Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka stane i'25 Din.
Naročnina: Za tu-zemstvo: z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60, za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. —	0-
glasi po dogovoru.
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE
Izhaja vsak četrtek dopoldne. — Uredništvo Ljubljana, Šelenburgo-va 6/II, — Upravništvo: Maribor, Ruška cesta 7. — Nefrankirana pisma in dopisi brez podpisov se ne sprejemajo.
St. 15.
Ljubljana, četrtek, 22. novembra 1923.
1. leto.
Boj proti socialnemu zavarovanju.
Z majestetično gesto so delodajalci ob uveljavljenju zakona za socialno zavarovanje kazali na svojo zmago, ki so jo dosegli s tem, da so dobili v upravi delavskega zavarovanja polovično zastopstvo. S tem pa so se tudi obvezali, da plačajo polovico prispevka iz svojega, kakor pravijo, čeprav to ni res. In komaj je minilo leto dni, pa se je pojavil pri njih prav velik maček zaradi te zmage in danes kriče na vsa usta, da bo socialno zavarovanje uničilo industrijo in obrt ter da je treba varčevati pri upravi in znižati prispevke. V časopisje in na svoja zborovanja so podjetniki zanesli povsem krive vesti in povsem napačne premise. Zakaj s temi reformami, ki jih podjetniki zagovarjajo, se more zavarovanje samo poslabšati, kolikor slone na resničnih podatkih, kolikor so pa podatki in premise krive, pa so v stanu zavesti podjetniško in delavsko javnost v krivo presojo dejanskega položaja. In to je najgrša časopisna špekulacija vprizoriteljev tega bo ja, ki ima svoj izvor v zagrebških in ljubljanskih industrijskih krogih in o-brtnih zadrugah. Naj gospoda še tako napada zakon, upravo, nameščence itd., glavni namen je vendarle ta, da se zavarovalni prispevki znižajo in potem zmanjšajo tudi dajatve, ki so že danes pri obolelih članih prenizke.
Delavstvo je tedaj napravilo največjo napako, ko je prepustilo socialno zavarovanje podjetnikom, ki nimajo na njem nobenega interesa. Zdi se nam celo nujno potrebno, da bi danes delavstvo zahtevalo te zavode zopet v svojo upravo in prevzelo tudi dve tretjini prispevkov. Ako so delodajalcem ta bremena res tako na poti, potem se bodo zadovoljili s kontrolo, kakor jo imajo po vseh drugih državah; ako pa ne, potem bomo imeli jasen dokaz, da je naperjen ta boj proti socialni zakonodaji in delavstvu v obče.
Napadi na uradništvo imajo namen, škodovati ugledu zavoda in pospešiti sovraštvo do zavoda. Nameščenci teh zavodov so med dvema kamenoma; na eni strani zakon, na drugi strani skrupu lozno natančno zahtevanje, da se ta zakon do pičice izpolnjuje, na tretji pa jlavnost, ki jo zlobrabljajo nekateri ljudje v svoje namene. In tu mora biti delavstvo na strani nameščencev, tistih nameščencev, ki so vse sile in ves prosti čas posvetili izključno le izboljšanju socialnega zavarovanja, katerega hočejo danes neinteresenti poslabševati.
Podjetniki bi radi uvedli predvojne razmere. Okrajne bolniške blagajne so se nekdaj opravljale kot postranski posel. Za izvrševanje zakona se ni nihče brigal; marsikje ni bilo zavarovanih niti polovica delavcev in še ti v naj nižjih mezdah. Poslovalo se je torej v interesu podjetnikov. Ako pa hočemo i-nreti res pravo zavarovanje, ga izpopolniti, potem mora to poslovati po zakonu m v interesu delavstva.
V dosedanjih polemikah smo čitali, da predvideva proračun okrožnega u-rada v Ljubljani okoli 26 milijonov dinarjev dohodkov ter da znašajo upravni stroški okoli 20 odstotkov. Ako bi bile te številke prave, pa nikakor ni odstotek upravnih stroškov pravilen. Pred vojno je bila bolniška blagajna zase in nezgodna zavarovalnica zase. Po novem zakonu sta ti dve panogi združeni v okrožnem uradu. Proračun se pa sestavlja samo na podlagi prejemkov za bolniško zavarovanje. Z združitvijo o-beh panog je narastlo delo z nezgodnim zavarovanjem najmanj za eno četrtino, kar zahteva okoli 50 nameščencev. Naravno je potem, da je odstotek osebnih upravnih stroškov večji za 25 odstotkov. Upravne stroške za nezgodno zavarovanje bo zaračunal osrednji urad naknadno tudi res okrožnim uradom. S
tem povračilom se bodo torej upravni stroški zmanjšali najmanj za 25 odstotkov in bi znašali, če povemo resnico, le okoli 15 odstotkov, kar je pa z ozirom na drugo pomnoženo delo pri zavarova nju absolutno premalo, če hočemo govo riti o tem, da damo nameščencem /saj primerne plače.
Z novim zakonom se je namreč u-vedlo rodbinsko zavarovanje, ki povzroča jako mnogo dela. Z zavarovanjem svojcev se je pomnožilo delo najmanj za eno četrtino, tako da bi se sorazmerno moral zvišati kontingent za upravo od navajanih 20 odstotkov r.a 25.25 odsotokov, oziroma, če računamo, da se povrne za nezgodno zavarovanje 25 odstotkov upravnih stroškov, bi upravičeno znašal ob današnji uredbi zakona upravni strošek 20 odstotkov, v katerih so zapopadeni vsi stvarni izdatki za upravo in plače za nameščence.
Iz tega je razvidno, kako zlohotno se vodi polemika v meščanskem časopisju o socialnem zavarovanju in o upravnih stroških.
Kritiki pišejo tudi o tem, da je preveč oddelkov. Kaj pa je oddelek Dri okrožnem uradu? Vsak oddelek ima svoj posel: eden pisarno, eden bolniške zadeve, eden nezgodne zadeve itd. Kaj se to pravi? Ti oddelčni načelniki so odgovorni uradniki, imajo za to odgovornost majhno funkcijsko doklado in morajo opravljati poverjeno delo poleg dodeljenih nameščencev tudi sami. Ali ni torej smešno, če se govori o tem, da je to tista draga uprava, ki jo povzročajo oddelki?
Razmerje med upravnimi stroški in prejemki bi se po odstotkih seveda ne spreminjali, ako bi bili sporedno rasli tudi odstotki zavarovalnih prispevkov. Ker se pa zavarovalni odstotki dejansko niso nič zvišali, pač pa se je delo silno pomnožilo, je popolnoma naravno, da se potrebuje za to delo več nameščencev, in da se stroški zvišujejo.
Povsem krivo je torej stališče podjetnikov, da se mora izhajati ob potrojenem delu z istimi upravnimi stroški kakor pred vojno. V interesu zavarovanja je, da so nameščenci pošteno plačani, če pa kdo misli, da bo drl kožo z njih tam, kjer je nemogoče in neopravičeno, dela temu namščenstvu namenoma krivico.
Na upravi bi se dalo prihraniti samo v enem oziru. Prispevki se morajo pred pisovati v smislu zakona imensko po članih, kar je ogromno delo, ker se mora napisati in izračunati prispevke za 100.000 članov (ker vstopajo in izsto-jajo med mescem), po imenih, in za o-krog 25.000 delodajalcev plačilne naloge. Ako bi se ti prispevki plačevali na podlagi mesečnih plačilnih list, kar bi j bilo še pravičneje in zanesljiveje kakor | poimensko zaračunavanje, bi se s tem j prihranilo mnogo dela socialnemu zava rovanje in podjetnikom. O tem pa gospodje kritiki, ki napadajo zavarovanje molče kakor grob, ker jim ni za popolnitev zavarovanja, ampak le za poslabšanje.
Kar se pa tiče zastanka v predpiso vanju prispevkov, je krivda na tem, da se je zakon prepozno objavil. Na Hrvaškem ni bilo treba izpreminjati poslovanja, pri nas se je pa moralo bistve no izpremniti, za to so nastale zamu-| de v predpisih. Ker ni bilo mogoče dobiti potrebnih moči. Ta zamuda, ki je le v prid podjetnikom, ker obratujejo z zamudnimi prispevki, namesto, da bi najemali bančna posojila, jih dejansko prav nič ne jezi.
... se. nam primerno, da ob tej priliki omenimo še eno okolnost, ki bi bila v prid socialnemu zavarovanju. Danes se pitajo z glavnicami socialnega zavarovanja banke, ki računajo obrtnikom
in industriji 20 do 30 odstotkov obresti. Te glavnice bi lahko posojevali obrtnikom in industriji direktno tudi lahko so ciulni zavodi, od česar bi imela dobiček industrija in obrt pa tudi zavod. Čemu je treba tu vmes mešetarskih bank ?
