Izhaja vsak četrtek. Cena mu Je 8 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, xa Ameriko in druge tuje države 0 K). — Posamezno Številke se prodajajo ———— po 10 vinarjev. S prilogami: —8— Haškmetkldom/Drustvenik, Naša gospodinja Spisi ln dopisi sc poSiljuJo : Uredništvo „r)6mol1uba", Ljubljana, Kopitarjova ulica. Naročnina, reklamacije In In-seratl pa i UpravuiStvu »Domoljuba", - LJubljana, Kopitarjeva nlica.— Štev. 30. V Ljubljani, dne 27. julija 1911. Leto XXIV. Državni zbor in poslanci Slovenske Ljudske Siranke. Dne 17. t. m. se je sestal novoizvoljeni državni zbor, dne 18. t. m. ga je cesar slovesno otvoril v cesarskem dvorcu in 21. v. petek, se je izvolilo predsedstvo. Kakor v zadnjem zasedanju tako je tudi sedaj izbran poslanec Pogačnik podpredsednikom poslanske zbornice. Poslanci Slovenske Ljudske Stranke so takoj započeli z intenzivnim delom za blagor ljudstva. Že takoj v petek — dokler ni izvoljen predsednik, se ne sme vlagati predlogov — so vložili naši poslanci veliko število koristnih predlogov. Poročali bodemo natančno o vseh teh predlogih, da se ljudstvo dobro poduči o delovanju svojih poslancev. Omenjamo šc, da so se odposlanci iVseslov. Ljudske Stranke združili s .sedmorico hrvatskih poslancev v Hrvatsko - slovenski klub, kateremu sta pristopila tudi še dva slovenska poslanca iz Trsta in Goriškega, tako, da klub šteje 29 članov. — Načelnikom kluba je bil soglasno izvoljen g. dr. Iv. Šusteršič, podnačelniki pa so gg.: dr. Ante D u 1 i b i č , dr. Anton IC o -rošec in prof. Vjekoslav Spinčič. Bog daj poštenim naporom tega kluba svoj blagoslov! flrneniteo meso. Kakor smo rekli, (ako se je zgodilo: brž, ko so si državni poslanci izvolili svojega predsednika, so že prišli so- cialni demokratje in dunajski liberalci z zahtevo'', da se mora v državnem zboru najprej obravnavati o draginji mesa. Pri tej priliki hočejo liberalci in socialni demokratje z vso silo zahtevati, da se zmrznjeno meso iz Argenti-nije neomejeno lahko uvaža v našo državo, zraven pa tudi, naj se odprejo meje za živo živino na Srbskem, Bolgarskem in v Bomuniji. Proti kmetu gre. Zatrdno upamo.'da se bo kmečkim zastopnikom posrečilo naši živinoreji škodljive predloge onemogočiti, tembolj ker Ogri ne morejo nikoli privoliti, da bi se izpolnile socialnodemo-kraške in liberalne mestne protikmeč-ke zahteve. Večina državnega zbora je sklenila, da predlog o živini in mesu ne pride prvi na vrsto, pač pa drugi. Ob tej priliki se bodo zopet odprle zatvornice in razlila se bo povodenj sovraštva proti kmetu po zbornici, češ, da on odira in da zavoljo njega meščan in delavec trpita vsled silne draginje. V našem listu smo že večkrat obravnavali to vprašanje. Ker bo sedaj zopet zavrelo tudi po naši deželi, naj ob kratkem zopet navedemo nekatere poglavitne reči, ki jim tudi noben socialni demokrat ne more odreči resnice: 1. Draginja je splošna; ne tiče se samo mesa, marveč vse reči so se izdatno podražile. Cena živini gre ob letih, ko je letina za krmo vsaj srednje dobra, veliko manj kvišku, kakor za razne obrtne izdelke, ki jih tudi kmet