h I N F O H ir. A C I J S K I V 3 S T K I K OSVOBODILNE FRONT? ^čtev. 24. Leto V. 31.avgusta Cena Lit 2.- rfset. 1944 /<£ /j Naduta bajka o nepremagljivosti nemške armade je bila o?vržena pred Stalin gradom in Rdeča Armada jo odvrača od tlej že skoro dve leti dan za dnem. Glasna bajka o nezavzetnosti evropske trdnjave Adolfa Hitlerja je bila osmešena z ^anglo-ameriškim vdorom na Apeninski polotok. Danes pode Angleži in Američani poraženo nemško vojsko preko Seine, ali bolje rečeno v Seino. Nemškega gospostva, v Franciji je konec. Konec pa gft je tudi v be li Rusiji, v velikem^delu Poljske, v sovjetskih balti/lkih državah. Zmago vi ta Rdeča Armada ograda neposredno vzhodno Prusijo m nemško Šlezijo, ogra ^a^meje *ehoslovaške in Madžarske. In prav kmalu bo pred našimi oč^i "na laž postavljena tretja nacistična bajjca, govoričenje o heprestopnosti me= j a nemškega rajha. Vojni dogodki^so pred letom dni spravili na kolena Italijo,pripravili pred nedavnim TurČijo'do tega, da je prekinila odnošaje'z'Nemčijo, Romuni ja je kapitulirala, Finska in Bolgarija se pogajata z zavezniki in bosta' danes ali jutri sledili Romuniji. Skratka, vsa znamenja govore za tc, da je Hitlerjeva strahovlada pri kraju in da se evropski spopad bliža svojemu koncu. Za nas Slovence in Jugoslovane so zlasti važni zadnji dogodki na jugsv zhodu Evrope, v Romuniji. Kapitulacija te satelitske države v na-ji nepo= sredni bližini bo imela velik vpliv na ves jugovzhod in tudi na na'^o bli= žnjo usodo. Prestop Romunije v tabor zaveznikov lahko odpre prihodnje tc= dne Rdeči Armadi vrata na Balkan sam in v Ogr':ko nižino. Odločitev Bolga= rije postaja perexf» in nujna. Balkan in Jugoslavija stojita pred usodnimi logodki , kakor stoji pred dokončnim zlomom vsa zasužnjena Evropa. Ali smo Slovenci pripravljeni za uro, ko si bodo morda prodirajoče ar made velikih zaveznikov prav preko našega ozemlja podale roke za skleni- tev obroča na ^ugu tretjega rajha? rislim, da si na to vprašanje danes Mi ko "isto drugače odgovorimo, kakor smo si odgovorili na podobno vpra3a= nje na koncu prejšnje svetovne vojne. V drugo svetovno vojno smo vstopili kot del države, ki je "na smrfcripostelji redila svojo dušo", kakor je te= daj dejal angleški premier Churchill. Takoj nato"smo se razbiti in razoro ženi uprli okupatorjem in že dobra tri leta bijemo z ostalimi ' bratskimi narodi Jugoslavije osvobodilni boj, ki je z bojišč proti velikim zavszni= kom odtegnil marsikatero italijansko ali nemško divizijo. Ta nas boj ni :,el v svobodoljubnem svetu samo vsesplošnega občudovanja, temveč je pri ve del pred dobrim letom tudi do oficialnega priznanja, da je NOVJ,katere se stavni del je NOV Slovenije, zavezniška armada velikih svobodoljubnih dr= Žav Anglije, Sovjetske Zveze in Združenih držav ameriSkih, ki so odposla= le k njej svoje vojaške predstavnike. Pcleg vojaškega dela je teklo med narodi Jugoslavije v teh treh krva- vih letih veliko in važno notranje snovanje. Prebujene energije ljudskih množic so si poiskale na osvobojenih czemljih svoj in nov nc'in samouprav ljanja. Ustvarila se je enotna narodna fronta. Na tem temelju je po naro= dni volji bilt zgrajena resnična demokracija. Zgradila pe je tudi nova, resnično ljudska oblast, ki jo predstavljajo nr*ro3no osvobodiln- c^ri, in nastala je nova politična miselnost, !ri je pri na." izraŽ na v osnovnem programu Osvobodilne Fronte. Vso to delo je tekle " eJ. jugoslovanskih narodih, četudi v vsakem po svoji poti, in je naposled privedlo v vseh do enakih rezultatov. Pri v ser- tem pa je bila izvršena ne ena, temelj in neogibno potrebna naloga. Ustanovilo se je in s krvjo padlih bor«ev ter rtev posvetilo prvič v zgodovini Jugoslavijo resnigno in iskreno lar.;tetvo vseh jugoslovanskih narodov, ki je ©rlino zanesljiva in ™o2na osnova za njihovo Srečno in svobodno sožitje. Le iz takega bratstva je mo.;la nastati nova zasnov? nače dr.ž ave ,demo= kraticn*) in federativne Jugoslavije, le v tem duhu je moglo biti izvolje= no edino resnično njeno predstavništvo - AVNOJ* * i vi j oijsko silo sta ta za snova in t? forum ^rtpla neposredno ±z borečih se narodov; nig ni zato Su dnega, d?, se nista uveljavil?, srmo pred velikimi zavezniki2 temveč tudi pred našo vlado v emigraciji, ki je v svoji sedanji sestav* odposlala pred- sednika. dr. "ubačiča na pogajanja z maršalom Titom ter končno sprejela ini pristala na vse sklepe AVNOJ-a, sklenjene na zgodovinskem drugem njegovem*! z as edanju v ' J a j cU « Po zaslugi politike Osvobodilne Fronte je tedaj slovenski narod pri= ■pravijen za veliko zgodovinsko uro naše osvoboditve. Politično {vrsto str njen v OF, z vzorno in globoko demokratično organizirano o") last j o narodno osvobodilnih odborov, priznan kot svobodna federalna državna edinica v de mokraticni in federativni Jugoslaviji, ki je sestavni del NOV, čaka te u-- re samozavesten, ponosen in trdno odločen, da zahteva in doseže vse, k«;ir mu gre. Globoko smo preverjeni, da daruh l&ii?fo to trdimo in da lahko/i za= upljivo ~akamo bližnjih dogodkov samo zaradi dola, ki smo ga pričeli pred v ,č kot tremi leti, ko smo 27.aprila 1941. ustanovili Csvobodilno Fronto slovenskega naroda z njenim slovenskim in jugoslovanskim programom ter proglasili geslo o takojšnjem oboroženem uporu proti okupatorju. Tako je slovenski narod kot celota zrelo in dostojno pripravljen^ za vntop v svobodo. Toda naša "clja je: Ne samo narod kot celota, temveč vsi Slovenci naj bodo vredno pripravljeni za ta najvej ji korak v nas i doseda= nji zgodovini. Okrog OF je strnjena ogromna veČina Slovencev, to dokazuje jo enote NOV in POS, ki se samo s požrtvovalnim in nevarnim sodelovanjem prebivalstvu morajo vzdrževati v vseh naših pokrajinah: v lieziji in Bene= '"'ki Sloveniji, na Goriškem.in v Primorju, na. Notranjskem, Gorenjskem, Do_. 1 njs.kem, Koroškem/ . ^tajerskemin v "rekmurju. ^eleli bi in za našo bodo ;o svobodo je važno1, da bi se v OF združili res vsi na">i prodni—l j ud j e, da >ie bi bilo med nami posameznikov, k-1' bi jih svobodno#narodno .občestvo bo= IcČnosti moralo izvreči ali jim vsaj ne povsem zaupati. Če-so med nami bojazljivci, omahljivci; dvomljivci. Bo j ecneS em, ki jih jc predvsem strah komunizma, kličem v spomin Churchillov^ besede, ki jih je izrekel v angleški spodnji zbornici- 22.Ii.t.1.: "Komunistični element je imel ^Jugoslaviji) čast, da je dal temu gibanju pobudo, toda z jaeanp* pekreta se j 2 pričel proccs prikrojevanja in zedinjonja, kjer je pridela igrati prvo vlogo, nacionalna ideologija. "Ali hočejo zanesljivejšo pričo? Naj jim mor.da navedem šo mesto iz izjave dr. Izidorja Cankarja, ki se gla si: "Prišel sem v domovino, -da si od blizu ogledam partizansko gibanje,in zclel bi Slovencem potrditi zaupanje, ki sem ga dobil. Tito je zelo moder "levek in njegovim besedam se sme verjeti. V partizanskih vrstah so komu= nisti,^a partizansko gibanje ni komunistično, temveč je širše gibanje, ki ima več kot partizanske smotre, gibanje, ki ima narodne 3motre. "Prisluh- nite tem besedam človeka, ki nj bil nikdar komunist, ki je bil tej politi 5ni smeri zelo daleč, ki pa ima siren polit rezgled in lolgo politično izkustvo, "e je čas, otresit "; so svojih strahov, da boste vredr i svobodo, ki je bila pridobljena z junaštvom. .Dvomljivci, previdne^! in sredinci le danes dvomijo o vsenarodnosti CP sf* p* verujejo, fl-i jt slovenski narod z njo, da je OF slovenski narod in da je zaradi tega sa^o OF sedaj in v prihodnosti poklicana vodi= ti usedo naiega naroda.. Tudi te malodušneže in nevernike opozarjam? na Cliurchillove besede, ko je dejal, da je na Slovenskem in Hrvaškem vse l^ud jt\ro za Tita. Opozarjam jih na londonski radio, na "Glas mladih Slovencev" v Londonu; opozarjam jih na izjavo moS tako različnih taborov, kakor so h".Boris Furlan, dr.Izidor Cankar in drugi, ki z inozemske perspektive iz prestolnic zapadnih velesil opazujejo razvoj dogodkov v domovini. "*al ^i ; j", je dejal drugi od njih,"da je imela SLS pri organiziranju velik de= le:. • e drugo ne, bo to sodelovanju SLS s fa"iz™om in hitlerizm ^ . p;*en ;rob". Opozarjam jih na tiskane besede mož najrazličnejših smeri in poli = cienih prepričanj, kakor so naši seniorji, kakor pokojni dr. Anton Bre~ celj, ing. Dušan Sernec, pod starosta jugoslovanskega Sokol" .Engelbert G ui ;el, elan nekdanjega jugoslov nskega odbora v Lonionu Ir.Niko "'ip^nič ,biv Hi minister' dr/ Drago raru^i* predsednik slovenskih do-.br ovol j cev prof.Jo= sip Jeraz. Vsi ti no?.je vidijo in so videli zadnja leta za Slovence samo eno ^asftno in uspešno pot, in sioer samo pot OF. Preudarite te izjave in dognanja zrelih mož, ki so v tako različnih taborih snovale na?e polpretek lo življenje, a so .se v ter* času znašli r.r istih pozicijah, in sicer ' na položaju OP. Dvomljivci in mlačneži, spregledajte! ?e je Čas, da se otro= sete svoje nevere, Glejte, (Ja boste vročini svobode, ki je bila pridobljen na z vero/ Naposled še besedo najbednej^omu in^najbclj zavrženemu pojavu v našem sedanjem tako velikem in aaodnem času. -e besedo tako imenovanemu domobnn ■ stvu. Ne govorim njegovim brezvestnim, prodanim in propalim voditeljem.Ne. Njim bo govorila sodba slovenskega naroda in velikih zaveznikov* Govorim tistim med domobranci, ki so zaslepljeni in strahovani, Ne.verujte podlim *lažem in sleparski tolažbi svojih voditeljev/, ki Že vidijo, kaj ^aka nje in vas. Svarili smo vas mi 3 leta In na"a avarila potrjujejo tudi možje,ki sem jih že omenil. Izidor Cack.ar v^.m kli':e: "Pozivam vse tiste Slovence in domobrance, ki so dostopni dokazom, naj preidejo v borbene vrste partiza= nov. Kdor se bori tu, -se bori za osvobo jen,je slovenske zemlje in bo živel v zgodovini. Tiste, ki bodo do konca ostali s Hitlerje^,bodo prezirali lest ni otroci, "Boris Furlan je "e 19. t.