro živeti, 9.

Predpasnik  imeti, podvreči koga, pod svojo
oblast ga spraviti, ga trpinčiti; — si privezati
lepega, darila prejeti; — prati, snažnost; —
krpati, shranljiv, varčen biti ali postati; — najti,
dobrega gospodarja dobiti; — svilenega imeti,
veliko premoženje si pridobiti; — zgubiti, malo
paziti na svoje reči in stvari, 26, 67.

Predstojnico  kake slabe hiše videti, mir, var¬
nost, 64.

Pregled  imeti ali videti pri sebi, pomanjkanje,
žalost in bolezen, tudi ljubezen do svita in blišča,
10, 81.

Pregnati  kdga drugega, tvoje stanje se ti bode
shujšalo, 29; pregnan biti, prememba v svojih
okolščinah, 19.

149

Pregnanstvo, sam v pregnanstvo iti, odstra-
njenje vseh neprilik in sreča, 80.

Pregnanstvo,  koga druzega v pregnanstvo iti
videti, solze, sitnosti, 3.

Pregrajena  spalnica, ako je neporočena oseba
v njej, pomeni poroko, poročenim pa sitnosti in
nadloge, 3, 32.

Pregrinjalo,  se za njim skriti, nekaj biti hoteti,
kar je proti resnici, 59.

Pregrinjalo  prezračiti, si zaradi radovednosti
škodovati, 41.

Preiskava,  biti v preiskavi, rešenje svoje ne¬
dolžnosti, 71.

Preiskovalec,  z njim kaj opraviti imeti, muke
prestati, 65.

Preiskovan  biti, neprijetni troški, 46, 79.

Preiskava,  katero ima zdravnik, korist; — ka¬
tero ima kdo drugi, škoda, 16, 49.

Preiskavati,  neprijeten prepir začeti, 9.

Prejo  vkup zviti, skop biti, 32; — razviti,
k zapravljivosti nagnjen biti, 77; — zavozljati,
se ljubeče dražiti, 90; — razvozljati, dvombe
rešiti, 18.

Prejo  videti ali imeti, skrivni nameni proti
nam, 49.

P rej e d imeti, drugega napasti; — pri drugem
videti, veselje in tolažba, 80.

P r e 1 u k a, po njej se ozirati, v hude okoliščine priti, 39.

Premostiti  videti deročo reko, sreča v tvojih
opravkih, 8.

Prenočiti,  se z dragimi prijatelji ali prijatelji¬
cami sniti; — prenočišče najti, mir in zado¬
voljnost, 3, 36, 46.

150

Prepad, ako v njega padeš, pomeni sramoto,
škodo, veliko nevarnost in škodo po ognji,
68, 85.

Prepad,  brezdno, v njega pasti, hudo znamenje;
— v njega priti, pa ven ne znati, vsled slabih
družb na slaba pota zabresti; — v njem volka
videti, hudega sovražnika premagati 36.

Prepirati  se, nemir in bolezen, 10.

Prepiri  med moškimi in ženskimi osebami, se
zaljubiti, 35.

Prepiri  med moškimi osebami, ljubosumen
biti, 84.

Prepiri  med ženskimi osebami, neprilike in ve¬
like sitnosti, 72.

Prepirati  se, je sploh dobro, 35, 29, 66.

Prepirati,  posneti, pomeni sramoto, 1, 17.

Preproge  (tepihe) videti, nekedo te bode ukanil
in osleparil; — delati, veselje, dobro; — goreti
videti, nevarnost za gospodarja, 24, 81.

Prerokovati,  skrivnost imeti, tuje skrbi, 7.

Prerokovati  videti, težke skrbi, 8, 21; — sam,
se veliko koristnega naučiti, 7, 6.

Preseje vati,  kako številko videti, 19.

Presti,  mladim sreča v ljubezni, 5, 55.

Presti  predivo ali svilo, dobro gospodinjo imeti
ali dobiti, 27; — videti, dobro napredovanje v
obrtu, 47; — pridnost in marljivost, denar do¬
biti, 66; — po noči, vse dobro, premaganje ka=
kega sovražnika, 23.

Prešeštvo,  skušnjavo premagati; — zmaga čez
svoje sovražnike; prešeštvu služiti, sramota,
prepir, trpljenje, 10, 26.

151

Prešiča divjega videti, v straheh biti; — stre¬
ljati, rešitev; — videti, hudega, strastnega so¬
vražnika imeti, 17.

P reši ček, žalost, bolečina, 22.

Prešiča  videti, laž, ponižanje, bolezen, 77.
Prešič,  če te vgrizne, škoda na životu, 50.
Prešič,  če ga imaš, zdravje, 42.

Prešič,  veliki, ljudem na jeziku biti, 57.
Prevrniti  se z vozom, kupcem in bogatinom
slabo, 87.

Prevleko  za posteljo kupiti, kmalu se bodeš ože¬
nil, 13.

Pridigo  slišati, bogaboječnost, 17.

Pridigovati  sam, svoje k pobožnosti napelja-
vati, 23.

Pridigarje  videti, v kratkem bodeš zbolel; —
pri mrtvem človeku videti, dedšina, 4, 15, 68.
Prijatelji,  z njimi se smejati, ločitev od njih;

— umreti videti, nepričakovane novice; — spre¬
jeti, v časti biti, 18, 33, 36.

Prijateljico  imeti, veliko kesanje, 79.
Prijateljstvo,  žalost, 7, 18.

Priklanjati  se videti, zguba, 70.

Priklanjati  videti, ponižanje, 70.

Prilepiti,  prijateljstvo, 28.

Prilizovati  se na pravem kraji, skrbi se opro¬
stiti; in če te kdo vidi, kriva zatožba; — za
plotom, ponižnost; — pred ljudmi, vsem dobro;

— v cerkvi, kazen od neba, 4, 69, 37, 87.
Prilizovati  se komu, vsled potrpežljivosti svojo

srečo najti; — le malo časa v časti biti, 11.
Prilizovalce  poslušati, samega sebe golju¬
fati, 28.

152

Primaž videti ali ga delati, v vseh opravkih
srečo imeti, 67.

Priprave za boj videti, slabo znamenje, 54.

Priseči ali priseči slišati, žalost, huda sporo¬
čila, 50.

Prisego delati ali delati videti, pravde imeti, 28,
29; prisego oddati, da bi nedolžnost rešil, nepri¬
čakovana dedšina, 75.

Pristanišče  (luko) zagledati, dobra sporočila;

— morsko pristanišče videti ali v njem biti, ve¬
sele novice, 9, 41.

Pritisk  občutiti, bolezen, 26.

Pritok  videti, s svojimi znanci ali svojimi prija¬
telji se spreti, 89.

Privojskovati  si kaj, čast in slavo doseči, 19.

Prižnico  videti ali na njo iti, občno pohvaljen
biti, 12, 48.

Prodajalnica  polna vina, prepir, 14, 17, 73.

Prodajalnico  zgoreti videti, zguba, 11.

Proso  ali rajž jesti, dobro gospodarstvo; — stati
videti, veliko gospodarstvo, 69.

Prostega  zidarja spoznati ali videti, si dobrot¬
nike pridobiti, 24.

Prostor  okoli cerkve, na njem biti, sreča; —
po njem hoditi, smrt kakega iz družine ali kte-
rega prijatelja; — v zaprtem biti, ozdravitev
bolnika, kterega imamo radi, 7, 21, 25, 70.

Prošnja,  uboštvo; — odbiti jo komu,  sreča, 18;

— spolniti, nesreča, 21.

Protin  imeti, mladim veliki strah, starim nadloge,
žalost, 45.

153

Prsi lepe kake žene videti, nadaljevanje v lju¬
bezni, 2.

Prsi  imeti z dlakami zaraščene, čast in premoženje
doseči; — prav široke, visoka starost, zdravje
— razgaliti, sramožljivost zgubiti; — videti iz
dlakami poraščene, velika sreča v ljubezn o
Ako se pa to kaki ženi sanja, pomeni smrt.
moža; — na katerih dojenček leži, veselje v za¬
konu, 71, 77, 80.

Prsi  z ranami pokrite imeti, mladini dobro, sta¬
rimi slabo; — ako ti jih prijatelj prebode, pri
mladih ljudeh stanovitnost v prijateljstvu, pri
starcih pa žalostne novosti, 17.

Prsi  videti, kolikor jih vidiš, tolikrat bodeš pre-
šeštoval, 2, 63.

Prsi  z mlekom napolnjene, pri nezakonskih hitri
porod, 66; pri starih, bogastvo in dobiček za
otroke ali dediče, 78.

Prsi  ovenele videti, uboštvo in siromaščina ali
smrt otrok, 47; — ranjene videti, neplodovitost
ali smrt otrok, 47; — bolečine v njih imeti,
nevarna bolezen, 49; — ako misli mož, da ima
ženske, otroci se ne bodo obnesli, 44.

Prsni  k železen videti, častna mesta doseči, 77.

Prstan  izgubiti ali komu darovati, trpljenje, bole¬
hanje, 27, 47.

Prstan  prejeti, zlat, čast doseči; — vzeti, v var¬
nosti biti, 9.

Prstan  sploh, ljubezen, 76; — v dar dobiti, mir,
zadovoljnost, 15; — zdrobljen, prepir in vsled
tega ločitev za večnost, 75; — iz zlata in dra¬
gega kamena videti, poroka ali krst, sreča,

154

6; — kupiti, se zaljubiti, 5; — na prst natak¬
niti, se zaročiti, 89.

Prstan  darovati, ženin ali nevesta postati, 34;

— zgubiti, ločitev po zaročitvi, 89; — najti,
veliko srečo imeti, 3; — železnega imeti, trdo,
hudo delo, 6.

Prstani,  več jih videti, hitro delo, 57.

Prstan  prijeti, zvesta ljubezen, 71; — razdrobiti,
ločitev, 69.

Prsteno  posodo videti, smrt, 5; — za njo pri¬
jeti, dobre opravke imeti, 29; — videti s
cvetlicami opleteno, vsled smrti podedovati
kdga, 71.

Prtič,  rjuha, huda bolezen, 70, 79.

Pšenico  videti ali imeti, zaradi pridnosti in
marljivosti dobiček imeti, 27.

Pšenični  klas, dobro, 51.

Pšenice  obilo imeti, skrbi, 7.

Pšenico  zeleno videti, uren opravek, 41.

Ptiče  samotne videti, žalost, 68.

Ptiče  v zraku leteti videti, žalost, skrb; — sam
nad njimi leteti, prijateljstvo in ljubezen, 22.

Ptiče  videti brez perja, žalost, skrb, 15; njim
peruti odvzeti videti, izguba svoje sreče, 63;

— loviti, prav velika sreča, dobiček, 37; — iz¬
gubiti, sramota, škoda; — proti njim se boje¬
vati videti, izguba, sramota, 6.

Ptice  leteti videti, hiter napredek tega, kar si
začel opravljati, 12, 39, 44.

Ptiče  na drevji sedeti videti, vesela družba, 38;

— imeti v kletkah, druge ukaniti; — z lepim
perjem videti, prevzeten postati; — ubiti, zguba,
škoda, 30, 38, 52.

155

Ptiče  videli, ki se prepirajo, v skušnjave priti;

— ki proti sanjajočemu letijo, škoda, 47, 49.
Ptičja  gnjezda najti, veliko veselje doživeti; —

iz njih jajca vzeti, hišni prepir; — z mladiči
vred vzeti, veliko skrbi komu pripravljati, 22.
Puh,  skrbi in trpljenje, 43, 88.

Punčice  jesti, se hudo motiti, 89.

Purani  pomenijo prijateljem ali sorodnikom blaz¬
nost, 11, 56.

Puste  videti, pomeni slabo leto za vinograde, 41.
Puša  dobra pa zlomljena, škoda, 78.

Puša  stoječa, poštena reč, 41.

Puščava,  v njej biti, svojo ljubezen do ljudi zgu¬
biti, 14, 90.

Puščavnika  videti, s prilizovalci opraviti imeti;

— biti, ud kakih družeb biti, 37.

Puščava,  skoz njo potovati, velika sila, 3, 13.
Pušica,  z njo streljati, samega sebe v nesrečo

spraviti, 19; od nje zadet biti, tvoji sovražniki
te bodo premagali, 33.

Pušice  videti, razprtija; zaljubiti se; — z njimi
streljati, komu povedati, da ga ljubi, 67.

Puška,  z njo streljati, lahkomiseln postati, 58;

— jo videti, dobra volja, 39; — dobiti, čast 17.
Puška,  z njo streljati, prazna upanja, sitnosti, 81.
Puško  lepo videti, se zaljubiti; — nositi, ve¬
selje do lova imeti; — vstreliti z njo, v veliko
zadrego priti; — z njo na lov iti,  nezvestoba,
36, 63.

Pušpan,  navadne potrebe, 63.

Puža,  mladini zabava; odraslim, nejevoljnost.;
starim kesanje ali žalost, 50.

156

R.

Rab el j na videti, pregnanstvo, 66.

Rabina  (judovskega župnika) videti ali z njim
govoriti, sreča, 33, 35.

Race  videti, lepe, veliko čast doseči; — plavati
videti, hude jezike premagati; — loviti in vlo-
viti, podjetje se ti bode posrečilo; — vjeti ho¬
teti, zguba, 3, 37, 67, 81.

Raco  jesti, čast, opravljivim in jezičnim sra¬
mota, 9.

Računi  ti,  ne da bi kaj izračunil, obtožba, go¬
ljufija, prazen trud; — novosti slišati, 3.

Raj videti, v zadovoljnosti živeti; — v njem biti,
z ljubo stvarjo se zavezati, jabolka, 67.

Raj sploh, veliko veselja, 79.

Raj ta ti, glej: računiti.

Rajž  jesti, tvoje premoženje se bode pomnožilo, 27.

Raka  rudečega iz luknje izvleči, slabo delo, 48.

Rakova  hoja, sreča, 75.

Rake  v videti z mrtvim truplom, hitra smrt; —
prazno, hitro ozdravitev bolnika, ki nam je drag,
77, 17.

Rak e v mrtvaška, goljufija, 12.

Rama,  ako je odsekana ali odvzeta, na davnej
strani, kaže na smrt kakega moža med tvojimi
prijatelji ali sorodniki; ako je pa na levej strani,
kaže na smrt kake žene, 13.

Rama,  ako imaš veliko, pomeni delo, ako je pa
majhna, bodeš ubožal, 6, 48.

Rame,  jih mnogo videti, ki so ranjene, žalost.

157

Ramena kost, izraščena, pomeni, da ljubiš tuje
žene, 23.

Ramena  kost zlomljena, nesreča in neprilike, 41.

Ramene  kosti, ako so prav velike, ljubil bodeš
vse druge žene, 55.

Ramo  meziti, v tvojem namenu nisi posebno
trden, 53; ako se komu odsekajo, bolezen, sit¬
nosti in zapor, 10, 71.

Rame  prav visoke imeti, močen in črvstiti; —
pomenijo toliko, ko bedra; — oteke imeti, sit¬
nosti imeti z hišnimi, 35.

Rane  obvezavati, z nehvaležnostjo za dobra dela
plačan biti; —dobiti,  zvile sovražnike imeti, na
roki imeti, dolgovi, 38, 83.

Rane  na rami, veliko dolgov, 66.

Rana  na vratu, zavoljo sreče so ti nevošljivi, 18.

Rano  dobiti, ozmerjan biti, 29.

Ranjenega  se videti, prav priljubljen biti, 75.

Rapir,  top meč, z njim se bojevati, razprtija,
ktera se pa lahko kmalu odpravi, 36.

Rapir  imeti, čast doživeti, glej tudi  meč; — le¬
pega, gladkega dobiti, gospodstvo čez druge do¬
seči; — zgubiti, dosedanjo čast zgubiti; — se
z njim braniti, svojo pravico braniti, 6, 20, 36,
71, 78.

Rapir  zlomiti, slabo znamenje, 89; v dar dobiti
z lepim držalom, velika častna mesta doseči, 37;
videti žarečega na nebu, kazen, 31; in meč na¬
enkrat videti, pogumnost 36.

Rastline,  še celo mlade zalivali, dobra odgoja
otrok; —- jesti, slabo; konec velike nesreče,
87, 90.

158

Razgaliti  se, sramota,  15,  52.

Razkladava  ali razkladavko sanj za dober svet
prašati, ukanjen biti, 2.

Razpelo  s cvetlicami okinčano videti, hišna sreča,
nezakonskim v kratkem poroka; — videti zvr¬
njeno, zabranitev prevzetnih upanj, na glavi videti,
hudi jeziki; — stati videti, sreča in veselje; —
nositi videti, žalost in nesreča, 4, 9, 30, 90.

Razpor  med prijatelji, škoda, zguba, 5; med
ljubečimi, se dobro poročiti, 52.

Razpor  med možmi in ženami, se zaljubiti, 35.

Razpor  med možmi, ljubosumen poslati, 48.

Razpor  med ženami, neprilike in velike sitno¬
sti, 72.

Raztopiti,  veselje, 41, 62.

Razžaljen  biti, pomeni, da se ti bodo dobrote
in prijateljstvo izkazalo, 51, 63.

Raženj  sukati, drugi te tlačijo, 23.

Raženj  videti, korist in dobiček čakata na te, 78.

Rebra,  človeška, veliko nesreče, 21, 47.

Rebro  videti ali imeti, močno in veliko, sreča v
zakonu, 8.

Rebra  zlomljena, bolna i. t. d., zakonski prepiri;

— močna, otroke dobiti, 7.

Redkev  lupiti, zasramovan biti, 19, 3.

Redovnica  postati, nezvestoba ljubimca, 19.

Redovnice  peti slišati, malo pripadencev imeti;

— z njo govoriti, v drug stan priti; —• delati
videti, važne reči se bodo vršile, 3, 49.

Redovnice  videti, s pobožnim človekom se se¬
znaniti, 20, 70.

159

Redovniški samostan videti, hude misli do¬
biti, 25.

regljati  slišati, dobro sporočilo.

Reko  čisto in bistro videti, čiste namene imeti,
kalno in nemirno videti, hudobne misli imeti, 20.

Reko  močno šumeti slišati, kletvice slišati, 9.

Reka,  čez njo plavati, nevarne nasprotnike pre¬
magati; — v njo pasti, nesreča in velike sit¬
nosti, 40.

Reko,  čez skalo hrumeti videti, eden iz družine
bode nesrečen, 23.

Reko  izstopiti videti, prenehanje svojega namena,
36, 70.

Reko  čisto in mirno videti, dobro znamenje, 90.

Reka,  ktera čisto in mirno čez našo izbo teče,
pomeni visok obisk ali dobiček; ako je pa kalna,
nesreča in prepir, 54, 78.

Reka,  ki iz izbe teče, nevarna ljubezen, 49.

Reko  videti, ki je deroča, slab napredek v svojih
opravkih, 75.

Reka,  v njej se utopiti, slabost, 6; skoz njo iti,
se iz nevarnosti rešiti; — se v njej kopati, delo
dobiti, 2, 54.

Reka,  v njo skočiti, preganjan biti, po njej hoditi,
premaganje vseh ovir, 89 90.

Reko  šumečo in hrumečo videti ali slišati, trdo¬
srčne sodnike imeti, 23.

Reka,  v njej sem in tja tavati, siromaščina in ža¬
lost, 87.

Rep videti, razžaljen biti; -— dolg, konjski, po¬
moč, ki jo prejmeš od prijatelja; — kratek, konj¬
ski, tvoji prijatelji ti ne morejo pomagati, 30.

160

Repo  videti ali jesti, sreča v družini; sreča v lju¬
bezni; — lupiti videti, zasmehovan biti, 37, 80,
Repo  jesti, prazno delo opravljati; — z polja
domov spravljati, dober gospodar biti ali postati;

— razrezati, kriv biti kake ločitve; — živini
pokladati, dobre opravke vršiti, 28.

Repatice  (zvezde) videti, drag čas, 4.

Repatice  videti, z dolgimi repi, nepričakovane
novice dobiti, 7, 17.

Repinec  videti, sitneži ti ne dajo miru, 85; —
jesti, slabo življenje, 44.

Repno  polje videti, veliko veselja doživeti, zado¬
voljnost, 1.

Rešeto  videti, kaka prošnja se ti bode odbila;

— imeti in kaj presejati, slabše od boljšega lo¬
čiti znati; -— delati videti, nevarnih reči se ve¬
seliti; — celo tankega videti, lepe reči izdelovati;

— kupiti, nesreča v zakonu; —- z njim vodo
zajemati, nepremišljena, ničvredna podjetja, 4,
10, 22, 27.

Rešiti  koga, blagoslov pri opravkih, 13, 33, 39.
Revnega  se videti, sramota 71.