rabi. V Severni Ameriki je cena mesu razmerno mnogo bolj napredovala, nego pri nas. 2. Veliki severnoameriški kapitalisti, ki prodajajo meso, so združeni med seboj. Njihova družba, ki dela z več sto miliioni kron, ima že tudi ve- čino argentinskega zmrznjenega mesa v svoji oblasti. Tem kapitalistom gro samo za njihov dobiček. Ko bi se v naši državi argentinskemu mesu odpr.la na stežaj vrata, in ko bi se ga ljudstvo navadilo, bi nam pač prva leta nastavili tako ceno, da bi kmeta izpodbili. Čisto umljivo je, da bi vsled tega domača živinoreja padla. Kdo na j se pa muči s težkim delom, ki nič ne nese? S kmetov bi še mnogo bolj ljudje drli v mesto in preko morja; kmečki stan bi propadal in v kratkem času bi bili navezani večinoma na tuje meso. S tem bi pa takoj cena poskočila in bi bila kmalu mnogo višja, nego pa, ko bi se s pametnim gospodarstvom doseglo, da bi kmet zvišal število svoje živine in bi sam mogel skrbeti za domači trg. Domačega kmeta bi uničili v korist aine-rikanskih kapitalistovskih špekulantov. 3. Argentinsko meso se ni udomačilo. Že med tem časom je morala Austro-Amerikana — družba, ki ga vozi iz Argentinije, — enkrat peljati celo pošiljatev na Angleško in jo tam prodati, ker v Avstriji ni šlo. Cena je razmerno malo, vrednost pa neprimerno manjša. Za juho sploh ni; pečenke si pa delavsko ljudstvo ne more privoščiti vsak dan. Kaj ima torej delavec, ki zanj tudi naši socialisti tako silno vpijejo po argentinskem mesu, od njega. Prav nič! Naš delavec si kupi kos govedine, da ima juho. na biftek in rost-bif pa niti ne misli. Juho pa more d< bili le od domačega mesa. 4. Z argentinskim mesom, o kat rem nimamo nobenega zagotovila, kako se izdeluje, utegnejo priti razne bolezni v naše kraje. V velikih mesnicah, kjer se na stotini govedi obenem pobije, se ne gleda posebno na to, kakšne so in tudi i\a snažnost ne. Saj vemo sami, da se pri nas, kjer je vse polno oči, marsikje zakolje kaka žival, ki bi so po postavi ne smela. Kaj šele v daljni Argentiniji? Naš list je že pred leti poročal, kako delajo v velikih ameriških mesnicah in tista poročila niso bila posebno lepa. 5. Mesarji izkušajo po velikih mestih špekulirati tudi z argentinskim mesom. Na Dunaju zahtevajo, naj bi ne bilo treba argentinskega mesa na tr-^u ločiti od drugega. S tem bi padla seveda vsaka kontrola in razloček v ccni, iokler ga je kaj, bi šel lepo v žepe mesarjem. Če to zahtevajo, je že s tem dokazano, da so tako že do zdaj delali, kjer so mogli. XXX Zdaj pa še eno vprašanje! Ko bi bil izvoljen pri nas kak »neodvisen kandidat«, bi šel sedaj na Dunaju proti kmetu, ali pa bi se moral združiti z našimi poslanci. Lepo bi moral prositi, da ?a sprejmejo v svojo sredo. Dunajska zbornica j.e;f>ač,_.taka, da pomenjajo v nji samo močne zveze. In v teh razmerah, kakršno so sedaj, je mogočo slovenskemu zastopniku kaj storiti za svoje volilcc edino le, če je zvezan z našimi poslanci, če je v klubu, ki mu je načelnik naš dr. Šusteršič. Nismo si mislili, da bodo takoj prvi dnevi nove zbornice klicali vse kmečke poslance v obrambo naše živinoreje in s