™, razkrival in zavraxal iz Londona spletke vaših voditeljev in-.sfc obračal na- vas:" "ar. r s mislijo ti ljudje (vaši voditelji), d^ vodijo zavezniki današnjo nadčloveško borbo proti na cifašistom zato, da bi Ohranili- na o.blasti 'slovensko fašistično kliko?,.. Ali so res izgubili-vsak'smisel za mero,, ko pričakujejo, da bi mogli Ča3t ni zavezniki sprejeti tako'nečastno ponudbo'in potrditi na dosedanjem po= ložaju dosedanje krvnike? Samo ena stvar'more rešiti zapeljance. Javijo n^j se.z orožjem v roki najbližnjemu poveljstvu. NOV terise uvrste v sklep slo- venskega naroda., zedinjenega v 0?.. "2esnično,sa»ro ta kOx"ak vam "e ostane,to da storite ga danes! Jutri bo prepozno! Dovolj smo vas prepričevali,dovdj sv&rili. Storili smo več kot svojo defnost. Glejte, da ne bo svoboda, tor^ jala vaše krvi, zakaj plačana je bila s krvjo junakov in mučencev. T"i, Častni Slovenci, pa rirno, če tu,di v neprestani borbi, proživlja= mo predvečer odločilnega in usodnega dne.' Zav3do.mo se, da smo iz-polnili svojo narodno dolžnost, zavedamo se, da smo storili vse, da žrtve slovo'n= skega ljudstva, žrtv% padlih borcev in terencev, žrtve talcev, izgnancev in internirancev ne bodo zaman;" da ne bodo zaman naše poznane vasi in na= in opustošena zemlja. In zavedamo se, da smo pred'tremi leti ubrali'.' in .vse do danes hodili edino pot, ki more ter^u izmučenemu narodu in vsem ju= goslovanskim narodom .prinesti resnično svobodo in lepo' prihednjost v novi, demokratični in federativni Jugoslaviji. . Toda zavedati se, da smo v bližnji preteklosti storili vse za svojo bodočo svobodo, se ne zadostuje. Potrebna je budnost in potreben je skrsuj ni napor vseh naših sil prav v teh odločilnih časih-. Pod temi pogoji veru jemo, trdno verujemo, da nase žrtve niso' bile zaman in da nam bližnja bo= dočnost prinese uresničenje vseh naših stremljenj. . Josip'Vidmar. (Govor,ki ga je imel predsednik IOOF dne 26. avgu-sta po Radiu Osvobodilna Fronta. ) • '' ,:" •• PR3DSEDNIICA NACIONALNEGA KOT^ITETA . ( OSVOBOJENJA JUG-OSL,-VIJ13 MARŠALA TITA . ' Narodno-Osvobidilno gibanje je od vsesa 'poČetlca boja preti okupatorju stremelo za tem"'da dobe-.e^enotnost V3e}i ljudskih sil. Voditelji toda gi = banja so bili vedno prepričani, da je osvobojerijc našo domovin, izpod jar ma bar barsko.-fašističnega osvajalca nad vsemi drugimi interesi posameznih političnih ter socialnih skupin in stanov. Zate 30 bili v tem krvavem bo= ju proti oJoipat jem in njihovi^ pomagačem storjeni vsi 11'.pori, da bi se vsi, ki ljubijo svoj narod in njegovo svobodo, zelinili v eno samo enotno Narodno Osvobodilno Fronto. Ti napori so bili nagrajeni z uspehom. "Snotna Narodna Osvobodilna Fronta, ki je zajela veliko vr.xinc prebivalstva Jugo= slavije, je postala splošna-narodno politi": 1 osnova oboroženega upora ito ti okupatorju, razvoja partizanskih od »elkov ter nato rodnih no' r^o^no Osvobodilne Vojske Jugoslavije.' VeČ kot dve leti in pol so ^orale -nične '.»orbenc riln v-Ju orl-vijC - 4 - z ogorčenostjo gledati, kako so emigrandske vlade zapovrstjo, namesto da bi odprle nadčloveški "boj narodov Jugoslavije za svobodo svoje domovine, trdovratno ostale sovražne nasproti narodno osvobodilnemu gibanju ter vo= ciile po svojem ministru Draži TlhajloviČu oborožen boj proti svojemu last nemu narodu ndstrani okupatorja. Narrdni predstavniki ao na' drugem zase= danju protifašističnega Sveta Narodne Osvoboditve Jugoslavije dne 29. no= /embra 194-3. leta v svojih" sklepih obsodili to izdajalsko delo emigrandsirih vlad ter so kot izras stremljenj voch narodov Jugoslavije sprejeli zgodo= vinske sklepe o ustvaritvi federativne, demokratične Jugoslavije. Narodno osvobodilne gibanje Jugoslavije je'v svojem bistvu splošno ljudsko in nacionalno ter demokratsko. Spričo toga povdarjamo enkrattda ima vodstvo narodno osvobodilnega gibanja Jugoslavije pred seboj edini in ■ najvažnejši cilj: boj proti okupatorjem in njihovim hlapcem ter ustv-aritevr demokratske, federativne Jugoslavijo, ne p,a uspostavitev komunizma,kot nam to sovražniki podtikajo. Nadalje bodo narodi Jugoslavije, kot je to že bi* lo izraženo v. sklepih drugega zasedanja AVNOJ- a z dne 23. novembra 1943» leta, po dokončanju te težke osvobodilne vojne na osnovi demokratskega na eela svobodno lahko določili obliko notranje ureditve ter odbijamo vsako misel na to,^da bi oborožene sile narodno osvobodilnega gibanja s silo o- rož ja preprečevale narodom, da bi prišla njihova volja- do polnega izraza, ker je Narodno Osvobodilna Vojska sestavni del in najboljšijdel nagega Ujud stva. Nacionalni 'omitet Osvoboditve Jugoslavije je imel odstranitev Puripe ve vlado in Draža !'i ha j lovi o,a kot vojnega ministra .za pozitivno dejstvo in je izjavil svojo pri pravi j ono st.,i da sodeluje s takšno "vlado v inozemstvu, ki bi si postavila za cilj pomagati splošnemu narodnemu beju proti okupa= torju. Dne 16. julija se ^ j e vršila na osvobojenem ozemlju Jugoslavije konfe- renc--, med dr. Ivanom ^ubaŠiČom kot predstavnikom jugoslovanske vlado z e= ne streli ter delegacija N icional.iega-Komiteta Osvoboditve Jugoslavije pod ^ojim predsedstvom z druge strani, o možnostih in oblikah sodelovanja,St= glasje je bilo-doseženo v številnih vprašanjih. Vsebina sporazuma jo bila objavljena. Namen tega sporazuna je okrepiti* osvobodilne napore n;\r"č= iov Jugoslavije v krvavi vi) j ni proti okupatorjem in njihovim pomag^em ,mo Mlizirati v tem boju vse,ki danes še stoj,' ob;atr-jii, organizirati naj- v.V;jo možno materialno pomoč našim borcem na fronti trer ljudstvu v zaled= ju, onemogočiti delo izdajalcev našega naroda, kalfšen je Draža !"ihajlovi~, d bi prikrivali svoje izdajstvo za avtoriteto•legitimne vlade, in končno e trdnejše povezati nas narodno osvobodilni boj a splošno zavezniško fronto proti^IIitlcrju, kakor^tudi š^bolj pomagati splošnim zavezniškim na por-om za uničenje tega največjega sovražnika človeštva. V sporazumu so zavarovane vse nacionalne in demokratske pridobitve,ki so si jih naši'"narodi izbojevali v teku svojega več kot triletnega bqjn pro ti okupatorjem in njihovim pomagačem. V teh pridobitvah imajo naši narodi jamstvo, da ne b.č ničesar storjenega proti njihovi volji/ Sporazum s pred sednikom vlade v Londonu dr. Ivanom'^ubašicem je dejansko posledica zmag, ki so jih izbojevali naši nar<»9i nad .okupatorji in njihovimi pomagači. Za= to predstavlja" važen korak dalje v končni likvidaciji podivjanih tor zlo= oinski skrbno maskiranih ubijalcev od Nediča, PaveliČa in vse do Draže T"i hajloviČa, ki so dobili orožjo od okupatorja, da bi se z njim borili pro= ti Narodno Osvobodilni Vojski in ljudstvu. Ni dvoma, da bo ta sporazum ze lo vaŽea doprinos k'okrepitvi enotnosti naših narodov v njihovem težkem boju.proti okupatorjem in njihovim pomaga ~em. Za vse, ki stoje še ob str-ni in ki omahujejo, je ta sporazum posled- nji poziv, da se pridružijo narodno osvobodilnemu gibanju in da izvršijo svojo dolžnost pr^ti svoji .'izmučeni domovini. Ta sporazum je poslednji odločni poziv vsem zapeljanim Srbom,ki služi jo pod Ncdičem in Draže ri ha j lovi čem okupatorju in ki se bore proti *last= neru naredu, da se pridružijo Narodno Osvobodilni Vojski. Ta sporazum je poslednji pdlo^ni poziv vsem onim Hrvatom, zlasti pa domobrancem in legir* jonarjen, ki oe Že tri 'lota bore na strani okupatorja proti lastnemu naro du in proti zaveznikom naših narodov ter tako delajo veliko sramote svoji hrvatski domovini, da se pridruži jo" Narodno Osvobodilni Vojski Jugoslavijo. Istj velja tudi za slovenske domobranca, ki jih je izdaja.ee Bupnik organiziral za boj proti lastnemu narodu na strani nemškega olupatorja. V ko 3e ljudstvo beri na Življenje in smrt, rane more ni h* g z ničemer opravi*iti. Niti strankarski niti drugi razlogi nofio.-e j * o, r-'vi "iti tistega, ki stoji, ob strani ali pa služi sovražniku.- Fronta osvobodil nega boja našega naroda.:je zadosti široka da lahko zavzame v njej vsakdo, kdor ljubi svoj narod in kdor ima v resnici- voljo, boriti se z 'orožjem v roki .za njegovo Svobodo." ' ■ Na koncu povdarjamo, da -je materialna^pomoč, ki jo nudijo na" i Narod= no Osvobodilni Vojski naši zavezniki' Anglij"k, Zedinjene Države Amerike in' Sovjetska Zveza, zelo dragocena in .učinke rita ter azraž amov'svojo zahvali' za to pomočv Nadejamo se, da-bodo zave'zn_.ri tudi v bodoče nudil'i vso moč, da bi mogli"dati narodi. Jugoslavija svojo Narodno. Osyobodilnp..Ya"j= sko največ, kar morajo, -^skupnih naporih za kqncno - i vlrašonjn notranje politike ter da se tc t, o vsi jugoslovanski \r "vlj-r.i posvetiti dis'cipliniranemi' ^elu v »j-i ' -^vi^r. i'" •• — ■ n-d so-^r- . • _ 6 - nikom-v popolnem soglasju 2, našimi zavezniki, zlasti z Veliko Britanijo, ZDA in Sovjetsko Zvezo. Dne 22. avgusta je.ameriški veleposlanik v T^oskvi izročil ameriška od likovanja,3 katerimi je predsednik Združenih Držav Amerike Franklin Boosc velt odlikoval v letu 1944 bore»e, podoficirjo, oficirje in generale Rdeče Armade za hrabrost. ~ . Bivanje maršala Tita v Italiji in njegovo srečanje s predsednikom bri tanske vlade g,Churchillom je" važen dogodek v politične™ življenju naših narodov. Prav tako pomembni sta obe deklaraciji, ki ju danes ponatiskuj&rro. Obe deklaraciji sta prišli po znanem sporazumu, ki je bil podpisan I6.ju= ni j a 1944 na osvcbojenem ozemlju."' MŠ/khUCI m kosuu u hmuu 12. avgusta ZDRAVICA rARŠALA TITA. _____ Gospod predsednik, čutim veliko veselje in posebno čast", da imam pri-? liko, pozdraviti Vas .osebno v imenu naro-iev naše trpeče domovine in"v i=: menu Narodno Osvobodilne Vojske, roram. Vam povedati, da Vas ^občudujemo ne samo kot Velikega angleškega državnik&j ki je znal rešiti svojo domovino v najtežjih časih, ampak tudi Vaši nadčloveški ^strajnosti in drznosti, s katero vodite angleški narod k njegovi jsma^i»." Naši. narodi stoje ves čas in pod najtežjimi pogoji te vojne na štreni naših velikih zaveznikov Anglije, Amerike in Sovjetske Zveze in dajejo vse za dosego končnega 3motra - zmage nad skupnim sovražnikom. Istočasno želi naše ljudstvo po končani vojni, to je v miru nadaljevati s.trdnim zavezni štvom z Anglijo, Ameriko in Sovjetsko Zvezo, in želi, da bi bila Jugoslavi ja.važen činitelj v evropski skupnosti narodov. Skoro tri leta" in-pol bo= jujejo naši" narodi zelo težak i'n požrtvovalen boj proti' nomskim in drugim •okupatorjem in njihovim hlapcem za osvoboditev naše domovine in za ustva= ritev možne, federativne, demokratične Jugoslavije. Naša vojska bo nada- ljevala začeli boj do popolnega zloma nacizma v skladu z vojnimi načrti iv ših velikih zaveznikov. ?elim Vam ob tej priliki izraziti hvaležnost za pomoč, ki ftta jo pro.