Končno omenjamo še, da je novi zakon birokratičen. Nameščencem bi se moralo prepuščati več ingerence na to, da razlagajo zakon bolj po svojem socialnem čutu. Neprimerno je, da mora skoro o vsaki malenkosti odločevati o-srednji urad, kar poslovanje silno zavlačuje in podražuje. Nikakor pa se ne moremo izreči za avtonomijo, na način,
da se vpostavijo samostojne bolniške blagajne, kakršno zahtevajo podjetniki, ali opustitev poslovalnic, ki so potreb-I ne institucije z ozirom na zavarovanje j in z ozirom na svoje posredovanje med ; okrožnim uradom in članstvom. Misel, j da bi zadoščali namesto poslovalnic ne I kaki zaupniki, bi pomenilo omalovaže-! vanje zavarovanja ter še večjo birokra 1 cijo, ki bi bilo morda podjetnikom všeč ! zato, da zavarovanje diskreditirajo, ne ! more pa biti všeč delavstvu, ki potrc-j buje zaščite v teli institucijah. Delav-i stvo naj se z interesom zanima za to i vprašanje, da ne bo prepozno.
Batine,
Ljudje imajo različne interese j in omejen razum: zato bo med nji-j mi večen boj.
Ce vidimo, kako se trgajo stanovi, narodi in vojske za večji kos kruha, — vemo, da je to zakon narave. Če vidimo kako se borijo ljudstva s strastjo fanatikov za nasprotujoče si resnice, vemo da ’-e to zakon narave. Resnica se odkri va človeškemu razumu namreč le deloma, človek pozna zato več resnic, ker resnice ne obseže.
Na svetu je torej dovolj bojev, v ko-jih se lahko izkaže, kdor je mož. Kdor pa nima pred očmi ne tega ne onega, pa vendar zdražbo dela, za tega bi bilo treba vpeljati batine. Zlasti za vsako hudobno in zavestno laž v časopisju, bi jih bilo treba odšteti določeno mero po tistem delu telesa, kjer izgubi hrbet svoje častito ime. Če je ta podaljšani hrbet last maziljenega človeka, bi jih bilo treba odšteti dvakratno mero. Zakaj posebno grdo je če se laže svet človek in dela zdražbe tam, kjer jih Bog ni ukazal, ter tako povzroča, da so ljudje zmešani kakor v Babilonu in ne vedo kaj je prav. Take batine zaslužijo »Jutro« in njegova tovarišija s svojimi članki o delavskem zavarovanju.
Pred kratkim smo čitali v istem »Ju tru«, da osebna režija pri deb^Vem zavarovanju v Sloveniji še ni najdražja in da eksistirajo okrožja, ki so v tem oziru dokaj slabša. To se ravna po organizacijski obliki in stanju v kojem se nahaja reorganizacija zavarovanja. Gotovo je, da pri teh zavodih uradništvu ni postlano v nobenem oziru na rožicah. Kdor govori tu o goseničji zalegi, ta dela krivico, ki vzbuja ogorčen odpor vseh prizadetih. To je huje, kakor če so očitali svoj čas uradništvu, da samo žre in žre in da nič ne dela — zakaj to uradništvo strada in dela.
Tudi Delavske zbornice se pri tem ne more pustiti na miru, čeprav dosedaj niti prav živeti ni. začela in so njeni dosedanji izdatki več ko skromni.
Za bodoče so predvideni sicer večji izdatki, a tudi večji delokrog. Ali se zdi tistemu, ki je to kritiko pisal, tako nezaslišano, ako zahtevajo tisti, na kojih ramah sloni vsa teža gospodarskega življenja interesno zastopstvo, ki bo vsaj delna protiutež Trgovskim in obrtnim zbornicam in Zvezi industrijcev, dveh institucij, ki tudi ne živita od zraka — in ne od žuljev tistih, ki jih neposredno plačujejo.
Naša industrija mora štediti, mora zbirati kapital — pravijo — zato je nezaslišano, da bi dajala 6 do 7 odstotkov plač samo za delavsko zavarovanje in delavske zavode. Tudi pred vojsko so te izdatke že imeli in smo jih smatrali za del plač. Danes, ko znašajo realne plače le 70 odstotkov predvojnih plač, ko se delavska sila v interesu kapitala roparsko izrablja, je nečuvena predrznost, ako se hoče še bolj štediti pri de-
lavskih plačah in pri delavskih institucijah, med tem ko ni namena štediti pri podjetniških interesnih zastopstvih.
Sicer pa — tu smo že predaleč — zašli. Tu imamo opraviti že s pravim razrednim bojem, za kojega je treba že delavskih pesti . . . Batine smo namenili le za tiste, ki so v ta boj nevede zašli, ker ne pogledajo nobeni stvari do dna. Da bi zašli na to polje ljudje, ki hočejo ustanavljati za delavstvo celo strokovne organizacije in izdajajo za delavstvo »Delavski list« — hote in vede, to se nam zdi popolnoma nemogoče.
Drugi tip, ki zasluži tudi batine, je uvodničar ki je razlagal zadnji teden po »Slovencu« svojo modrost. Mi, ki smo to brali, bi kmalu mislili, da se mora srbsko ljudstvo, ki je našemu ubogemu davkoplačevalcu vse pograbilo, kar kopati v ugrabljenemu blagu. V res nici pa ni tako, in uvodničar, ki v svojem listu zavedno laže, dobro ve, da ni.
Pred kratkim smo objavili v našem listu državni proračun in povedali, da znašajo izdatki naše države ogromno svoto 40tih milijard kron! Povedali smo da nam vzame od te svote četrtino, to je okrog 10 milijard, sama vojska, dvajsetino, to je okrog 5 milijard sama najvišja uprava. (Od zadnje svote dobijo v obliki poslaniških diet nekaj tudi pisci »Slovenčevih« uvodnikov.)
Srbsko ljudstvo ima od kanonov in strojnic ravno tako malo, kakor mi od plačanega hujskanja svetih mož okrog »Slovenca«. Zato zasluži človek, ki pra vi: Naši davki, gredo v žepe grabežljive žepe srbskega ljudstva — batine. Batine zasluži zato, ker odvaja s tem pogled našega delovnega človeka od pravega krivca, — ki se zove kapitalizem in militarizem. Ker ga hoče omrežiti s plemenskim sovraštvom, da bi šel v borbo za interese naše posvetne in du-hovske gosposke in pozabil pri tem na svoje interese.
Ker s svojim hujskanjem militarizma ne bo razbil, pač pa neizmerno otežil enoten boj slovenskega, hrvatskega in srbskega ljudstva proti skupnemu sovražniku.
Ker s svojim hujskanjem ne bo spre menil niti za las gospodarskega razvoja, kakor je določen po skupnem vojaškem in carinskem ozemlju, pač pa oškodoval uveljavljenje naše industrije in našega delavstva v tej zajednici. Blagoslovljenim hujskačem je to seveda vse eno. Našim ljudem, ki iščejo trga, zvez, dela, ni vse eno. A blagoslovljeni hujskači računajo s tem, da drvi ljudstvo za tistim, ki mu daje opojnega stru pa, ne za tistim, ki mu daje kruha in resnice.
Ali računajo prav? Ne vemo. Vemo pa, da je v največjem interesu našega ljudstva, da bi storilo trden sklep, da morajo dobiti ti hujskači dve porciji batin — ker so sveti lažnjivci in hujskači.
Ruska komunistična stranka v luči statistike.
n.
Iz spredaj razloženih številk je jasno razvidno, da se delavci in kmeti izo-
gibajo komunistični stranki in da je šte vilo organiziranega proletarijata v razmerju z ostalo maso neorganizir„ .ega
delavstva, povsem neznatno, gotovo izginjajoče. Ogromna večina, 75 odstotkov novodošlih članov se rekrutira iz državnih nameščencev, funkcionarjev, militaristov in malih lastnikov. Sovjetsko uradnlštvo predstavlja dve tretjini novih članov, med tem, ko je bilo sprejetih v stranko tekom leta 1922 vsega skupaj 860 tvorniško-obrtnih delavcev v celi ogromni Rusiji. To dejstvo sili k razmišljanju, ker je usodnega značaja za daljni razvoj revolucije in za usodo delavskega pokreta. Vsiljuje se zlasti vprašanje: ali se posreči nčvemu aparatu ljudi, ki se nahajajo v državni u-pravi, obdržati zveze s širokimi masami in ohraniti njih simpatije, ali pa pride do'preloma kontakta s širokimi masami, iz katerih je izšel, in do tvorbe posebne kaste po primeru stare birokracije, ki bo stvorila novo državno oligarhijo.