tem v varstvo kmečkega stanu sploh. Tem jasnejše je pa dokazano, kako prav smo imeli, ko smo svarili naše ljudstvo, naj ne gre liberalnim kričačem na lim, in kako prav je tudi imelo naše ljudstvo, da jc poslalo može svojega zaupanja na cesarski Dunaj. Državna pomoč K cesEniin zpiiiiii. četrt milijona kron za ccslel Kranjski deželni zastop je sklenil storiti vse, da se prometne in gospo-larske razmere v kranjski deželi zbolj-^ajo. V prv£3*sti se je pokazala potreba cestnih'zgradb v krajih, ki so bili loslej popolnoma zanemarjeni. Izvršilo se je v zadnjih treh letih res toliko aestnih zgradb, kakor prej niti v tolikih desetletjih. Deželni odbor jc pa razvidel, da so te zgradbe po sedanjem •::estnem zakonu jako težavne, kajti na skladovni okraj pride stroškov najmanj dve tretjini. Ker je pa največ -estnih zgradb potrebnih ravno v najbolj revnih in zapuščenih okrajih, je iasno, da morajo ti skladovni okraji /.abresti v velike dolgove, ako hočejo deželnim odborom sodelovati, in to einbolj, ker so ravno v teh krajih ce-,11«» na^ražie in tehnično najtežje Zaradi te*a ie »členil deželni odbor naprositi vlado, da bi k '.gradbam novih cest na Kranjskem prispevala. Tem ložje je to stori? d£ želni odbor, ker je lahko pokazal na vzgled kranjske dežele, ki se ni strašila najeti veliko melioračno posojilo, da bi izvršila to, kar spozna kot nujno potrebno. , Kranjski deželni odbor je navezal svojo akcijo na državno akcijo za po-vzdigo Dalmacije in Istre. Za ti kraški deželi je z ozirom na nezmožnost dežel samih, da se povzdigneta, država izdelala velik program, kateri se pa večinoma še ni začel izvrševati. Ker je Dolenjska in Notranjska tudi izrazito kraški svet, je deželni odbor zagovarjal stališče, da se Dolenjska in Notranjska pri kultiviranju Krasa no smeta izločiti, ampak se morata sprejeti tudi v tozadevno akcijo. Vladi se je predložil izkaz cest, ki so že dovršene in ki se zdaj grade, in se je zaprosila državna pomoč za dotične cestno okraje. Ta intenzivna akcija deželnega odbora ni ostala brez uspeha. Ravnokar je c. kr. ministrstvo za javna deln nakazalo za novo zgrajene ceste na Dolenjskem in Notranjskem četrt milijona kron državnega prispevka, in sicer 33odstotni prispevek za sledeče ccstc: 1. Vrzdcnec—Suhi dol, 2. Polhov gradeč—Zalog, 3. preložitev in korektura ceste Gabrovščica—Muljava, <1. Črmošnjicc—Srednja vas, 5. Rudollovo—Ločna, 6. Stari trg—Kot—Luščice, 7. Predgrad—Dol, 8. Dol—Prelesje—Kot, 9. Čepljc—Zagozdac—Predgrad, 10. Čcplje—Vimol—Kralje, 11. Pod Veselico na Hrib, 12. Dolac—Vidošiči, 13. Pod Kavrenko—Drašiči, Vi. Mala gora—Polom, 15. Smednik—Zalokc, IG. Brezov klanec v Dolih. Vse te cestne zgradbe stanejo skupaj 758.000 K in k pokritju teh stroškov je nakazala vlada državni prispevek 250.000 K. To je gotovo vesela novica za cestne okraje Metlika, Črnomelj, Novo mesto, Višnjagora, Vrhnika, Litija, Kočevje in Krško, od katerih bi bili nekateri za veliko let silno prizadeti brez te državne podpore. Pravkar je došlo z Dunaja tudi poročilo, da je ministrstvo za javna dela dovolilo za cesti Zvirče—Hinje in