^ jeli naša Narodno Osvobodilna Vojska in naše ljudstvo od Velike iritanij e* Zahvaljujem se Vam za Vaše osebno zanimanje, ki ste ga-pokazali v vpraša nju Jugoslavije, in za Vaše simpatije, ki rte jih ponovno izrazili za naš narodno osvobodilni boj. Upam, da boste 'c mnogo let vodili zavezniško An glijo v srečo in dobrobit angleškega ljudstva in v z.adovoljstvo vseh za« vezni ko*. • 1 .: '•' ' . v Izpijem to čašo na zdr-vje gospoda predsednika vlade Njegovega britr.n skega Veličanstva. ' / . mmm riNISTERSKSOA PITSDSl jJNIKA V3LIKE BRIT ANI J 2 G. 01 URGHILLA-- . ;'/ - . Gospodr,, izredno sem sro^e«:, da danes n aliko .pozdravim maršala ^ugoslr. vije Tita, voditelja jugoslovanskih naroi rr v borbi za osvoboditev njihov ve domovine. T*i pravilno cenijo velike napore in žrtve, ki so jih fiali: hrabri borci jugoslovanske Narodno Osvobodilne Vojske V tej vojni na stirv. ni zavo znikov. T'ar m al Tito se je pokazal ne samo za vclikeVf: vojskovod,) ■., ampakpudi ai velikega drSrvvnika, ki je opriepeval an arttfiiSonje ju« ^oslovanskih narodov* Težavo bojev, ki so se vrnili brez vsake pOmoši in sredstev, lahko cenimo posebno mi. Angleži. ki smo bili v podobnem položa- ju leta 1940 po padcu Franci j .. Tud.> mi s se takrat popolnoma osamljeni postavili nr,^sproti mnogo močne j J: "sovražniku, trdno odločeni,"dr. brani no pridobitve civilizacije in na.žo demokracijo pred sovražnikovim napadom. Povdarjamj da je Anglija edina dežela, ki sodeluje v tem boju, ne da bi bi la od Nemčije napadena. Anglija je stopila v vojne, da bi spolnila besed:, ki jo je dala Poljski, Anglija- je prevzela nase vse težave so j ne, samo da a hrani svojo čast, Anglije je prav taka e lina dežela, ki v tej vojni pr«cv ničesar ne išče zase, niti razširjenja ozemlja, niti zračnih ali pomorskih oporišč. Anglija n« bojuje te vojne iz sebičnih koristi, ampak iz čistega idealizma, da pokaže svetu, kako pojem Časti še vedno trdno stoji. In ta zaver t nam daje tolikšno odločnost in ponos v tej vojni. Ko jo -Nemčija zahrbtno naprdla Sovjetsko Zvezo 1941, smo dobili prvega velikega zaveznika a z napadom Japonske na~naše prijatelje v Zedinjenih Državah A- meri ko smo dobili našega drugega močnega, zaveznika. Tako so je ustvarila zveza, ki je najmočnejŽaj:_A .svetu in ki bo gotovo izvojevala zmago, N^žn želja, je, da se ustvari močna in zedinj ena Jugoslavija, in"" jaz ve rujem, da sme na najboljši poti, da ta naj cil j dosešemo. Obz pjLujem,r3a ni sta tukaj moja prijatelja predsednik Roosevclt in maršal Stalin.Prepričan sem, da bi onadva blagoslovila to naše delo. Ponovno izražam sv<"j jadov^l,; stvo, da sem so mogel osobno sniti z maršalom Titom, zato Vas pozivam, da nazdravite z menoj m ar Salu Titu in •Jugoslaviji. PREDSEDNIKA JUGOSLOVANSKE VLAD3 V LONDONU. Na koncu svojega bivanja na osvobojenem ozemlju Jugoslavije, je pred= sodnik vlade v Londonu dr. Ivan "ubaŠiČ v noči 1o. avgusta dal sledečo izjave za naš tisk. Predsednik vlade dr. Ivan šuba"iš jc pred-vsem govoril o možnostih nje- govo vlade, da pomaga, narodom Jugoslavije v borbi za svobodo. Za potrebe ljudstva, jc rekel dr. Ivan Čubašia, je Narodno Osvobodil- na Vojska in seveda v prvi vrsti AVNOJ in Nacionalni Komitet, ki najbolj skrbita tako za potrebe naše vojske, ka.kor za potrebe civilnega -prebivala stva. Kakor vidite je jugoslovanska vlada najtesneje povezana z Vrhovnim '"'ta bom maršala Tita, in sedaj, ko je general Velebit v Londonu, ima ona ve= dno možnost, da izve za potrebe ljudstva in vojakev. največjih nalog jugoslovanske v J .de je, da izkoristi avtoriteto, katero ji priznavajo veliki zavezniki in ostali združeni*narodi,%n izvrvi svoje primarne dolžnosti do svojega ljudstva, in svoje domovine. Vsakov > na pomo-č', ki jo nato d zahtev*, in pričakuje in ki jo od naših zaveznikov mo^: r orno dobiti, je, pravim, ena od na'*ih p-'vih dolžnosti. Ljudstvo jma velike potrebe. Do sedaj je ljudstvo dalo vse vojski in samo ostale golo. Ljudstvo je dalo vse, ! ar je imelo. Na pripombo o vse str-a, .ki • -v-vr prosti, naših narodov v njihovi bor>i 3?, svobodo jc dr."'ubašia objasnil s v' jo mi. 1: • Tudi mi se za.vedr.mo povozajiosbi naroda m borec v. Kadar govorim o bor benih vrstah naroda, tedaj mislim tudi n vojsko. Dr. ŠubašiČ nadaljuje: sicer pa. mislim tudi na vse ostalo potrebe:hra no, oblpko, zdravila, orodje in vse priprave, ki so narodu nujno potrebne pri. dolu in pomoči sebi, od igle do strojev. Na prošnjo, da naj, v koliko., jc to mogoče, konkretizira in glede stvar ne pcmoai n rodu, je dr. pubašiž rekel: Vlada ima. reano obljubo od velikih zaveznikov. Da jaz som prepričanja bodo oni, naši veliki vezniki izpolnili dano besedo že za.ra.di toga, ker iskreno Čutijo z ljudstvom, ki ;je vodile tako veličastno borbo proti naše mu skupnemu sovražniku iri v Lcj bo.Vi doprineslo tako ogromnih žrtev.A vsa ta, borba, ki so vrši v prvi vrsti za. osvobojen je naSih narodov v Jugosla= vi j i in nase domovine Juge -lavij , je velikega pomena v skupni vojni pr- = ti skupnemu sovražniku Za :upno . moi ; . , tako dančs v vojni in popolni ztth ji kakor tudi v pogl.du jui;ri n ie~a miru, varnosti in svobodo. - 8 - bivšega "lana vodstva Slovenske Ljulske Stranke in sedaj člana jugoslovanske vladojv Londonu." Vstopil sem v to vlado v upanju in želji,, da jjamagam popraviti 4obo po litišnih napak onega dela slovenskega naroda, ki je po mojem mnenju naj= težja v njegovi zgodovini. del Slovenje^v je organiziran v domobrancih, Ki so prevzeli i mojo d Paveliea* in njih politika zasleduje Hitlerjeve smo- tre.Teh nekaj tisoč Slovencev je priseglo zvestoba Hitlerju, tistemu člo= veku, ki je Štajersko proglasil za nemško zemljo, izselil iz nje slovenski, narod, ga mobiliziral v svojo vojsko in odvedel na pi-isilno delo-v rajh. Vse to se je zgodilo v času, ko se Hitlerjev sistem ruši. Jaz sem poleg vsega, kakor sem prej vedel, bral, videl, imel priliko, da na osvobojenem- teritorju od bCLisu opazujem partizansko gibanje in bi šclel., da Slovencem izrazim iz tega izvirajoče^prepričanje. 1. Tito,je zelo resen človek, v katerega besodo se sme in mora varova ti. 2. ?Ted partizani so kurunisti, a partizanstvo ni komunistično gibanje, temveč izredno močno, dinamično, disciplinirano gibanje z več kot samo praktičnimi smetri, z narodnimi smotri. Veni je posebno žal, da je pri organizaciji domobrancev Slovenska l&ui ska Stranka imela največji delež, tfe se ne motim, bo to sodelovanje Slo- venske Ljudsle Stranke s fašizmom in hitiarizmom tudi njen grob. Nekaterim voditeljem^te stranke, ki ima vendar mnogo dobrih tradicij, som-izrazil'svoje prepričanje. . Spomenik Janeza Kreka bo ostal na njegovem, grobu, a na grobu te stran Irc bodo rasli koprive. Prosim vso tiste Slovence med domobranci, ki so dostopni za prepričo= vanje, da prestopijo v borbene" vrste partiz iriov. S tem bodo sodelovali tri. osvoloditvi svoje slovenske zemlje in živeli v zgodovini. Tisti, ki bodo do konca ostali s Hitlerjem, bodo predmet prezira slovenskega in zavezni- 'kiii narodov in, kar je najhujše, prezira svojih otrok, je končal izjavo g. dr.Cankar. . Na naše vprašanje, naj pove, kaj misli o izdajalcu Kupniku, je/sCankar * po 1! ""ene se usoda tega izdajalca, ki mu jo bo delil narod, ne tiče.Jlo -I j c samo za usodo tistih nekaj tisoč Slovencev, ki se nahajajo med domo Lranci." fl iLn Po zlomu nemške črte v Normandiji in po prodoru proti Parizu ter po zavezniškem izkrcanju v južni Franciji in nazadnje v Biskajskem zalivu se je razmahnil boj zavezniških in partizanskih francoskih sil po vsej Pran- ciji. Zavezniške armade uničujejo nemško vojsko" južno od reke Seine.Ostan ki nemške vojske so tu umikajo proti reki brez mostov, severozapadno od Parizajpa so zavezniške armade reko žo prekc ocile ter prodirajo proti za= padu in severu. Kam so usmerjeni in do kam so dospeli posamezni ffl^aki za= vozniškega prodiranja, o tem zavezniško poveljstvo ne daje nobenih obvestU. Pariz so zasedli francoski rodoljubi Pariza sami in Bo Gaulle je Se prispel v predstolico. Druga smer velikega zavezniškega prodiranja je smer pod Pa rizom na vzhod naravnost proti nemški meji. Od juga, kjer sta med drugim padli veliki pristanišči Toulon in rarseille, proti severu, kjer so fran= coski partizani zasedli Lyon, prodirajo Francozi in zavezniki daljo,da se združijo s silami, ki prodirajo od Pariza proti Ronu, Zavezniške Šote po t .. izkrcale v Biskajskem zalivu in zasedle i ordeaux.Francoske notranje si ■ j z vso naglico osvobajajo predel za predcD.om, Nemci' so nikjer n.o morajo i.jtavljati francoski osvobodilni vojski in .voznikom. Ust .viti se -bodo okušali na Vaginotovi ali šele Siegfriedovi uterjeni črti. Francija je do cve tretini osvobojena. Nemške izgube ujetih in mrtvih gredo,v stotisoče. O1 last prevzem.