Na to vprašanje daje poročilo kategorični za komunizem porazni odgovor: stranki manjka vsakega pritoka svežih elementov iz nižin naroda, njen organizem okamenjuje stopnjeina v. vladajočo državno organizacijo. Strankin vpliv na široke tnase je ničev, postaja vsak dan slabši in edini sloj, ki pre vladuje v ruski komunistični stranki, je državno uradništvo.
A kako je s kmeti? Ako je izgubil komunizem že vsako privlačno moč na delavstvo, ali ima jačji vpliv na kmečke mase?
Po uradni Statistiki tvorijo kmetje 26.7 odstotkov članov ruske komunistič ne stranke. Če se pa stvar malo od bližje pogleda, pa postane slika popolnoma drugačna, a tern bolj interesantna. Leta 1920, za časa protirevolucije in o-svoboditve zemlje od belih, je rastla naša kmečka organizacija v naglem tempu. A to je tudi razumljivo, ker je bil zainteresiran seljak za izid borbe, za njegovo zemljo. Ko pa je nevarnost minila, pa kmetje stranko v masah zapuščajo.
Marca 1. 1920 je bilo v stranki 22.526, septembra 1920 103.165, septembra 1921 pa zopet 29.444 članov. V letu 1922 se proces odpadanja seljakov-komunistov nadaljuje in v letu 1923 zaznamujejo v bilanci ponovno številčno izgubo. V izvestju se veli dalje: »O-gromna večina članov-seljakov se je bavila prej s poljedelstvom, med tem ko tvorijo sedaj meščanski kader raznih inštitucij, a samo neznatno število je očuvalo zvezo z zemljo in živi v selu ter se bavi s samostalnim selskim gospodarstvom«. To kar se ugotavlja za nove člane, velja i za ostali del kmetov v stranki. Statistika računa, da je v njej 107.000 kmetov, med tem, ko je v njej vsega skupaj 10.000 članov, ki ne zavzemajo razna mesta. Zakaj mnogi izmed njih zna združiti privatno gospodarstvo s tajništvom ali komisarstvom.
Po socialnem sestavu prevladujejo
v	selskih edinicah sovjetski in strankini funkcionarji, z večjim osebnim materialnim blagostanjm, med tem ko je splošni nivo življenja kmečkih mas pal vrlo globoko, in nima absolutno nobenega interesa, da stopi v stranko.
Strankino izvestje prinaša vrlo inte-, resantno poročilo ne samo o zunanjih formah ruske komunistične stranke, njeni organizaciji in socialnem sestavu, temveč tudi dragocene podatke o no-j tranjih tendencah, a zlasti o vplivu no-, tranje gospodarske politike na njen raz voj. V posebnem poglavju, posvečeni: »stari gardi« boljševizma, se kaže na j novo pojav; »težnjo mnogih starih čla-I nov, da se odtegnejo aktivnemu strankinemu življenju«. Kot rezultat nove go spodarske politike se opaža pri njih /se večja želja po osebni udobnosti in materialnem osigurauju z jedne in težko razočaranje, skepticizem, pobitost in i-dejno tavanje z druge strani. Mnogi se povprašuje truden in razočaran: »Kam brodimo?« in zapušča stranko ali pa postaja pasiven. Razven težnje, da se poveča z izkoriščanjem svojega položaja lastno gospodarstvo, posebno na selu, se javljajo vse bolj slučaji, da se ba-vijo člani s trgovino in ustanavljanjem kartelov rdečih trgovcev, ki vodijo borbo proti zadrugam. »Po mestih, zlasti provincialnih, se opaža vedno jačji interes članov za vrtnarstvo, hišo, konje, krave, privatno industrijo, spekula cijo itd. Vse to vodi nujno do izpremein be psihologije teh komunistov. Oni pa, ki ostanejo v stranki, ko so se ekonomsko ojačili, težijo za tem da vplivajo na organizacijo od znotraj v smislu svouh materielnih interesov.
Slične pojave konstatira centralni komite stranke tudi pri komunističnih elementih rdeče armade: »Stranka je proživela v rdeči vojski notranjo krizo.«
Pasivnost in apatija z ene, obup in dezerterstvo z druge strani. V ukrajinskem vojnem okrožju je izgubila stranka tekom leta dni 6 odstotkov svoiih članov; v moskovskem je izstopilo v i-stein času 216 ljudi, pristopilo pa samo — 27«. Vzroki 1. materialna nesigur-nost; 2. obča utrujenost; 3. nova gospo darska politika z večjo možnostjo ekonomske nezavisnosti.
Zanimivo je, da se bavi poročilo le malo z nezadovoljstvom članov iz čisto idejnih motivov. V njem se prav malo govori o opozicionalnih tendencah v stranki, ki se po navadi brezobzirno u-dušujejo. To je eden najtrših orehov boljševiške strategije. »Bili so slučaji«, stoji na 30. strani, »da zapuščajo poe-dinci stranko tudi zato, ker se načelno ne strinjajo z njenim programom in tak tiko.« Vendar — notranji spori se bodo pojavljali vse jačje in jačje in noben teror in nobena strankina disciplina jih ne bosta trajno udušiia.
Iz teh dejstev v strankinem poročilu je razvidno: l.da se je spremenila ruska komunistična stranka iz borbene delavske stranke v veliko in mrtvo organizacijo državne birokracije in 2. da zavzemajo med to birokracijo vse večji razmah likvidatorske tendence v zve zi z osebnimi interesi in blagostanjem. Ruska komunistična stranka je brez moči pred zgodovinskim dejstvom: vstvarjanje nove ideologije pri komunističnih masah v dobi nove gospodar- j ske politike in ncvzdržljivosti diktature '
nad stomilijonskim narodom v dobi ka-1 pitalistične renesanse in osvojanju go- j spodarskega življenja. Ona bo morala 1 pred tem dejstvom kapitulirati: nasprotja v njej se bodo vse bolj in bolj! množila, jez izmed organizacije in širo- | kih narodnih mas bo postal vse glob-1 lji in naposled, pogoji za njeno eksi- j stenco vse manji. Ekonomska logika in historični razvoj bo izvršil njeno likvida | cijo. Z razvojem kapitalističnega gospo J darstva bo oživela ponovno politična ak tivnost, izvršila se bo nova razporedba i
razredov z novimi strankami in težnjami. Delavci bodo morali boriti znova razredno borbo za svoje ekonomske in politične interese, a to bo zopet onemogočilo vstvarjanje modernega delavskega pokreta, v katerem se bo ujedi-nil ves proletarijat na principih demokracije. Današnja komunistična stranka in njen režim v Rusiji se bosta morala umakniti z odra zgodovine, ko dovršita svojo zgodovinsko nalogo: odstranitve fevdalnih ostankov, ki so bili na potu razvoju družbe k višji obliki.
Politični pregled.
NOTRANJI POLITIČNI PREGLED. SLOVENIJA.
V	občinah, ki so nam jih izpraznili Italijani ob priliki izvedbe Rapallske pogodbe, so se vršile te dni občinske volitve. V Rakeku so dobili demokrati 9, uradniška lista 3, klerikalci 4, komunisti 1 mandat. V Planini imajo klerikalci 11 odbornikov, demokrati 6. V Rovtah je dobila SLS 15 odbornikov, nasprotniki dva. Slovenska ljudska stranka je zmagala tudi v Logatcu. Število protiklerikalnih glasov je od zadnjih volitev naraslo. Volitve so se vršile v krajih, kjer ni industrije. Zato so nastopile delavske stranke le v nekaterih občinah.
Narodna skupščina, sc bo v torek, dne 20. t. m. zopet sestala. — Ministrski predsednik Pašič je obolel in se ne more udeleževati sej ministrskega sveta. Nadomestuje ga minister Marko Trifkovič. V soboto dne 17. se je vršila seja ministrskega sveta, na koji je referiral med drugimi minister Vujičič o izvedbi ustave in o razdelitvi države na oblasti. Vlada stoji na stališču da se ima ~ostopati pri rešitvi teh vprašanj strogo po zakonu. Nekateri listi prinašajo vesti o takozvani ministerial-ni dekoncentraciji. Po tem načrtu naj bi imenoval ministrski svet posebne pomočnike, ki bi imeli svoj sedež v Ljubljani in Zagrebu in bi reševali za teritorij Slovenije in Hrvatske stvari, ki se imajo reševati v 3. instanci.
To bi upravne težkoče, ki nam jih grozi prinesti stroga centralizacija upra ve znatno omililo. Ne poroča se, kakšno stališče je zavzel ministrski svet naoram temu nad vse umestnemu predlogu. Ugovori, da bi se s tem uprava podražila seveda ne drže. Koliko se bo prihranilo že na železniških vožnjah, ako se bi oprla uprava na neposredno poznanje razmer.
ZUNANJI POLITIČNI PREGLED.