Revščina  pomeni veliko veselje, 4.

Reven  biti, skrbi polni dnevi, 56.

Revščino  veliko videti, zaničevanje; — komu
pripravljati videti, dolgovi, 69.

Rezanci,  obisk prilizunov, 21, 44.

Rez v o ali druge zelene rastline jesti ali videti,
težave pri vsakem opravku, 28.

Rež,  rž, žeti, dobiček, 74.

Rež videti, veliko, bogastvo, obilnost; — malo,
uboštvo, pomanjkovanje; — v cvetji, sreča, do¬
biček, zadovoljnost, 46, 90.

161

Rež videti ali imeti, vsled pridnosti in potrpežlji¬
vosti dobiček imeti, 27.

Ribo  veliko videti, prazno prizadevanje, 23.

Ribe  loviti v jezeru, nemarnost, 19, 32.

Ribe  majhne jesti ali videti, hitra smrt, 1
8, 19.

Ribe  pečene jesti, blagostanje doseči; — v dar
dobiti, čast, katera pa le na videz velja, 81.

Ribe  mrtve videti, hudi jeziki; — zboleti videti,
sitne reči doživeti; •— kupiti, prepirati se začeti;
— poroditi, nemim smrt, 44, 54.

Ribe  videti grde in različno barvane, strup, pre¬
gnanstvo, bolezen, 18.

Ribe  pri sebi imeti, ako si nag, bolezen in velike
nadloge, 5.

Ribe  videti, zelo velike, sreča, 23.

Ribe  lovili, ukanjen biti, 5.

Ribe  morske videti, ustrašiti se, 8.

Ribo  vjeti, moč, 57.

Riba.  v nji biti, slepa sreča, 38.

Riba,  ki se joka, prazno prizadevanje, 90.

Ribjo  juho jesti, bolehnost, 64.

Ribjo  kupčijo videti ali se sam z njo pečati, ne¬
čisto veselje, 87.

Ribnik,  ki je kalen, pomeni bolečine, 7, 16; ki
je miren in čist, mir, 77.

Ribnik  videti, neveste ne dobiti, 18.

Risa  vstreliti, zvitega človeka ogoljufati; — videti,
zvitega človeka spoznati, 51.

Risa  vloviti, zmaga čez sovražnike, 15.

Risati  ali risati videti, čast in slavo doseči, 15.

Risanja  lepa videti, veliko prijetnega slišati in
doživeti, 12.

n

162

Riža  (jarek), čez njo skočiti, drugi te bodo iz¬
dali, 75.

Rjovenje,  tulenje živine, hudo sporočilo, 41.

Ruj o veti  slišati leva, strah in trepet, 42.

Roditi  se, možu zguba svoje žene; ubogim dobro
obrtnikom in služabnikom slabo; potujočim
vrnitev v drago domovino, 14.

Roditi  videti, v sile in stiske priti, 1.

Roditi,  smrt dobrega prijatelja, 2, 64, 89, 90.

Rog sukati, iz slabih okolščin si pomagati; —
kozla, z njim bosti videti, celo prazen strah; •—
od jelena ga dobiti, konec kakega prepira na
prizadevanje kake tretje osebe, 7, 46, 90.

'Rog,  če ti na glavi raste, smrtna bolezen, 61.

Rog zgubiti, slabo, 67.

Rogača  videti, dobiček, 33.

Rogato  živino videti ni posebno dobro, 89.

Rogato  živino imeti, dobro gospodarstvo, 90.

Rogove  imeti, ukanjen biti; — volovske imeti,
huda, težka smrt, 27.

Rog,  gozdni: nanj tuliti, nemir, sitnosti, nepri-
like, 39, 90.

Roj čebel, ogenj, 37.

Roj čebel, če te pikajo, varuj se sovražnikov, 43.

Roj čebel videti, bolezen, 36.

Roka,  ako je odsekana ali odvzeta, na pravej
strani, umrl bo mož iz tvojih prijateljev ali so¬
rodnikov ; — ako je pa na levej strani, žena
bo umrla, 13.

Roka,  ako imaš veliko, pomeni delo; ako imaš
majhno, bodeš ubožal, 6, 48.

163

Rokave prav široke imeti, veliko znancev imeti;

— zgubiti, rakova pot pri svojih opravkih; —
parati videti, razprtije, 15, 16.

Rokavi  dolgi, čast, 25; — kratki, sramota, 37;

— ozki, veselje, 61; — široki in veliki, jeza in
sitnost, 78, 89.

Rokavice  imeti, veselje, ples; — zgubiti, prepir in
razprtija, 62.

Rokavice  na rokah imeti, sreča in čast, 31, 84.

Roke,  veliko jih videti, neprilike in sitnosti, žalost;
ako ima kdo odsekane, bolezen, sitnosti in ječa,
10, 71.

Roke,  ako suhe postajajo ali ako se zlomijo, tistim,
ki imajo kako službo, splošna nesreča, tistim,
ki nimajo službe, sitnosti v družini, bolezen in
trpljenje; pri ženi: vdova bode postala ali se
bode pa od svojega moža ločila, 25.

Roke,  ako jih vidiš ali jih imaš umazane, kaže
sitnost in bolezen; ako so otekle, pomenijo bo¬
gastvo prijatelju ali sorodniku, 70.

Roke,  ako imaš čvrste in močne, kažejo srečo,
konec vsake revščine in tvoje premoženje se bode
pomnožilo, 9.

Roke  razprostrte pomenijo milost in dobrotnost,
16, 61.

Roke,  obraščene z dlakami, pomenijo pomnože-
vanje tvojega premoženja, 42.

Roke  nečiste, šum, 66.

R o k e z mrzlo vodo umivati, veselje, 7.

Roke  zgubiti, desna pomeni očeta, leva mater, 30.

Roke  si pogledovati, trpljenje, revščina; odrezane,
posušene ali zažgane, nesreča, nezvestoba svojih

n»

164

najboljših prijateljev ali služabnikov; — lepe in
močne imeti ali videti, konec kakega dobrega
opravka, 12.

Roke  prav majhne, nezvestobo prijateljev ali slu¬
žabnikov; •— zaraščene, nesreča, premoženje,
čast; — zgubiti obe, velika nesreča; — levo,
smrt matere; desno, smrt očeta, 20, 23, 30, 37.

Roke  umivati videti ali si jih sam umivati, čast
doseči; •— ranjene videti obe, škodo imeti, 13;
ki pa zopet ozdravijo, bogaboječ biti, 36, 49.

Roke  otekle in črne imeti, nestrpljivost, 66.

Roko  svojo veliko videti, prepir, 58.

Roko  svojo majhno videti, veselje, 68.

Roko  zažgati, zavidežni; — pred oči držati, komu
kaj spregledati morati; — umazane, grde imeti,
se slabim se pečati, zaničevanje, 3.

Romar  biti, trdovratnost, 90; videti ga, novice iz
daljnih dežel prejeti, dobro, 35.

Roparji,  njim v pest. pasti, kaj zelo dragega
zgubiti; ako te ubijejo, dedšina ti bode všla, 24,
26, 74.

Rožo  na kapi videti ali nositi, ljubezen, 19.

Rože,  ako si z njimi okinčan, tvoje veselje ne
bode dolgo trpelo, 12.

Rože,  ako vidiš lepe, veliko veselja v svojem živ¬
ljenji imeti; ako dobiš rože v dar, pošteno
življenje, 40.

Rože,  ako jih sadiš, bodeš dobro delo opravil;
ako jih nabiraš in vkup vežeš, kmalu se bodeš
poročil, 49.

Rože,  ako jih imaš in ti dišijo, pomenijo spo¬
mladi in poleti veselje in srečo; v jeseni in v
zimi žalost, in če so rudeče, smrt, 84, 85.

165

Rože  trgati, kaže na dobiček; ako jih se silo
trgaš, zametuješ svojo srečo; ako rože trosiš,
kaže na nemarnost, 7, 17.

Rože  lepo cveteče, veselje in zabava, 30; zelo
rudeče, veselje, zadovoljnost, 40; — videti, veliko
prijateljev imeti, 60; — zlomiti, ljubici priljubljen
biti, 19; — v dar dobiti, v dobrem spominu biti;

•— ovenele videti, nestanovitna ljubezen, nesreča;
— vtopiti, ponižnost in dobro obnašanje, 60, 90.

Rožni  šopek delati, bližnja zveza, 51.

Rožni  grm z mnogimi cvetlicami videti, pomno-
žitev družine; —- se pičiti na njem, zarad nepo-
rednih reči kaznovan biti, 80.

Rožni  popki, lepe videti, kako ljubo reč najti ali
imeti, 60.

Rožno  zelje dihati, žalost, žalostni, nesrečni časi. 1.

Rožmarin,  na dobrem glasu biti; veselje imeti,

-— vohati, žalost in revščina, 63.

Rudarji,  delajoči, nesreča, 31.

Rudarja  videti, neprijeten obisk, sitnosti, 6,
29, 50.

Rudeče  trake videti, v prepir priti; — trake no¬
siti, k poroki priti, 51.

Rudečo  brado videti, se z judom seznaniti; —
tašice rediti, dobiček zgubiti; manjši dobiček
imeti, kakor kdo drugi, 6.

Rudeča  barva ali sploh kri, ako spečemu teče,
škodo boš trpel; ako jo pljuvaš čisto, pomeni
bolezen; ako jo pljuvaš gosto, pomeni trpljenje
in bolezen; ako jo nabiraš, je dobro za te,
9, 18.

Rudeča  barva, kri, ako komu drugemu teče, raz- .
prtija; ako je veliko teče, bogastvo; ako jo piješ,

166

je dobro za le; rudečo barvo na zemljo padati
videti, je dobro za te, 1, 31, 70.

Rudeča  barva, ako vidiš lepo in čisto, veselje:
ako je kalna, pomeni bolezen, 7, 73.

Rudeča  barva, ako jo vidiš na živini, tvoji opravki
vrlo napredujejo; ako sebe vidiš z rudečo barvo
namazanega, nekdo te bode ranil; ako se kopaš
v njej, tvoje premoženje bodeš zgubil ali otrok
ti bode umrl, 11.

Rudnik,  ako kterega vidiš, tvoje premoženje
raste, 70.

Rum piti, vsakovrstne reči opravljati, 57.

Rum razlivati, škodo trpeti, 75.

R u m z vodo mešati, nezadovoljnost, 80.

Rum v čaj vlivati, zdravje, 65.

Rušnata  klop, na njej sedeti, kaka te ljubeča
oseba ravna s teboj lepo, 19.

Rušiti,  podirati hiše, škodo trpeti, 18.

S.

Sabljo  v rokah imeti, veselje, čast, 12.

Sablja,  z njo se boriti, zguba prijatelja; zlo¬
miti videti, prenehati to, kar si začel, smrt, 18.

Sabljo  kot znamenje kake časti nositi, po na¬
ključji srečen postati, 36, 88.

Sabljo  komu darovati, veselje, 2.

Sablja,  če te kdo z njo zbode, v službo stopiti
pri osebi, ktera to stori, 19.

Sablja,  če te kak princ ali deželni gospodar z
njo rani, sreča in čast, 20.

167

Sablja, ako noseča žena o nji sanja, porodi
otroka, in sicer dečka, 49.

Sablja,  z njo kakega tujca prebosti, sreča, zmaga
čez sovražnike; — jo zgubiti, žalost, 3, 21, 50.

Sablja,  z njo okoli hoditi, sreča in odliko¬
vanje, 29.

Sablja,  z njo sekati ali ranjen biti, skrbi do¬
biti, 80.

Sabljo  svitlo imeti, mogočnost, 61.

Sabljo  držati,'posvetna čast, 30.

Sabljo  gorečo na nebu videti, kazen, 86.

Sabljo  zarjovelo imeti, sovraštvo, 44.

Sabljo  komu dati ali zgubiti, boj iz siromaštva, 76.

Sabljo  rujavo iz nožnic zgubiti, sovraštvo bode
minulo, 7, 36.

Sabljo  zdrobiti na kosce, slabo znamenje, 89; —
z lepim držalom v dar dobiti, veliko čast doseči,
37; — videti ognjeno na nebu, kazen, 31; sabljo
jn meč na enkrat videti, pogum, hrabrost, 36.

Sadje  iz raja jesti, um in pamet, 90; — trgati
gnjilo. neprilike in sitnosti, zguba, nezadovolj¬
nost., 5.

Sadje  kislo jesti, bolezen, 30; — sladko jesti,
bogastvo, 28.

Sadje  saditi, dober napredek v svojem poklicu,
90; ■— obrati z drevja, dobro znamenje za kako
podjetje, 66.

Sadje  na drevju videti, dobro znamenje; — jesti,
se veselju udati, 11.

Sadje  tresti ali pobirali, dobre sosede imeti,
18, 77.

Sadje  komu dati, prijatelje in dobrotnike si pri¬
dobiti, 83.

168

Sadje  v košaricah shranjeno imeti, dober na¬
predek, 12.

Sadje  grenko jesti, bolezen, 79.

Sadni  vrt, v njem biti, bodisi dedšina, bodisi
srečen zakon ali hitra poroka, 52.

Sadni  vrt, bogastvo, 10, 41.

Sadno  drevo, njegove korenine z gnojem zakri¬
vati pomeni lehko živeti, če postopaš, 56, 70.

Sadno  drevje v vrstah posajeno videti, veselo
življenje, 7.

Safir  videti ali prstane iz njega imeli, sitneži ti
ne dajo miru, 26.

Saje  iz dimnika padati videti, drugo vreme; — v
jedi najti, neprilike, 28.

Saje,  se z njimi namazati, nesnažnost, 83.

Saje,  se z njimi umivati, prazen trud, 43.

Salato  sejati, nepotrebne reči popustiti; — jesti,
dober vspeh, 89.

Salato  pozno sejati, kaj zgubiti, 13; — jesti,
lahkomiseln postati ali pa tudi mimogredoča
bolezen, 17.

Salato  videti, ki lepo raste, upanje na boljši do¬
biček, 24; — čistiti in prati, dobra gospodinja
postati, 47, 53.

Sam biti, veselje, 5, 19.

Samogib,  tvoje slabosti se bodo razkrile, 17.

Samo gib,  ako pleše, kaj novega se bode zopet
uvedlo, 80.

Samokres,  pogum, 25, 89.

Samorog,  nesreča, 31, 64, 88.

Samostan,  mir, 63: — v njega iti, obilen bla¬
goslov, 11, 69.

k

169

Samski stan, zakonskim kesanje, nezakonskim
zakon, 18, 28.

Sani,  goljufija, 17, 73; z naloženimi voziti se, do¬
biček, 26.

Sard  el  j e jesti, stanovitna sreča; — jeza, prepir
v svoji hiši, 41, 60.

Scati  v zid, hiter konec kakega opravka, 30, 60.

Scalnico  spustiti, nečistost; — morati, pre¬
ganjanje; — piti, v velike stroške zabresti,
13, 49.

Scalnico  piti, smrt,  5; v njo segniti, dobre
opravke vršiti, 29; videti s cvetlicami obdano,
vsled smrti dedovati. 71.

Sejati,  zdravje, bogastvo, 77; žito, dobiček, 13.

Sekati  videti, velika sreča, 86.

Sekiro  videti, nesreča, 21.

Sekira,  ako se z njo dreva cepijo, pomeni loči¬
tev, 90.

Sekira,  kaže na smrtno nevarnost, 31.

Sekirico  videti ali imeti, težko delo, 2.

Seme  čistiti, dober napredek, 13.

Seme  sejati, v dobrem upanji živeti, 14; seme
prodajati, dobri opravki, 18.

Seme  videti, da ga tiče zobljejo, zvestega prijatelja
zgubiti; — nabirati, dedšino pričakovati; — tro¬
siti, sejati, prihodnja sreča, 13, 88.

Seme  proč metati, veliko dela, 63.

Semenišče  videti ali obiskati, ukanjen biti. 48.

Senco  videti, prememba; se pred njim bati, strah
in trepet, 78.

Senca,  v njej se sprehajati, se velikim sitnostim
odtegniti, 43.

170

Seni,  na praznih s svojo ženo po kaj potrebnega
se peljati, vse dobro upaj od prijatelja, kateremu
ne zaupaš, 72.

Seni,  na zlo obloženih se peljati, dobiček, 27.

Seno  lepo in lepodišeče, resni prigodki; •—videti,
sploh ni dobro; — slabo smrdeče, slab napredek
vseh podjetij, 42, 89.

Serajl,  v njem biti, neumnosti počenjati, 22.

Serbež  imeti, bodeš se v čem pregrešil, 58.

Sesalka,  prijetna iznenadenost., 17, 69.

Setev  z rumenim nezrelim klasjem videti, vesel
bodeš, če doživiš, 29.

Setev  lepo zeleno videti, veliko upanje na dober
dobiček; •— kali gnati videti, novo razmero vstva-
riti, 76, 84.

Sesati  videti, veliko, prešeštovati, 5.

Sesati,  ubogim sreča, bogatim nesreča in rev¬
ščina; — neoženjenim hitra poroka, oženjenim
vdovski stan, 6; ako ima žena veliko mleka,
pomeni to bolezen otrok, 2.

Sidro  videti, naše želje in upanja se ne bodo
spolnila, 14.

Sidro  v morje spustiti, nevarnost, 51.

Sidro  videti, ktero je zdrobljeno, hudo se mo¬
tiš, 58.

Sij solneni videti, resnično j  'ce, 68.

Sin,  njegovo meso jesti, hitra nrt tega, kteri
sanja, 74.

Sir gnjil, nemarnost, 49.

Sir jesti, zdravje, dobiček; — rezati videti,
zdravnik te ima v pesteh; — jesti, še le naprav¬
ljenega, dobiček; — jesti, mehkega, nemir, 5.

'24, 74.

171

Sirastega konja videti, skrb, 15.

Siratko  videti, zdravnikovo pomoč potrebovali;
■— piti, skrbeti za svoje zdravje; — razliti,
dober svet je drag, 63.

Sir op jesti, prilizovalci te obdajajo, 15, 76.

Sit videti, tvoja prošnja se ti bode odbila; •— ga
imeti in z njim kaj presejati, boljše od slabšega
razločevati znati; —• delati videti, nevarne reci se
veseliti; — zeld z majhnimi ljuknicami videti,
lepe reči izdelovati, 4, 10.

Sil kupiti, nesreča v zakonu, 22.

Sit,  z njim vodo zajemati, neumna, ničvredna
opravila, 27.

Sivka,  žalost, 48.

Skala,  na njo zlesti, dobro, 9.

Skalo,  s trudom na njo splezati, zamuda v svojih
opravkih, 40; težko doli plezati, zguba svojih
prijateljev ali sorodnikov, 58.

Skale  visoke videti, velikanski namen; — na nje
splezati in jih ne doseči, rakova pot, 83.

Skedenj  videti, ki je z žitom napolnjen, dobra
poroka ali bogata dedšina ali kako pravdo do¬
biti, 19.

Skedenj  velik videti, škoda, 19.

Skledo  videti, na gostijo povabljen biti, 22: —
zdrobiti, prsteno, neprijetno vznemirjen bili,
48, 81.

Skledo  veliko videti, hišni prepir; — imeti, pre¬
pir in razprtija; železna, dobra poroka ali za¬
dovoljnost, 10, 80.

Skočiti,  skrb in žalost, 16.

172

Skočiti, dobro, preteči nevarnosti uiti; — sko¬
čiti in zraven nesrečen biti, nevarno podjetje;

— v vodo skočiti, v veliko nevarnost priti, 16,
33, 66.

Skrbi, veselje, 11.

Skrb  imeti v sanjah, veselje, 63.

Skrb,  pa ne vedeti zakaj, slabo, 4.

Skrinjo  videti, napolnjeno, bogastvo; — videti
prazno, pomanjkanje, 2, 26.

Skrinjo  kupiti, starodavno posnemati, 14, 38.
Skrit  biti, sreča, 37.

Slab  biti, prost bili vsake bolezni, 10.

Slabe  videti, bolezen, žalost, 5.

Sladke  reči jesti ali vzeti, ogoljufan biti, 63.
Sladkor  neočiščen kupiti, denar zapravljati; —
jesti, dolgočasni govor ali branje, 80.

Sladkor  jesti, sladkosneden biti; — drobiti, ve¬
selje imeti do svojega obrta; ■—• cele kose v dar
dobiti, prilizovalce imeti; -— z njim kaditi, bol¬
nim ozdravitev, 1, 15, 21, 43.

Sladkor  zdrobiti, zaničevan biti, 14, 42.
Sladkor  v dar dobiti, prilizovalci te bodo vedno
nadlegovali, 8, 28, 50.