^ j o že prej t-^jno pripravljen.. francoski narodiii odbori iz DOkreta Do.,iiaulle-a. Vichyjrki oblastniki L^yc v Nemčijo. PTi osvobajanju Francijo igrajo veliko vlo ;o sile, organiziranj pro^ uovoljskih osvobodilnih odredih, ki nosijo ime 'Tahuis", makij ovci, V*v pomeni hostarje ali goščarje. Po zlomu francoske armade 1940 so pozamezni, da jih ne "bi odvedli v ujetniška taborišča v Nemčijo, odšli v gozdove. Ko je naznanil Laval splošno mobilizacijo" delavcev za prisiljeno delo v Nema Čijo,je bil to znak za upor francoske mladine, fantje od 20 do 22"let, ki niso bili mobilizarani v francosko armado in zato niso padli v nemško ujet ništvo so pobegnili pred prisilnim delom v hribe. Ko- je Petain 1942 mobi=* liziralffrancosko vojsko, kolikor jo je še ostalo, so se zopet povečali od delki makijevcev z novimi silami. .Organizirali so se partizanski odredi>Vo skritih kanalih so dobivali navodila za vojaške akcije od francoskega o= svobodilnega gibanja, ki ga je. vod.il general "De G-aulle. Duh makijevcev in način njihovega bo ja proti okupator ju jo.- eneit.duhu in" načinu, ki ga ima jugoslovansko partizanstvo. V partizanskih' enotah so se zbrali ".zastopniki vseh slojev in'stanov Francije. Njih delo je šlo za tem,, da čim bolj pri^ zadenejo nemške okupatbrje' in vichyjske podrepnike, da Čim bolj onemogoča jo promet po cestah) železiiisr.h, reklih,-prekopih, da-trgajo. brzojavne zvq ze, uničujejo vojašnice, .utrdbe in nemško postojanke ter organizirajo ea= botažo-po tovarnah, ,kiV<3felajo za nemško 'oborožitev. V., te partizanske odfiaL ko so vstopali tudi begunci iz nemške vojske ter prisilni delavci iz vseh evropskih dežel. Vojska narodnega odpora se je najbolj držala v pogorju na meji Francije", 'Švice in 'Italije,' v tako imenovani Gornji Navoji, .. kjer je bilo osvobodilno gibanje najmočnejše,, dalje v pogorju Jura in. v Ardcnth v vzhoda!; Franci ji ' ter v ta,-ko imenovanemu o -it-ralnemu nazivu, to je v gOa. rah' srednje .Francije,-' Nemci so-proti francoskim partiz uporabljali ia sta sredstva, kot so Jih uporabljali proti vsem svobodo!jubnim -silam•zasu. Ž njene Evrope. Požigali so vasi in v stotinah, streljali-talce pO vseh coskih.mestih ter brezobzirno pobijali, vse maki jevce, 'ki so jam v~ bojih padli v. roke. Dalje so Francoze strašili,- da je gibanje'maki jevcev. komuni stičnt gibanje, kj.er' si hocej** komunisti pridržati vsa odgovorna mesta,da j.:/vedejo navodila boijšeViške. Toskve. Toda ne z.'nasiljem, ne z zahr.btnost .lo niso mogli okupator ji.-razbiti enotnosti francoskega naroda, ki je enaa ko sovražil Berlin kot Viohy. • ' • • ' . : : Vdor zaveznikov V. različnih predelih-Franci je. je-pomenil znak za pove 5 no delo f rancoskih partizanov*' Zagorela je' vsa Francij a in na dan so- t o pali -.tisoči francoskih rodoljubo*, ki so' takoj okoli sebe zbrali ves francoski naroči. Spustili so"se v doline in začeli končni '.oj za osvobodi tov svoje domovine." Vasi in-mesta padajo v rorce ^akijevcem. Poleg prestol •ioc, ki so jo osvobodile 'sile francoske podtalne vojne, je največjo ko, ki- so ga francoski partizani zavreli,' Toulose na jugu Francije ob progi med Sredozemskim- in Atlantskim morjem ter Lyon na progi med 1'arseil lom in Parizom. • - Voditelj francoskega narodnega odpora general De Gaulle-j ki 'S0 je od prvega dne postavil v oborožen odpor proti nemški." okupaciji in na stran ve likih zaveznikov,- je dospel v Pariz., •■ •.'•'.. ' in 'Romunija Ob kapitulaciji Romunije je ljudski komisariat zn zunaje posle v ZSSR dal sledečo isjavo: ' " • • • . V zvezi z dogodki v Rumuniji smatra sovjetska vlada za potrebno,da po trdi svojo izjavo, dano letos v aprilu, da .jovjetsk^ 2vo/.-- ni pa nobenega namena, da 3i prisvoji kakršenkoli dol .romunskega ozemlja ali spremeni dfo. žabni red v Romuniji, ali na katerikoli način ograŽa neodvisnost Romunije. Nr*nrotno sovjetska vlada smatra,- da je neobhodno potrebno vzpostavi1! ro munsko neodvisnost, tako, da :o; Romunija osvobodi izpod nemšk0-fašisti*ne= S j .ar m a. . ' Sovjetsko vrhovno poveljstvo pa je mnenja: ue romunska vojska preneha vojnimi operacijami proti Rdexi'Armadi in so obveže biti osvobodilna vDj rut proti Nemcem za neodvisnost Romunije ali troti radž.arski za osvoboditev Transilvanije vzajemno z Rdečo Armado, tedaj je Rdeča Armada ne bo razo= rožila, ampak ji bo pustila vse. orožje ter j L z vsemi sredstvi poma ral'^da izpolni to pvojo Častno nalogo. Vendar pa bo mogla 'ftde*a Armada prenehrti z vojnimi operacijami na romunskem ozemlju sa~>o potem, ko bo likvidrralia nemška vojska v Romuniji, ki je nosilec tlač en,i1, in za. uynje.v n;;a v ;omu- niji. Ta pomoč romunskih čet četam RdeČe Arm " pri unicev -.nju nemških Čet ju edino sredstvo za'hitri konec vojne na romunskem ozemlju in tucl nit •' - pr .^irja s koalicijo zaveznikov. - 10 močnojše, tako po šte.^is* Leskovca so zavzele važ = voz vojnega materiala^Na in Četni"kimi silami.Co= 2 kn j a ž evaa ka korpusa sta proga Kraljevo Skopi je Jfašd Jfarodno Osvobodilna OBRAČUNAVA S HITLERJEVCI IN NJIHOViri HLAPCI, Y_Sleveniji so naše enote razbile sovražnikovo ofenzivo na Primorsko^ V borbah na Banjški planeti in okoli Lokev je iipel sovražnik 21p° mrtvih in 190 ranjenih. 4 strojnioe, 6 brzostrelk, radijska postaja in precej vqj nega materijala je padle v roko naših borcev, Nemce in švabobrance, ki so poskusili z izpadom iz Rakek«*, z namenom, da mobilizirajo moške in žensko prebivalstvo za nemško vojsko oz. tovarne, so naši borci napadli in jih na podili nazaj v postojanko. Prav tako so bili sovražni izpadi iz postojank Vol. Lašče, Ribnica, Stična,?t, Vid in Ig. Y_.Srbiji dosegajo naše enote, ki so vsak dan lu kot po oborožitvi, sijajne uspehe. Zapaxi.no od no sovražnikovo oporišče Lebano in zaplenile 200 progi Niš - Pirot bi je jo~"hude boje z bolgarskimi- tniki prehajajo v velikem številu v naše vrste - se s poveljniki vred vključila v NOV. železniška je močno poškodovana. Partizani so zažgali postaji" Leskovoc in Slatino,u= ni*ili 4 mostovo in pretrgali progo na nekaj kilometrov, uničili so pre= cej lokomotiv in zaplenili mnogo vagonov živxjonskih potreV.-čin,katere sc vrnili oropanemu prebivalstvu. ji_s naši borci razbili sovražnikovo kolono v dolini Koša= ve -• 21 sovražnikov je bilo ubitih in 37 ujetih. V bojih na področju Dob- ra Kičeva in Struge, kjer so se skupno z makedonskimi borili tudi alban4a partizani, je imel sovražnik 400 mrtvih vojakov in oficirjev. Pri Sv, Ili ji vzhodno od Vranja so makedonske "enote razbile bolgarski' konjeniški po]k in pehotni bataljon ter zaplenile med drugim plenom 3 minomet&, 11 stroj- nic in 30.000 nabojev. nadaljujejo naše enote težke obrambne bo= je pro^i nemškim, bolgarskim In Potniškim silam, V toku so boji okrog £av ni ka, na bregu reke Pive, in na frontnem odseku Govorice. Na Črti Grocko- Biloše so enote HOV uničil^nemško-četniško kolono, ki se jc skušala prebi ti proti vzhodu. Y. vzhodiu„Bosni_so naši bor i na odseku Kladanj - Tuzla razbili sovra žno kolono iz 13, SS divizije. V zapadni Bosni pa so naše enote po zavzet ju T *r k on j i e gr a d a osvobodile Jezero, važno oporošČe na dohodku k Jajcu, To ozemlje so popolnoma očistili od sovražnika. Progi Zagreb - Sisak in Zagreb - Karlovec sta stalno porušeni, in "to prav v tistih predelih, na kater.© je Pavelič najbolj računal, V zadnjem ča , u je bilo iztirjenih 7 vlakov, uničenih nekaj desetin vagonov in pobitih i.ti ranjenih več sto hitlerjevcev, V Liki so Nemci v večdnevnih napadih na Krbavsko polje izgubili 800 vojakov"."" D aljn n. c i j ± vrše naše enoto veliko in uspešno ofenzivo". Na cesti 8ibe ni k ~*"Trogir""so osvobodilo sovražni* "oporišči TurkoviČ in Dubatovico, kjer so zaplenilo 4 skladišča vojne opreme in vagon "hrane; v dolini gornje Co= tine oporišča Cotina, Vrelo in Kožarje, na Promini oporišče Oklaj in pri Bonkovci Atlagr?