Napetost med Francijo in Anglijo narašča tako, da izgleda da pride do odkritega preloma med zavezniki. Francozi so vzeli povratek nemškega prestolonaslednika za povod za nove nastope proti Nemčiji.
Zasesti so hoteli mesto Frankfurt in nemška pristanišča ob severnem morju, zlasti Hamburg. Anglija je podala proti temu ogorčen protest. Zdi se pa, da se trdovratni Poincare za angleške proteste ne briga dosti in gre svojo pot naprej. Anglija je odgovorila na to z no-
I vimi volitvami v katerih bo imelo od-| ločati angleško volilstvo v kratkem o problemih velike zunanje in notranje politične važnosti.
Bivši angleški ministrski predsednik Lloyd Georges, izrazit nasprotnik Poin-carejev se je zopet pomiril s svojim tekmecem v liberalni stranki z Asquitom in dosegel, da pojde liberalna stranka zopet združena v volilni boj. Liberalci so za odločnejšo politiko proti Franciji, niso pa zato, da bi uvedla Anglija v boju proti Franciji carinsko zaščito. Konservativna stranka, ki je sedaj na vladi, hoče udariti Francijo s tem, da uvede carino za uvoz iz Evrope v Anglijo in angleške kolonije. S tem bi bilo Franciji in Belgiji onemogočeno uvažati produkte evropskih industrijskih izdelkov v skoro petino najbogatejših delov sveta, kar bi bil hud udarec za ti dve deželi, zlasti pa za Nemčijo, ki jo grozi Francija gospodarski podjarmiti.
Napram tej, nove vojske pripravljajoči politiki meščanskih strank stopa Delavska stranka v volilni boj z okli-com, ki zahteva razširjenje društva narodov na premagane države in okrepitev njegove veljave, sklicanje nove mednarodne konference, ki naj se je udeležita tudi Nemčija in Rusija, revizijo verza jske mirovne pogodbe, Vpostav^tev zveze z Rusijo.
Zmaga angleške delavske stranke v tej volilni borbi bi pomenila popolen preobrat v zunanji politiki in veliko pridobitev za politiko gospodarske konsolidacije in za delavski razred.
Bolgarska.
V Bolgariji so se vršile volitve v sobranje. Vsi nasprotniki vlade so pobiti. Nasprotovati ji vsled vladnega terorja r.i upal nihče več. Zato je dobila vladna stranka 195 mandatov, liberalna 31, zdru ženi zemlforadniki in komunisti pa 31. Parlament se sestane med 26. novembrom in 1. decembrom,
Grška.
V Grški se nadaljuje ljuta borba za in proti republiki. Venizelos, bivši grški ministrski predsednik izrekel za to, da se razmšlja o uvedbi republike šele, ko se izvoli parlament.
O	Reki
je imel Mussolini v senatu govor, v ko-jern je priznal, da znano Sforzino pismo obstoja, da sta torej Delta in Baroš nesporni del teritorija SHS.
Statut
Socialistične stranke Jugoslavije.
Cl. 48. Član stranke, ki zastane s plačevanjem članarine najmanj 3 mesce, se ne more uedeleževati zborovanj, dokler ne plača zaostale članarine. Ako zaostane član s članarino polnih 6 mescev, se smatra, da je iz stranke izstopil in se briše iz članskega spiska. On more postati ponovno član stranke, ako se prijavi rednim potom kot nov član.
12. Kandidiranje in volitve.
Čl. 49. Volilno borbo stranke vodi Izvrševalni odbor preko oblastnih in krajevnih organizacij.
Čl. 50. Strankine kandidature postavljajo:
a) pri občinskih volitvah dotične krajevne organizacije na skupščinah svojih članov;
b) pri volitvah za okrožna in oblastna samoupravna predstavništva organizacije dotičnega okrožja;
c) pri volitvah v Narodno skupščino, skupščina organizacij dotičnega volilnega okrožja.
Kandidature pod a) in b) odobravajo končnoveljavno oblastne uprave, a pod c) Glavna strankina uprava, a v njeni odsotnosti Izvrševalni odbor stranke.
Kandidature, ki niso postavljene na ! način, predpisan v tem členu, se ne srna ; , trajo za strankine kandidature, in strankin tisk jih ne sme priporočati. j
Čl. 51. Kot strankin tisk se smatrajo I samo listi strankinih organizacij in in-: stitucij, ki izdajajo liste po odobrenju ' Glavne strankine uprave.
Čl. 52. Strankini listi in časopisi sto-j je pod upravo dotičnih organizacij, ki ; jih izdajajo, a v pogledu pravca pisa-! nja pod kontrolo Glavne strankine u-: prave.
Urednike postavljajo one instituci-
i	je, ki izdajajo dotične liste in časopise.
Čl. 53. Glavna strankina uprava ! more za one liste in časopise, ki bi ne pisali v socialističnem duhu ali bi s svojim držanjem škodovali interesom stranke, proglasiti do končne odločitve strankinega kongresa, da niso strankini organi.
Čl. 54. Za ustanavljanje novih strankinih listov in časopisov je potrebno o-dobrenje Glavne strankine uprave.
Čl. 55. Člani stranke morejo izdajati privatno liste in časopise. Oni se ne smatrajo za Strankine organe ali v pogledu načina pisanja so podrejeni kontroli Glavne strankine uprave.
Dnevne vesti.
Načrt novega občinskega reda, ki
so ga izdelali v beograjskem ministrstvu za mesta, je reakcionaren, in sicer znatno bolj, kakor občinski redi dosedanjih naših avtonomnih občin. O načrtu bomo obširneje poročali zlasti zaradi tega, ker so nekateri »napredni« listi ta načrt celo hvalili, češ, da je prav da se avtonomija občin omeji z — nadzornikom, ki ga imenuje država in ki je kompetenten diktirati svojo voljo odborom avtonomnih občin.
Napad Trboveljske premogokopne družbe na žepe konzumentov. Trbovelj ska premogokopna družba je s 15. t. m. zvišala cene premogu za 30 Din pri toni Nacionalizirana družba je zatrla rudarski štrajk z vso brutalnostjo, ne da bi delavcem zvišala plače. V gospodarstvu in v socialnih razmerah vlada zlasti sedaj največja kriza, toda Trboveljska družba kljub velikim dobičkom zažene sedaj pred zimo vrv okoli vratu naši industriji in konzumentom, ki jih tira obča gospodarska politika v drža-
vi	v pravcati polom. Ali bo tukaj protestirala industrija? Ali je sploh še kaj razumevanja kje v državi za važna dnevna gospodarska vprašanja?
i^e nasedajte agentom. Z ozirom na ponovna povpraševanja delavstva prfii
nas glede brezplačnega prevoza v Japonsko, si Vas dovoljujemo vljudno prositi, da opozorite v primernem odstavku v Vašem cenjenem listu ljudstvo, katerega begajo neznani agenti-špeku-lanti — iz kakega razloga dosedaj še nismo dognali — s trošenjem vesti, da rabi Japonska vlada delavstvo, za katerega plačuje pomofski prevoz. V razjas-njenje gornjega Vam sporočamo, da delovno lujdstvo popolnoma veruje tem brezvestnim ljudem, ki trosijo vesti, da se skupljajo transporti ter jih v gornjo svrho celo popisujejo. Pripominjamo, da je izseljenički komisarijat v Zagrebu vse te vesti preklical. — Potniški urad Jadranske banke, podr. Maribor.
Vsebina Delavskega koledarja 1924. Koledar, ki ga bo izdala Strokovna komisija, bo zelo zbran in popoln. Predvsem bodo v koledarju važne razprave
o	bolniškem in nezgodnem zavarovanju. Dalje bo priobčena tudi razprava o zakonu 1154b. Te razprave so za delavstvo silne važnosti, ker se marsikomu godi krivica le zato, ker ne zna zastopati svojih pravic. Dalje bodo v koledarju prepotrebna navodila delavskim zaupnikom in dopisnikom. Na kratko bo tudi opisano delovanje Medstrokovnih odborov. S poljudno besedo je tudi opisano delova-
nje raznih delavskih organizacij, z1asti še strokovnih. Priobčeni bodo tudi važni naslovi raznih uradov, mednarodnih tajništev in naslov važnejšega časopisja. V koledarju bodo kratki izvlečki iz novega vojaškega zakona. Posebno pa opozarjamo na razne važne tabele v sestavi hrane itd. Med drugimi tabelami bodo zlasti važne tabele o rezanju vijakov, ki bodo zlasti dobro služile strugarjem in ključavničarjem. Te tabele so zelo popolne in razumljive in bodo gotovo tudi dobro služile. Dalje bo v koledarju še več raz-
prav poučne in znanstvene vsebine, tako da bo letošnji koledar res vsestransko 1 zanimiv. Opozarjamo vse članstvo naših organizacij naj koledarje ori svojih zaupnikih že sedaj naroča, ker se zna zgoditi, da bo koledarjev zmanjkalo. Zaupniki naj pa sporoče število, koliko koledarjev bodo prodali najkasneje do 15. decembra na naslov Strokovne komisije v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6-II. Koledar bo izšel sredi mesca novembra. Vezan bo v nolplatno in bo zelo trpežen. Tudi cena bo zelo zmerna.