Sladkorjev  kos videti, prilizovalci te obdajo, 62.
Sladkosned  biti, sreča v opravkih, 61.
Sladčičarica,  v njej biti, bolezen v želodci;

— videti, se dolgočasiti, 66.

Slama  v snopih, sreča, bogastvo; — raztrošena,
pomanjkanje, siromaštvo, 89, 55.

Slama,  na njej spati, nesreča, uboštvo; — prazno
mlatiti, kaj dobrega nevrednim darovati; —

173

v snopih videti, ljubezen do reda imeti; — zažgati
videti, slabo obnašanje, 10, 25, 55, 89.

Slamnato  streho videti, vsled nesreče ubog po¬
stati, 71.

Slamnata  postelja, rad delati, 85.

Slane  ribe jesti, trpljenje, siromaščina, 72.

Slanino  jesti, zadovoljnost, 32; — videti, po ne¬
varnem potu hoditi, 36; — rezati, smrt kake
druge osebe, 72; — rezati in spušati, skrb za
prihodnjost, 73.

Slanino  videti ali jesti, slabo, 5.

Slava,  pomeni pogubo, 65.

Slavo  si pridobiti, z gosposko opraviti imeti, 53.

Slavček  pomeni sploh srečo; — ga v roki imeti,
dobre in zveste služabnike dobiti; — rediti ga,
si vsled blebetanja škodovati; — si gnjezdo za¬
zidati videti, pripravljanje na poroko, 17, 87.

Slavčeka  peti ali žvižgati slišati, svoji ljubici
zelo vdan biti; — njegovo gnjezdo videti, sreča
in blagoslov.

Slavčeka  vjeti, zapeljivost, 89.

Slavčeka  v klelki imeti, nečiste namene imeti,
17, 88.

Sleči  se, slaba poročila, posebno zarad dolgov,
68, 80.

Slečenega  moža videti, strah in groza; ako je
prav lep, dobri opravki, 12; slečeno videti lepo
ženo, čast in sreča; ako je stara in grda, sra¬
mota in zasmehovanje, nesreča, 18; hudo, slabo
ženo, nesreča, katere je mož kriv; — prijatelja,
neprilike, prepir, 12, 77, 88.

174

Slečen biti, uboštvo in siromaščina; — okoli le¬
tati, sleparje in goljufe za sorodnike in prija¬
telje imeti; — kot mož z ljubico v kopeli biti,
zdravje, blagostanje, 2, 23, 80.

Sleči  se, sramota, 15, 52.

Slep  od poroda sem, v sanjah bodeš kako hudo¬
bijo dovršil, 21.

Slep  biti, krivi prijatelji te bodo goljufali, 7.

Slepe,  ako jih vidiš, imaš priložnost, ubogim lju¬
dem pomagati; ako vidiš slepe ljudi, pomenijo
ovire: ako si sam slep, bodeš v nevarnost pri¬
šel, 14.

Slepec  ranjen, slabo, 63.

Slezeno  videti, nevoljo zarad svojega obna¬
šanja vzbuditi; — zdravo imeti, svečanosti, ve¬
selje, 29.

Slikarja  delati videti, visoko starost doseči,
5, 76.

Slikati  samega sebe, nevesto ali ženina is¬
kati, 15.

Slike  ali podobe sploh videti, dolgo življenje; —
nositi, malomarnost, 30.

Sline  svoje videti, veselje doživeti, 55.

Slive  jesti ali videti, sitnosti in slabi dnevi, 41;

— suhe, dolg čas, 39, 85.

Slive  na drevji viseti videti, vesela, se smehlja¬
joča prihodnjost, 39; —- tresti, zadovoljnost, 7;

— jesti, ozdravitev, 16.

Slive  sladke jesti, figamož biti, 30; —• videli
na drevesu, stanovitno zdravje, 17; — zlomiti,
drugim škodovati; — v dar dati, dobro voljo
imeti, 17.

175

Slona  videti, velikanske namene imeti; — ubiti
videti, konec kakega namena; — na njem jez¬
diti, čez mero plačilo dobiti, 17, 53.

Slone  videti, bogatim dobro, revežu slabo, 6.

Slonova  kost, uboštvo, 20, 61.

Slovesnost,  zmaga, velike gospode videti, 51.

Slovo  vzeti, v sile priti, 7, 32.

Slovo  vzeti kaže na zvesto prijateljstvo in srečo
v loteriji, 1, 10, 70.

Služabniška  obleka, služabniku dobro, gospo¬
darju troski, 29, 63.

Služabnika  videti, skrivaj se veseliti; — na
kočiji videti, ljubezen do lepote, 45.

Služabnikov  mnogo videti, bolezen, 59, 80.

Službo  dobiti ali imeti, skrbi imeti in zgube
trpeti, 22.

Službe  pri gosposki imeti, nesreča v hiši, 21.

Smaragd  toliko pomeni kakor safir, 72.

Smejati  se, hiter pad; ■— slišati, nepričakovano
veselje doživeti; — glasno, neprilike, — in ne¬
miren biti, hitra nesreča, 4, 21, 84.

Smetana,  dobro, sreča, 40, 87.

Smeti,  v nje stopiti, v neprilike priti, 29.

Smeti,  sploh z njimi kaj opraviti imeti, vsled
slabih družb samega sebe ponižati, 54.

Smeti  videti, silna dela opravljali morati; — iz
hlevov spravljati, se slabemu obnašanju odreči;
— dihati, ne da bi jih videl, hudobne namene
svojih sovražnikov razkriti; — na voz metati,
dolg čas služiti, 3, 26, 44.

Smeti,  cel kup  jih videti, ubogim in bogatinom
dobro, 81.

176

S m od k e kaditi ali pušit.i, stanovitno zdravje; —
videti jih mnogo, živ biti, 10.

Smodnik,  dokaz, da se s premišljevanjem kaj
doseči zamore, 27, 58.

Smokve  suhe, premoženje se zmanjšuje; — v
dar dobiti, prijazno obnašanje; — jesti, v boljše
okolščine priti, 4, 75.

Smokva,  n;'ene liste trgati, osramočen biti,
55, 58.

Smokve  jesti, dobro, 15,

Smolo  videti ali z njo opraviti imeti, nesreča, 57.

Smrad,  hud, pri drugih nezvestoba, sleparija, 72;
pri prijateljih zvesto prijateljstvo, 36; ako se
sanja ženi, da smrdi, tedaj se bode svojemu
možu izneverila, 35.

Smreka,  za njo stati, sleparjem in goljufom v
roke priti, 1, 27.

Smreka,  vedno veselje, 63.

Sneg  padati videti, dobre obljube dobiti; — v
njem okoli tavati, neprijetne reči doživeti; —
v njem ležati, v svojih opravkih zmešan biti;
— o njem sanjati, ovire v opravkih, 1, 50, 89,

Sneg  padati videti, veselje, 50.

Sneg  na gorah videti, dobre novice, 20.

Sneg  prav gost videti, dobiček 6.

Sneg  velik in debel videti, nevošljivost, 29.

Sneg,  čez njega se po zamedeni poti voziti in
se ne pogrezniti, žalost, 89.

Snežene  kepe delati in jih v koga metati, škodo
trpeti na svojem telesu, 85.

Snežene  kope v mestu videti in mimo njih v
hudem vremenu iti, dober odgovor, 5.

177

Snežene gosi leteti videti, nepričakovano sporo¬
čilo prejeti, 74.

Snežene  plaze videti, žalost, 46.

Snidnico  obiskati ali v njej delati, sitnosti in
telesne muke, 20.

Snope  videti, sovražnika ponižati; — vezati, se
s kom seznaniti; — na voz devati in domov vo¬
ziti, svoj trud poplačan videti; — mlatiti videti,
v začetem delu boljše spoznati; — videti, ki so
polni klasja, sreča in blagoslov, 8, 43, 88,-90.
Snop  zvezan, bogastvo, 17.

S o bol a loviti, nesreča, 13.

Sod videti, ki je brez dna, prazen trud; — na- .
vrtati, pijanec postati; — pred seboj valiti, do¬
bro delo dobiti, 36, 86.

Sodi,  pomnožitev premoženja, 19.

Sodil  ni  ca, nesreča, 43.

Sodnija,  pred njo stati, svojo pravico iskati; —
od nje obsojen biti, zmešnjave, 71.
Sodnijskega  služabnika videti, svaritev pred
sovražnimi ljudmi, 88.

Sodnijsko  osebo videti, stroški, 80.

Sodnija,  pred njo stati, s sovražnikom v prija¬
teljstvu živeti, 1, 30, 68.

Sodnika  videti, boječnost, 89; sodnik biti, sit¬
nosti, revščina, 50.

Sodnik,  pred njim stati, za nedolžnega spoznan
biti, tudi preganjanje, nezadovoljnost in nesrečte,

8 , 12 ,

Sok dober jesti, ozdravitev; —• pripravljati, skrb
za prihodnjost; — bolniku dati, dobrote prejeti,

71, 21.

12

178

Sokol,  ga nositi, čast; ga leteti videti, sleparjem
in goljufom v pest pasti, 25, 80.

S o 1 drobiti ali mleti, zanesljivost; ■— raztrositi,
sitnosti imeli; — v ogenj vreči, veliko reč de¬
lati, 16.

Sol od tujcev vzeti, se s tujimi šalami se pona¬
šati hoteti, 32.

Sol,  sploh o njej sanjati, čez kako žalostno reč
solze točiti, 39.

Soldat,  glej: vojak.

S o 1 n c e videti, pomeni tistim, ki so na očeh bolni,
ozdravitev ; jetnikom prostost, drugim dobra poro¬
čila, 12.

Solnce  vshajajoče, dobro poročilo; —zahajajoče,
škoda, zguba; svojo glavo z njenimi žarki ob¬
dano videti, čast in bogastvo; — izbo lepo raz-
svetljajoče, korist in dobiček, 90, 81.

Solnce  in naenkrat tudi mesec videti, prepir,
vojska; — na zemljo stopiti videti, sramotno
oderuštvo, ogenj, 90, 83.

Solnce  krvavo videti, po kneževsko poplačan
biti, 1.

Solnee  temno videti, slab napredek svojih oprav¬
kov, 22.

Solnce  naenkrat zginiti videti, nesreča in žalost;
— od neba pasti videti, smrt svojega visokega
gospodarja, 16.

Solnce  v posteljo sijati videti, dolga bolezen, 74.

Solnce,  krvaveče vshajati videti, bližnja ne¬
sreča, 17.

Solnce  lepo zatoniti videti, mirno življenje imeti
ali dobiti; — v vodi ga videti, prazne obljube

179

delati; — od njega v kopeli obsijan biti, trdno
zdravje doseči, 1, 24, 80.

Solnce  od neba pasti videti, cesarjeva smrt, 77.

Solnce  omračeno videti, cesarjeva nevarnost, 9.

Solne  več videti, veselje, 83.

Solnčnico  videti, tvoja vroča ljubezen se ne
sprejme, 27, 37.

Solnčnik  ali dežnik videti, podporo prejeti, 51.

Solnčni  mrk videti, vsled hudih jezikov na slab
glas priti, 8, 12, 23.

Som en j, nanj iti, bolehati, 31.

Somenj,  na njem kolibo postaviti, težava, 69.

Somenj,  na njem prodajati ali kaj zamenjati,
nov prijatelj, 68.

Somenj,  na njega iti, ako dežuje, slabo, 55.

Soseda  ali sosedo videti ali z njima govoriti,
bližnja nevarnost, 7, 40.

Sove  videti, nezadovoljnost, smrt; — kričati sli¬
šati, siten biti, 11, 27.

Sovražnike  imeti po svojem mnenji, v družbah
se slabo obnašati, 8, 17.

Sovražnik,  ga posebno sovražiti, trpljenje, ne¬
sreča, 9, 87.

Sovražniki,  z njimi govoriti, varuj se pred
škodo in zgubo, 50.

Sovražnik  tvoj, če se huduje, da bi te razdra¬
žil, bo zavoljo tebe ponižan, 2.

Spalnica,  ako je samska oseba v njej, pomeni
poroko; — zakonskim pa sitnosti in neprilike,
32, 3.

Spalnica,  v njo skozi okno stopiti, na hudobijo
misliti; — lepo okinčano imeti, devicam in že-

12 *

IS

nam priljubljen biti; — čistiti ali snažiti, za
/ svoje zdravje skrbeti; — z ogledali in cvetli¬

cami okinčano videti, izbirljiv biti, 62, 68, 74.

Spalnica,  v njo se zapreti, nevarnost, 88.

Spanje,  v njem vznemirjen biti, sitnosti in nad¬
loge, 52, 60.

Spati  v veži, prihodnjost polna sladkega upanja;

— na trati ali ledini, Bogu zaupati; — v vozu,
nemirne čase doživeti; — v cerkvi, zdravim
bolezen, bolnim zdravje, 30, 61.

Spati  pri ljubljencu, s skrbmi pomešano veselje;

— in zraven žalosten biti, veselje; — z joka¬
njem se zbuditi, 47.

Spati  pri grdih ljudeh, bolezen in skrbi, 17; —■
pri lepem možu, nesreča in trpljenje, 71; —
pri lepi deklici, nezvestoba, 8; -— pri starših
in možu, ljubezen, čast in slava, 41.

Spati  z majhnim dečkom, sreča, 9.

Spise  raztrgane imeti, zgubil bodeš svojo pravdo,
12, 17.

Spisi,  ako v njih sem ter tja pregleduješ, pome¬
nijo pravde, 39.

Spletke,  na nje igrati, zaničevanje, 13, 87.

Spodlezovalnika  videti, nesreča v svojih oprav¬
kih, 89.

Spoj  ali telesna družba z ljubico, tvoje želje se
ti bodo izpolnile, sreča, 22; — s ženo, siro¬
maštvo, uboštvo, 17.

Spominek  si napraviti pustiti, zaničevanje,
17, 87.

Spoštovanje  drugim skazati, ponižanje; — pre¬
jeti, dobro sprejeti koga, 89, 90.

181

Spovednika videti, čas je že, da svoje reči v
red spraviS, 22.

Sprava,  dolgoletna bolezen, 25, 43.

Spraviti  se s sovražnikom, sramota, 8.
Spraviti  se s prijatelji, prepir, 69, 86, 80.
Spraviti  se s znanci, sramota, 69, 86.

Spraviti  se, prepirati se, 8.

Spre blede  ti,  bolezen ti preti, 5.

Sprehajati  se iti, veselje in sreča, 12.
Sprehajati  se na samotnem kraju, nestano¬
vitna sreča; — s prijatelji, trdnost in zve¬
stoba, 11.

Sprehod,  sam na njem biti, mir, brez skrbi biti;

— dva se ljubeča, nestanovitna sreča; —• s pri¬
jatelji na njem biti, trdno prijateljstvo, blago¬
stanje, 35.

Spremeniti  se, potovati, svojo domovino zapu¬
stiti, 37.

Spremljevalec,  škoda, 16.

Srako  lepo belo videti, tolažba pomoč, 19.

Srako  videti, goljufija, 12, 62.

Srajco  sleči pomeni grenko zmoto; — oblečeno
imeti, dobro; — obleči, snažnost v svojem poslu;

— oblečeno imeti, ki je umazana, nemarnost,
6, 71, 77, 89.

Srajce  prati ali gladiti videti, priljubljen biti, 4,
31, 64.

• Srajco  lepo belo obleči, tolažba, 19.
Sramežljivost  zakrivati, poštenost ljubiti, 40.
Sramežljiv  biti, zarad nepoštene stvari odgovor
dajati, 19.

Sramovati  se kake reči, čast, 40; •—• se človeka,
škoda, zguba, 4, 33.

182

Sramotni steber, pod njim stati, ubogim dobiček
in korist, 80.

Srce  s žalostjo napolnjeno imeti, bolezen; — ra¬
njeno imeti, hudo za bližnje sorodnike; — nobeno
imeti ali je zgubiti, sreča našim sovražnikom;

— videti, srčno ljubljen biti; — krvaveti videti r
koga razžaljenega videti, 63, 71, 81, 18.

Srce  razrezati, ločitev dveh se ljubečih oseb;

— jesti, se od nasprotne ljubezni prepričati.
21, 87.

Srce  mrtvecev, bolezen, 5.

Srčno  skrb imeti, hitra smrt, 75.

Srebro  videti, nezvesti prijatelji te hočejo iz¬
dati, 10.

Srebro  v velikem denarju videti, dobiček pri
denarju in posestvu, 50.

Srebro  delati, bogatinom zviti sovražniki, ubogim
pa dobro; — še v rudi, koga častiti, 30.

Srebro  topiti videti, vsled zgube zvit postati in
se poboljšati; — kovati videti, z malim velikan¬
sko začeti, 34.

Srebro  najti, škoda na živini, 28.

Srebro,  z njim kupčevati, dobiček, 69.

Sreberno  posodo imeti, v dobrih okolščinah biti
ali pa v nje priti; — kupiti, veliko premembo
doživeti; — prodajati, upanje na dober dobiček,
45, 63.

Sreberno  posodo nositi, v službo stopiti; — v dar
dobiti, komu velike dobrote skazati, 80, 90.

Srebern  denar, mali, zguba in sitnosti, 5.

Srebern  rudnik imeti, sitnosti na več strani; —
prodati, povzdiga kakega opravka, 81.

183

Srebern trak videti, čast in slava, 37.

Sreberno  uro imeti, zguba, 50.

Sreberno  uro najti, zadovoljnost, 61.

Srebern  ključ, potratljivost, 90.

Srečati  kakega prijatelja, dobro; srečati kakega
sovražnika, slabo, 35, 8.

Srečko  vleči, dobiček, 18, 28, 39, 73.

Srečko  videti ali brati, dober napredek svojih
podjetij, 67.

Srečko  videti ali številko ne brati znati, zaprav¬
ljivost, 68.

Srno  skakati videti, veselje v kaki družbi; — jo
ubiti, dedšina, 11, 50.

Srnjaka  ustreliti, svoje sovražnike premagati, 1,
46, 49.

Srp,  z njim žeti, dobiček, 15, 54.

Srpi,  z njimi kupčevati, dobre opravke vršiti; —
z njimi žeti videti, pridne ljudi imeti; — brusiti
videti, prijetne novice, 19, 21, 56.

Staniče  videti, dolg čas, jeza, sitni znanci; —
jesti, prepir, neprilike; — ako te vgriznejo, bo¬
gastvo, 3, 21, 90.

S tanovanje  pregledati, v kratkem si bodeš zveste
prijatelje pridobil, 89.

Star  biti pomeni prostost, 89.

Star  postati pomeni hudo, 69.

S tarč  ega  videti, veliko starost doseči, 48.

Staro  pohištvo, zaničevanje, 34, 80.

Stara  obleka, ogenj, 4, 13, 62.

Stari  ljudje se sivimi lasmi, velika sreča, 26.

Starost,  ako jo častiš, pomeni blagoslov, 85.

184

Starost, ako si sam star ali pa vidiš stare ljudi,
veselje in zabava, 18, 69.

Stara  žena, 2, 11, 31, 77.

Starinar,  daleč priti, 19, 90.

Starši,  se starši in prednamci govoriti, ponovitev
prejšnjih obljub, 19.

Starše  zamrle videti, dobro sporočilo, 9; z njimi
se prepirati, slabo znamenje, 89; videti ali z
njimi govoriti, veselje, sreča v vseh oprav¬
kih, 90.

Starše  svoje videti, ponovljenje nekedajnih reči, 47.

Stebre  se podreti videti, hitra smrt; — videti,
čast doseči, 33, 44.

Stebrišče  videti ali v njem se sprehajati, čast
in bogastvo, 60.

Steči,  jeza in sitnosti, 12, 82.

Steklenico  videti, veselje; ako je razbita, žalost,
14, 22.

Steklenico  z vodo napolniti, mirnim zdravje,
nemirnim prepir; — z vinom natočiti, veselje,
zabava; — kupiti, zapravljati; — z vodo, porod
ali poroka; — sploh porod, 46, 77.

Steklenico  videti zdrobljeno, iz ktere voda teče,
materi sreča, otroku smrt, 3.

Steklenico  drago imeti, dar dobiti; — razbito
imeti, razprtija; — zdrobiti, strah in groza; —
brusiti videti, kaj novega izmisliti; — komu da¬
rovati, v dobrem spominu stati, 39, 74.

Steklo  videti, zdrobljeno, nesreča, 3.

S tez ati se, smrtna nevarnost, 55.

Stiko  delati, svoji ljubici na ljubo kaj storiti; —
brati, druge se seboj primerjati; — prednašati
slišati, veselje do gledišča imeti, 32, 44.

185

Stiska, sila, v njej biti, kolikor večja, tem večje
veselje bodeš doživel, 76.