£ko kulo. Pri Arzanah in Livnu so razbilo sovražno kolono, ki jo vršila mobilizacijo za nemško vojsko. Nemci so v Sibon u vrgli v zrak gimnazijo, borzo dela, skladišča in mline ter že vse pripravili za rušenje tovarno aluminja v Lozovcu. Uničujejo tudi pristanišče v Skradiru. Zavezniška letala so bombardirala Kistanje in Sinj. Poslušajte Radio Osvobodilna Fronta na valu 45 m ob 9 in 21 \mm MorSal Tito slovo ns ki m enotam na štajerskem. Vrhovni poveljnik I:0V in POJ mrivSal^TifcPjč rzrazrr''Švo"j'o~"ž^^ e borcem, podoficarjem, oficirjem in političnim voditeljem brigado " ,lavka Slandra", bri ;a :"T"i loga Zidonska" in XIV. divizije za uspešno izvedlo operacij na ftajc • ij-.. - « — • M — in za uničenje moxnih sovražnikovih oporiš* v Savinski dolini. Posebno za* hvalo je izrazil poveljnikom podpolkovniku Prancu Poglajen ter majorjemaJb ?.etu Lepenu in Janku Sekirniku. • • Osvobodilna_Fronta ^rne gore in^Boke je bila ustanovljena konec avgu» sta."Doseči ho^e popoIno~po!itiŠno enotnost vseh demokratičnih in svotedos liubiiih sil ^rne gore in Boke. Glavni Odbcr Narodno Osvobodilne Front* so» stavljajo: kot predsednik bivši narodni poslanec^iz KuČa rilo* RašiviS,kct podpredsednika/generalni poročnik Ivan Milutinovič in ing.Risto Radov±Č,kot sekretar pa advokat iz Podgorice Draža JovanoviČ. Vse politične organizaci je, vsi pošteni, rodoljubi in vse demokratične sile ^rne' goro-in Boke so o« n:valQ Narodno Osvobodilno Vojsko kot enotno fronto, ki naj'ohrani in obra • rJjvelike uspehe in dragoceno pridobitve, ki jih je izvojevalo in ustvarilo narodno osvobodilno gibanje. • . . . • 'lirin3^o^je_4Q_meseccYj. kar so hitlerjevci za3r.dli ■ Jugoslavijo" , pravi •moskovski radio 19.avgusta* "Fašistični razbojniki so v svobodni Ju^oslavi ji, ki je nikoli niso zlomili-, sejali veter in sedaj po 40 mesecih žanjejo vihar. Bratski narodi Jugoslavije so prišli do spoznanja, da jih more smrt ne nevarnosti rešiti samo. enotnost in skupen požrtvovalen boj proti zahrbtne mu in številnejšemu sovražniku..Junaškemu bo;ju Jugoslovanskih narodov . so "udi ves svet. Sedaj, ko padajo krepki udarci po Hitlerjevih vojskah na vzhodu, jugu in zapadu, je podana' možnost, da se pospeši popolno očisčonjc jugoslovanskih pokrajin fašistično bt-e. k"? .i d nad- 40 mesecev rušila in gi rila lakoto in smrt. . Izgube sovražni k ojr_na_ podrog ju^Hrvatske znašajo v treh letih osvobodil ne bor neV" ubiTih^Je bilo 65.000 i ranjenih nad 70.000 in ujetih nad 60.000 . ovrašnikovih vojakov in oficirjev* V istem Času so naši borci zaplenili scv. rašniku nad 200 topov, nad' 80.000 granat, nad 200.000 bomb, nad 5.000 stroj ni o irj robnih strojnic, nad 150. milijonov nabojev itd, V e li tti i r je v moskovskem radiu 21. avgusta govoril/ o nasilju hit lerjevcev nad Slovenci, zlasti na Čiaj-rskem' od 1-941 dalje, proti kateremu pa je slovenski narod takoj nastopil z "Oboi eno borbo. Zlasti, pravi; aa se slovenski vojaki izkazali kot dobri minerci, ki t-o' za ctalj časa pokvari li veliko število industrijskih objektov na slovenskem ozemlju, tako idrrj^ ski, rabe]jski. in velenjski rudnik, različno tovarne..in drugo. Ve*ina premo govnikov ne obratuje in iz rudarskih revirjev odhajajo roak dan nove stoc tiiic v partizane. Partizanski odredi Slovenije delujejo tudi v tistih pre* dcljih, ki so bili pred.26-leti priključeni Italiji. Razen za vojsko skrbe Slovenci tudi za kulturni napredek..' Zato ustanavljajo šolo in izdajajo cup lo vrsto časopisov. Prav tako se organizira narodna oblast. - Splošno tujo radijske oddajo, v ppsobrf. mori moskovska, izredno mnogo govore o Jugosla= vi ji in tudi Sloveniji. - ' Ropanjo_Hrvatskcy Nemci sedaj že nad 40 mesecev ropajo hrvatskega kmc= ta, pri čemer' jim pomaga Pavelio. V neki vasi, ki šteje 500 kmečkih domov, je bilo pred leti 4.000" glav goveje živine, sedaj pa jo je komaj še 20.Vsi mesni industrijski izdelki se izvajajo v NemČij.o. Letos Nemci še posebej p^ izkušajo z vsemi sredstvi, da izvozijo xim več v svoj rajh. Toda proga, ki vože Paveličcv.. Hrvatsk . z Nemčijo, je v letu 1944. bila 2552 krat razruše na in je bil železniški prom.ct prekinjen za skupaj 13.000 ur* Vsak si lah= ko predstavlja, J: a j pomenijo .te uro za sovražnika, ki mora prevažati hrano in Čete. " " • . !lyu°.§i2YS^ka_£rotifaši tična_m]^dina j- poslala pozdrave sovjetski mLa lin'In i^enc-mu~prčtif ašiatcne^ V pozuravu se zahvaljuje junaštvu sovjetskih borcev,,, ki so približali dan zadnje bitke, saj zmagoslavne arma d zaveznikov prodirajo od V3eh strani proti Nemčiji. "Bliža so dan, ko si 1 mc čez modro Donavo in Panonsko nižino podali roke in ko si bomo mogli, . -oč si v obraz, povedati, da je noše prijateljstvo in'bratstvo večno in naše srečnejše bodočnosti." 4 O INmodm mičsH Po vaseh in mestih rsvobodilnega in pol osvobodilnega slovenskega ozem L:ja je.organizirana Narodna zaščita, izvršni organ ljudsko oblasti,"ki jo :*» razpolago izvršnim organom samoupravnih un?t, krajevnim, krajnim in o= / i m narodno osvobodilnim odborom. Kakor -nam že ime sam o prve, je 'Narodna n Vič it a organizirana na podlagi j irvo ljudske demokracije, z namenim, r1 v n jvečji mori skrbi za v - 12 - nost in dobrobit ljudstvu, ki jo jo zapostavilo na to odgovorno in častno mesto. Ljudstvo si samo iz svoje srede voli nerodnega zaščitnika« Narodno osvobodilni odbor izvoli v vasi Človeka,, za katerega je prepričan, da je pošten in sposoben vrš.iti to funkcijo* Kljub temu, da večina ljud*tvp, podpira osvobodilno gibanje in se poko= rava ukrepom narodne oblasti, se še vedno tu in tam dogajajo primeri tatvin, pobojev,^pobalinstev, Črno borze, raznih zločinov,- pojavljajo se skrivači in vohuni, dp. bi vnesli razdor v naše strnjene vrste. Narodni zaščitniki budno pazijo na take kriminalce in vohune ter jim na vsakem njihovem kora- ku preprečujejo poizkus kaznjivega dejanja ali zločina nad narodom. Prav radi tega, ker je Narodna zaščita voljena od ljudstva samega in, tesno povezana z organi, narodne oblasti, se bistveno razlikuje bivše žan= d 'JTmeri j o, ki je vzbujala strah in trepet, kjerkoli se je pojavila po va= seli in trgih, liivše, žandarmorija se. je pri izvrševanju službe v večini pri. morov posluževala nasilnih metod nad osumljenci, da bi na ta način izvabi-, la iz njih priznanje/krivde. Narodn^ zaščita pa se poslužuje pri izvrševa- nju svojih dolžnosti metode prepričevanja in poučevanja ljudi, ki so za grešili kako .kaznivo dejanje, Mnogo premirov raznih s;orov med vnšČani, ki jih je »orodna zaščita uspešno rešila in- nasprotni stranki spravila,np^m do kazuje pravilno in uspešno delovanje Earodne zaščite. Vsako osebo, kateri.se jc pri preiskavi, ki-so jo vodili'člani Narodno zaščite, dokazala, krivda, se v lažjih primerih odda Krajevnemu N00 v na"da= ljnji postopek, -lani krajevnega N00, ali z drugimi besedami - narod sam. Mnogoštevilne pohvalne izjave vasčanov od primerih, ko je Narodna za= ščita rešila razne spore in.je krajevni N00 razsodil in obsodil obsodbe vre dna dejanja, nam dokazujejo ros pravilno in objektivno aelo Np-rodne zašči=- te ter njeno popuLarnost med np,rodom. Narod spoznava plodno delo Narodne za ščite ter se vedno pogoste j ~ obrača na člena Narodile zaščite z raznimi vpra " rji ji in prošnjami. Nelr s tarče k"-j o Ob sporu, ki ga je rešila narodna zašči ta z noro dno o sb obodilni m odborom, dejali "Res čudim so vam, kako pravilno in mirno sto to napravili. Advokati v bivši Jugoslaviji bi tak spor reševa li več mesecev, pole^ tega pa bi še izvlekli iz kmeta težke tisočake. La, t- je res prava-'Narodna zaščita tudi v dejanju in ne same na papirju!" Kava j am premir, ki ga je uspešno rešila Narodna, zaščita v belokranjskem rkrožju, V neki vasi sta bila sprta dva zakonca že sedem let in se nikakor nista mogla spraviti.To yjunc prepirpnje je slabo vplivalo na vaščane'," ki so s.e spričo tega razdelili v dva tabora: nekateri so bili na- strani -moža, drugi na strani žene, Narodna zaščita se je za ta primer pozanimala ter s prepričevanjem in poučevanjem obeh dosegla, da sta se zakonca pobotala in p ; vrnila v mirno zakonsko.življenje. Tudi oba tabora sta so spravila in bi la zelo zadovtljna nad uspehom članov Narodne zaščite. "" Velike; uspehe je dosegla Narodne?, zaščita v zadnjih mesecih pri izšle da vanju skrivaxiv ter pri iskanju orodja in streLjiva, V petih okrožjih take i ^enavane Ljubljanske pokrajine je Na^odhnJzašČita izsledila 143 oseb, ki s r ;e skrivale in odtegovale vojaški službi v NOV. Kako velik uspeh je to, vi dim? iz tega, da so člani Narodne zaščite, po večfni starejši ljudje ®Ji invalidi, ki so nesposobni za operativne edinice, poleg tega pa še slabe o boroženi. Na ozemlju, kjer se pojavljajo skrivaliJ je narod zelo ogorčen nad njihovim početjem. Na sestanku narodnih zaščitnikov v okraju Vinici ^tari trg so oni sami predlagali, naj so vasi, v katere prihajajo skrivačl, obkolijo ter napravi strogo preiskavo'po hišah. Poleg večje količine strc= 11 v a za puške in strojnice je .Narodna zaščita na teh bohodih našla* med -iru gim tudi težko strojnico bredo ter lahki in težki minomet z 11 mirnimi.-.. . . Narodna zaščita si pridobiva vedno,večji ugled ™ed narodom, ki t gleda na njeno delo s pravilnim razumevanjem. Stane Vrhovnik Tudi nd Gorenjskem že poslujemo' Predsedstvo SN03 ' • ~ ] emisija za ugotovitev zločinov okupatorjev in njih pom-gačev. L'red. St. 552 « 44 OBVESTI L 0 Prejeli smo poročila o sledečem zvortvu Nemoev in domobrancev 1 ; renjskem. • - 13 - . 13*6.1944. je izdajalec Radb !*urnik pripeljal okrog 250 Norcev in domo brancev is Škofje Loke k Sv. Lenartu v Sel-.Ki dolini in jim pokazal tabori šče Okrožne gospodarske komisije. Napadalci so nato umorili: Tomaža ?#cnci=5 gerja iz Ljubljane, Kakaa Lotriča iz *ešnjic, Viktorja Simončiča,Filipa Po tožnika iz *ir, Frančiške Kalan iz Pevna, Anton Gosarja in njegovo žcno,o= bf;, iz čkofje Lirke, in še dva Mariborčana, katerih identiteta še ni ugotov* 1j enai ' * : ' * v - Ujeli in odpeljali^v doslej še,neznano.usodo so trg. Janka- Kemperleta iz Železnikov, Franca Šmida iz /-eloznikov, Franca Tučka in njegovi sestri Albino in Frančiško, • vso iz sv.Len-^rta.' f Zažgali so hišo Ane Teseceve iz Rout št.1. Pri tem požaru so zgorele " tudi premičnino rarije Erženove-. , 0 tem zločinu smo uvedi« preiskavo. . . •Smrt fašizmu'- svobodo narodu !' , ' i Tajnik : , - •. ' .Predsednik : Fedor Košir Dr. T'afcfS0 čnuderl • T3*AJ ZA -FINANČNE Ei^DHENTE • -fia- . Novoizvoljeni'narodno osvobodilni odbori so sprejeli v svojo dolžnost tudi skrb za upravo lastnih financ. Pogosto so morali za to*delo prejeti 3ju djo, ki strokovno niso bili sposubljeni. Da damo nrjrodno osvobodilnim odbo= rom in njih finančnim referentom vsaj osnovno strokovno znanje in £ako po=* lakoma'ustvarimo novih delavcev pri naših oblasteh, je Odsek za finance za vol prerejati posebne tečaje za finančne referente krajevnih in okrajsih na -'odno osvobodilnih odborov. Tečaji trajajo po 15 dni in £e zaključujejo iz piti, JDoslej se je končal en tak tečaj in se v^Ši 'drugi , pripravlja-pa se š'e' tretji. Na Primorskem sc vrše finačne konferenče, kjer posebni inotiruka tor ji .dajejo pouk-in navodila za delo, kolikor ,ga narodna oblast na Primor skem. že opravlja. Posebej se pripravlja veliki tečaj za okrožne finačne, vo Trento, za kontrolorje in finh/čne inštruktorje. ... • : Značilnost teh tečajev je, da .se.jih udeležujejo starejši ljudje,izvo= Lj eni na svobodnih volitvah in v.novih odborih Tp6rerj enih .za vodstvo denar ni h poslov. Z rajhnimi izjemami so tudi. 1 j ud j-e brez strekavne. .izobrazbe, •jo s: tudi predavanja na tečajih vzela za osnovo izobra%''eno.