Dopisi.
LJUBLJANSKO OKROŽJE.
Nenavaden štrajk. V Ljubljani so razglasila vsa štiri kinopodjetja, da stopijo v štrajk, češ, da sta jim država in občina predpisali previsoke davke. Ljubljana se zaradi štrajka ne bo podrla in tudi njen kulturni napredek ne bo trpel škode. Dosedanjim obiskovalcem kina priporočamo, da tem pridneje obiskujejo dramske in operne predstave v gledališču. Za deco jim je na razpolago tudi zopet otvorjeno marijonetno gledališče v Mestnem domu. Namesto v kino, naj hodijo ukaželjni Ljubljančani k poljudnoznanstvenim predavanjem, ki se vrše na univerzi. Socialisti pa se naj vpišejo v poljudno-znanstveni delavski tečaj, ki ima redna predavanja v prejšnji nemški gimnaziji, Beethovnova ulica, vsak četrtek ob pol 7. uri zvečer.
V	kmetijski družbi so se skregali samostojni kmetje in klerikalci. Samostoj-neži so odstavili klerikalnega podpredsednika, klerikalci pa so jih tekli zatožit na pokrajinsko upravo in zahtevat, naj se ta policajska oblast vmeša v notranje zadeve kmetijske družbe. Nas ta spor ne briga, beležimo pa dogodek zaradi tega, ker nam kaže, da naše meščanske stranke nimajo nikakršnega smisla za tako važno državljansko svoboščino, kakor je društvena avtonomija. Namesto, da bi rešili spor potom društvenega razsodišča ali občnega zbora oziroma potom rednega sodišča, pa kličejo politično o blast na pomoč! Če klerikalci tako malo spoštujejo društveno avtonomijo, tudi njihova zahteva po avtonomiji ne za zasluži nobenga zaupanja.
Bogati ljudje in pošteni siromaki. V Ljubljani je izgubila soproga generalnega ravnatelja Trboveljske družbe (g. Sku bica) dragoceno ovratno verižico z dragimi kamni v milijonski vrednosti. Našel jo je siromašen poštni uslužbenec in jo pošteno vrnil.
CELJSKO OKROŽJE.
Protestni shod. V nedeljo, dne 25. novembra se vrši v Celju v gostilni Zeleni travnik ob 9. uri dopoldan veliko protestno zborovanje, na katerega se po življa ves zavedni proletarijat, da protestira najodločnejše proti ukinjenju ministrstva za socialno politiko, proti odpravi in poslabšanju obstoječih zakonov za zaščito in zavarovanje delavcev. Vsi na branik! Z združenimi močmi se moramo bojevati za naše pravice in za zbolj šanje položaja. Kdor se ne briga za sebe, naj misli, kakšna bode bodočnost otrok, kateri se še danes ne morejo bojevati z nami za njih obstoj in vsakdanji kruh. — Združeni odbori.
Sestanek UDR, V pondeljek, dne 26. novembra sestanek točno ob 20. uri zvečer v gostilni »Jugoslovan« v Gaber-jih. udeležba in točnost dolžnost.
Seja krajevnega odbora SSJ v Celju.
V	torek, dne 27. novembra seja v društveni pisarni s pričetkom točno ob 19. Ufi- Udeležba in točnost dolžnost.
Diskusijski večer, V četrtek, dne 28, novembra diskusijski večer o posebnb zanimivem predmetu. Predavanje se ne Vrši več v gostilni Jugoslovan, temveč V gostilni Janžek v Zakrtesiji. Sodrugi prihajajte redno in v večjem številu k dis-i kusijskim predavanjem.
Protestno zborovanje v Štorah, V soboto de 24. novembra se vrši protestno zborovanje v Štorah proti ukinjenju ministrstva za socialno politiko, proti odpravi in poslabšanju obstoječih zakonov, za zaščito in zavarovanje delavcev. Sodrugi delavci in delavke! Vsi na branik za svoje pravice. Pričetek zborovanja ob 16. uri. Natančneje je razvidno na plakatih.
Nekoliko odgovora »Novi Dobi« v Celju, »Nova Doba« št, 132, prinaša pod . poslano interesantno ogledalo vseh tistih, ki imajo v mislih le sladko vince ne
bi bili vsaj uredniki listov abstinenti, da bi se ne blamirali tako, kot se je ravno s tem častitljiva tetka »Nova doba«, kakor tu li podpisana N. Senegačnik. Ali vas ni sram, da v listu javno zagovarjate nezakonito postopanje imenovane branjevke v Gaberjih. Ali je tudi vas polila s karbolom, kakor je svojega moža, spečega v stranišču? Res prava, puhlost je tista glava, ki je stuhtala tako blamažo za »Novo Dobo«. Policijo pa še ponovno poživljamo, da nadzoruje strogo to branjarijo, da se nezakonitosti in škandali odpravijo. Čitatelj, ki misli le nekoliko napredno, pa naj prečita notico v »Novi Dobi« pod »Poslano« in zadnjo številko »Socialista« ter današnjo.
Brnotova pisma neresnične vsebine, Brnot pošilja na vse svoje osebne pri-jtaelje, na katere se še deloma zanaša dopise, v katerih se strahovito nad nami huduje ter pribija, da smo mi njegov denar, ki ga ima v čekovnem zavodu naloženega zaplenili. Da Ljudski glas ali Naprej nesramno laže, to že davno vemo, nismo pa še mislili, da še večje laži pošilja v privatnih pismih. Gospodine Brnot naj se prav nič ne boji, ker ne maramo delati po njegovem kopitu.
MARIBORSKO OKROŽJE.
Delavci! Delavke!
V	nedeljo, dne 25. novembra 1923 ob 9. uri dopoldne, se bo vršil v Mariboru v dvorani Kasine
PROTESTNI SHOD
strokovno organiziranega delavstva proti napadu združene reakcije in vlade na socialno politične ustanove. Dokažimo, da delavski razred ve ceniti pomen so-cialno-politične zakonodaje, ki si jo je težko priboril in ki jo hočejo danes kapitalisti odpraviti. — Strokovna komisija.
Predsedstvo odbora za prireditev vsedelavskega zleta poziva vse člane tega odbora, da se udeleže v sredo, dne 28. novembra 1923 ob pol 20. uri seje, kjer bo položen končni obračun. Sodelujoča kulturna, športna društva, strokovne organizacije in stranka naj pošljejo svoje delegate. Opozarja se na važnost dnevnega reda.
Mariborski klerikalci in mesarji. Kle rikalci in mesarji so si vobče sorodni, eni odirajo živino, drugi pa ljudi. Zato pa se radi medsebojno podpirajo in zato je bila mestna klavnica mariborska tako priljubljen kraj, kjer se je celo Leskovarjeva čospa rada sprehajala. Mesar in občinski svetnik je bil sprva prišel v napačen hlev, ker je kandidiral pri narodnih socialistih, vendar pa je ob pravem času to napako popravil, ko je prišel v mestno hišo, si je vzel prostor pri klerikalcih in je postal tako politični od-metnik. Pa to nič ne de. Če bi se bilo nasprotno zgodilo, o tedaj bi bilo hudo. > Slovenca« je takšno uskoštvo pred krat kin* hudo zabolelo in ga je grajal ter pisal, da je to žalostno, nemoralno in je celo dezertacijo imenoval defekt slovenskega ljudstva.