Stisko  veliko videti, zaničevanje; — komu pri¬
pravljati, dolgovi, 69.

Stiskati  se, lahka postelja, 19, 38.

Stol,  gospodarstvo dobiti, 12, 57.

Stol  videti, v njem sedeti, dolga bolezen, otrpnje-
nost udov, 14.

Stole  lepe v svoji izbi imeti, bogastvo; — črne
videti, smrt, 28.

Stol,  se v njem zibati, nestanovitno zdravje, 71.

Stole,  raztrgane in umazane videti, razdrt hišni
mir;  — iz slame spletene videti, stanovitnost,
14, 54.

Stol,  če te na njem nesejo, čast od tistih, ki v
tebe zaupajo, 63.

Stol  sveti, pred njim se bojevati, poklicanje, 78.

Stolček  popravljati, se celo k svojemu opravilu
obrniti, 13, 80

Stolp  olepšan videti, veliko koristi imeti; — se
podreti videti, nesreča te pričakuje; — z njega
pasti, neumen svetu ubogati, 28, 35.

Stopati  kvišku sebe videti, pomeni veliko čast
in srečo, 19.

Stopati  kvišku po stopnicah, zaničevanje, 17,
83, 80.

Stopati  na čem kvišku, srečen izid težavnih raz¬
mer, 66.

Stopnice  videti, veselje doživeti; — po njih
kvišku stopati, nesreča, revščina, 48.

Stran  oteklo imeti, bogastvo in sreča, 23.

Strašilo  videti, težka nesreča; prazno upanje v
srci imeti, 46.

186

Strašilo za tiče videti, sitnega imeti, 59.

Strašiti,  veselje, 66.

Straža,  komu ne prav zaupati, 11, 32.

Streho  videti, častna mesta doseči, 24; z strehe
pasti, neprijetne novice, 20.

Strešni  kap, pod njim stati, v neprijetnost priti, 33.

Strel  slišati, se zaljubiti ali vpijaniti, 69.

Strel  videti, slabo, 79.

Streljati  sam, sreča, 64.

Strel  iz topa slišati, preteča zguba ali pogin,
27, 72.

Streljati,  prav dobro, vsem sreča; — videti, ni
dobro, 8, 69, 36.

Stremena  videti, kmalu bodeš moral potovati, 7.

Strežnik,  strežaj, bolezen, 59, 80.

Str gačo  (krhljač) imeti, osoren odgovor dobiti,
— na njem kaj strgati, zadovoljnost se svojim
stanom; — se na njej raniti, hudobne žene te
nadlegujejo, 23.

Strica  videti, razpor v družini, 10.

Stročje  jesti, z malo pametnim človekom se se¬
znaniti; — odpreti, kaj novega najti; — odpreti
tako, ki je prazno, prazen trud in prazno
delo, 45.

Strugar,  zdravje, 11.

Strugarsko  klop videti ali na njej igrati, velika
nesreča, 22.

Strup  vzeti in na njem umreti, hudoben svet
komu dati; — komu dati, pri slabi volji biti, 18.

Strup  piti in umreti, smrt prijatelja ali sicer ne¬
sreča, 90.

Studenec,  iz njega piti, od kake bolezni ozdra¬
veti , ali tudi zdravim razsvetljenje pameti, 28.

187

Studenec, v njem se kopati, se krivega suma
očistili; — čez zelene livade in travnike leteti
videti, upanje boljših časov, 2.

Studenec videti, kalnega, bolezen in uboštvo;

— videti v svojem stanovanji, dobiček in čast;

— v lepem kraji, upanje boljših časov, 2, 29, 54.

Studence  čiste videti ;  dobro zdravje imeti, bo¬
gastvo, 54.

Studenec,  v njega pasti, skrb, 76.

Suh postati, prepir, škoda, siromaštvo, 21.

Suh biti, nevarnost, 67.

Suh človek, ki težko nese, tistim dobro, ki za
sebe skrbe, 75.

Suhar,  mlince jesti, zdravje in blagostanje, 52.

Suho  grozdje, trpljenje, siromaštvo, 49.

Suknjo  ozko imeti, bolezen, 5; —- nositi, ki je ozka,
nesrečo pretrpeti, 20.

Suknja,  lepo in novo dobiti, tujec te bode sreč¬
nega storil, 19; •— prati videti, pridno hišno go¬
spodinjo dobiti, 50; — polno prog imeti, hudi je¬
ziki, 73.

Suknjo  s zlatom obšito in s kožuhevino podloženo
nositi, bogastvo; — raztrgano imeti, nepazljivost
na svoje telo, 27; črno nositi, pri pogrebu, ded-
šina, 70.

Suknjo,  bolj ko je tanko, boljše je, 18; belo ali
debelo nositi, bogatim sitnosti, ubogim prijetno,
ženam strah, 37.

Sulico  imeti, prepir te pričakuje; — sukati vi¬
deti v rokah, k prepiru primorati koga, 51, 70.

Sulico  videti, sovraštvo, 42.

Sulico,  dolga, čast, 31.

188

Sažna  videti, siromaštvo in nesreča, 34, 44.

Sužnik  na galeji, pogum in predrznost dobiti, 46.

Svaka  videti, razprtija, 48.

Svakinja,  primera med sorodniki; — ako je
umrla, dobro življenje, 4.

Svalek  jesti, zdravje, 1.

Svečo  svetlo goreti videti, k gostovanju povabljen
biti; — iz voska ugasniti videti, škoda, 44.

Sveče,  ki ugasnejo, znance zapustiti; — delati,
ljubeznjivost in postrežljivost; — goreče nositi,
smrt, 44, 18.

Svečo  voščeno najti, sreča, 7.

'Svetilnica,  skrivni sovražniki, 19.

S v e t. i 1 n i c o vžgati, komu o čem razložiti; —
vgasniti, drugim srečo pokončati, 46; vžgati vi¬
deti,  se zaljubiti; — vgasniti videti, ljubezen
vgasuje; — videti, delo zgubiti; — videti goreče,
sitnosti, neprilike, 32; videti vgasnjeno, zmešanje
pameti, nesreča, 60, 68.

SvetiInice  nositi, varen biti, 57.

S v etilni  co  nositi, previdnost; — zdrobiti, se
zmotiti, po krivih potih hoditi; — z njo hoditi,
zvestega prijatelja zgubiti; — sveteti videti,
dobro komu svetovati, 38, 54.

Svet  dati, veliko veselje, 49.

Svetinje  najti ali dobiti, čast, odlikovanje doseči;
zgubiti, rakova pot; — videti, drugim zarad
odlikovanj nevošljiv biti, 24, 47.

Svetnike  videti in z njimi govoriti, veliko po¬
sestvo, 62.

Sveto  pismo, srečen zakon, 18, 78.

189

Svetovati,  se od prijateljev posloviti, 16; — si
pustiti, varnost svojih namenov; — svet dobili,
sleparjem in goljufom v pest pasti, 90.

Svetovalna  hiša, v nji biti, vsled škode pa¬
meten postati, 77.

Svetovalce  videti, iz zadrege si pomagati,
12, 24.

Svetovalnica,  se v nji vse spremeni, velika
sila, spreobrnjenje tvoje dobre reči, 28, 29.

Svilo  rabiti, dober napredek v opravkih; — de¬
lati, nestanoviten bili v svojih opravkih; ■— vi¬
deti sirovo, daljno razvijanje tvojih vednosti; —
presti, potrpežljivo svoje delo vršiti; — rudečo
imeti, ranjen biti, 10, 82, 83.

Svileno  obleko imeti ali nositi, blagostanje, ka¬
tero si si želel, doseči; — raztrgati, ponujani
sreči ne zaupati, 29, 50.

Svilene  gosenice rediti, pripravljati se na pri¬
hodnji poklic; — videti, zveste prijatelje, imeti,
7, 22.

Svinčena  krogla, dobra sporočila, 51.

Svinčene  krogle, ako jih v puško nabašeš, po¬
menijo slabo vest, 31.

Svinec  pomeni sploh ovire in dolgo bolezen; ako
svinec topiš, se ti bodo dnevi pohujšali; ako se
na svincu opečeš, skušnjave te bodo nadlegovale,
10, 28, 35.

Svinec  bel in črn, bolezen, 70.

Svinčeke,  sovraštvo, 50.

Svinjo  videti, lepo, veliko veselja doživeti, 63.

Svinjo  redili, dober gospodar biti; — v blatu
se valjali videti, slabo gospodarstvo; — videti,
hudobnemu počenjanju hrbet obrniti; — divjo,

190

ako te napade, hudobni ljudje le napad jo, 22;
— divjo streljati videti, oproščenje iz velike sile;
-— darovati komu, skrbi in revščina, 61.

Svinje  v čredah skupaj videti, nesrečen biti pri
izvolitvi družbe; — imeti ali videti, lizuni, ki le
ob naših troških žive, 4, 33, 61.

Svinjsko  meso osoliti, skrb za prihodnjost; —
jesti, v navadnem stanu ostati, 7, 28, 71.

Svinjski  hlev, slabost, 41; peči svinjo, zdravje,
76; — pastir, škoda, 90.

Svinja,  če te ugrizne, škoda na životu, 50.

Svinja,  če jo imaš, zdravje, 42.

Svinja  divja, ljudem na jeziku biti, 57.

Svišč  videti, uboštvo in lenoba, 88.

Svit  videti, sreča hišne gospodinje, 49.

Svit  mesečni, zadovoljnost, 50.

Svit,  ki nastane pred solnčnim vshodom, kaže na
lep dan, 54.

Svit  solnčni, zdravje in zdravo pamet.

v

S.

Šah igrati, se z igralci prepirati, 80.

Saj trga,  na nji se voziti, čast, popotniku pa ne
prav dobro, 54.

Šajtrgo  ali voz peljati, bolezen, 75.

Šantati  videti ali sam šantati, pomeni hudo, pri
bogatih ljudeh kaže na velik požar, 4.

Šantav  biti ali šantave videti, siromaščina in ne¬
sreča, 11, 47.

191  —

S apel  j si na glavo dati, veliko čast doseči; —
zgubiti, nekdo te bode razžalil, 76.

S apel  j imeti, gizdavost, 33.

Ščetine  videti, ovire, ki te v delu motijo, 72.

Ščetine  jesti, bolezen 50.

Ščetine  najti, mali dobiček, 45.

Šema,  ples, 12.

Šemo,  maškaro, videti, sleparija, prepir in razpr-
t.ija, 77.

Šeme,  ki jih vidiš plesati, slepar postati, 38.

Šiba,  z njo koga pretepati, sovražnike imeti zaradi
svoje resnicoljubnosti, 86.

Šibati  videti, 18.'

Šibo  videti, neprilike; nezvestoba prijateljev in
znancev, 33.

Šiba,  za njo prijeti, dobitek v loteriji ali dedšino
dobiti, 2.

Šiba,  na njo se naslanjati, trpljenje, bolezen; —
z njo tepsti, zmaga čez druge; korist imeti,
14, 85.

Šibo  imeti, lahkomišeljno ljubico imeti; — se na
nje naslanjati in pasti, bolezen in nevarnost; —
z njo koga pretepati, sovražnike in ovire pre¬
magati, sreča, 16, 26.

Šipe  videti, zdrobljene, materi sreča,otroku smrt, 3.

Šipe,  tanke imeti, kak dar dobiti; — zdrobljene
imeti, razprtija; — zdrobiti, se vstrašiti; —bru¬
siti videti, kaj zvitega izmisliti; — v dar dati
komu, v dobrem spominu biti, 39, 74.

Šipečje  jagode jesti, star postati, ne da bi se
bil oženil, 17.

Šiške  jesti, zasramovan biti; — trgati, neprestano
pisariti 12, 54.

192

Šivanke v dar dobiti, prijateljstvo prelomiti; —
imeti ali videti, preganjanje, obravnave in pravde,
10, 45, 64.

Šivanka,  z njo se pičiti, mali dobiček, velika ne¬
sreča, 15.

Šivarske  reči zgubiti, svoj zaslužek zgubiti, 63.
Š kar j e videti, dobro, dobri opravki, dobiček, več¬
krat tudi hudi jeziki, 16, 70.

Škarje  brusiti videti, prepirati se zaradi kake
hudobne osebe; — od daleč videti, bolezen v uše¬
sih dobiti, 69.

Škarlat,  tako obleko imeti, čast, slava in odli¬
kovanje, 57.

Škatljo  imeti ali videti, rakovo pot iti, 8, 85.
Škatljo  zgubili, majhen dobiček, zguba, 50.
Škatljico  sreberno imeti, dobro znamenje; — lepo
pobarvano imeti, veliko veselje doživeti; — z
lepo podobo videti, v kratkem prijetna zabava;

— zgubiti, razpor, nesloga, se seboj samim, 41.
Škrjančka  videti ali slišati, hitro povišanje,
. 1 , 8 .

Škrjančka  v zraku viseti videti, žalost, 22.
Škrjančka  na drevji sedeti videti, dobri, zvesti
prijatelji, 38; ■— imeti v kletkah, druge oslepariti;

— ubiti, zguba, nesreča, 30, 38, 52.
Škrjančekovo  gnjezdo videti, veliko veselja

doživeti; — jajce iz njega vzeti, hišni prepir in
revščina; — z mladiči vred vzeti, veliko žalost
pripravljati komu, 22.

Školjko  polno imeti, dober vspeh svojih pod¬
jetij; -— prazno, zguba na premoženji, trud ali
čas, 14.

193

Školjke videti, žalostne novice iz dalnjih, tujih
dežel, 49.

Škofa  videti, velike dobrote prejeti, 22; škofu
roko poljubiti, ponižnost, 50.

Škorca  imeti, vjeti, videti i. t. d., v neprijetne
okoliščine priti, 54, 71.

Škorpijona,  ščipalca videti, nesreča po zvitih
sovražnikih, 12.

Škorpijon,  ščipalec, skrivni sovražniki nas ho¬
čejo pogubiti, 12.

Šola,  v njej biti, kaj neprijetnega doživeti, 88.

Šolo  ali šolske otroke videti, nekdo te bode osle¬
paril, 50.

Šola,  v šolo hoditi, ljubeznjiv, postrežljiv
biti, 3.

Šolo  z otroci napolnjeno videti, veliko skrbi
imeti; — v njo otroke voditi, se skrbjo za
svoje skrbeti, 3, 87.

Šolati  se, veselje, zadovoljnost, 32.

Šopek,  ako ga daš kaki deklici ali ženi, pomeni,
da te ljubi; — kaže tudi na kratko veselje,
5, 81.

Šopke  delati, hitra zveza, 51.

Šopek  cvetlic dobiti, komu svojo ljubezen raz¬
odeti, prijateljstvo, 3, 90.

Šotor,  v njem biti, velikim dobro, malim izda-
jalstvo in nezvestoba, 33.

Šotore  videti, hitri prepir ali vojska, 24, 25,-76.

Špar  gel  j videti, vesele dni doživeti; — jesti,
dobro zdravje, 36.

Špeh,  glej: slanina.

Špikavnico  videti, h gostiji povabljen biti, 41.

Štenge,  glej: stopnice.

13

194

Številke videti: 1 pomeni družbo; 2, blebetanje;
3 delo; 4 prazno delo; 5 prepir in razprtijo;
vse druge številke pomenijo zmote.

Številke  videti, srečo v loteriji imeti, veliko
dela dobiti; —- izbrisati, samega sebe oslepariti;
— vleči take, ki se komu dopadejo, velik do¬
biček pričakovati, 13, 33, 78.

Številke  pisati, dober račun napraviti, 3; — vi¬
deti, sreča v loteriji, 53.

Šticeljne  nositi ali videti, hudi časi, 67.

Štiri  noge imeti, tvoji sovražniki te prega¬
njajo, 44.

Štiri  konji, z njimi se voziti, čast in slavo do¬
seči, 19, 28.

Štorklje  videti v zraku, tatje, roparji ali sovraž¬
niki te hočejo pogubiti, 6.

Štorklje  po zimi videti, nesreča, 17.

Štorklje,  po dve skupaj leteti videti, sreča; —
hitra poroka, 70.

Štorkljo  jesti, veselje, 8.

Štorklje  v vodi videti, zakonska zvestoba, 89.

Štriglje  videti, prijateljstvo s kakim zvitim obre¬
kovalcem, 30.

Študirati,  veselje, zadovoljnost, 32.

Štupati  svojo glavo, kako hudodelstvo hoteti
zakriti; — druge, pri kaki hudobiji poma¬
gati, 54.

Štupo  kupiti, zapravljivost; •— raztrositi, po polž¬
kih potih hoditi, 50.

Šuma,  se v nji skriti, v nevarnost priti, 57.

Šuma,  v temni biti, žalost, 19.

Šum o z lepimi cvetlicami videti, boljše čase pri¬
čakovati, 37,

195

Šuma, v njej se sprehajati, bogastvo si prido¬
biti, 47.

Šuma,  v njej prepevati, vesele čase preživeti; —
gumo goreti videti, veliko škodo trpeti, 59.

Šumenje  vetrov, nesreča, 21, 73.

Šumenje  vode, nesreča na potovanji, 21, 69.

T.

Tačko,  teljego videti, bolezen; — samega sebe
voziti, škoda in sramota, 56, 58.

Tafet.  imeti, bogastvo si pridobiti, ki pa hitro
mine, 4.

Taljigo  ali voz vleči, slabe okolščine, 57.

Taljigo  videti, nič dobrega, 71.

Taljiga,  z nje stopiti, zguba časti, prostosti ali
premoženja, 58, 71.

Tapati  okrog po travnikih in gozdih, dobro; — na
gorah in dolinah, slabo, 58.

Tapati  okrog po njivah, dobro, v šumah in
grmovji, slabo, 2, 12.

Tat e vlomiti videti, sreča in mir, 8, 19, 69, 71.

Tatinski  ključ, vetrih videti, okraden biti, —
najti, tatvino zabraniti, 8, 10.

Teči  znati, veselje, 75.

Teči  in na odmenjen kraj priti, dobro 36.

Teči  z vozom vred, ovire; — za sovražnikom teči,
zmaga čez nje, 5.

Teči  nag, naši najboljši prijatelji in prijateljice
so nam nezvesti, 39.

13 *

196

Teči več oseb ena za drugo, prepir in velike
skrbi, 66.

Teči, bolnim slabo, 50.

Teči  sebe videti, zguba na premoženji in šasti,
5, 39, 66.

Teči  in namenjen kraj doseči, pobožne želje se ti
bodo spolnile; — in vedno na enem mestu
ostati, se brez uspeha truditi; — in zraven pasti,
prenehljej v začetem delu; — in kam zadeti, ne¬
sreča, 20, 71, 86.

Tehtnico  v roki držati, ne vedeti, kaj bi začel,
10, 30.

Tekočine  piti ali imeti, ničvredne, kratke za¬
bave, 56.

Tele,  z njim se igrati, z neumno igro se baviti, 3.

Teleta  videti, nepremišljene reči doprinašati; —
kleti videti, ozdraviti, 9, 44.

Teleta  pasti, sreča, bogastvo, 76; — bela, zveste
prijatelje imeti; — se biti videti, trud, bole¬
zen, 52.

Teleta,  jih mnogo videti, zadovoljnost se svojim
stanom, 23.

Teleta  skakati videti, v družbi se zabavljati, 74.

Telesna  družba z ljubico, spolnitev svojih želj;
sreča, 22; — z ženo, nesreča, 17.

T elege  videti, vsem dobro, 2.

T elesno  škodo imeti, drugim se čuden zdeti, 80.

Telo  blatno, bolezen, 17.

Telo,  iz kterega kaj raste, skrb, 49.

Telo  svoje jesti, vsem tistim sreča, ki se preživijo
od dela svojih rok, 68.

Telo  lepo in veliko imeti, v vsaki družbi prijeten
biti, 90.

197

Telo  svoje razgaliti, sramota, 32; — kterega dru-
zega razgaliti, rad dobro živeti, 9.

Telo  z dlakami zaraščeno videti, surovost, 6.

Telo  umivati, smrt ali snažnost, 7.

Telo  raniti, v veliko stisko priti, 43.

Tepen  biti, se rad prepirati; koga tepsti, se bra¬
niti morati, 36, 47.

Tepsti  koga, ljubezen med možem in ženo; ne¬
zakonskim zakon, 29.

Tepsti,  mož svojo ženo, ljubezen moža, žena
moža, bati se pred ženo, 51, 56, 71.

Tepen  biti, škoda, 21.

Tema,  temota, ako te obdaja, pomeni, da boš
dobrega sveta potreboval, 7, 66.

Tema,  bolezen, 30, 83, 87.