š.t Človoka .. po dovršeni osnovni .šoli. Te išče pouka j.e. roČunstvo in knjigovodstvo, vendar se polog tega predavajo tudi 'taki. predmeti-,• ki dvigajo samo. zavest pcžrtvo valnostin dejavnost tečajnikov, tako n.pr; • slovenska preteklost, slovensko' narodno vprašanje, osvobodilna borba Jugoslavije-itdi značilno je, da so pri končnih izpitih na prvem tečaju .najbolj e odgovarjali .na vprašanja iz narodne zgodovine, zlast naše .sedanjosti....... Uspeh prvega tečaja .je bil'popoln. Delo na tečaju je trajalo dnevno de set .ur, kar je za duševno delo vsekakor izredno. Tečajniki so pokazali' iz-- redno vnemo in zanikanje za obravnavano snov. Zbudilo se|jim je zanimanje m. nj*i'hovo novo področje dela. D'ani*so"jim bili temelji, da bodo razumeli in znali izvajati dana nav-dila. Obenem se je zbudila njihova vnema za dolotfn želja poznamju, tako, d ti je pričakovati, da bodo .od sloj skušali še ofcmi nadoknaditi in dopolniti, xe3ar jim tečaj v tako kratkem času ni mogel dati« Ven. x denarjem k nogčuic /n skriuglišč Pot me je zanesla v tisti del Bele Krajine,1 ki je bil nedavno pozorifi '<. i>orb med hitlerjonskimi tolpami in našo NOV. Da so na nemški strani so- delovali tudi na*i belogardisti ter polagali ropati in po:'igati, je samo o') sebi razumljivo. V neki vasi, kjer so kakor povso.d poži *ali in plenili na veliko, mi jo potožil starejši kmet, kako mu je poleg drugega - izropali so mu dobesedno vse, -kar je predstavljalo kakr-nokoli vrednost in.se jo dalo odnesti propa dlu vsa gotovina v bankovcih in bonih v vrednosti skoro 100.000 lir.-;o tovino je imel shranjeno' in zakopano na nič manj, kakor na .' ti.ih r^Jli-nlh mestih, toda vše. to ni nič pomagalo. Kar niso. našli poklicni liitler.ian: ! ! roparji, ki so se vrstili v skupinah po tri in več prili'-xno vsako o!l iro, .-14- ' - noč in dan, ves Čas, kar so bili v vasi, to so ugotovili železni koničasti drogovi, s katerimi so vbadali v seno, kupe gnoja, ^ehka tla v kleti itd., ter policijski pši. Tako je-revež prišel ob ves prihranek v denarju. Ob tarnanju tega vaščana se ^i je zbudilo vprašanje: Koliko pa 3i ti o kraioni tovariš' podpisal triodstotnega posojila narodne osvoboditve? Ko ga tako povprašaj mi je gladko in skesano priznal, da jo dal, za posojilo le nekaj stollir,Ves ostali denar, skoro 100.000, pa je hranil iz bo g/ve kak= snih rakunov v nojovicah, omarah, pod hruško itd. Ko seiimu predložil, da bi bil Ves njegov prihranek oeuvan, -"e bi bil podpisal posojilo narodne osvoboditve', ki so p:-leg t*ga obrestuje Še po tri od sto in bo vrnjeno poftedanji kupni moči lire, so je močno popraskal za_ ušesa« Lahko bi bil svoj prihranek zaupal denarnemu zavodu Slovenije ali" liranilnicam, ki zopet poslujejo in izplačujejo po zaslugi naše narodne ob= lasti oele stare vloge, ki so bile nad deset leti zamrznjene. Tovariša jc# bilo sram svoje nerodnosti. Zaklel se jo, da v prihodnje no bo hranil za hitlerjanske roparje, ali ko teh ne bo več, za miši, temveč, da bo prihran ke pametnej"e" in plodneje naložil kot posojilo narodne osvoboditve ali jih zaupal našim denarnim zavodom. *"• ^ Star'pregovor pravi: Pametnemu Človeku zadosteje nesreča c&u^pga neumne ga pa izuči lastna nesreča, rislim, da nosreča skopega tovariša lahko izu~ či njemu podobne skrivaČe7, da bodo svoj denar na>ožili v naš e : varne do= narnc zavode, s tem pa pomagali, da s.e razgiblje naše gospodarsko življenje. Franjo Novak. UNUHA, Uprava Združenih narodov za pomo" in obnovo Evrope, so je obrni la na poverjeniŠtvo za narodno gospodarstvi P^i NKOJ-u s prošnjo, da pošlje • vse podatke o potrebah Jugoslavijo med vojno in za prvih sest mesecev po o svoboditvi. NKOJ zbira podatke od vseh federalnih enot v skladu s količina mi ki jih je Označila UNRRA sama. Danes so mesečne potrebe na. osvobojenem ozemlju sledeče: 'Moka, žito............................. 45.000 q ' • • riž, testenine .....'................... 26.250 " meso .................................. 15.000 " • sladkor ................................ 3.150 " mast, olje; ,,*."......................... 1 .590 " kondenzirnua mleko,, kakao ............. 2.280 " sol .................'.................. 2. 340 w tobak, cigarete ....................... 750 " kava.................................. 700 " milo .................................. 1 ..560 " Najbolj j o pereče vprašanje maščob,' ker celi if***li osvobojenega ozom Ija že mesece nimajo s Čim zabeliti hrane. Poslali smo tudi seznam obleke,, perila, nogavic, "ovljev in usnja, ter petroleja.Na.da.lje podatke o enomesoČ ni h potrebah civilnega, prebivalstva Slovenije za čas prvih šest mesecev po osvoboditvi, (hrana, obleka, obutev, stroji in sredstra za obnovo kmetijstva, obrtne in industrijske potrebščine ža civilno veterinarsko službo, stroji obnovitev gozdarstva, in gozdne industrije itd. ) V (f MAV/JUJ rt <- iJ( . Q£sek_z£_knetij£tvo je z chfnarno podporo 30.000 lir podprl gradnjo sad ni h silTilnic in~~z 20.000 lirami dva kmetijska zavoda na osvobojenem azeko morate tri leta pisati o eni in isti stvari"?" Da, to je težko,šo težje je tri leta prebiti v vojni. Zgodovina nam-ni -bila naklonjena« .Rekel bom odprto - ne razumem, kako more-"človek sedaj misliti na kaj drugega.Nem ci so še na naši zemlji. Nemci še mučijo nase bližnje. Nemec - to ni lite:-?, rarna tema • to je zlo. T,o je nož v naša srca. ^e tri leta so na^i ljudje daleč od rodne hiše, od svojih dragih in se ukvarjajo samo z vojno. Spozna li. so ledeni veter Kalmiškin step, Volhovska močvirja," gozdove smolenskega okraja, stene Karelije, ostri prah ukrajinskih ce3t. Kmalu bo tri leta,od= kar s.e niso ločili od smrti; poleg nje jedo, poleg nje spe, z njo se pre, ganjajo. Blagoslavljal bon tinti dan, ko 1 ? ^ pozabili na Nemce.To bo za= res krasen dan. . " • Rad bi mislil o drugem in pisal o drugem: o ljubezni, o delu, o t^m,kir mi je drago, o umetnosti, o" gozdovih pod Ifoskvo, o sivem Parizu. A vidim jamo z otroškimi trupli, vidim zločinca in materin obraz, izkažen od trp^je nja, Vse zlo in trpljenje naše domovine. In moje misli se scalno vračajo k .dolgemu, topemu,-brezdušnemu človeku, ki jc prekoračil tisoče metrov samo zato, da bi v samotni" ruski vasici poteptal otroka. Sam sebe bi preziral, Čo nebi imel dovolj mržnje. A imam je dovolj, dokler oni žive in dokler Živim. lovoško srce je mračen gozd, lahko v njem zaideš. Naenkrat nekaj za= plamti in nepričakovano ugasne. Žogodi se, da Človek neha ljubiti ženo, 3 katero je preživel pol življenja, ali se ohladi do starega ir dragega pri= jatelja, a ne moreš se izneveriti mrtvim. Oni so okrog nas: iznakaženi, za dušeni, poteptani, bližnji in dal^n.l ., svojci in neznaniotroci, dekleta, starci. Oni šepetajoč "Rasli 3mo, smejali smo so, joflli smo kruh in gl,da= li zvezde. Tudi mi s^o hoteli živeti. Ni na: vc*. Nomcc nam je napolnil u- jt.a s. hladno ze~ljo.' Nemec nas je ubil. Ve.J !: ali ~ajhen, surov, rib.; ' - = "i, brez čustev. Sedaj je v Vitebsku] Vod^v" Nikolajevu ali Pskcvu.Ali vi= "Vidimo in živimo v eni misli: ubiti Nemca. Pri Tripolju ob cesti v Obuhov je jama. Sneg je prekril leseno de* ic. ^ ^ksfnemški krvniki i. julija 1943 -učili in ubili 700 lju#~ stare«, žene in matere z otroki, red njimi Knrijo Bilik s petero otroki m 65 let. pj -terjo ter 4)unjo Gorbahov«? z dvema sinovoma.'' . • a L1 r; oni o G-or) ahcvo so odvedli na predvečer tega dne. prosil,- a,, li j^ icv lili posloviti se od otrok. Nemci so se temu smejali. Tedaj no prived- - ol ■. Tanjin sina. V-lodija je bil 7 let star, Kolj a 2. Nemci so ustreli otroka. Punja -Jorbaha lii ni bi kriknila. S trdnim korakom je sla smi li. nasproti. Nisem je poznal, a vidim jo tiho in polno ljubezni, ponosnega sr ca in preprosto. - rož Marije Bi lik jo bil daloč od Tripolja: v vojni. Po Marijo so c:m--. -li podnevi, a ponoči so potrkali na hišna vrata. Odprla je Marijina strej '■f. sestra Fedcra. "Oble i olrroke." Pedora je rekla: "Poglej-spo.Kar Jih pel joto? "Tja kamor je šla mati." Pedora je vzel- srajčke iz najfinejšega nlrtno in oblekla zasanjane otroke. Volodja - 11 let je bil star - je nor sil no rokah dveletnega Ped jo. Za njima sta šla. ™ala Tanjuga in Gunalj ".Ni i ljka se je uoiral: "Ne grem,- Zaspan sem ..." Povlekli so ga -za~rame. jed •;.• jc povpraševal Volodjo: "Kam gremo?"