Aj-dovcc-Zužcmberk 70.000 K državnega prispevka. Ker sc je zaprosila pomoč ravno za te okraje, zaradi tega pride državni prispevek ves v korist tem okrajem, tako da se v teh cestnih okrajih zniža cestni davek za celega četrt milijona kron! Ilvala vsem, ki so v to pripomogli! S tem je pa tudi sijajno opravičen sklep deželnega zbora kranjskega za veliko melioračno akcijo v kranjski deželi. Koliko se je vpilo zoper deset-milijonsko posojilo kranjske dežele, a sedaj vidimo, da je resnično to, kar je Slovenska Ljudska stranka vedno tr- dila, da potrebno najetje tega posojila za našo deželo ni samo vir novega bi gostanja, ampak tudi vir novih držav nih prispevkov, katerih kranjska de" žela nikdar ne bi dobila, ako ne bi p0" gumno sama začela s svojim lastnim delom. Ta izredna državna podpora pa nam bo olajšala delo tudi v bodoče ker bodo skladovni okraji dobili po-' gum, da za neobhodno potrebne naprave sprejmejo nase tudi potrebna bremena. Deželni odbor ima pogum, naj ima cela dežela! Še bomo delali! Dr. L a ni p e, Delo mm poslancev. PREDLOG NA PODRŽAVLJENJE NO-TARIJATA! V seji državnega zbora dne 21. t. m. so vložili naši poslanci sledeči važni predlog: Notarijat je v svoji dosedanji obliki zastarela naprava. Na eni strani jo notar c. kr. funk-cijonar in opravlja kot tak pod avtoriteto države važne javne posle. Na drugi strani pa jc notar podjetnik, ki jc prisiljen, da napravi čimbolj dobičkano--no obrt iz tega, da opravlja javne posle izven spornega sodnega postopanja. To je samo na sebi nasprotstvo, katero vodi in mora voditi k mnogim neprilikam. K temu pa pomeni notarijat za večino slojev, prav posebno pa še za kmetski stan prav brezpotrebno draginjo, in sicer v mnogih pravnih zadevah, ki so posebne in Izredne važnosti ravno za kmetski stan. Radi tega -o čuje že dolgo časa pri ljudstvu želja, da bi sc odpravil notarijat tak, kot ju danes. Če sc podržavi notarijat polagoma, vstreže se s tem željam ljudstva, odpravijo se razne dosedanje neprilike, pa tudi ohranijo se pridobljene pra-> vice. Zato stavijo podpisani predlog: Visoka zbornica skleni: C. kr. osrednji vladi se naroči, da nemudoma predloži zbornici načrt postave za podržavljenje notarijata in da se ravna pri tem po sledečih načelih: 1. Posli, ki jih danes opravljajo notarji, se prenesejo načeloma okrajnim sodiščem; za notarska opravila -e naj plačujejo pri sodišču samo koleki. 2. Sedaj službujoči notarji in notarski kandidatje naj se nastavijo na njih prošnjo kot državni uradniki pi'1 okrajnih sodiščih v primerni stopnji, da tukaj opravljajo notarske posle. 3. Pridobljene pravice sc varujejo na ta način, da se imajo nasiloma po-državiti oni notarijati, kateri so defi- riitivno zasedeni v času. ko stopi v veljavo ta postava. Dunaj, 21. julija 1911. Dr. šusteršič. Pogačnik. Demšar. Dr. Krek. Gostinčar. Dr. Žitnik. Povše. Hladnik. Jaklič. Jarc. Dr. Korošec. Roškar. Pišek. Benkovič. Dr. Jankovič. Dr, Verstovšek. Brenčič. Grafenauer. Gregorčič. Fon. Dr. Langinja. Spinčič. Mandič. Dr. Dulibič. Dr. Sesardlč. Perič. Prodan. XXX Uime v ljubljanski okolici. Državni