Tema,  mirno in brez strahu v njej dalje potovati,
dober napredek v svojih opravkih, 69.

Tema,  iz nje na svitlo priti, iz nevarnosti otet
biti, 23.

Temo  na solncu videti, vojska ali bolezni, ki se
človeku lahko primerijo, 81.

Temo  to  zginiti videti, rešenje iz silne nevar¬
nosti, 14.

Tempelj,  v njega stopiti, lepemu spolu udan
biti, 90.

Terdnjava,  glej: trdnjava.

T e r n e k, glej: trnek.

Teto  videti, prepiri v družini, 69.

Teta,  z njo govoriti, priljubljen biti, 79.

Težo  veliko nositi, težki jarem nositi, 26.

Teža,  z njo obložen biti, hitro svoje opravke do¬
končati, 13.

198

Tiče same sedeti videti, žalost, 68.

Tiče  v zraku plavati videti, žalost, skrb; — sam
nad njimi plavati, prijateljstvo, ljubezen, 22.

Tiče  videti brez perja, trpljenje, bolest, žalost,
15; njim peruti odvzeti videti, zguba svoje sreče,
63; — loviti, prav velike, sreča, dobiček, 37.

Tiče  zgubiti, sramota, škoda; z njimi se bojevati,
zguba, škoda, sramota, 6.

Tiče  leteti videti, hiter napredek svojega podjetja,
12, 39, 44.

Tiče  leteti videti, visoko v zraku, dobro, 55.

Tiče  na drevji sedeti videti, vesela družba, 38;
— imeti v kletkah, druge oslepariti; — z lepimi
peresi videti, prevzeten biti; — ubiti, zguba,
škoda, 30, 38, 52.

Tiče  videti, ki se prepirajo, v skušnjave priti; —
ki proti sanjajočemu lete, škoda, 47, 49.

Tič j a gnjezda najti, veliko veselje doživeti; — iz
njih jajca vzeti, hišni prepir; — z mladiči vred
vzeti, veliko žalost pripravljati.

Tico  kakor pava leteti videti, škoda, 81.

T i c o nad glavo leteti videti, sovraštvo, 54.

Tico  nazaj priti videti, prepir, 41.

Tico  držati, dobiček, 3.

Tico  zgubiti, nevarnost, 77.

Tico  v nebesih videti, šum, 5.

Tico  videti in z njo govoriti, nevošljivost, hudi
jeziki, 39.

Tico  na drevesu samo videti, skrb, 24.

Tico  s prirezanima perutama videti, kaj zgu¬
biti, 6.

Tico  preganjati, skrbi, 14.

199

Tico, ki po noči leta, videti, premisli dobro, česar
se lotiš, 66.

Tiča  gola, skrb, 88.

Tiča  brez nog, bolezen, 90.

Tiče  videti, ki ena drugo love, nevarnost, 67.

Tiger,  hudega sovražnika imeti ali dobiti, 82.

Tilnik  okinčan videti, čast in slava, 41.

Tilnik,  debelega videti, 37; golega, z ubogimi
usmiljenje imeti, 44.

Tilnik,  mastnega imeti, dobro življenje, 11.

Tilnik  z ulesi, zdravnika v kratkem potrebovati,
— z dlakami obraščenega videti, malo časti
imeti, 16.

Timi  a n videti ali vohati, skrbi in žalost, 46.

Tkalca  videti, v družbi preveč govoriti, 55.

Tkati,  sreča, premoženje, bogastvo; — videti, ni
posebno važno, 63.

Tkalnico  videti, umetno, velika sreča pri svojih
opravkih, 42.

Tla,  ki so uglajena, veselje in žalost menjata,
49, 51.

Tobak,  komu v dar dati, sitni znanci, 7; tobak
kaditi ali pušiti videti, zapravljivost, 6.

Tobak  sploh, zaničevanje; — pušiti, dolg čas; —
tobak razsipati, neprilike doživeti, 13; škatljico
za tobak imeti, dobro, 42.

Tobak,  duhan, jeza, 78.

Točo  videti, prazne želje, 8.

Toča,  žalost in skrbi, 17, 68.

Toča  sploh, žalost, 65.

Točo  padati videti, mala nevarnost, ki hitro
mine; — veliko med dežjem in viharjem padati

200

videti, dobra dela uničiti videti; •— ki ti škodo
napravi, nesreča; — ki ti okna pobije, hišni pre¬
pir, 8.

Toča  in sneg, če škodo naredi, jeza, 37.

Tok,  vlagališče, imeti ali videti, vkradene reči
nazaj dobiti, 22.

T o 1 a r j e šteti, veliki stroški, 29, 82.

Tolažbo  pobiti, hudo, 86.

Tolovaj,  ako te napade, hudi jeziki in sleparija, 73.

Tolovaji,  njim v pest pasti, kaj dragega zgubiti;
— ki te vbijejo, dedšino zgubiti, 24, 26, 74.

Tolst,  debel biti, sreča delavnemu, 33, 38.

Tolst  postati, umreti, 56.

Topi  meč, z njim se bojevati, prepir, ki se pa
kmalu odstrani, 36.

T o p, z njim streljati ali streljati videti, žalost in
skrbi, 70.

Topova  krogla pomeni žalost, 10.

Topničar,  veselje, 40.

Toplomer  ogledovati, dvombe o mišljenji kake
nam ljube osebe, 64.

Torte  videti ali peči, veselje in dobiček, 20,
30, 38.

Tovariše  videti, se pred njimi varovati, 7.

Tovariši,  z njimi se smejati, ločitev od njih; —
mrtve videti, nepričakovana novica; — dobiti,
čast doseči, 18, 33, 36.

Tovarišija,  žalost, 7, 18.

Tožba,  veselje, 21.

Trak,  vezilo, če ga imaš ali če ga vidiš, bojiš se
za čast in si prizadevaš drugim dopasti, 15.

Traki,  ako jih vidiš veliko, pomenijo srečo in
zadovoljnost, 90.

201

Trak  delati, v svojem obrtu ali delu spreten
biti, 75.

Trake  na vse načine vezati, gizdavost; — videti,
trud in težave, 59.

Trake  zamotane videti, se v sitne reči vtikati;
— zamotane razmotati, dvomljive reči raz¬
kriti, 31.

Trake  sreberne videti, čast in slava, 37.

Trake  zlate imeti, potrata, gizdavost, 73.

Travje  ali pernico iztrgati, svarjenje pred sit-
neži, 31.

Travnik,  po njem hoditi, gospodarju dobro, dru¬
gim pa slabo, 10.

Trato  zeleno videti, po zimi slabo, po leti dobro, 4.

Travo  iz telesa rasti videti, smrt; — na njej po¬
čivati, se lažnjivemu upanju udati, 16, 20, 69.

Trava,  po njej hoditi, dolgo življenje, 84.

Trdnjavo  videti, sovraštvo, 50, 83, 90.

Trdnjava,  v njo streljati videti, usmiljenje imeti
se svojimi bližnjimi, 8, 19.

Trdnjavo  (grad) videti in vanjo iti, bolezen, 47.

Trdnjavo  obsedati, sovraštvo, 49.

Trdnjava,  v nji sedeti, skrb, 88.

Trdnjavo  goreti videti, laž, 8, 18.

Trdnjava  zaklenjena, rešenje iz nadlog, 75.

Trdnjavica,  dobro sporočilo, 87.

Trebuh,  če ti raste, čast, 28, 88.

Trebuh,  ako imaš velikega, pomeni blagostanje,
7, 28.

Trebuh,  ako je majhen in suh, dolgo trajajoča
pravda, 44.

Trebuh,  ako imaš oteklega, kaže na tiho žalost
in nesrečo, 64.

202

Trebuh in drob, ako ja vidiš, otroke bodeš
dobil, 36.

Trebuh,  ako ga imaš praznega, zguba, 11.

Trepalnice,  ako so velike in lepe, čast in slavo
bodeš dosegel; — ako so male in zaprte, sra¬
mota, zaničevanje, 66, 13.

Trg videti, ki je poln ljudi, nove prijatelje si
pridobiti; — po njem hoditi, dolgotrajna bo¬
lezen; — na njem kako blago prodajati, se tru¬
diti in mučiti, da imaš od česa živeti; — na
njem biti, darovi ljubim osebam; — veliki troski,
48, 61.

Trganje  po udih imeti, pri mladih velik strah,
pri starih žalost, siromaščina in velike skrbi, 54.

Trgovec,  dobiček, 75.

Trgov niča,  mimo nje iti, skušnjavo premagati;
— v njo stopiti, kako delo začeti, 35.

Tri,  to številko videti, velika sreča, 3, 30, 33.

Trn,  na njem se zbosti, znance zgubiti, telesne
muke, nevarnost, 14.

Trnje  videti, varuj se hudobnih sosedov; — ki
nas zbada, pomeni, da se bomo zaljubili, 47, 77.

Trnek  videti, nezvesti ljudje te bodo osleparili in
preganjali, 3.

Trnek,  z njim ribe loviti, dar, 90.

Trnek,  nanj lovitj, v domovino se vrniti, 5.

Trobente  slišati, snidenje ali začudenje; — na
nje piskati, na službo čakati, 60.

Trobljenje  slišati, bolnim smrt, 73.

Trpinčen  biti, velika stiska, 53, 64.

Trs poln grozdja videti, bogastvo in velika
sreča, 26.

Trse  saditi, drugim veselje pripravljati, 7.

203

Trstne  strnade peti slišati, neumno, nespodobno
blebetanje, 20.

Trte,  dijakom kazen, gospodarjem dobiček, gospo¬
dinji škoda, 31.

Trud  prinese slednjič veselje, 33.

Tržiti  se svojim blagom, nepričakovana sreča,
dobrohotnost visokih oseb, 31.

Tržiti  s železom, škoda, hudi opravki; —z drob¬
nim blagom, dobri opravki, dobiček, 44, 78.

Tržiti,  nova, važna tovarišija, 40.

T r ž i t i z različnim blagom, izdan in preganjan.biti 44.

Tuje  dežele ali mesta, v njih biti, prememba
svojega stanovališča, 72.

Tu lic o z pušicami napolnjeno imeti, se za¬
ljubiti, 82.

Tulipan  trgati, lepo ženo dobiti; — videti, se v
lepo deklico zaljubiti, ki je pa neumna; — raz¬
trgati, ljubiti prenehati; — zalivati, neumni de¬
klici se vklanjati, 7, 23, 72.

Tulipe  trgati, lahkomišeljno obnašanje; — v izbi
imeti, v dobre okolščine priti, 25, 7.

Tuliti  slišati živino, hudo sporočilo, 41.

Turn,  glej: stolp.

Turšiča,  dobiček, 5.

Turek,  žene so ti vdane, 12, 46.

Turka  premagati, dobro delo storiti, 50.

u.

U bog biti, vsem dobro, 84.

Ubog  biti zelo, zaničevanje, 66.

Uboge  ljudi videti, nesreča, 4.

204

Uboštvo veliko videti, zaničevanje; — komu pri¬
pravljati videti, dolgovi, 69.

Ubogega  ali suhega se videti, veliko dolgov
imeti, 30.

Učene  može videti ali z njimi govoriti, oslepar¬
jen biti, 80.

Učitelj  borilni, sovraštvo, 2, 36.

Učitelje  otroke učiti videti, dobro razsojevati
znati; — učitelj biti, veliko jeze doživeti, 40.

Učiti  se, kaj novega doživeti, 21, 26.

U d zgubiti, revščina, 3.

Udarjen  biti, dobiček, 8.

Udarjen  biti z železom, razžaljenje, 4.

Ude videti zdrave, bogastvo, čast, 27.

Ude ranjene ali kaj tacega videti, zasramovanje
in sramota, 27.

Ude videti, ki rastejo, sreča z otroci; — ki prosto
tukaj leže, razkritje hudobnega dejanja, 27.

U d zgubiti, pa zopet najti, se sovražnikov opro¬
stiti, 39.

Ugriz  kake živali ali kače pomeni ljubosum¬
nost, 2.

Uhani,  64, 83, 89; uhane najti, sreča in dobiček,
13, 33, 90; — zgubiti, sitnosti imeti, 8, 28.

Uho,  ako te kdo zanj vleče, opomin; ■— sam za
njim segati, opomin na pozabljeno dolžnost; —
v njega govoriti slišati, obrekovalce spozna¬
vati, 10.

Uiti,  slabo, 69.

Ujet  biti, nesreča se spremeni v veselje, 3.

Ujeti  koga, sleparija, 19, 39, 51.

Ujetega  se videti, poboljšanje, 54, 61, 78.

205

Uk a ti, vriskati, slaba družba; — slišati, pobolj-
šanje samega sebe, 38.

Ulesa  na rokah pomenijo žalost in slabi čas; —
na hrbtu, zmago čez svoje sovražnike; — na
nogah in rokah, trpljenje, prenehljej v opra¬
vilu, 13.

Ulične  popevke, slišati, seznaniti se s prijatelji,
ki malo veljajo, 12.

Umazan  biti, sreča, 10; samega sebe umazati,
bolezen, 10, 52.

Umetni  ogenj, pri njem biti, zmote, 89.

Umirajočega  tolažili, na dober glas priti; —
umirajočemu sveto Rešnje Telo podati videli,
v dobrem upanji živeti, 60, 70.

Umivalnica,  ako jo vidiš iz bakra ali medenine,
pomeni zvestobo; ako se v njej umivaš, tvoj
dolg bodeš poravnal; ako iz nje ješ ali piješ,
pomeni nestanovitnost v ljubezni; ako imaš sre-
berno ali zlato, oženil se bodeš z deklo, 4, 8, 6.

Umi val n ic a, ako je voda v njej, bližnja smrt, 40,
umivali se, bogatejši poslati, 2, 49.

Umoriti  koga videti ali sam umoriti, varnost,
dolgo življenje, 56.

Umoriti  samega sebe, nesreča, ktere si je sam
kriv, 50.

Umorjen  in preboden biti, strah, 7, 88.

Umorjen  biti, strah in trepet, 7, 88.

Umorjen  biti vsled ljubosumnosti, skrbi, ki te
vedno strašijo, 33.

Umreti  sam, dolgo na enem in istem kraji ostati;
— in zopet nazaj priti, dobro; — hoteti, zdravje
in dolgo življenje; — videti, žalost, nezadovolj¬
nost, 39, 71, 76, 79.

206

Umreti  in oživeti, čast, 64.

Unesti  koga, tvoje želje se ti bodo spolnile, 41.

Uniformo  imeti, čast in slavo doseči, 53.

Unos  kake osebe, zakonske obljube, prijateljska
zveza, 15, 39.

Upniki,  ako te obiščejo, pomenijo srečo v tvojih
opravkih, 77.

Uro biti slišati, sreča.

Ura,  ki ne teče, kak opravek zamuditi, 1.

Uro zlato nositi, naraščenje premoženja, 28.

Uro sreberno nositi, dober napredek; — naviti,
tvoja ljubezen se usliši; — biti slišati, dobro
svoj čas uporabljati; — narazen vzeti videti,
pri kaki volitvi biti; — na tla pasti pustiti, v
straheh biti, 1, 28, 57.

Uradnika  videti, sitnost, 23.

Usnje,  dober tržen den, 37, 76; kupiti, poto¬
vati, 56.

Usta  ne znati odpreti, smrtna nevarnost; — ve¬
liko večje, kakor je navadno, pomnoženje premo¬
ženja in časti; — izpuh na njih imeti, sramota
in grdo izdajalstvo, 55.

U s t aj a, zraven biti, jeza in sovraštvo, 56.

Ustnice,  cvetoče, blagostanje vsem prijateljem,
ki so na tujem, 3.

U š najti, dvomiti in ne zaupati, 42.

Uši, ako te nadlegujejo, pomenijo sitno potovanje;
ki cvilijo, bogastvo; veliko v obleki imeti, vsake¬
mu trpljenju uiti; — imeti, denarje dobiti; —
ubijati, hudobnim ljudem uiti; — videti, koga
zaničevati, 13, 23, 71, 87.

Uši loviti, bogastvo si pridobiti, 40.

Uši najti in ubiti, nepokoj, 2.

207

Uši veliko vkup najti in pohoditi ali pomesti,
sramota, 15.

Ušesa umivati, priljubljen biti, 67; —imeti, v ka¬
terih se mrčesi nahajajo, skrb za zdravje svojih 9.

Ušesa zamašena imeti, samosvoja volja, jezičnost;
—- tvoje in še več imeti, zveste služabnike imeti;
— ranjene, drag prijatelj te bode osleparil, 25.

Ušesa s sadovjem napolnjena, nepričakovana ded-
šina; —• imeti lepa in velika, velika sreča za
zveste prijatelje; — imeti od kake zverine, ne¬
zvesti prijatelji te bodo izdali; — jih veliko imeti,
služabnikom slabo, vsem drugim pa dobro; —
imeti oslovske, podložen postati, 22, 77.

Ušesa, volčjim podobna, težave, 34.

Ušesa, če rž ali pšenica v njih raste, dobro, 3.

Ušesa, če se na nje udariš, slabo, 12.

Ušesa  si trebiti, dobre novice, 38.

Utolažiti  se, prepir, 8.

Utopiti  samega sebe, sreča in veselje; —utoniti
sam, zguba na premoženji, nesreča, 77, 85.

Utopljence  videti, veselje, 88.

Utruditi  se, bolezen, 38.

Utrinjalo,  dobra pomoč, 12, 41.

Uzdo  zgubiti, jezdečim smrt, 37.

Užigalnik  (steklo za užiganje), skozi njega gle¬
dati, o čem krivo misliti.

V.

Vadi  ja  ti,  lahkomišeljnost in zapravljivost, 8,

50,59. . .

V a g a n napolniti, prazen, svarenje pred ženami, 54.

208

Vajet, gospodarstvo, 12.

Valove  videti, tvoje želje in upanja seti  ne bodo
spolnila, 4, 88.

Vampirja  videti, v pest kakega oderuha priti, 22.

Vas videti lepo, dober zaslužek; — ubogo, slabo
življenje, pomanjševanje premoženja; v njej biti,
nedolžno veselje, 4, 25, 90.

Vatel  videti, dar prejeti, 54.

Vbogajme  delati, tvoje podjetje se ti bo posrečilo,
tudi dobiček, 69.

Vbogajme  prejeti, dober zaslužek, 1, 38; ne
prejeti, prevzetnost, 50.

Vdovo  videti ali pri njej spati, dobra sporočila
prejeti, 18.

Vdovo  ali vdovca videti, nepričakovano veselje;
— tvoja ženitvena ponudba se bo zavrgla,
36, 59.

Večerja  ali greš večerjat, pomeni blagoslov in
srečo v vseh opravilih, 14.

Večerja,  težke sanje, 52.

Večerno  zvonenje slišati, mirno srce dobiti,
75, 40.

Večerno  godbo slišati, bližnje trpljenje, 50.

Večernico  (zvezdo) videti, prazno upanje, 7,70.

Vednoživ  (cvetlica) trgati in v venec spletati,
zveste prijatelje imeti, 11, 41.

Vedro  videti, utolažen biti, 89.

Vejo  zeleno videti, sreča; — suho videti, nesreča,
14, 86,

Vejice  (pri očeh), ako so dolge, pomenijo srečo
v vseh opravkih, tudi v ljubezni; ako ti pa izpa¬
dejo, bodeš nesrečen, 19.

209

Vejice, ako jih imaš malo, pomenijo zgubo in
veliko škodo, 56.

Vejice,  črne videti, tvoje želje se ti bodo spol¬
nile, tudi zdravje, 27.

Vejico  videti, kaj nepričakovanega doživeti, bo¬
gastvo, 9, 34, 70.

Velik  in debel biti, sreča, čast, 7.

Velikan,  preteči pogin, 82.

Velike  gosli zdrobljene videti, prepir, 54.

Velike  gosli, na nje lepo igrati slišati, prava
ljubezen med pravimi prijatelji, 17.

Velike  gosli se slabimi glasovi, hudobni jeziki in
prepiri v hiši, 28.

Velike  gosli, ki na nebu vise, pomenijo veliko
srečo, 67.

Velika  meša, pri njej navzoč biti, veliko veselje
nas pričakuje, 89.

Veliko  noč praznovati, žalost in žalostne dni
imeti, 15, 24.

Venčanega  se videti, žalost, 10.

Venec  nositi, čast doseči, tudi čast komuskazati;
— videti, zlat, bolnim smrt, bogatim dobro,
ubogim slabo, 71.

Venci  iz palmovih ali oljkinih vej, poročenim
dobri in pridni otroci, nezakonskim v kratkem
zakon, 20, 89.

Venci  iz zdravilskih korenin, slabo; — iz cvetlic,
vsem ljudem dobro, bolnim pa smrt, 47.