-- "K mami." "A kje je mama?" Vole- nj-Zjo rnoi^al. hvo'so jih vrgli v jamo. Sedaj, ko so od kopali grob,so za- '1 o dali Volodjo, kako je stiskal malega Ped jo v naročju. Pri'lo^ je> pi;mo An t na Bilka. "Pozdravljam vse, dragi sorodniki! Pišite vi, kako r-.ivi moja "ena rarija in otroci ..." v Kdo bo pozabil na Tripoljansko tragedijo in žalost našega prijatelja - Antona Bilika? Sedaj sto ... Ali more številka izraziti.muke? Vsak od njih jo "imel svoje življenje, svojo ljubezen, svoj priljubljeni kotioek. Ali mi '■ ]_jr^io o" čem drugem kot o Ne^cu? Ubiti Nemca! Ako ne za moje trpljenje, te. V,i za. malega Nikolajka, ki je hotel spati; za vse, kar je preživel Volod- ja, ko je bratcem odgovorili "Gremo k mam i.* _ Do"oja so, da smrt zmeša razum. V brezumju človek m<5ra zagrešiti zlo,a mci nimajo tega opravičila: oni ubijajo hladnokrvno, mirno, kot da ban- - i o ali .Tižejo lešnike. V zvorstva so vnesli-nemško pedanterij o.Izpolni^ Ij so metode ubijanja, izumili so "dušegubke", zgradili barako za dušenj- - plinom, napravili strup, s katerim otrokom maže jo usta. Oni stojo o t. vog- lih in fotografirajo, zapisujejo v beležnico, kje in koliko otrok so pobi- £i. To, kar so ljudje vedno smatrali za stračon greh, so spremenili v indu tri jo. Oni ne -t ko, ne se je jo, ne žanjejo. Oni dure, obešajo, zastrupljajo. ! o delajo brez sramu, ne da bi j i h"'grizla vest. Nemški kapetan Sauer pi-e rr T ratu: '"Treba jo s trdim predmetom preiskati vso okolico hiš, ker se ' nogo "oseb skrije v dobro kamof lirariih jamah. Dobro je vzeti mladoletnik-., pokažejo skrivališča, pri tem jim je treba obljubiti, da jih boec, da se drug "ž dru •j w vir, • ^o .1 inVil -i OMrt ^ /in n 0«+ O "1 n m J ± nr tane je naše cvet j _________ ______________ u _ _____ ____________w— ... se izneveriti mrtvir. Vrnili se bomo k cvetju. Vrnili sV bomo tudi k dru- gim razgovorom: o polnosti človeškega življenja. A sedaj nam ni do tega.fr znja kipi v naših srcih in nihče naj ^i ne zdrzne nasprotovati temačustvu, ^■n . ___-i i. • .. i • . .t.-i i • i . ______s i__1 . ___ J s • i. . j. • _ j. plamen do kr.ajr no sme živeti ! To je naša prisega novi Zadnjega.velik€ga tekmovanja-'se ni60 udeležili :l"o odrasli, ampak tudi vi, učenci in učence/naših š.ol. Tako je prav! S -£em st* dokazali, da noče= te zaostajati za našimi delavci, ki se trudijo za načjo. svobodo in lepšo yri hodnj ost ..Kosali ste se med seboj., .kdo'bo n?„pisal najlepšo nalogo. Seveda nič izmišljenega, ampak nekaj iakega, kar ste' sami videli in doživeli." 'Co= li kupi nalog so prihajali od,vsofy. strani. S^dli 'se: tovariši učitelji .in nadzorniki, prebirali in* izbirali, .da j?o izbrali dvanajst najlepših", Natis- snili smo jih v pohvalo" tistim, ki so "jih napisali, in vzgled tistim.,ki "hi se med njimi,, da jih bodo brali in sf česa-naučili; Drugič bodo na vrsti' mor da oni. "" " .r \ \ ' • ' ' Zanimive naloge! Bral sem jih-in bral, enkrat,dvakrat/,; vse zapovrstjo bil dober partizan,"petemu .pa so pd^eljali ocet.a "in potom še mater, , da jo ostal sam. Vsaka naloga je majhna 'povest .'■ Pa kako napisana! sto odkrito, !;akor ste doživeli. Srpe je povedalo, kar je bilo žalostnega ali veselega. Ha, sem reke*} , to so pa pravi pisatelji !• In kdo ve, Če kateri is med,vas m bo Še" kdaj;; pisal knjig?. ••• . '.-•'/ •.. » -••' '' . ■. • . Ako .jbli'. na; na" i h- š o.l ah še vedno učili t'uji učitelji, ki jih niste. razu= meli, bi' n'e smeli in ne znali pisa/ti takih nalog/ Danes pa hodite v sloven l>o šole, ki so nam jih priborili, partizani. Ti nas branijo pred sovražni« ki in se bore" za našo. svobod.o. S e- malo., pa bOdo vsi slovenski otroci hodi- li v feroveriske 'šole. 'Vsi "jugoslovanski otroci se:1 bodo marljivo učili v svojem materinskem j'eziku.1 Drug drugemu boste pošiljali -tople pozdrave,naj" lepši pozdrav maršalu"Titu. Povsod bodo vihrale naše zastave in se razlo^ gale naše pesmi. To bo velik praznik svobode. In vi uČcin.ci in učenko naših Čolf boste tedaj pisali.nalogo": Kako je bilo prvi dan osvobojenja.-Kdo to napisal najlepšo? . • ; '..'.'.; " . •• ' ••; \: Tudi naše šole so tekmovale v Okviru dvomesečnega narodnega tekmo vanja. Posebna komisija-oddelka za osnovno šolstvo pri Odseku za prosveto jo pregledala in ocenila tekmovalno gradijo in podala naslednjo oceno. Kot najbolje uspehi š o 1 s k e proslave 00 ocenijo: v ribniškem okrc»= Ž ju proslava 27> aprila na šolo na Travi ter proslava ob zaključku šo*lske=» j a leta na Šoli v Dragi; v belokrajnskem okrožju pa proslava 27. aprila na šoli v uožakovem ter proslava ob zaključku'šolsk.ega leta na šoli v Črnomlju. K'qr šole v posameznih okrajih delujejo v zelo različnih razmerah, je-bi. lo težko podati natančno ceno o delu in- uspeh:; p o~ s a m e z n i h šol. šolski obisk so je v splošnem v d$bi narodnega tekmovahja zelo dvignil, v Beli Krajini n.pr. kar za 40 }6 Uxna snov se je na vseh Šo= lah sorazmerno dovoljno predelala in kažejo šolo moč^n napredok. Pri predloženih otročkih spisih in rizbah vseh u'nih stopenj je ro/ln komisija ugotoviti, da so spisi zalo dobri. Po" eni strani bodo ti spisi in rizbe dokument prostanih grozot in težav rta so mladine, po Iru ;i strani pa važno. gr'adivo za- mladinoslovni študij slovcnskoga otroka. Cz vcakej;: i1 or.- žja je bilo^nagrajenih nekaj ^oTjših spisov. Te nagrajene spise prina^aSLp venski Poročevalec. Kot najboljše rizbe so bile nagrajene: Spomini na G'6* nars (nižja stopnja). Razočaranje (višja stopnja) prerčasen povratek. dow$y ter Lakota v Treviou (višja stopnja?,vse iz šale Praga v ribniškem okraju. Kot -najboljši šolski vrtovi so bili ocenjeni: vrt v Preloki v Boli Kra jini, v šmihelu pri ^uženberku v novomeškem okrožju, n& Gor. Jezero v nots tajskem okrožju ter v I*ohorjih v ribnišken okrožju. Kot najboljša učna enota jo bila ooenjena "Kresove gere", ki jo je iz* delala in v praksi""preiskusila učiteljica - raz. višje osn.šole v starem trgu na Notranjskem. Kot .-.olo dobri sta bili ocenjeni tudi uxni enoti "Slo veni j a svobodna in srečna bodoš ti", ki jo je izdelala učiteljica 1, raz. » višje psn. šole istotc.ri, ter "Pelo in uspehi OF", ki jo je izdelala uČi^' teljstvo v Loškem potoko z- višjo osnovno" šolo* Poleg tega predpisanega dela so posamezna okrožja tekmovala tudi v.na* hiranju zdravilnih zelišč, čajev," češenj, jagod, steklenic, železa in podo bno« Jagode in češnje so bile namenjene partizanskim bolnicam, ostalo ' jc bilo oddano okrajnim oz. okrožnim odborom OP, V Bcli*krajini so bile v nabi ran ju naj boljše šole: Rosalnice, kjor so med drugimi nabrali 16; 000 kg ž o le za, Sinji- vrh''in Božakovo. V ribniškem okrožju ima prvenstvo šola v Osi! niči, novomeškem pa šola v Podhosti, ki je nabrala 25 kg jagod, 50 kg če = oonjj 10 kg jagodovega lintja in 6 kg lipovega cvetja* Ribniško okrožje je z oralo po šolali ki jih obiskujejo otroci iz vasi* kjer so bi?i vsi ljudje v internaciji, večjo zbirko otroških spisov, ki vsebujejo spomine na internacijo. Komisija izraža za organizacija teh spi v, sov pod naslovom "Otrok v internaciji" piznanje okrožnemu šolskemu nadzor« niku za Ribnico. Sola v Starem trgu na Notranjskem je podredila lopo uspelo šolsko rastavo, za kar se ji izreka posebno priznanje. T o-o cenjeno gradivo se nanaša samo na'" o zemlje bivše Ljubljanske pokra« jine, medtem ko se bo posebej ocenilo to.kmovalno gradivo iz Slovenskega. BI morja. ' flrjš/ Vojaki Po--sedanje vojske nisem videla vojakov-, Zdaj jih je vse polno,Naši vo- jaki imajo puške. Tako streljajo na sovražnika, I!i vidimo, kako streljajo in se mora vrniti sovražnik nazaj v Novo mesto. Soteska I.razr. nižje osn. šole. Po žigi pri' nas Zdaj so prišli hudi časi in huda vojska. Ko so prišli Italijani v naše kraje, so najprej prišli v Vel. Lašče. Naredili so postojanko. Večkrat .bo streljali v našo vas s topom. smo beSali k sosedu v klet. Ko so prišli skozivnašo vas, so požgali eno hišo, "'oz en mesec so zoped prišli in tedaj so^požgali tri hišo. Ko je bil italijanski razpad, so zasodli Nemci naše do frače kraje. Vst> so požlgali in je že dosti gorja in nesreč. Jaz bi že rada mir. Veliko ljudi že manjka po svet. , Mohorji nižja osnov, šola. Jjoornin no Jtoiijanz Kadar so prišli Italijani v naso vas, sro so jih ustrašili.Pobirali so nam moso, jajca, kokoši, mleko.Grdo so dela. L z nami,Našo Srednjo vas so zažgali. Samo štiri hiše so ostala cele. Tudi .".sosednja vas Draga jc zgorc la. Koliko nas ostalo brez strehe in bros vsega. Ko nam je hiša zgore^ som šla k 3 tor i mami. V šeli jo bil italijanski učitelj, katerega nismo nič razumeli. Samo petje nas je učil vsak rlan. Le naj pogladaj očitali j an*., kaj so"*noredili iz nas. Nikoli jim no bom odpustila, ker so a vn zažgali hišo in ojogj, dobrega očka ustrelili,Najbdj hudo je za očka. Trava nižja osnov. šola. — ,19 - Ocf doma orno '5//V... . Bilo je sredi septembra, te ves' mesce r.is^o spali- doma iz strahu pred nemškimi gestapi. Par dni prej ko smo odali, sta a.^a in mama pakirali stva. ri, katere smo vzeli s seboj; N~hče od ajdce&ov ni s^el vedeti, da ^dhajarOj Ata je odšel v nedeljo zvečer z vozom, n&^a, Branko in jaz smo. pa šli v po nedeljek popoldne. Nismo se-upali na, postajo v- Sevnico , tervo*' 'swo' šli pro ko Save na postajo Boštanj. T'ara so je še vedno ozirala na' do™ in skrivaj j-c'kala, a midva z Brankam še nisva tega razumela," kako je, xo *lovek izgu= 1 bi dom. Peljali s«o se z.vlakom preko Tam je pa bi^o hudo iti pre -ko meje; ker je vedno hodila straž .a jori in doli. Fanta, ki je šel z nami", da bi nas peljal preko meje, so zaprli in sc ^u vzeli mojege zajčka,ki ga je nosil.ri trije pa smo se izmuznili izpred oči straže in smo po velikih "bvinkah in s pomoxjo neke £.obr 3 žene srečno prišli v vas Tržišče. Deževalo • je, kot da bi tudi nebo sočustvovalo .z nami brezdcmci.. Premočeni do kožo smo izprosili v Tržišču voz in se še. isti večer odpeljali do atevega dOma v rokronogu. Tam smo se'pil peči, ogreli in posušili. Ostali* smo pri stari mami cel teden, ker ata', ki je šel še enk domov, da je uredil vstj Htva= ri, še ni bilo nazaj. Kmalu smo s.e .' . -i c še vedno jokala, še midva pridružila z jcJcom, ker nama je postalo žel t '2as pe jevn.;.civ Ko je a - ta vendar prišel nazaj", smo se vsi skupaj*odpeljali na Ponikva,', kjer že trt. . leta dan za dnem čakamo, kedaj se bomo vrnili v naš ljubi nepozabljoni, dbm. Dol.. Nemška vas U.rez.višje -lad fant, ki je imel pu= ško na rami. Okrog vratu jeT'imel rdečo ruto."Ta mi""je bil najbolj všeč.. Na glavi je imel kapo. Eala sem-se.ga, ker je imel. bombo* Ta- fant me je pro= sil- naj mu prinesem iz vasi malo kruha in mleka. Pustila sem kravici Lisko in lijavko in hitro tekla domov po kruh ihml->ko. Trava . t ■ - Nižja osnov. Jso.Ilu------ - . . HANJSNI TOVARIŠ.