Ta defekt je torej zagrešil ne le Šiftar, marveč tudi mesar Uršič. Gospod Uršič se prav dobro poda v klerikalni klub, samo eno napako ima, da včasih malo proti »paut-om« zaropoče. Naš občinski svet je pred kratkim sklenil povišati tarif za hladilne celice. Ta predlog je sodrug Bahun utemeljeval in na-glašal, da dosedanji tarif ni niti odgovarjal vrednosti prostorov, ne glede na hlajenje. Toda mesarjem, ki bi najraje videli, da bi jim še mestna občina premije plačala zato, ker se pečajo v prvi vrsti z izvozništvom ter verižništvom in šele v drugi vrsti tudi s prodajo na drobno. Gospoda mesarska se je pritožila. baje Pr°ti zvišanju pristojbin za hladilne celice. Ne vemo še na katero instanco, pač pa vemo, da imajo svojega advokata dr.
kvadratnih metrov ni vreden 200 Din mesečno. Seveda pozablja dični doktor, da se mora prostor tudi hladiti. Gospodje mesarji znajo jako dobro zaokroževati navzgor. Napravimo torej malo računa: Pred vojno so plačali mesarji za hladilne celice 210 kron letno. Tedaj je stalo meso -rve vrste K 1.60. Če bi bili mesarji hadilnice v naravi plačali, tedaj bi bili morali dati 131 kg mesa, po 1.60 = K 209.60. Sedaj bodo pa plačali letno Din 2400, ali 96 kg mesa po 25 Din. To je tedaj še vedno 875 Din ali 36 kg mesa. Mesarji bodo plačali za celice namesto Din 3275 le 2400. Če tedaj ni gospodom prav, da plačajo to znatno nižjo svoto, bomo pa zvišali po zlati valuti, tako, kakor oni cene mesu določajo. Mestna občina vkljub povišanju, še vedno daruje mesarjem Din 42.000 letno. Sedaj pa ima besedo gospod mesarski zastopnik dr. Juvan. V občinskem svetu pa klerikalni svetniki.
Seja odbora »Svobode« Maribor bo v petek, dne 23. t. m, ob 20. uri v tajništvu. Točna udeležba dolžnost.
Knjižnica Svobode v Mariboru. Pevski odsek »Svoboda« naznanja, da bo odslej naprej knjižnica vedno poslovala in sicer vsak pondeljek in četrtek od 19. do 20 ure v pevskem društvenem lokalu »Ljudski dom«, Ruška cesta 7. Sodru-žice in sodrugi segajte pridno po knjigah in spopolnjujte knjižnico, ki je vaša last, s tem, da darujete znanstvene knjige, ki vam mogoče neporabne ležijo doma.
Delavska Telovadna Enota Svoboda Studenci priredi telovadno akademijo
v nedljo, dne 16. decembra 1923 v telovadnici III. deške šole, Ruška cesta. Začetek točno ob 16. uri. Več na lepakih.
Studenci. Shod krajevne organizacije oSJ se bo vršil v soboto, dne 24. t. m. ob 19. uri v gostilni sodruga Majheniča. Dnevni red: Delavski razred in politični položaj. Občinska politika.
Pobrežje. Shod krajevne organizacije S$J se bo vršil v soboto, dne 24. t. m. ob pol 20. uri v gostilni Pukl.
Ptujska kronika, (Zaprisega župana in volitev podžupana.) V torek, dne 20. t. m. se je vršila zaprisega novega župana g. Blažeka in volitev podžupana. Po običajnem ceremonijelu, ki ga je izvršil v imenu vlade vladni tajnik g. Zavadlal in po kratkih nagovorih župana in vladnega zastopnika je občinski odbor prešel k volitvi podžupana. Naši odborniki so se držali sklepa politične organizacije ter oddali prazne glasovnice, dočim so demokratje in Aarodni socialci glasovali za gospoda Mahoriča (5 glasov) in sodr. Šegulo (7 glasov). Praznih glasovnic je bilo 12. Druga volitev je imela isti rezultat. Zato se je morala vršiti ožja volitev med s. Šegulo in Mahoričem, ki sta pri tretji ožji volitvi dobila vsak 7 glasov. Prišlo je torej do žrebanja, ki je odločilo za s. Šegulo. On je izjavil, da ne sprejme izvolitve, nakar ga je g. župan Blažek opozarjal na posledice § 5 volilnega zakona. Sodrug Šegula je zaprosil za rok 2 dni, ki se mu je dovolil. Pri tej volitvi sta nasprotni dve stranki pokazali vso plitvost in nedoslednost. Dasi vedno kričijo, da so socialisti nenarodni in nedržavotvorni, se je demokratom in narodnim socialcem zdelo vendar potrebno voliti socialističnega podžupana.
pa inteligenco. Res bi bilo potreba, da | Juvana. Juvan utemeljuje, da prostor 4
Ker se sklicujejo na zakon, se nam zdi, da so nastavili s. Šeguli nož na vrat ter so mu rekli: ali, ali! Enim in drugim pa povemo, da se zelo motijo, če mislijo, da bodo s tem kaj dosegli. Za enkrat jim povemo: Vi nam nož na prsa, mi pa vam ob prvi priliki pokažemo — figo!
vse člane politične organizacije opozarjamo, na članske prispevke, ki se naj obračunavajo pri s. Kralju v Miklošičevi ulici. Najnižji članski prispevek znaša od
1	oktobra dalje Din 2.50. Posebno zamudniki naj se požurijo.
MEŽIŠKO OKROŽJE.
Iz Guštanja. V nedeljo, dne 18. t. m, sc je pri nas vršil javni ljudski shod, ki ga je sklicala krajevna politična organizacija 5SJ. Shod je imel namen protestirati proti postopanju žandarmerije v zadevi protizakonitega preganjanja naših sodrugov, ki so bili aretirani na denun-ciacije narodnjakov in proti preiskavi v izobraževalnem društvu »Svoboda«; izzvenel pa je shod tudi v protestu proti nakanam socialne reakcije, proti ukinitvi ministrstva za socialno politiko in za konsolidacijo socialističnega pokreta v Sloveniji v okviru naše SSJ.
Na shodu, ki mu je predsedoval sodr. Jug in bil zapisnikar sodr. Borštner in ki se ga je udeležilo več stotin broječe celokupno delavstvo v Guštanju, je poročal v eno in pol urnem govoru sodrug Korun iz Ljubljane. Govornik je najpr-vo orisal protizakonitost aretacij gušta-njskih sodrugov ter preiskavo pri »Svobodi«, nato je obširno očrtal nakane vlade in kapitalističnih podjetnikov proti socialnim delavskim ustanovam in se po-bavil s političnim položajem v državi in v Sloveniji. Burno odobravanje je sledilo govornikovim izvajajnjem, ko je opisal avtonomistično demagogijo klerikalcev in ko je govoril proti razdiralcem socialističnega pokreta v Sloveniji. Zavrnil je vse očitke »Napreja« na našo pokrajinsko organizacijo in povedal, da obstoji ves greh te organizacije v tem, da dela na zedinjenje socialističnega delavstva v SSJ, med tem, ko hoče Na-prejeva skupina še nadalje vzdrževati razkol med delavstvom, s tem, da laže in obrekuje.
Shod je nato enoglasno sprejel od s. Juga predložene rezolucije: 1. protest proti socialni reakciji; 2. protest proti aretaciji sodrugov iz Guštanja in preiskavi , v »Svobodi« in 3. pozdrav pokrajinski organizaciji SSJ, ki dela za konsolidacijo socialističnega pokreta v Slove-nij.
S. Kuhar je nato v imenu aretirancev katerim je shod priredil burne ovacije, zagotovil delavstvo, da se nobeden aretirancev ne bo dal oplašiti od nadaljnega dela za delavski pokret.
Sodrug Jug je konečno predložil shodu sklepanje o tem, da guštanjska kraj. politična organizacija izstopi iz Brno-tove skupine in se priključi pokrajinski organizaciji SSJ v Celju, kar je shod enoglasno sklenil. Proti predlogu se ni dvignila niti ena roka. —
Popoldan se je vršilo lepo obiskano člansko zborovanje Svobode, na katerem je s. Korun predaval o izobraževalnem delu »Svobode«. —
Pretekla nedelja je jasno pokazala zavednost in zvestobo guštanjskega delavstva do naše SSJ.
Iz stranke.
Odbor Ljubljanske politične organizacije SSJ v Ljubljani se je konstituiral takole: Josiu Tomc, predsednik, Ivan Mlinar, podpredsednik, Joža Golmajer tajnik, Tone Žagar, blagajnik, Ivan Lah odbornik. Na prošnjo odbora krajevne politične organizacije bodo dajali člani občinskega kluba SSJ v Ljubljani vsako soboto od 6. do 7. ure zvečer v Šelenbur-govi ulici 6, II. nadstropje, pojasnila o občinskih zadevah.
OKROŽNA KONFERENCA SSJ.
Okrožna konferenca, ki se je vršila dne 18 .1. m. v Mariboru, nam je pokazala, da se je zanimanje za politično življenje zopet dvignilo ter da se delavstvo zbuja iz apatije zadnjih časov. Dnevni red je obsegal: 1. poročilo tajništva in blagajništva, dosedanje Oblastne organizacije. 2. Konstituiranje okrožnega odbora. 3. Tisk. 4. notranji in zunanji politični položaj. 6. Raznoterosti. Konferenco, na kateri sc bile poleg mncgih delegatov iz Maribora zastopane organiza-
cije Studenci, Ruše, Muta, Marenberg, Leše, Pobrežje, Sladki vrh, Ptuj, je otvo-ril s. Petejan, ki je podal izčrpno tajniško in blagajniško poročilo od postanka Oblastne organizacije do njene ukinitve in odkar se je osnoval provizorični o-krožni odbor nove Okrožne organizacije. Med tem je dospel tudi sodrug Čebular kot zastopnik pokrajinskega tajništva**^ Slovenijo v Celju. Zajedno je s. Petejan podal poročilo o razvoju v stranki, do celjskega pokrajinskega zbora, kjer se je zopet začela konsolidacija stranke. Oni, ki se tedaj niso znali pridružiti skupnemu delu v stranki, so danes izven stranke in nimajo niti moralne pravice govoriti, da so zastopniki Jugoslovanske Socialistične Stran-To velja popolnoma jasno glede skupine »Ljudskega glasu« in Vorwartsa, ki se ne sramuje nastopali pod našo firmo, dasi nima z našo centralo v Beogradu nobenega stika več.