Vence  iz voska na glavi nositi, bolnim smrt,
drugim pa slabo, 70.

Vence  delati, delavnost, izpolnjene želje; — iz ber-
šljana videti, poroka, 70.

«

210

Vence  pri pogrebu ali na grobih videti, dedšina
ali zguba svojih, 60.

Venec  na dan godu komu dat.i, ljubeznjivost, po-
strežljivost; — iz bršljana delati, dolgo in trdno
zdravje, 29.

Venec  iz cvetlic imeti, nekaleno veselje: — iz
mrtvaških kosti, smrt ali pa vsaj smrtna bolezen;
— vzeti, čast in slava; — srebernega ali iz ka¬
tere bodi si kovine na glavi imeti, dar prejeti.
19, 71.

Venec,  zlat, na glavi imeti, gizdavost; — iz mirt
nositi, k poroki priti ali jo sam imeti, 76, 80.

Venec  zelen iz vejic nositi, tistim, ki imajo živino,
dobro, 12.

Venec  na čelu imeti, gizdavost, 33.

Verige  videti, ječa ali zapor; — vklenjen biti,
mir, prenehanje kakega opravka; — nositi, ža¬
lostne čase doživeti; — zdrobiti, trpljenje, 21,
26, 33.

Vrt,  glej: vrt.

Veseliti  se, žalost in trpljenje, 17, 50.

Veselo  igro videti, 16; hudi jeziki, 49.

Veseliti  se, žalost; slab napredek opravkov, 13,
14, 69.

Veselica,  pri njej navzoč biti, ski'bi in žalost, 67.

Veseliti  se v spanji, žalost in bolečino, 70.

Veselje,  nemir, 14, 78, 84.

Vesela  novica, smrt in bolezen, 7.

Ve tri k videti, tatje ti bodo vse pokradli; —
najti, tatvino zabraniti, 8,40.

Ve sij ati,  težko delo dobiti, 60.

Veter niča,  dobrohotnost visoke osebe za kratek
čas si pridobiti, 50.

211

Veverico videti, nezakonskim zakon, zakonskim
otroci, 78. *

Veverica,  ako te ugrizne, hudo ženo ali hudobne
otroke dobiti, 20, 36, 48.

Vgrizniti,  veliko sitnosti imeti, 2, 15, 59.

Vice,  grešiti, 7, 13.

Vidro  vjeti, sreča. 90.

Vihar  videti, izguba svojega premoženja, 86.
Vijolice  trgati, srečen zakon; — videti v spo¬
mladi, sreča; — v kakem drugem času, nesreča;

— se z njimi kinčati, ponižen biti, 73, 88.

Vilo  videti, preganjanje in izdajalstvo, 5.

Vila,  z njo kaj opraviti imeti, sleparija in go¬
ljufija, 47.

Vilice,  lizune imeti, 8, 14, 30.

Vime  kravje, blagoslov, dar, 11.

Vinar  svoj šteti, skopuh biti; — videli ali vzeti,
veselje, zabava; — prejeti, malo čast vživati;

— ubožcu dati, osveta; — vzeti od koga, sko¬
po obnašanje, 1, 18, 48.

Vino,  se z njim upijaniti, v sramoto priti; —
piti, ubogim hudo, bogatim dobro, 5, 40; —
razliti, zguba časti; — v steklenicah najti, do¬
bro in blažno spoznati, 58, 12, 23, 56.

Vino  belo ali rudeče, veselje, 35.

Vino  črno videti, delo, 90.

, Vino  kupiti, potovanje, 25.

Vina  dosti piti, dober opravek, 86.

Vinograd,  v njem biti, veselje, 82.

Vinski  kis (jesih) piti, prepir, razprtija, 54.
Vinski  kis videti, tatvina, 47.

ir*

212

Vinsko kupico videti, bolan biti; — zdrobiti,
hitra smrt, 42.

Vinsko  juho jesti, sitnosti imeti; — videti, bole¬
hati, 9.

Vinska  soba, v njej biti, neumno blebetati ali
upijaniti se, 37. 70.

Vinsko  trto, polno grozdja videti, bogastvo in
sreča, 26.

Vinsko  trto saditi, drugim veselje pripravljati, 7.

Vinjen  biti vsled pijač, tvoje premoženje na¬
rašča; ako si pa vinjen, ne da bi bil kaj pil,
slabo znamenje, 7, 79, 81.

Vinta,  glej: vretenica.

Vir,  iz njega piti, ozdraviti; ali zdravim razsvet¬
ljenje pameti, 28.

Vir,  v njem se kopati, se krivega suma oči¬
stiti, 2.

Vir,  skoz zelene travnike teči videti, boljše čase
pričakovati, 29.

Vir videti, ki je kalen, bolezen in velika siro-
maščina, 54.

Vir videti v svoji izbi, dobiček in čast; — v lepem
kraji, bolje čase pričakovati, 2, 54.

Vire,  čiste, videti, dobro zdravje pričakovati, bo¬
gastvo, 54.

Visoko  skočiti, zguba svoje službe, 5.

Vitez,  zguba. 3.

Viteza  videti, veliko čast doživeti; — bojevati se
videti, rane, 66.

Viteze,  ranjene, videti, ločitev od kake ljube reči;
— v svojem kinču videti, prevzetnost; z njim
govoriti, čast in dobrotniki, 66, 89.

213

Vjedo  videti, se slabimi in hudobnimi ljudmi se
sniti, ljubosumnost, 25.

Vkljanjati  se, ponižanje, škoda, 70.

Vladati,  bogatim sreča, 3, 33.

Vladati,  zguba, 16, 50.

Vnetilo  videti, trpljenje, žalost, 15; — goreti
videli, veselje, 19.

Vmeteno  jajce jesti, gledišče obiskati, 79.

V m i v a t i se v studencu, skrbi zgubiti, 24.

Vrni v ati se, bogatejši postati, 2, 4, 9.

Vnuke  videti, svoje ali njihove noge, stanovitno
blagostanje, 58.

Vodo  čisto videti, snažnost ljubiti, 1; — piti, sla¬
bost. 6; — v njej utoniti, sužnosti podobno živ¬
ljenje: — čez njo iti, se iz nevarnosti rešiti,
2, 54.

Voda  v njej se kopati, delo dobiti, se opravičiti,
2, 54.

Vodo,  toplo piti, bolezen, 5; — vrela, se z njo
opeči, vsled nepazljivosti si škodovati, 7; v njo
skočiti, preganjati koga; po njej hoditi, zmaga
čez vse ovire, 89, 90.

Voda  blagoslovljena, zdravje pobožnost, 10.

Vodo  šumečo videti ali slišati, trdosrčne sodnike
imeti, 23.

Vodo,  kalno imeti, trpljenju sledi veselje, v nji
onemagati, siromaščina, žalost, 87.

^Vodo,  reko, z krvjo pomešano videti, bolezen v
prsih, 54.

Voda,  druge v nji se kopati videti, se sovražniki
se spraviti, 69.

Vodo  šumečo in globoko prebresti, sovražnika
premagati, 6.

214

Voda,  v nji skakati, žalost., 76.

Vodo  videti, ki narašča, sila, 90.

Vodne  kače videti, v nevarnost priti, 12.

Vodne  tiče videti, bolnim zdravje, 45.

Vodne  valove videti, prazno upanje, 4. 88.

Vodnjak,  v njem vodo videti, med tem ko jo
nikjer ni, pomeni srečo, 39.

Vodnjak,  vodo iz njega vleči in drugim piti dati,
ako je čista, bodo tisti, ki jo pijejo, srečni, ako
je pa kalna, nesrečni, 89.

Vodnjak,  prepoln, videti, veliko zgubo v kaki
hiši videti, slabo, nesreča; — videti z bistro,
čisto vodo, odkritosrčno razodenje; — močno
teči videti, previdnost zarad ognja; — z lepimi
cvetlicami videti, lepa darila prejeti, 30.

Vodnjak,  v njega pasti, hudi časi se bližajo; •—
iz njega vodo zajemati, dobri opravki, za neože-
njene in device dober zakon; ■— ako je čist, slab;
ako je kalen; — delati videti, globoko mis¬
liti, 67.

Vodomet  videti, posušenega, trpljenje, žalost, 25.

Vojak,  topničar, nemir, ropot, 77.

Vojaka  videti, t.rud ;  žalost in zguba, 13, 80.

Vojaško  jestvinaričo videti ali z njo govoriti,
rešenje iz velike sile, 57.

Vojaški krič  slišati, sreča, želje se ti bodo spol¬
nile, 76.

Vojiaške  novince videti, veliko truda imeti,
17, 76.

Vojsko  videti, jeza in razprtija; — v njo iti, s
oblastnijo kaj opraviti imeti; — ji zapovedati,
veselje doživeti, 9, 44, 73.

215

Vojskovati se v sanjah, sovražnika prema¬
gati, 48.

Volčje  mleko trgati, se z nezvestimi, nestanovit¬
nimi ljudmi seznaniti, 67.

Voli,  ki se bodejo, ljubezen, veselje, 7.

Vole  pasti, veselje in zabava; — se prepirati
videti, ljubezen in mir;  — videti, ki te prega¬
njajo, nezvesti služabniki; — ki so brez rogov,
zmaga čez svoje sovražnike; — imeti, dušni
mir, zvesti prijatelji in služabniki; — videti, de¬
bele, hitra sreča, lepo vreme, 5, 18, 87.

Vole  videti, suhe, glad, dragota, 68.

Vole  videti na vlaku, prav dobro; — ki pijejo,
ni dobro; ki se bodejo, sovraštvo, 22; — rudeče
videti, smrtna nevarnost; — črne, slabo, nevar¬
nost; bele, dobro, dobiček, čast, 37, 89.

Vole  delati videti, hvaležnost; — skakati videti,
v nevarnost priti; — jih gnati videti, korist v
trženju imeti; -— klati videti, svoje vsakdanje
delo previdno opravljati, 5, 18, 87.

Voli,  za katerimi kdo teče, tovariši ti hočejo ško¬
dovati, 19.

Vole  se pasti videti, veselje, 57.

Vole  spati videti, dobiček, 40.

Volk,  z njim se igrati, veliko veselje, 13.

Volka  premagati, svojega sovražnika celo prema¬
gati; — od njega ranjen biti, sleparjem v pest
priti; — videti jeznega, mogočnega sovražnika
dobiti, 44, 51, 58.

Volkodlaka  videti, neumna, prazna boječnost, 16.

Volna,  iz nje obleko imeti, dobiček 78.

Volno  imeti je dobro, 71, 74.

Vosek  bel videti, za nedolžnost govoriti, 55.

216

Vosek rumen beliti, na boljši pot iti, 66.

Voščene sveče videti, blagoslov, 13.

Voščene sveče goreti videti, velikega truda se
oprostiti, 7, 58.

Vogove, lepe videti, z višimi ljudmi občevati za¬
četi, 71; v njem se voziti, čast; — hitro se vo¬
ziti, čast; — hitro se voziti videti, težko od-
potovanje, 37, 41.

Voz prevreči videti, nesreča te bode zadela; —
naložen in lepo nadevan, dober napredek v
opravkih; — na njega iti, previden biti; — z
mnogimi konji videti, svoje želje spolnjene vi¬
deti; — videti, ki se prevrže, zguba svojega
imetja, 34, 81.

Voz,  na njem se peljati in spredej sedeti, pomoč
dobiti, 57.

Voz,  na njem se v mesto peljati in tam imenit¬
nega moža srečati, sreča, 87.

Voz,  z njega se na sani vsesti in po ledeni poti
peljati, dobre novice, 77.

Voz,  če se ti polomi, škoda na poti, 70.

Vozelj  videti, v zadrego priti; — razvozljati.
druge iz zadrege rešiti; — delati, druge v za¬
drege spraviti, 26.

Voziti  se v kočiji, velika zguba, 50.

Voziti  se na vozu, h poroki ali h krstu priti,
1, 44.

Voziti  videti, zavist, 89,

Voziti  in zvrniti se, bližnja nesreča. 64.

Voznike  videti, jeza, razprtija, 32, 88.

Vožnja  skozi vodo, nesreča, 23, 28, 29.

Vožnja  na saneh, zabava, ktera pa srci ne za¬
dostuje, 36.

217

Vrabci, jih veliko skupaj videti, pogubljenje; —
jih streljati, sebi in drugim koristiti, 20, 48.

Vrabca  videti ali čivkati slišati, nestanovitna lju¬
bezen ali prijateljstvo, 21.

Vrag,  z njim se bojevati, hude strasti premagati, 4.

Vraga  videti pri sebi, dobiček, dobra opravila;

— premagali, dobri opravki, ki mnogo dobička
prinesejo, 48.

Vraga  videti z rogmi, kremplji, repom i. t. d., ne¬
sreča, siromaščina, 54.

Vrane  loviti, žalost, nemir; — videti, smrt kterega
izmed družine, 29, 71.

Vrane  videti, posamezne, dobiček, 10.

Vrane  na drevesih videti, snidenje sorodnikov; —
kričati slišati, hude novice slišati, 17.

Vrane  videti, sovražniki na vseh straneh, ža¬
lost, 52.

Vrane  krokati slišati, razkritje kakega hudodel¬
stva, 60.

Vrane  okoli sebe letati videti, smrt; — videti,
ki kradejo, v velikem strahu biti, 71.

Vrane  okoli glave letati videti, tvoja in tvojega
prijatelja smrt; — nagnati, tatvino ali goljufijo
zabraniti, 27.

Vranca  videti, grozovitost, 27; — jahati, jeza in
neusmiljenje, 89.

Vrat,  otekel, sreča, 2.

Vrat  videti, dobro znamenje, debelega in velikega
imeti, sreča, 5.

Vrat,  majhen in tanek, nesreča, 15.

Vrat,  kdor ga nam stiska, ta bode naš gospod;

— na stran vganjen, zasmehovanje, sra¬
mota, 30.

218

Vrata se silo odpreti, v ječo priti, 6, 10.

Vrata  videti, zažgane, tvoja ali tvojega prijatelja
smrt, 7.

Vratar,  na slab glas priti, 13.

Vrč,  dobro sporočilo, iz njega piti, veselje, 41, 74.

Vrč videti, vsled okornosti drugih, škodo trpeti,
27, 86.

Vreča,  težko nositi, nesrečni časi; — z luknjami
jo videti, zguba; -— videti, oslepariti se,

9, 55.

Vreče,  jih veliko na vozu videti, dobro kupčijo
imeti; — s sadjem napolnjene na svojem odru
imeti, dober napredek pohištva; — nesti videti,
veliko stroškov imeti, 46.

Vreme,  lepo, prevelika varnost, te bo v nesrečo
spravila, 20.

Vretenico  videti, drugi te zasmehujejo, 28.

Vrezati  se, zguba skoz družino, 2, 15.

Vrt,  v lepem se sprehajati, veselje, 11.

Vrt zapuščen videti, krivi svetovalci želijo tvoj
pogin; 51.

Vrt z velikim plotom videti, tvoja prošnja se ti
bode odbila, 82.

Vrt,  zelen videti ali v njem biti, veselje, zabava,
27, 56.

Vrt se zelenimi cvetlicami, veselje, 18.

Vrt,  va-nj iti, domače skrbi, 71.

Vrt,  v njem se sprehajati in nič zelenega videti,
žalost, 26.

Vrt zelen videti, vanj iti, dobro, 14.

Vrt prodati, pridnost., 49.

Vrtilna  stolica, konec zamotanih okolščin, 75.

219

Vrv delati videti, blagostanje, ki pa gre rakovo
pot; — na nji se v globočino spustiti, nevarno
početje; — razrezati, drugim škodovati, 8, 17,
65, 69.

Vrv imeti ali videti, v zadrego priti, 69.

Vrv debelo na ladiji videti, v sitne okolščine
priti, 27.

Vrvoplezeca  videti, z lahkomišeljnimi se sni-
deti, 17.

Vsekati  se videti, sreča, 86.

Vstati  iz postelje, bolezen, 6; — iz stola, dobro
sporočilo, 2, 38.

Vstati  od mrtvili, nesreča te bode zapustila,
12, 71.

V vodic  a, upaj na novo, 90.

Vzeti  za svojega otroka, ako kdo tebe vzame,
pomeni prepir in trpljenje, 3, 5, 4.

Z.

Zabavljati  se z velikaši, sreča in čast, 37.

Zaboj,  se v njem bati, pri snidenji vznemirjen
biti, 47.

Zaboj  imeti ali videti, poln, bogastvo; — prazen,
uboštvo in skrbi, 12, 19.

Zadnico,  rit, videti, svojo sramoto; — kake žene
videti, kratka nesreča; — črno in zaraščeno vi¬
deti, nesreča in sramota, 10.

Zadovoljen  biti, sitnosti in nesreča, 3.

Zadrega,  v nji biti, tem večja je, tem lagje bo¬
deš svoje namene dosegel, 10.

Zadušiti  se, ozdravitev, 1, 4, 7.

220

Zagozda, težko delo,  72.

Zagrinjalo imeti, se drugačnega delati; — koga
drugega pod njim videti , svaritev pred lahko
vero; — si pred oči obesiti, drugim svoje na¬
mene zakrivati, 60, 61.

Zahodnjak,  v njem biti, se v sitnosti zamo¬
tati, 42.

Zahodnjak,  v njem biti in nič več ven priti,
dolge trajajoče skrbi; zopet iz njega pot najti,
odstranjenje vseh ovir, 17.

Zaiti  na poti, prazno vpiranje, 51.

Zajca  jesti, zadovoljnost; streljati, srečen biti,
boječnost, 19, 42.

Zajca  videti, slabost na naši strani; —jesti, bla¬
gostanje; — bele, veselje; — črne, žalost; —

, ubijati, zguba, sleparija, 42, 20.

Zaklad  najti, z mnogim denarjem srečno ži¬
veti, 48.

Zaklad  kopati, nepremišljen se maščevati, 55.

Zaklad  iz zemlje vzeti, tvoji najzvesteji prijatelji
te bodo izdali, 69, 88.

Zaklad  videti, če je majhen dobro, če je velik,
nevarnost, smrt, 49.

Zaklan  biti, nepokopan biti, strah in velika sila, 64.

Zaklati  živino, škodo na telesu trpeti, pad, 63.

Zaklati,  sreča, 33.

Zaklet  biti ali se samega zakleti, bolezen in
skrb, 39.

Zakon,  z lepo osebo v njem živeti, dobiček, sre¬
ča; — z grdo osebo, siromaščina, bolezen in
smrt; — 47, 90.

Zakon,  zakonska pogodba s kom skleniti, žalost
in bolezen, 17.

221

Zakon, v njem živeti z devico, sreča in časi:

— z ženo, korist in dobiček; — se sestro, ne¬
sreča, nevarnost, 19, 78.

Zakon,  v njega stopiti, bolezen, križi in težave,.
32, 81.

Zakrvaveti,  bližnja velika nevarnost in rev¬
ščina, 9, 47.

Zalezovati  koga, pomiriti ga, 31.

Zaljubiti  se, mnogo žalostnega zvedeti, 54, 60.
Zamorca  videti, zaman za kako reč se truditi;

— se mu smehljati ali z njim govoriti, se svo¬
jim sovražnikom se spraviti, 47, 76.

Zamorca  videti, bojevati se morati; — videti,
nagega, žalost, revščina in škoda, 42, 7, 44.
Zanjke  imeti ali videti, prijatelji te bodo izdali, 3.
Zapah,  z njim opraviti imeti, skrivne skrbi, 89.
Zapečatiti  pisma, veliko opravkov dobiti, 18, 57.
Zapeljati  koga, v ječo priti; — ako pa kdo tebe
zapelje, tedaj bodeš nedolžnega spoznan, 18, 50.
Zapeljiva  pot, hudobni ljudje te hočejo uničiti, 21.
Zapestnica,  ako jo odložiš, tvoje nagnenje se
bode zadušilo, 39.

Zapestnica,  ako jo dobiš v dar, ljudje te bodo
ljubili, 27.

Zapona,  ljubezen, 34, 52, 87.

Zaporna  ranta, lesa, pred njo stati, na ovire za¬
deti, 30.

Zaprt  biti, zguba kterega uda, 45.

Zapustiti,  svoj stan, škoda; — svoje stanovanje,
srečni opravki, 89.

Zaročni  stan, v njem biti, pomeni na mnogo lju¬
beznivosti, 17.

Zaroko najti, dober zaslužek; — nje se udeležiti,
kako drago osebo zgubiti, 67.

Zaseda,  v njo prili, dober napredek svojih oprav¬
kov, 89.

Zasedo  pripravljati komu, varuj se, če ne se ti
bo slabo godilo, 90.