poslanec dr. Šusteršič je vložil v petek, dne 21. t. m. v državnem zboru dva nujna predloga v zadevi uimskih poškodb v ljubljanski okolici. Prvi se tiče škod, nastalih v velikem delu občin ljubljanske okolice vsled p o -v o dn j i meseca junija t. 1.; drugi pa se tiče toče, ki je v sredo, dne 19. t. j n. v občini Rudnik pobila vse poljske in vrtne pridelke. — V predlogih zahtevajo predlagatelji izdatno vladno pomoč bednemu prebivalstvu. MOHAMED ALI MIRZA Mohamed Ali prodira proti Teheranu. Političen pregled a oaanannnaaaaaaaag VOLITEV PREDSEDSTVA. V petek se je vršila volitev predsedstva v poslanski zbornici. Za predsednika je bil izvoljen član najmočnejšega kluba v državnem zboru »Ncmško-nacionalnc zveze« dr. Sylvester, ki je dobil 387 glasov od 429 oddanih. Nato so bili izvoljeni za podpredsednike: Pcrnerstorfer, socialni demokrat; Pogačnik, Jugoslovan; Conci, Italijan; German, Poljak; Zdarsky, Čeh; Juckel, krščanski socialcc; Romančuk, Rusin. »TAKTIČNA ZVEZA«. Ker se usoda vsake predloge v državnem zboru navadno .odločuje v od-sekih, želi vsak poslanec priti v kak odsek. V odseke pa pošiljajo svoje odposlance le močni klubi; manjši klubi in divjaki nič ne dosežejo. Ti poslednji so se zato združili v »Taktično zvezo«, da bodo lahko poslali svoje zastopnike v odseke. Tu sem spadajo dunajski svobodomisleci, ki so se jih celo drugi liberalni Nemci branili, krščansko-socialna posebneža dr. Heilinger in Ncunteufel, Schonererijanci in nekaj Rusinov. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Brambena predloga, ki je imela biti eno prvih del tudi našega državnega zbora, zadela je na Ogrskem na silen odpor. Košutovi in Justovi pristaši uprizorili so obstrukcijo, ki jo bo Khuen Hedervary le težko zlomil. Oglašenih je okoli 50 opozicijonalnih govornikov, ki zamorejo zavleči razprave cele mesece. BALKAN ŠE NI MIREN. Kako silno je padla turška moč na Balkanu, pač najbolj kaže albanska vstaja, ki je še sedaj ne morejo zadušiti. Zelo pa se je bati, da se razširi tudi po Epiru, kjer se že dele oklici k splošni vstaji. Zanimivo je tudi, da se je posrečilo italijanskim prostovoljcem uti-hotapiti iz Jakina v Albanijo velike množine dinamita, ki bo pognal marsi-kako turško utrdbo v zrak. PERZIJA. Mnogo novega se je poročalo ta teden iz Perzije. To je ena tistih orientalskih držav, ki je že davno na robu groba in se le še evropejske države prepirajo, kdo jo zvrne in pobere njeno dedščino. Pred dvema letoma je prisilila vstaja prejšnjega perzijskega vladarja šaha Mohameda Alija, da jc zapustil Perzijo. Na prestol so posadili njegovega mladoletnega sina, namesto katerega pa je vladal Abdul Rasim kan. Nova vlada pa sc ni izkazala. Vse v deželi je v neredu. To je pripravljalo pot Mohamedu Aliju, ki sedaj iznova skuša osvojiti si Perzijo. Prijazna mu je tudi Rusija, ker je bil Mohamed Ali kot šah naklonjen Rusiji. Poroča sc, da se je prejšnji šah izkrcal pri Astra-badu in da je žc zbral armado 10.000 jezdecev, ki mu zadostuje, da osvoji glavno mesto Teheran. Sedanja vlada je preslaba, da bi se mu postavila krepko v bran. Pričakovati