Po poročilo s. Petejana, ki je bilo | vzeto z zadovoljstvom na znanje je še
poročal s. Doberšek iz Prevalj o delavskem gibanju na Koroškem.
Najvažnejši zaključek k prvi točki je bil, da se pridružijo mariborski Okrožni organizaciji vse krajevne organizacije, ki spadajo pod njen delokrog in druge, ki nimajo še lastne okrožne organizacije.
vj tisku je na kratko poročal tudi s. Petejan, ki je h koncu povdarjal, da je treba razširiti tisk, ker le ta je prava duševna podlaga vsemu organizatornemu delu. O stvareh, ki so pisane v listu, imajo krajevne organizacije na mesečnih sestankih vsaj enkrat na mesec razpravljati. Kjer bo dobro razširjen list »Socialist« odnosno »Volksstimme«, tam bodo tudi tla za dobro poslujoče organizacije, ki bodo dobro delale, četudi ne bodo premnogoštevilne. Organizacija mora biti kader vsega socialističnega gibanja, četudi je v njej samo 10 dobro in dosledno organiziranih članov. Čitajoče, torej izobraženo industrijsko delavstvo mora biti avantgarda socialistične misli.— Ob tej točki se oglasi k besedi sodrug U-ratnik iz Ljubljane, ki je navedel stati-
stiko našega časopisja. Nato poroča sodr. Čebular o položaju tajništva v Celju, ki bo skupno z okrožno organizacijo lahko dvigalo politično delo naše stranke do višine, kakor je številnost proletarijata v cjloveniji zahteva. —
Nato je konferenca prešla na drugo točko: volitev novega odbora. Sodrug Favai predlaga volilni komite 4 članov iz delegatov zastopanih organizacij. Izvolijo se: Sodrug Orosel (Muta), Bonšak (Pobrežje), Favai (Maribor) in Janko (Ruše). Ta komite je predložil sledečo listo članov odbora: S. Pavalec za podpredsednika, s. Favai kot poslovodeči tajnik, s. Pelikan kot blagajnik, v kontroli pa s. Petejan in Kac Franc (Studenci). V širši odbor pa: ss. Janko, Orosel Jos., Doberšek, Špindler Fr., Eržen V. in Komavli Valentin (Ptuj).
Ko je bil predlagan kot predsednik s. Čeh Alojz, je bila predlagana lista en bloc sprejeta.
Konec prihodnjič.
Lese, Shod SSJ se bo vršil v nedeljo, dne 25. t. m. ob 15. uri.
Socialna politika.
O socialnem zavarovanju piše vse »napredno« časopisje v Sloveniji, ki na-glaša, da mora ostati socialno zavarovanje neokrnjeno. Vmes pa trobi, da bo to socialno zavarovanje uničilo obrt in industrijo. Hraniti pa hočejo zaenkrat pri upravnih stroških. Kako smešna in hinavska je ta labodja pesem, dokazuje najbolj to, da gre pri upravnih stroških za malenkosten znesek, ki se prihrani, a na drugi strani se pa izgubi milijone, če ne bo uprava dobra, ker bodo podjetniki opuščali zavarovanje in plačevanje prispevkov. Recimo, da se znižajo upravni stroški za 200.000 Din na leto. Ker je podjetnikov vseh skupaj okolo 25.000, pride na vsakega podjetnika in industri-jalca prihranka na leto 8 dinarjev. In sedaj nam pa povejte tistega bedaka, ki veruje frazam, da bo poceni uprava, ki bo prihranila podjetnikom vsakemu 8 dinarjev na leto rešila obrt in industrijo? Ali ni utemeljevanje smešno, ki ga navajajo podjetniki? Sedaj znašajo prispevki na leto okolo 25 milijonov, in če se podjetnikom posreči, znižati to vsoto za polovico, to je na 12 milijonov, kakor
bi radi, potem bi to nekaj več zaleglo. Toda tudi tedaj bi prišlo povprečno na 3 podjetnike letno le 480 Din, na obrtnike torej še mnogo manj, na industrijalce pa nekaj več. Povejte ,ali bo ta bagatela rešila obrt in industrijo, ko danes že najmanjši obrtnik obratuje letno s stotisoči? Tako bagatelo vsak dan zapijete? — Ta dva primera dokazujeta dovolj jasno, da je utemeljevanje podjetnikov le smešna fraza; gre jim edino zato, da delavstvo oropajo socialnega zavarovanja. Podjetniki ne plačujejo zavarovalnine iz svojega, ampak iz delavčevega zaslužka. Zakaj torej tak maskiran boj proti socialnemu zavarovanju? Iz teh primerov se da prav lahko posneti, da to, kar navajajo, ne more biti pravi vzrok, ampak vzrok more biti le to, da hočejo zavarovanje popolnoma iztrgati delavstvu iz rok in ga polagoma poslabšati. Pisarenje pa ima namen varati javnost in ji vcepiti sovraštvo do zavarovanja, propagator-jem tega boja pa priboriti popularnost pri nerazsodni masi čitateljstva, ki nima vpogleda v dejanske razmere in potrebe.
Zadružništvo.
Zadružni tečaji. Zveza gospodarskih zadrug v Sloveniji priredi meseca decembra t. 1. ter januarja 1924 več celodnevnih zadružnih tečajev v vseh večjih delavskih krajih Slovenije. Tečaji se bodo vršili ob nedeljah in praznikih in sicer rti 9. ure zjutraj do pol 1. popoldne. Od 2. do 4. popoldne se bo nato vršila prosta diskusija.
Določili smo zaenkrat naslednje kraje: Ljubljana (priglase sprejema sodrug Dražil), v Trbovljah (priglasiti se pri načelniku ondotnega Gelavskega doma), na Jesenicah (pri revizorju Cugvicu), v Tržiču (pri Jakobu Vehovcu), v Celju (ori zadr. Korenu), v Mariboru (pri revizorju Krajncu), v Ptuju (v prodajalni konsumnega društva za Slovenijo) in
v Mežiški dolini (pri zadružnem revizorju Topolovcu).
Na teh zadružnih tečajih se bo obravnavalo: a) zgodovina zadružništva s posebnim ozirom na Jugoslavijo; b) načela zadružništva in njih pomen za delavsko in kmečko ljudstvo; c) varčevanje in starostno zavarovanje (problem posojilnic in življenskega zavarovanja).
Predavatelje določi Zveza gospodarskih zadrug.
Vse člane zadrug in odbornike ter sploh vse prijatelje zadružništva vabimo, da se v čim večjem številu udeleže teh aktuelnih in potrebnih tečajev ter se pravočasno prijavijo pri omenjenih zadružnikih.
Zveza gospodarskih zadrug za Slovenijo.
Polemika.
Politična stranka — v zadružnem re gistru. Avtentično se poroča, da se name rava konstituirati Bernotova stranka kot pridobitna in gospodarska zadruga. Pokrajinski odbor je napravil že tozadeven sklep in ne dvomi, da bo vpisalo sodišče to zadrugo v zadružni register.
Člani take stranke bodo morali plačati zadružni delež in prevzeti jamstvo. Plačevanje prispevkov se ne bo krilo vedno z vplačanimi deleži, ki pa bodo dajali edini članske pravice. Bodo torej pri tem načrtu razne težave. Kar pa je glavno: po določilih zadružnega zakona bo morala napovedati zadruga takoj konkurz pod osebno odgovornostjo vseh članov Pokrajinskega odbora, ako prevzame nase obveznosti, ki jih ima tajništvo in »Naprej«. Ce jih ne prev-
zame, čemu potem ta sklep?
Razven tega bo prišlo s tem vse poslovanje pod kontrolo meščanskih revizijskih instanc. Radovedni smo, kateri revizijski zvezi se bo ta zadruga priključila: ali klerikalni zadružni zvezi, ali liberalni Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani, ker da se Zvezi socialističnih zadrug, kjer opravlja sedaj s. Golouh tajniške posle ne bo, se mora smatrati za gotovo.