Zaslišba,  ako jo imaš pri visoki osebi, nesreča
in bolest, 14.

Zaslišba  pri cesarju ali kralju, sreča in velik
dobiček, 78.

Zasmehovati,  sovraštvo, 65.

Zasramovalno  pisanje napraviti ali videti, sit¬
nosti, 97.

Zasramovati,  veselje, 19.

Zasramovan  biti, pomeni prepir z domačimi,
30, 60.

Zastavilnica,  čast in slava, 8, 11.

Zastavna  igra, od nje senjati, prijetno novo zna¬
nje, 46.

Zastaviti  svoje reči, sila in žalost, 50, 63.

Zatožiti  koga, sovraštvo, 17.

Zaušnico  dobiti, v slabo tovarišijo priti; — komur
dati videti, prepirati se, 81.

Zavernica,  sreča, 27, 38.

Zavetja  iskati proti vetru, skrivna revščina, 42’

Zavetje  najti proti dežju, viharju, sovražnikom,
itd. nesreči, žalosti učiti, 90.

Zavetje  iskati proti burji, kaj hudega slutiti, 89;
— iskati proti dežju, tihe, globoke dušne bolečine, 14.

Zavezo  imeti, bogastvo v nevarnosti uživati,
16, 27.

Zavijač  o (havbo) si na glavo dati, hitra po¬
roka, 39.

Z a vi ral ni c o videti, vsakovrstne ovire, 7, 20.

Zavratnik  imeti ali videti, sreča in blago¬
stanje, 27.

Zazidati  videti, kako službo zgubiti, 6.

Zbosti  se s trnjem ali s cim drugim, škoda ali
bolezen, 47, 77, 89.

Zbuditi  se, zgodaj v jutro, bogastvo in zadovolj¬
nost, 42.

Zdravilne  rastline, ako jih vidiš ali ješ, tvoji
sitni opravki se h koncu prigibajo, 83.

Zdravilo  porabljati, pri igri bodeš zgubil, 46, 85.

Zdravilo,  ktero ti zdravnik naroči, tvoja bolezen
še bo dolgo trpela, 15.

Zdravilo  vzeli, nesreča, 12.

Zdravilo  rad piti, pomeni bolezen in rev¬
ščino, 5.

Zdravilo,  ako ga daš komu, kaže na srečo pri
igri in opravkih, 9.

Zdravilo  piti in potem poljevati, pomeni nesrečo
in kant, 14, 27, 38.

Zdravnika  videti, ki ranjenega človeka zavezuje,
eden iz družine se bode poročil, 2.

Zdravnik,  ako z bolnikom prijazno govori, slabo
ti bode 35.

Zdravnika  videti, stanovitno zdravje, 17.

Zdravnik  za oči, tvoj pregrešek se bode zopet
popravil, 17.

Zdravnik  za zobe, sleparjem in lažnjivcem v pest
priti, 37.

Zdravnika  za zobe videti, bolnim zdravje; zdra¬
vim bolezen, 21, 83.

Zeli  iskati, svoje ali drugih zdravje varovati; —
stiskavati, dobro; — jesti, ki so polne soka, do-

224

biček, korist; — kuhati, strah in sila; — lepo-
dišeče imeti, gizdivost, 11, 53, 55.

Zelenik  videti zelenega, trdno upanje imeti;
dolgo življenje; sploh žalost in revščina mnogim
ljudem, 4.

Zelenje  jesti, bolezen, nesreča; — navadno, trud
in trpljenje; — ostro, razkritje žalostne skriv¬
nosti, 83.

Zelje  pomeni čast in dobiček, 19.

Zelje  jesti, žalost, revščina; — videti, sitnosti, 20.

Zelje  novo jesti, dolg čas, 47.

Zemljo  črno videti, revščina in žalost, 17, 50.

Zemljo  rumeno ali lepo razsvetljeno videti, zvesti
prijatelji, sreča 90.

Z e m lj o videti ali imeti, bližnja srečna poroka ali
potovanje, 38.

Zemljo  pokujeno videti, v nevarnost priti, 14.

Zemlja,  njo obdelovati, pomnožitev družine, 70.

Zemljo,  celo videti, strah in trepet, 71.

Zemljepis,  potovanje, tudi skrbi, 80, 25.

Zibati,  otroke videti, rodovitnost, pojedina pri
krstu, 36, 48.

Zidarja  imeti ali videti, tožba, revščina, slaba
volja, jeza, 11, 31, 48.

Zidarski  mojster, ako ga vidiš, nesreča te čaka;
ako stoji na trameh, pomeni nevarnost; — ako
ga vidiš, ko zapoveduje, pomeni dober napredek,
39, 13.

Zidati  hišo, bolezen ali smrt, kaže tudi škodo in
nesrečo, 64, 82.

Zidati  videti hišo, usmiljenje tvojih bližnjih, 1, 13.

Zlat,  cekin videti, dobra volja; — najti, srečen
postati; — topiti videti, zguba dobrohotnosti;

225

imeti in z njim plačati, pomnoženje svoje časti;
— dobiti, zanesljivost in veselje, 6, 39, 60.

Zlato delati, prazen trud; —najti, sreča; —jesti,
težka nesreča, 82.

Zlato imeti krivo, sreča in bogastvo; — ako je
kovano, nemir, 55.

Zlato  na sebi nositi, prenagliti se; — točiti,
čiste namene imeti; — ukrasti, čast zgubiti; —
v dar dati, k poroki priti; — zgubiti, pomanj¬
ševanje premoženja, 51, 67.

Zlate  in sreberne reči imeti, prilizovalce okoli
sebe imeti, 61.

Zlate  ribe loviti, prenehljej v svojih opravkih, 42.

Zlat  rudnik najti, zagotovljen dobiček, 5.

Zlatenico  imeti ali videti, hitra sreča, 50.

Zle da ti se, strah, 55.

Zmagati,  žalost, nezgoda, 9.

Zmaje  (baziliske) videti, revščina in velika ža¬
lost, 42.

Zmaja  leteti videti, kriva sreča; — ki sanjajo¬
čemu kaj d&, bogastvo; — visoke osebe te imajo
rade; sreča, bogastvo; — hudobnega videti, nič
dobrega doživeti, posebno bogatim slabo zna¬
menje, 34, 90.

Zmera  svoje hiše ali vrta pomeni pravdo, 28.

Zmera  svojega telesa pomeni smrt, 73, 88.

Zmotiti  se, prazen trud imeti, 38, 51.

Znamenje  na nebu videti, škoda, zguba, 9.

Znanje,  ako se s ko» seznaniš, pomeni sit¬
nosti, 46.

Zob zgubiti, dragega, zvestega prijatelja zgubiti, 86.

Zob dobiti, o kaki dvomljivi reči bolj natanko
poizvedeti, 14, 26.

15

226

Zob snesti, smrt prijatelja, 56.

Zob spodnji zgubiti, pozabljivost, 24.

Zob gnjil, če izpade, dobro, 48.

Zob bel ali pozlačen, dobro, 46.

Zob voščen, smrt, 78.

Zob cinjast, ponižanje, 41.

Zob posrebren, bogastvo, 49, 83.

Zobe  iz ust vzeti, žalost, 36, 63, 9.

Zobe  si snažiti, škoda, 55.

Zobe  z jezikom podirati, dobro, 49.

Zobe  steklene imeti, težka smrt, 7.

Zobje  pomenijo najpoprej zveste prijatelje in
znance, 33.

Zobe  izpasti videti zdrave, zdravim hudo, trdi
upniki; bolnim ozdravitev, 22, 86.

Zobje,  ako drugemu rastejo, dobro; — jesti, bo¬
gastvo, 69.

Zobe  z jezikom omeziti, dober konec svojih
reči, 48.

Zobje,  ki na novo rastejo, pomenijo izpolnitev
tvoje želje, 47.

Zobe  lepe bele imeti, gizdavost. ljubiti, 54.

Zobe  enega nad drugim imeti, zmote napraviti, 42.

Zobe  zlate imeti, vsem dobro; — sreberne, boga¬
tim zguba, ubogim dobiček; — bakrene imeti,
zasmehovanje in sramota, 90, 22, 3.

Zobe  zgubiti, sprednje, kaj hudega zvedeli; —
umivati, hitra smrt, 13, 61.

Zobje,  če ti vsi izpadejo, zdravemu hudo, bolne¬
mu zdravje, 48.

Zobje,  če ti zarastejo, zmota, razprtija, 79.

Zobje  v drugo raščeni, dobro, 84.

Zobje,  če pred te padejo, smrt otrok, 68.

227

Zobje,  ako fe  bolijo, žalost, kleri pa kmalu ve¬
selje sledi, 48.

Zobotrebec  ni dober, 23.

Zrak  videti, čistega in svetlega, sreča v prijatelj¬
stvu, ljubezen v vseh opravkih; — meglenega,
skrbi, revščina; — lepodišečega, milega, mir, pri¬
jetna družba; — dobrodejnega občutiti, skrivne
novosti zvedeti, 12, 23.

Zrezano  podobo videti, v zadrego bodeš prišel;
ako je podoba zvrnjena, ovire v tvojih podjet¬
jih, 56.

Zvenčeti  pomeni strah, 88.

Zverino  videti, ubogemu dobro, 34.

Zverina  divja, sovražnik, 30.

Zverino  divjo učiti, preganjanje, 18.

Zverina,  z njo se bojevati, kmetu dobro, 82.

Zvezanega  se videti, ovire, sitnosti, 47, 81.

Zvezdo  svitlo in čisto svetiti videti, luč dobiti,
4, 68, 61.

Zvezde  številne videti, srečno znamenje, 18.

Zvezde  od neba pasti videti, smrt, žalost, in rev¬
ščina ; -— videti, ki slabo svetijo, velika nesreča;

-— v hiši svetle videti, smrtna nevarnost hiš¬
nemu gospodarju; — na nebu videti, sreča v
ljubezni, dobra sporočila, 86, 60, 73.

Zvezdi  podobne reči videti, sreča v igri, nesreča
v ljubezni, 56.

Zvezdo  se utrniti videti, se kake sitnosti opro¬
stiti, 60.

Zvezati  kaj, pravde, 2.

Zvonove  zvoniti slišati, pri pogrebu navzoč biti;

-— videti, nevarno podjetje; — delati, zaniče¬
vanje, 26, 74, 90.

la*

228

Zvoniti  slišati, pri kaki svečanosti, smrt enega
svojih, 51.

Zvoniti  slišati in se vstrašiti, ogenj, 32.

Zvon  vlivati, gnjus, 25.

v

Z.

Žabe  v ribnikih videti, veliko denarjev prejeti, 26.

Žabe  regljati slišati, pohvaljen biti, 49.

Žabe  ubijati, sebi samemu škodovati, 49.

Žabo  pod kako rečjo najti, sreča, čast, 90.

Žabo  umoriti, čast, 8.

Žago  videti ali imeti, mir; srečen konec kake
reči, 50, 74, 76.

Žalost,  kratko trpljenje, kteremu veselje sledi, 8.

Žalosten  biti, ne da bi vedel zakaj, je prav
slabo, 7.

Žalosten  biti, zvesti prijatelji se te bodo usmi-

v  lili, 15.

Žal o igr o videti, zguba dobrega prijatelja, 16.

Žalovati  za kom, čast, 3, 54.

Žamet,  čast in premoženje, 25.

Žarke  od nebes videti leteti, zmaga čez svoje
sovražnike, 3, 54.

Žejo  občutiti, žalost in nemir; •— si preveč vga-
siti, bogastvo in čast, 20.

Žejen  biti in ne si žeje vgasiti, prazen trud v
kaki reči; —jo vgasiti, prošnja se ti bode spol¬
nila, 7.

Žejnemu  piti dati, hvaležnost, 90.

Žejen  k studencu priti in ne piti znati, neprilike,
prazen trud, 72.

'N >n; >n: >n

229

Žele z je  videti ali imeti, dolg zapor, 18, 79.
Železni  prsnik videti, častna mesta dobiti, 77.

Železni  prsnik oblečen imeti, se pred sovražniki
varovati, 59.

Železnica,  po njej se voziti, hiter napredek
svojih opravkov, 17.

Železo  kovati, prepir in razprtija; —- žareče vi¬
deti, vroča ljubezen; ako te kdo z njim pre¬
tepa, težka revščina; v njega se premeniti, rev¬
ščina in uboštvo, 44, 67.

Želod  brati, dobiček, veselje; — videti, uboštvo
in nesreča, 18, 50.

Želodec  videti, zguba, 32.

Želva,  skrivnega sovražnika imeti, 16, 49.

Želve  jesti, zarad velikega truda dobiček
imeti, 36.

Žena,  ktera svojega moža s kom drugim se po¬
ročiti vidi, bode hčerko porodila, 2.

Žena,  ako se mož v ženo spremeni ali narobe,
zakon, 89.

Žena  noseča, vesele novice, 80; —svojo se prika¬
zati videli, blagostanje in sreča, 9.
ena,  s svojo živeti, jeza, 81.
ena,  s svojo igrati, pravda zavoljo dedšine, 6.
ene,  ako jih je veliko skupaj, obrekovanje, 71.
ene,  ki te imajo rade, pomenijo prepir, 54.

Žene  mlade nage videti, zaman poželjenje, sra¬
mota, 17.

Ženska  oblačila nositi, skrbi in nesreča, 30.

Ženi  se vklanjati, prilizovalci te bodo oslepa¬
rili, 11.

230

Ženina  objeti, pomeni zvestobo tudi na tu¬
jem, 37.

Ženitev,  na nji biti in plesati videti, ža¬
lost, 33.

Ženo  staro videti, nesreča, 2.

Ženo  vzeti, veselo snidenje, 12; •— imeti lepo,
ljubosumen biti, 31.

Ženo  tepsti, v nemiru živeti, 77; — nosečo, od-
pušeenje, 48.

Ženo  svojo s kom drugim se poročiti videti, pre-
memba svojih okolščin, 20.

Ženo  navadno videti, malo trpljenje, 72.

Ženo  poljubiti, dobiček, 49, 78; — vzeti, prepir, 89.

Žena  z lepimi dolgimi lasmi, sreča, čast, 7.

Ženo  lepo videti, zaljubljen biti, 55.

Ženo  z rudečimi lasmi videti, preganjanje, 44, 71.

Ženo  moliti videti je prav dobro.

Ženo  s črnimi ali rujavimi lasmi videti, bolezen
ali smrt, 5, 7.

Ženo  gologlavo videti, smrt v žlahti, 67.

Žerjave  leteti videti, dobro sporočilo; —• videti,
nezvesti prijatelji; — jesti ali kričati slišati,
veselje doživeti, 27, 74.

Žerjava  videti, dobro, 85.

Žerjava  slišati, bolnemu dobro, 27.

Žeslo  imeti, pomanjkanje, revščina in velike
skrbi, 18.

Žetev,  pri dobri navzoč biti, tvoje želje se ti
bodo v kratkem spolnile, 68.

Žetev  domov voziti, dedšina, 60.

Žeti  pri slabem vremenu, hudo znamenje, 89.

Žeti  visoko žito, pomeni srečo v svojih oprav¬
kih, 45.

231

Žganje pomeni nepostavno, nedovoljeno veselje;
ako žganje piješ in se ne upijaniš, pomeni, da
te nekdo ljubi, 17, 79, 90.

Žid,  sam biti, škodo trpeti, 45.

Žid,  ako ti je kako dobroto storil, nepričakovano
veselje in sreča; — z njim govoriti, na časti
zgubiti, tudi ljubeznjivost, 34, 67, 69.

Žide  videti, v nevarnost priti; — z njimi obče¬
vati ali tržiti, zguba tega, kar si že pridobil,
13, 80, 27, 49.

Žile  videti, velik dušni nemir, 3, 87.

Žile  odpreti videti, tvoja volja se bode prevrgla,

v  8, 14, 79, 81.

Žilo  se odpreti videti pomeni prepir, tudi smrt
nam dragega sorodnika, 25, 23, 81.

Žimnico  videti, nemir; —kupiti, pomiriti se, 42.

Žito  kositi, dobiček, 84.

Žito  videti, bogastvo, obila mera; — pa malo,
uboštvo, pomanjkanje; — v klasji, sreča, boga¬
stvo, 46, 90.

Žito  dobiti, bolehati, 76, 79.

Žitno  klasje trgati, dobiček, 66.

Žitno  polje videti, dobiček, veselje, 41.

Žito  žeti ali suho videti, škodoželjen biti; — do¬
biti v dar, dobiček, 3, 90.

Žitni  sad jesti, dober glas, 90.

Žito  sam žeti in vezati, veselje, 49.

Žito  v vrečo stresati, bolezen, 89.

Živ zažgan biti, slabo, grajanja vredno obnašanje;

■— v vodo pahnjen biti, veliko skrbi in revščine
prestati; — pokopan biti, nesreča, 9, 65.

232

Živali,  ako te preganjajo, razžaljen biti od svojih
sovražnikov, 51.

Živali  hoditi videti, huda revščina; -— govoriti
slišati, kar govorijo je resnica; —• se pasti vi¬
deti, s tujimi ljudmi občevati začeti; — udoma¬
čiti videti, težave potrpežljivo prenašati, 32, 49 .
68, 90.

Živino  pasti videti, sitnosti pripravljati, 8.

Živino  tepsti, veselje, 7.

Živino  se bosti videti, razprtija, 27.

Živino  suho videti, draginja, 8.

Živino  debelo videti, dobra letina, 9.

Živino  gnati, veselje, 80.

Živino  na gori videti, slabo, 6.

Živino  jesti, sovraštvo, 44.

Živine  več plemen imeti, dobra letina, 52.

Živo  srebro, z veternjakom se seznaniti, 25.

Žleb  videti, svetel, dobro; — kalen, slabo, 4.

Žlico  videti, k gostiji povabljen biti, 18, 26, 38,

_ 53, 76, 82.

Žolč  v sebi občutiti, zguba, jeza, hišni nemir,
napad razbojnikov, 30.

Žolč  videti, ženam denarje, možem bolezen, 38.

Žrebca  rujavega videti, obrekovanje, 23; rude-
čega videti, sreča; — videti razrezanega, skrivna
sramota, 6.

Žrebec,  na njem po mestu jazdariti, na slab glas
priti, 20.

Žrebca  iz morja skočiti videti, iz vsake okolščine
srečno ven priti, 90.

Žrebca  utoniti videti, v silo priti; — lepega,
črnega videti, zadovoljnost; — (luksa) videti,

233

nestanovitno zdravje; — belega videti, nedolž¬
nost častiti in slaviti; — pisanega videti, samo¬
svoj biti, 20, 36, 27.

Žrebec,  na njega stopiti, baharija; — na njem
jahati, se v nevarnost podati, 2.

Žrebca  uiti videti, en del svojega premoženja
zgubiti; — rediti videti, blagostanje doseči; —
vpreči videti, potovati; — plavati videti, kaj do¬
seči; — prodati videti, dobro kupčevati, 24, 31.

Žrebca  starega, sivega videti, težke dni doživeti,
trud in delo; — učiti ga videti, z visokimi ljudmi
se seznaniti; — poginiti videti, konec kakega
dobrega upanja, 77, 26.

Žrelo  lepo videti, tvoje želje se ti bodo spol¬
nile, 90.

Ž u g a n j e, prepir, 4, 19.

Župnik,  slabo znamenje, posebno za bolne in
hudodelce, 17.

Žužke  videti, nestrpljivi blebetači, zguba ali
bolezen, 5.

Žuželke  videti, v svoji prevzetnosti se čez druge
ljudi povzdigniti, 72.

Žvenk  pomeni žalost, 79.

Žveplo  ali smolo videti, zmota, 30.

Žveplo  vžgati, hudo bolezen pričakovati; — uvo-
hati, ovirati svoja podjetja; — porabljati, ozdra¬
vitev; — delati, mali zaslužek pričakovati, 15,
49, 84.

234

Kazalo srečnih in nesrečnih dni.

V januarju:
v februarju:
v marciju:
v aprilu:
v maju:
v juniju:
v juliju:
v avgustu:
v septembru:
v oktobru:
v novembru:
v decembru:

V januarju:
v februarju:
v marciju:
v aprilu:
v maju:
v juniju:
v juliju:
v avgustu:
v septembra:
v oktobru:
v novembru:
v decembra:

1 ., 3 ., 10 .. 27 ., 31 .

7 ., 8 ., 18 .

5 , 9 ., 12 ., 14 ., 16 .

5 ., 17 .

1 , 2 , 4 , 9 ., 14 .

3 ., 5 ., 7 , 12 ., 25 .

2 ., 6 ., 10 ., 23 ., 30 .

5 ., 7 ., 10 ., 14 .. 20 .

6 ., 10 .. 13 ., 18 ., 30 .