- • Ked italijansko ofenzivo '1-..1942 sva-jaz in sosedov Tonček puaLa krave.Ko sva tako pasla, sva našla v grmovju ranjenega' tovariša, ^e več dni se je skrival brez hrane in vode. Ker mu nihče ni prevezal rane, niti*"hoditi ni- mogel več. Ko sva ga zagledala, naju je prosil vode. Takoj ,sya mu jo prine ;.'i.a iz bijižnjega studenca. Na to sva šla domov, in povedala staršem,kaj rva videla v gozdu. Ker.'-je bilo preveč Italijanov -okrog naše vasi, se starši- niso upali k ranjenemu tovarišu/ Zato sva kar midva skrivaj odnesla hrane v gozd. Tovariš se je takoj opomogel in odšel dalje":za ostalimi tovariši. Bog ve, Če je danes še živ? Ali se še kedaj spomni, kake sta mu mala ni.o nirčka pomagala, da si je rešil Življenje? Gotenice . ' višja osnov, šola. roj OČKA. • Mej očka ne stopil v partizane 1,1941. aprila meseoa.'Mnogo 'je napnavil za svobodo. Stopil je v partizane na hrvaški zemlji. Bil je operativni ofi cir. V veaki borbi je bil prvi. V hrvaških gozdovih je bil trikrat obkoljen in je srečno prebrel vse zapreke. Tri tedne so kuhali celo koruzo.Bilo jim je tenko za hrano. Slovenci"so napravili prošnjo, da naj pride v Slovenijo, Ko je šel, je rekel hrvaškim tovarišem: "Moja me zemlja zove, da prema njo j izpuni svoj zavjet." Držal je obljubo svoji domovini. Boril se je, prestal je mnogo. Postreljal • je mnogo-živali: jelenov, košut in srnjadi za partiza ne. Po raspadu Italije je bil" komandant na komandi mesta Velike Lašče. Pa= del je po zahrbtnem napadu domobranskih izdajalcev. Jtari trg • _ III. raz. osn. šole. . ODHOD ITALIJANOV,. . Givo mračno jutro nas pozdravi z regljanje*^ strojnic.- Gotovo so parti = sani napeli Brod. Končno preneha streljanje. Po cesti prideta dve ženski. v "-e ne veste! Italija je kapitulirala! Vojaki streljajo, ker so veseli, da' pojdejo domov!" Obraz se nam je razjasnil ob tej veseli novici.Najrajši bi vriskala. Pela sem vse pesmi, kar sem jih znala. Bil je veli! praznikobe den ni delal. Partizani so prišli vsi nasmejani v vasi. Sprva se nam jc sde 10 "udnor da podnevi hodijo okrfcg. Skozi našo vas so se valile aete Italijanlv. Vojaki in-ofocirji so sto pali osramočeni in gledali v tla. Kjer:" so prenovili, so jih partizani nah.- ranili. *e so pa oni ujeli partizana, mu niso dali jesti, -e je prtfsil ve"3 izmučen malo vode, se je vo jat:'surovo zarezal- in ga sunil s puški ni m kojitčm. Nazadnje so ga peljali na morišče,sedaj pa jih je lahko obšel sram in gnus. . .; '>e skoro bo zdaj leto naokrcc% Če joči--Sloveni ja pod udarci fašizma.To da nekaj nam pravi, da so to zadnji hipi smrtno ranjene kemške zveri,V to veruje vsak pionir in vsak partizan. Prišel bo dan, ko bo svoboda in partizan ' » . korakel Čez svobodno slovensko goro in plan. Vas Para vi.šja osn. šola. PARTIZANSKI NAPAD NA TAJ30R. ' Prvič swo videli partizane ko so napadli Tabor. Prišli a® ita gcžda; šli so mimo^naše hiše. Gledal sem jih skozi okno. Po Obrazu so bili Vtši 'zara^ ščeni, li so sklonjeni in spuško v roki, ri um.o mislili, da so Četniki,in smo st jih bali. Bilo jih je okoli 50. so naprej V Segovo vas."Nato pa so se začeli plaziti po trebchih proti JaborutNa Jaboru v cerkvenem stolpu so bili belogardisti. Drugi del partizanov je bil na hribu. Od "tu so se za slišali mitraljezi. P^fciz-ai3ki komandant je šel proti cerkvenemu 3tolpu za ž^al je vrata. Partizani so pozvali belogardiste, naj se predajo. Toda ti niso hoteli storiti tega. Zato partizani začeli metati bombe, Belogardi sti so so nat* podali. Odšli so s partizani v.gozd. Tako so partizani pre= magali prvo belogardisti*no postojanko.. * Segova vas . • .• III, razr. nič je osn. šole, HULTURn i LJUDSKA PARTIZANSKA PESET V GORSKEM KOTA®JU. V Gorskem Kotarju, ki se razprostira od SuŠaka do- Ogulina in ki- je naj bolj izrazit na višinah desno od Kolpe, je posejanih mnogo pravoslavnih va. si z izrazito srbskim prebivalstvom. Ves bes in vso nečloveško krvoločnost ustašev jc najbolj občutilo pravoslavno ljudstvo v teh vaseh. Te vasi so bile požgane, v narodno osvobodilni borbi, začasno osvobojene in na novo zgrajene, pa znova požgane. Tnogo jo vasi, ki jih je.ogenj ustaškega, čet = niškega, italij-onskega in nemškega besnenja upepelil po dvakrat, trikrat a 11 celo štirikrat. UstaŠi so tu poŽigali, klali, obešeli', onečaščali,ropa= li na tako zverinski na~in, da ga menda ni primera v zgodovini razdivjani h človeških strasti. Toda ljudstvo teh vasi je. naše! riadeniči in možje pa tudi žene iz toh vasi so naši najboljši partizani od vsega početka. 2 vso odločnostjo in požrtvovalnostjo so-se pridružili našim partizanskim odredom in tvorijo da nes jedro partizanstva v Gorskem KoCaru, Liki, Banji in na ICordunu. In ko a.o prispele lani novembra v Gofcki Kotar brigade naše XVIII. divizije,ki so srditih bojih osvobodile Fuline, Ravno goro, Vrbsko ter očistile, vos Gor ;;ki Kotar sovražnika, jih je pravoslavno ljudstvo teh vasi navdušeno opro~« j umalo. Nikjer drugje pa";se menda ni tako prekrasno razcvetela v ljudstvu narc dna partizanska pesem kakor le - tod. Slevenci pojemo mnogo lepih partizan ski pesmi, ki so ali prevodi tujih pesmi ali pesmi naših partizanskih pers.t: nikov. Ljudstvo teh pravoslavnih vasi pa poje svoje lastne, v njem samem vznikle pesmi, poje po melodijah, ki so prav tako .privrele is srci tega ta ko preizkušenega ljudstva samega. Besedilo teh pesmi jc priprosto, pretresljivo in otožno, pa vendar ber beho in pol»r vere v našo z^ago. Tudi-melodija je nadvto preprosta. Pesem jo temu ljudstvu molitev in tolažba, pesem jih dviga in bodri k ma*~evanju. Oglejmo si nekaj toh pesmil Prva nam opisuje ranjenega partizana in njegovo nevesto., ki mu obvezu- je smrtne rane: . Po kraj gorcana;;o Vclebita savila Fejola jo10vita, a pod jelom rančem junak leži. "Drugarice, aj mi rane voži !' No ptaxi, več gotova bsii , i •• • j a sam ranjen ubj. j tla* grudi. " -•Jtel *fei lakne,moj premili druže? "Drugarice,to su t ozke rone. • tu^je pr o š 1 o~f aš i s t i č t o tane(krogla}, ve" ti uzmi moju pušku šoru (pisano) pa je nosi mojemu drugaru! • Pozdravi mi sve drugovet moje, ne ka^ čvrste na"braniku .stojo ! Tak *eš jim" pozdrav odni.- . - a sad zbogom j a m-Oram umr .-'ti ! " - Črno zemljo, uzmi mene -nladu, kao si moju oduzela nadu Smrtno ranjeni partizan Če ob svoji zadnji uri misli na -svojo pušico in na svoje tovariše .... Posom se konča pretresljivo, z obupnim vzklikom dek. leta, ki mu je smrt ugrabila naj dr m' 4 . -- V JaSenku so tistaši poklali mnogo nedolžnih otrok. Takole nam poje pe~ sem o tem strašnem zločinu i : ' V Jasettku grob*"do groba, traži majka sira svoga. V • I/Tajke pT&če. o tac cvili:.: .• "Otvon se groeak .Grobak se je otvorijo . i sin je maj Id govorijo: • ^ • VOj ne; plači,- majko moja, ' . teža mi je.suza tvoja nego orna zemlja-moja.. . ... Ičrtvo dete v grobu tolaži in bodri svojo mater. Iz te pesmi zveni ena sama volja: skozi smrt zmegi nasprot-i * ... Naslednja pesem nam popisuje Orozodej sV"-- ustašev, ki so poklali dva= aajst srbskih deklet : Št o je bilo dvanajstoga' juna, kad pogibe .dvenajt sr-bskih cura, ' . • dvanajst- cura, dvanajst sokolova '■ " ••• od ustaškog praha in olova ? x . ' " • . (" smodnika in svinca ) Tužne maj ko po gumama.cvile: . • "G-dc ste,« cure, gde ste, bele vile? Jesu li vas ustaše izmučilo ? ; ' Jesu, jesu nas ustaše mučile, , žive su. nas u jame bacale ?" : Odveč bi bilo to pesem pojasnjevati,- saj vsak stih tako živo goVori o tem grozodejstvu, -da je vsa.ca druga beseda odveč. Naslednjo pesom.je :.opisal dvanajst letni partizan, ki so mu ustači u )ili očeta in mater ter brate in sestre. Sam je recitiral to svojo pesen m lašem mitingu v Trkopolju : • ... 'oglodajte, braČo mila, ' Pa še tole £e3em mladincev sem si. -ako* gura ( potiska ) ruska sila, napisal v vasi'blizu Vrhovskega: ak mu Rusi vojsko tuku ! ' ''isli -. Hitler, zla mu mati,- Omlaain'o- zemlje 'ove .sred.-Mosk?/b zimovati. ; zbijajmo (Zgrnimoj se i} rodove, 'a so Jjuto prevario, zbijajmo se.^drug do druga, oš pred Toskvo kad\je bior ova borba bit če duga ! i ' ' spred Moskve tenk do tenka, Zbijajmo; se ko sovjeti,' • ojska dodjo Timošenka •' da skinemo (Snamemo) jaram kleti!. svo čovjek dO čovjeka,' . : *iča Stalin .lulu dimi' (pipo kadi*,) •rvona ga vojska čoka. . r ' j.cdva ček^a, da so zimi (pridszjpry )j liitloru, mrki,- vuče, IIi • hoae da ee.-Bmrke (bo mrkrdl) azbojniče i hajduče-, •• kad ga Stalin lulom~švrkne zalud ( zaman ) so moriš, boriš. ( bo s pipo krenil )• Kadar stopa četa kotarskih partizanov skoz *ozd ali skoz vas, prepeva tc pesmi<4 Prepeva jih s tolikšno v-jl'o i s tolikšno ljubeznijo ob "vsakem •asu, da' imaš dbčutok, k > :-r da.brez teh pes^i ne moro živeti .Njih-