Neposredna sodna revizijska kompetenca pa tudi ne bo pomagala, ker se zna zgoditi, da bi ji nakopalo sodišče v tem slučaju na vrat samega Uratnika in potem bo joj.
Iz vseh teh razlogov nujno svetujemo vsemu Pokrajinskemu odboru, da svoj sklep prekliče. Za trdno se zanaša-
mo, da bo uvidel to pot celo Martin U-mek, da imamo enkrat le mi prav in da si je mogel zmisliti pri teli razmerah tako originalno stranko le originalen mož, ki črti iz vse duše, ne samo vse juriste, ampak tudi zdravo pamet in navaja vsled tega nehote ljudi, ki nimajo vpogleda v vse nevarnosti tajne diploma cije, s kojo je danes ves svet prepre-žen in — da se igrajo vsled tega z vžigalicami pod kozolcem. Ecce hotno! Glejte delavci, to hoče biti vaša stranka! To hoče biti stranka, ki ne rabi državnih in internacionalnih zvez, — ker lioče postati sama državna stranka in internacionalen faktor. V enem oziru pa bo nova sprememba vendarle pridobitev. »Naprej« se imena Socialistične stranke Jugoslavije, ne bi smel posluževati, ker je s to stranko vse zveze pretrgal in iz nje izstopil. Da pa mu ne bo kdo rekel, da s tem vara, se bo imenovala njegova stranka v bodoče: Socialistična stranka Jugoslavije, registro vana zadruga z neomejeno zavezo.
»Nova Pravda« in »Zarja«. Tudi »Nova Pravda«, ta tajinstveni morilec duha, je napisala »Zarji« slovo. Ker vemo, da je čitateljski krog »Nove Pravde« omejen le na one, ki se divijo povesti o jari kači podobnemu romanu ki tvori bistveni del »Nove Pravde«, za to podajamo dobesedno, kar je napisala o »Zarji«: »Za slovo je »Zarja« napisala, »razpravo« o načelih komunizma. Z razpravo se »Zarja« ne bo prikupila dr. Lemežu. Čeprav nismo navajeni slišati od komunistov bogve stvarnih in utemeljenih razprav, vendar jih pa vseeno smatramo za toliko uvidevne da bodo z nami enih misli, da namreč tako neumnega razlaganja komunizma, oziroma socializma že zlepa ni zagrešil v taki meri nihče, kot »odlični« so-trudnik »Zarje«. Vse kar je prav, konča »Nova Pravda«. — Da pa ne bo trium-firala in se po nepotrebnem razburjala, povemo: »Z ar ja« je priobčila prevod Engelsovega sestavka o načelih komunizma in ta se »Novi Pravdi« tako »špa sen« zdi. Sedaj nam je šele jasno, zakaj pišejo narodni socialisti take traparije o socializmu. Zato, ker nekaj čvekajo, česar niso študirali. Če bi se jim ne zamerili, bi jim poslali celo en izvod Engelsovega dela. Za danes pa končamo tudi mi z besedami, ki so zapisane v »Novi Pravdi«: Vse, kar je prav. Dostavljamo le še: Les se pridi cep’c u-čit! Preje se pa ožehtaj z milom znamke Zlatorog, ki mia vse dobre lastnosti, 'kakor smo čitali v uvodniku »Nove Pravde«. Sploh pa ni lepo, da deli »Nova Pravda« »Zarji« take nezaslužene brce, ko je že mrtva.
Spomini, ki razburjajo. G. Prepeluhu je silno neprijetno, če govorimo o njem kot »bivšem« socialistu. Prav radi verjamemo, da ni prijetno, če govorimo v javnosti o njegovi preteklosti, ki jo pokrivajo leta pozabljenja. Danes je poznan le kot odličen klerikalni sobojevnik, kar mu odtehta vso njegovo pre teklost. Ta označba zadustuje, čeprav se tisti, ki barvo spreminja tudi drugače imenuje. O doslednosti pa samo toliko: kot socialisti nismo mogli pluti z razpetimi jadri v klerikalni pristan, kamor so g. P. vrgli visoki valovi samoljubja.
Politika In vinska kupčija. Iz prvega vira smo prejeli vest, da je g. dr. Le-mež, voditelj »neodvisnih komunistov« pričel kupčevati z vinom. Zadnje čase ga je nakupil precej sodčkov. Pri tej priliki moramo le konstatirati, da »Glas Svobode« diskreditira Lemežovo vinsko politiko. V skoro vsaki številki kaže s prstom na mariborske socialiste, češ, da hodijo v Bar. Mogoče jih tja vabi Lemeževa kapljica? Mariborski komunisti, ki Lemežovo politiko odobravajo, hvalijo vinsko kapljico ki se v Baru prodaja in tako tudi agitirajo za razvoj Lemeževega vinskega komunizma. Mogoče bo Lemež združil proleta-rijat na ta način; zato je nerazumljivo, zakaj »Glas Svobode« ne vidi, da ima Lemež prav, posebno ko so doseženi vidni uspehi, da je Lemež že celo socialiste potegnil za seboj.
POMNITE!
Delavske plače znašajo komaj dve tre tjini predvojnih dejanskih plači Eno tretjino konfiscirajo naši gospodarski krogi v svrho obnovitve mrtvega kapitala in vpostave industrije!
v kljub temu hočejo gosoodarski krogi še večji tribut — in ga hočejo vzeti bolnemu in onemoglemu delavstvu! To je jedro boja gospodarskih krogov proti delavskim socialnim zavodom! •
Razno.
Zrakoplovna tekma dem Anglijo in Francijo. Ko je angleška vlada naznanila, da podvoji svojo zrakoplovno noto, je francoska vlada takoj predložila zbornici naknadni kredit v vsoti 37 milijonov frankov za gradnjo letal. Francija bo letos potrošila 212 milijonov frankov samo za vojna letala. Zdaj je na vrsti Anglija, da poveča svojo floto, Francija in Anglija sta zdaj v divji tekmi, katera bo imela večjo zrakoplovno floto, kakor sta Anglija in Nemčija pred letom 1914. gradili bojne ladje.
Jernejev zvon. Zvon, ki je pel zadnjo pesem 'dne 24. avgusta leta 1572. v Parizu, ko so gnali na morišče pozneje svetega Jerneja, je sedaj razstavljen v sobi s starinskimi zbirkami velikega gledališča v Parizu, ki se imenuje »Com medi Francaise«, Zvon z znamenito zgodovino je sploh čudo, da je toliko časa ostal, kajti od tistega časa je bilo že nešteto vojn in Francozi so v velikih vojnah kar snemali z zvonikovih lin zvonove, vozili jih v livarne ter jih prelivali v topove. Da ni bil prelit zvon, se ima ta zvon zahvaliti francoskemu mislecu Marie Joseph Chanierju, ki je spisal dramo »Karol XI«. V ti drami je potrebno, da med pizorom tudi zvoni zvon iz cerkve svetega Jerneja. Leta 1789. je bila Francija zapletena v vojno in potrebovala je nove topove. Zvonove so prelivali in na vrsto je prišel tudi zvon svetega Jerneja. Takrat je tudi bila prvič igrana Chanierjeva drama in zvon je moral zvoniti, da je bil sprevod na morišče toliko svečanejši. Od takrat francosko gledališče vedno uporablja ta zvon pri predstavah, kadar med prizorom vodijo koga na morišče.
UTRINKI.
Ne računati dijete za agitacijo v prid stranki je: požrtvovalnost.
Računati dijete, do katerih ima kdo pravico je: pravilno in pošteno.
Računati dijete, jih prejemati in navidezni »neizrabljeni« ostanek dajati v tiskovni sklad in to v listu objavljati je: jezuitizemll — Amen,
Lastnik in izdajatell Pokrajinsko načelstvo SSJ' za Slovenijo. — Odgovorni urednik Joie Golmajer. — Tiska: Ljudska tiskarna v Mariboru.
Perilo, klobuke. M. | čevlje, Mmafo ™ r~»:
terijsko blago, kupite najceneje pri
Jakob Lah, Maribor. Glavni trn 2.
Enkrat
za vselej se Vam priporoča samo veletrgovina
R.Stermeckl.Celie.
ako hočete res dobro In poceni kupiti
ČEVLJE
ročno, domače delo, kakor tudi fine tvor-niške, obleke za ženske, moške in otroke, perilo, klobuke, pletene lope, čepice In šale, kravate, rokavice, nogavice in sploh vso modno roho za dame in gospode. ___-	Trgovci	engros-cene.	——--
M V LJUBLJANI, ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 5
sprejema hranilne vloge na tekoči račun in na knjižice, obresti po dogovoru. — Vse bančne posle izvršuje najkulantnejše.
Delniški kapital 10,000.000 K. . Brzojavni naslov: Zadrubanka. . Telefon	št.	367.