15 ., 16 ., 25 ., 31 .

1 ., 15 ., 25 ., 30 .

10 ., 20 ., 29 .

Nesrečni dnevi so:

13 ., 23 .

2 ., 10 .. 17 ., 22 .

13 ., 19 ., 23 .. 28 .

18 ., 20 ., 29 ., 30 .

10 ., 17 ., 20 .

4 ., 20 .

4 ., 11 ., 25 .

5 ., 13 ., 27 ., 31 .

13 ., 16 ., 18 ., 26 .

3 ., 9 ., 27 .

6 ., 23 .

15 ., 26 ., 31 .

Pomeni drugo igranje.

235

Tablica o skrivnem kockanji.

Sem postavljena, da bi našim bližnjim služila.

Pomeni prvo igranje.

236

Tablica,

ki kaže, kaj vsaka črka cele abecede v številkah znanja
in kako se mora na sanje in besede v loterijo staviti.

Po kabalističnem računjenji urejeno.

237

Umetnost

iz kvart prorokovati.

Igralec vzame vseh 32 kvart, jih dobro zmeša
ter jih pusti dvakrat z levo roko prevzdigniti. Pri
tem si zapomni prevzdignjeno kvarto na sledeči
način: Oni trije kupčeki, kateri vsled dvakratnega
prevzdiganja nastanejo, se tako eden vrh drugega
položijo, da zadnji kupček na prvega in oba na
drugega prideta. Sedaj se kvarte nič več ne me¬
šajo, pač pa se v štiri vrste, vsaka po osem kvart
obsegajoča, razpoložijo. Kaj kvarte pomenijo, kaže

238

Karo.

Pomen kvart

v zvezi ena z drugo.

Štiri fantje blizu skupaj prinesejo prepir in
hudobne jezike. Štiri kraljice: ljubosumnost, prepir,
vojsko, boj. Tri devetke ali desetke:  Sre¬
čen vspeh.

239

Dozdevne misli,

kakšen bo človek, ki je v tem ali onem znamenji rojen.

Januar.

Rojen biti v meseci j a nu v ari ju v zna¬
menji vodnika  kaže na človeka, ki ima prav
lepe in dobre lastnosti. Posebno ljubi red in
natančnost; zaradi tega je cela zunajnost in ob¬
čevanje s tako osebo prav prijetno in ljubeznjivo.
K temu veliko pomaga vedno dobra volja in več¬
krat zvito obnašanje. Vsled različnih prijateljskih
zvez se sreča možkega spola na dober način po¬
spešuje, med tem ko mu bogatih žen ne manjka.

Ženski spol dopada pred vsem zarad snaž¬
nosti telesa, perila in še bolj vsled čistosti svojega
obnašanja. Kot hišna gospodinja bode varčna in
delavna, kot prijateljica ljubeznjiva in vesela.

Februar.

Rojen biti v meseci februvariju  v zna¬
menji rib pomeni veliko in slavno življenje. Spret¬
nost in izvrstno obnašanje privedejo moža v imenitne
družbe, kjer se pa njegova odkritosrčnost in na¬
ravnost zaničuje. Večkrat je primoran najhujše
boje prestati, pa slednjič zmagajo njegove dobre
lastnosti.

Ženski spol se posebno za poezijo, gledališče
in godbo zanima. Kot gospodinja bode zaradi svoje
modrosti in dobrosrčnosti povsod hvaljena in ljub¬
ljena, čeravno se večkrat zgodi, da se domišljija
in resnica nič kaj ne vjemata.

240

Marec.

Rojen biti v meseci marci  ju  v znamenji
ovna  pomeni tih in ponižen značaj, ki vse rad
prenaša in se drugih rad usmili. Ako ga pa raz¬
žališ, si pripraviš hudega sovražnika, ki noč in dan ne
miruje, da bi se maščeval. V družbi je dobre volje,
drugače pa žalosten in otožen ter rad naravo ogleduje.

Možje so zvesti varuhi in dobri delalci, kateri
svojo ženo in otroke pošteno preživijo. Žene bodo
kot matere veliko veselja nad svojimi otroci doži¬
vele. Device se bodo zgodaj poročile.

April.

Rojen biti v meseci aprilu  v znamenji
bika  kaže na močnega, ne samo za delo, ampak
tudi za druge reči pripravnega človeka. Njegov
značaj se lahko prevrže v grdo predrznost, pre¬
vzetnost, škodoželjnost in zavist; ljubi tudi v srčnih
zadevah male premembe.

Ženski spol, ki je v tem meseci rojen, je
sicer ob času poroke prav razposajen in svojevoljen,
pa v zakonu se celo spremeni. Kot žena postane
pridna, modra in svojemu možu vedno zvesta.

Maj.

Rojen biti v meseci maju  v znamenji
dvojčekov  znanja sploh telesne lastnosti: lepa,
tanka koža, lepi, polni lasje, zapeljive oči, prijazno,
prijetno obnašanje, za katerim včasi zvitost čepi ali
pa vsaj prizadevanje, drugih oči nase obrniti. Po¬
sebno je to pri ženskih navada. V zakonu, kateri
se že v mladosti sklene, se prikažejo večkrat na-

241

mesto prijaznosti, ktera se v družbah pokaže, zvi¬
tost in sitnost, posebno če je tudi žena sitnega
značaja.

Deklica v tem meseci rojena je celo za lju¬
bezen in prijateljstvo ustvarjena, se kmalu omoži
in srečno in bo možu in celi družini v veselje in
čast; kot mati porodi lahko dvojčeke.

Junij.

Rojen biti v meseci juniju  v znamenji
raka  pomeni previden in z največjim mirom de¬
lajoči značaj, kteri ne more z hrumečimi valovi
časa enako stopinjo držati. Sreča mu ni posebno
mila, kajti vse se mu ponesreči in marsiktera zvi¬
jača ga premaga! Pa vse to ne more zabraniti, da
bi ne dosegel svojega namena. V zakonu bo srečen
in z nadarjenim dečkom obdarovan.

Deklica, ki je v tem meseci rojena, bo ne¬
srečna v svoji ljubezni. Prvi in drugi ljubček jo
bode zapustil; ona ljubi sicer goreče, pa prenaglo;
v zakonu bode svojega moža trpinčila, ako se ne
obnaša spodobno; zadnja polovica njenega življenja
bo mirna in zarad tega tudi srečnejša.

Julij.

Rojen biti v meseci juliju  v znamenji leva
pripravi možu trdno zdravo telo in predrzen po¬
gum. Ima bolj jezen značaj; vsled tega se večkrat
spre se svojimi prijatelji in znanci; bdi rad celo
noč, ljubi pa po dnevi počivati, in ako je mogoče,
je rad dobra jedila ter pije preobilo.

Deklica, ki je v tem meseci rojena, ljubi
prosto naravo in plete rada vence zase in za

16

242

druge. Ljubi le črvrstega mladenča in moža, posebno
vojaka, nikoli hlinavca in strahopetca. Se hitro
razjezi, pa vendar se zna premagovati in veliko¬
dušno odpustiti; ljubi tudi vihar in burjo.

Avgust.

Rojen biti v meseci avgustu  v znamenji
device  pomeni pri možkem spolu živ razum;
postane večkrat prav slaven mož in si prizadeva,
drugim s svojim svetom pomagati. Dela rad tudi
za občni blagor, brani se pa vsake hvaležnosti.
Bogata vdova se zaljubi v njega, pa on vzame raje
modro in lepo devico za ženo ter postane oče mno¬
gih otrok.

Deklica v tem meseci rojena ima vse dobre
lastnosti, ktere devica imeti mora; zarad tega po¬
stane pridna žena in hišna gospodinja; ako se pa
do 30. leta še ni omožila, tedaj bo najhitreje do
njene smrti sama ostala.

September.

Rojen biti v meseci septembru  v zname¬
nji tehtnice  pomeni pravičnega moža, ki bo
zvest in dober obrtnik in izvrsten državljan; zra¬
ven tega pa ima le majhno bogastvo, a še po smrti
dobro ime in mirno vest do svojega groba.

Deklica v tem meseci rojena je v vseh re¬
čeh prav natančna, zarad česar, dokler služi, veliko
hvale uživa; ako pa komu zapoveduje, je skoraj
nestrpljiva, neče nobenega darila, da ji ga ni treba
proti prepričanji hvaliti ali grajati, ter je previdna
v vseh svojih delih.

243

Oktober.

Rojen biti v meseci oktobru  v znamenji
škorpijona  kaže na nepremišljeno, neumno rav¬
nanje, zarad česar drugi večkrat škodo in sitnosti
imajo. Vendar je tak mož rad potrpežljiv in vse
povrne, kar je poškodoval; obnaša se večkrat pre¬
več očividno, še celč grdo in nespodobno; kdor ga
pa dobro pozna, najde v njem milega in zvestega
prijatelja; pije rajše vino kakor vodo.

Deklica v tem meseci rojena mora se dobro
varovati, da si ne pripravi vsled slabega jezika in
slabe volje sovražnikov; nagnjena je k zavisti in
trdosrčnosti, ljubi tudi vino in kavo, pa ne potroši
nič za to; v zakonu je prav prijazna, a kot mati
stroga.

November.

Rojen v meseci novembru  v znamenji
strelca  pomeni nevarnega ljubčeka, ki se že
zgodaj zaljubi v vsako lepo lice ali tudi v lepo
obleko; on je strasten lovec in strelja kozle z in
brez smodnika; kot vojak je sovražniku in deklici
enako nevaren, poslednji posebno pri plesu, kterega
zeld ljubi; skrbi redno za svoje gospodarstvo in
živi zmerno.

Deklica, ki je v tem meseci rojena, je pre¬
drzna ter se večkrat v velike nevarnosti poda;
ljubi najbolj vojake in lovce; veliko mladeničev jo
ljubi, pa le enemu se posreči, njeno srce prema¬
gati ter v srečnem zakonu svoje dni preživeti.

December.

Rojen biti v meseci decembru  v zna¬
menji divjega kozla  kaže pri obojem spolu

244

dober značaj, kteri se pa večkrat pohujša. Mož ne
prenaša veliko mraza, ljubi zarad tega kožuh in
peč, zraven pa veselo družbo; ljubi klobaso in
pleče ter deli kot prijatelj, kot mož, kot gospodar
rad draga in lepa darila; veseli se še kot starček
svojih vnukov.

Deklica v tem meseci rojena ima veliko
moškega na sebi, pa vendar ne zgubi svojih žen¬
skih čednosti; je rada navzoča pri veselicah, ki
zadevajo vojsko; prejme rada o božiči kaj novega,
skrbi pa leto za letom marljivo za svojo družino
in gospodarstvo ter ljubi iskreno svojega moža.

245

Tablica,

ki kaže, ktere številke se morajo staviti, da se naredi
amba in terna.

Ta tablica se naj na sledeči način uporablja:
N. pr. 21. januarja 1852 so bile v Linču vlečene
številke: 33, 67, 51, 10, 58. Vzameš te številke
n. pr. kot za zadnjikrat v Linču vlečene, tedaj piši
na lej tablici debelo tiskano številko 33; pod tisto

246

najdeš številko 42; polem poiščeš drugo številko,
ktera se je vlekla, tukaj n. pr. 67, pod katero
stoje številke 77 in 70, ravno tako tudi tretjo
številko 51 s številkami 69, 60, potem četrto 10
in pod njo 22 in slednjič pet.o številko 58, pod
katero 61 stoji. Iz tega se razvidi, da moraš pri
prihodnji stavi številke:

42, 77, 70, 69, 60, 22 in 61
staviti. Tako izvoljene številke prinesejo večkrat
srečo, samo da se morajo le v tisti loteriji staviti,
v kateri so bile vlečene. N. pr. iz linške zopet
v linško, iz praške zopet v praško itd.

Drugi način je sledeči: Igralec vzame šte¬
vilke, ki so se zadnji- in predzadnjikrat vlekle,
ter eno vrsto pod drugo zapiše. Potem zapiše k
številkam drugega klica 19, k številkam tretjega
klica 31, četrtega 41, petega 88 in sešteje te šte¬
vilke skupaj.

N. pr. dve zadnji srečkanji kake loterije pri¬
nesejo številke: 16 27 31 15 5

3 19 42 88 6
Tem se torej prištejejo 19 31 41 88
19“65 104 144 99

Zdaj mora igralec številke prvega klica s šte¬
vilko 2 deliti, vse druge pa s številko 3, kakor
sledi: 10 22 36 48 33

Ostane pri delitvi ena ali dve čez, tedaj se
prištejejo številkam, ki so vsled delitve nastale.

Ta način je posebno važen za ekstrato ter
je že marsikateremu igralcu veliko koristilo.

247

Skrivnost

ambo zadeti.

Igralec si vzame celo abecedo ter jo prestavi
v številke kakor sledi:

abcčdefghi j k 1 mn

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15
oprsštuvzž
16 17 18 19 20 21 22 23 24 25.

Sedaj si izvoli kako ime, n. pr. «Marija», ter
vzame številke namesto črk.

M 14
a 1
r 18
i 10

j H

a 1
55

90krat pomnožena da

4950: skozi 5 deljena, da 990. Ako to šte¬
vilko delim: 9, 90, tedaj imam številki 9 in 90.

In ravno tako pri vseh drugih imenih, pa
imena morajo cela v črkah biti.

Umetnost

iz zdrobljene kuhane kave (z<5c) prorokovati.

Zdrobljena kuhana kava (zde) obsega čudo¬
vitih neštevilno množino najlepših in najčudovitih
podob, katere nam marsikateri čudež razkriti za-
morejo, ako se po sledečem ravnamo.

248

Da dobimo tako kavo, ktero potrebujemo za
prerokovanje, mora se kava iz posodice izliti; po¬
tem pustimo zdrobljeno kavo (z6c), ktere mora prav
veliko biti, eno uro dolgo stati, da se posuši. Upo¬
rabi se lahko tudi ostala kava prejšnjega dneva in
je sploh vse eno, ako je bolj stara ali bolj nova,
da se le zamore dobro posušiti. Ako je že zelo
suha, moramo hladno vodo na njo vliti, in sicer
na 15 gramov kave pol kupice vode. Ko se je to
zgodilo, postavimo posodico k ognji, ktero pa ne
sme preveliko biti, ter jo tam tako dolgo pustimo,
da se zopet celd premoči. Potem jo z žlico dobro
premešamo in v malih kupčekih na celo čiste, dobro
posušene okrožnike vlijemo, da se do srede napol¬
nijo. Tukaj naj zdaj to kavo, kakor hitro se da,
na vse strani premešamo in potem v drugo pri¬
pravljeno posodo vlijemo tako, da le majhni deli
kave na okrožnikih ostanejo, kteri se sedaj v čudne
in skrivne podobice premenijo. Ako so podobe po¬
kvarjene in slabe, kar se navadno zgodi, če je bilo
preveč kave, tedaj moramo še več vode na njo
vliti, jo segreti, in vse še enkrat ponoviti, kajti le
tedaj zamoremo prihodnjost odkriti, ako so podo¬
bice vsaka posebej.

Najimenitnejša znamenja, katera se v taki
kavi napravijo, so v sledečem razložena;

1. ) Cveteroogelne podobe pomenijo
tem več sitnosti, kolikor več jih je.

2. ) Posamezen trikot  naznanja dobro
službo ali sploh koristne opravke. Ako je več tri¬
kotov blizo skupaj, pomenijo veliko srečo. Trikoti
so sploh v vseh okoliščinah prav dobro znamenje
ter obljubijo v malem številu dobro službo, v ve¬
likem pa mnogo denarja in imetja.

249

3. ) Posamezne krogle pomenijo v vseh
opravkih dober vspeh, posebno ako so lepe in
številne.

4. ) Prav srečno poroko nam obljubi krogla, -
ki je iz več se zedinjajočih kotov nastala.

5. ) Dolg čveteroogelnik,  ki se celd do¬
bro pozna, pomeni nemir in razprtijo v svoji dru¬
žini. Ako leži blizu njega več križev, tedaj kaže
na nezvestobo žene. Ako je pa več kotov okoli
njega, tedaj bode mož nezvest.

6. ) L e p k r i ž v sredi okrožnika pomeni dolgo
življenje in mirno smrt.

7. ) Trije križi  obljubijo mnogo častnih mest.

8. ) Štirje križi,  kteri so blizu skupaj, da
se celo dotikajo, pomenijo ženam težko bolezen,
možem nepričakovano nesrečo, ktera jih pogubi.

9. ) Veliko križev  pomeni, da se bodemo
po dolgih strastih vendar enkrat umirili in srečno
starost doživeli.

10. ) Srečno starost obljubijo tudi številne
kratke in dolge črtice;  ako jih je malo, ob¬
ljubijo mirno, lepo življenje in pristojno srečo.

11. ) Venec križev  pomeni hitro smrt na¬
ših staršev.

12. ) Venec iz trikotov in čveteroogel¬
nik  o v obljubi smrt enega med sorodniki ali smrt
zvestega prijatelja.

13. ) Revščina in skrbi nas čakajo, ako se
kava v žival s tremi nogami ali tacami
premeni.

14. ) Male ribe  na okrožniku nas priprav¬
ljajo na to, da bodemo v kratkem h kakemu obedu
povabljeni.

250

15. ) Vidimo li na okrožniku kače, martinčke in
enake živali, tedaj nas bodejo naši prijatelji izdali
in grdo zapustili, da se bodemo le se silo rešiti
zamogli.

16. ) Podobe tic pomenijo nepričakovano ne¬
srečo.

17. ) Tiči, ki so v mrežah ali v čem drugem,
nam naznanjajo, da se bodemo v sledečem času v
pravde zamotali.

18. ) Ako vidimo na okrožniku okno ali druge
podobe, ki so okrogle in čveterooglate, pa vendar
oknu podobne, tedaj nam preti tatvina in ulan.

19. ) Kovček pomeni v kratkem novo pismo.

20. ) Voz, v katerega so konji vpreženi, naznanja
silno smrt nam dragega sorodnika ali prijatelja.

21. ) Kolo pomeni primerljej, ki ni ravno ža¬
losten.

22. ) Številka, ktera se dobro vidi, bode v lote¬
riji, ako jo staviš, zadela. Mnoge primere so poka¬
zale, da se taka številka vselej v treh srečkanjih
vleče. Ako številka ni cel6 dobra, se ne smeš na
njo zanesti; ona mora celo dobra in nepokvar¬
jena biti.

23. ) Črka L pomeni brezvspešno, težko delo.

24. ) Črka G pomeni veliko veselje.

25. ) Črka H pomeni ječo in nemir.

26. ) Črka S pa srečo v svojih opravkih, opro-
šeenje iz ječe i. t. d.

27. ) Ako se vidi glava pasja ali celi život
zraven krogle, ki obstoji iz več delov, tedaj imaš
zvesto ženo.

28. ) Tri ženske osebe,  ki so blizu skupaj,
pomenijo srečo v svojih opravkih.

251

29. ) Tri možke podobe, ki so blizu sku¬
paj, obljubijo prav častno in dobro službo.

30. ) Ako je na okrožniku cvetlica,  tedaj
pomeni zdravje.

31. ) Cipresa  pomeni veliko žalost.

32. ) Grmovji podobne reči  kažejo na
prenehljej prav važnih opravkov.

Tablica,

iz ktere se razvidi, kaj pomenijo sanje po nebeških
znamenjih.

Mnogo in mnogo sanj nahajamo, ktere imajo,
neodvisne od časa in kraja, vsaka svoj poseben po¬
men. — Razven tega pa moramo na to opozarjali,
da imajo večkrat ene in tiste sanje različen pomen,
ako se nam v kakem drugem nebeškem znamenji
sanja. Sledeča tablica pove o tem prav natanko.
Hoče kdo pomen kakih sanj vedeti, tedaj si jih
mora prav dobro zapomniti in drugo jutro v kole¬
dar pogledati, v katerem znamenji je zemlja stala,
ko se mu je sanjalo. Ako to najde, tedaj gleda
ravno proti desni strani do tistega mesta, kjer do-
tično nebeško znamenje stoji. Ako se komu n. pr.
na dan, v katerem zemlja v škorpijonu stoji, sanja,
da je žalosten čas in da se joče in jokat vidi, tedaj
pride napovedan način v predelce, v kterem be¬
seda »zabavanje* stoji, toraj pomenijo sanje veselje
in zabavanje. Ali če sanja v znamenji bika o
konjih, tedaj pride na predelce, na kterem stoji
besedica »čast.*, v katerej so torej sanje razlo¬
žene i. t. d.

— 252

— 253 —

— 254

255 —

C0B1SS 5£04Ž/i00

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJI2NICA

00000436162


!*■•©

, :» 5 |