moremo še zanimivih poročil iz te dežele vednih iz-prememb. □□□□bnaannannanaD Qf □ □ D D a □□aaaaaaaaaaaaaao LISTEK Krmar Prosto po Russellovem romanu »Krmar Holdsworth«. (Dalje.) Četrti dan. Napočil je četrti dan in zaradi pomanjkanja vetra čoln zopet ni mogel naprej. Položaj, v katerem so se vsled tega nahajali potniki v čolnu, je bil silno mučen. Vedna enakomernost vode je priinorala nesrečneže, da so zrli v čoln ali drug drugemu v obraz, če so hoteli, da se jim odpočijejo od močne svetlobe izmučene oči. Noge so bolele, ker je primanjkovalo prostora, da bi jih mogli iztegniti. Milanoviču so bila lica upadla in črn pas je obrobljal njegove oči; njegova črna brada, ki je pokrivala brado in ustnice, mu je dajala suh, postarcn značaj. Zamjan in Mirtič sta sključena sedela in vsa obupana zrla v tla. Najbolj vidno pa so vse te duševne in telesne boli vplivale na vdovo; obraz uboge žene je bil tako bled, izsušen in prepaden, da ga je bilo skoraj težko zopet spoznati. Čez nekaj časa se vzbudi mali Zdravko, začne ihteti in tožiti o bolečinah v udih in v hrbtu. Mati je bila preslabotna, da bi ga bila mogla potolažiti; zato ga Milanovič vzame k sebi na kolena in se začne z njim veselo pogovarjati, da jc tako osrčeval sebe in druge. »Zdravko, ti si vendar že skoraj cel mož, zato nikakor ne smeš jokati, da s tem ne užalostiš svoje mamice. Glej, ljubi moj, kdor je v resnici korenjak, Novi predsednik avstrijske zbornice. ta veselo potrpi, če-niu je tudi treba včasih spati na trdih tleh in ga vsled tega bole kosti. Le pogum, saj boš kma-. lu zopet dobil mehko postcljico. 2e nmogo, mnogo ladij se je razbilo na visokem morju, kakor se je razbila naša »Adrija«. Ljudje so se potem vozili v čolnih in konečno zadeli na ladjo, ki jih je vzela na krov in tako rešila. Tako, dečko, se bode zgodilo tudi z nami in takrat boš zopet veselo in razposajeno skakal okrog, kolikor bodeš hotel. Tu imaš kos prepečenca in ga pojej sam; ta kos daj mamici, druga dva pa Zam-janu in Mirtiču. — Zamjan, daj vsake^ mu šc merico vode.« Kakor jc bilo žc omenjeno, so se v čolnu nahajali trije sodčki napolnjeni z vodo. Ako bi jo bili rabili zmerno, tedaj bi bili — tako je bilo preračunjeno — izhajali z njo deset dni; sedaj pa ko sta bili dve osebi manj, je bilo upati, da. bo zadostovala celo za trinajst dni. To 3« 11181188 je bila neka majhna tolažba, a tudi Ie samo tolažba, zakaj seboj niso imeli drugega živeža, kakor samo precejšnjo množino prepečenca. Predno so bili namreč zapustili ladjo, je kapitan sicer ukazal, naj čolne dobro preskrbe s potrebnim živežem; a v splošni razburjenosti so mornarji le površno izpolnili njegova povelja. Nekoliko izpremembe v hrani bi bilo prav ugodno in okrepčevalno vplivalo na slehernega, a sedaj so imeli le vedno trdi kruh in vodo, kar je vsem vzelo še zadnjo moč in čilost. Vodo so dosedaj jemali iz najmanjšega sodčka; le še par požirkov jo je bilo v njem in to so dali Eejnemu Zdravku. Da bi si tudi ostali ugasili hudo žejo, odprejo drugi sod in prvo kupico ponudi Zamjan vdovi. Željno jo nastavi na ustnice, kajti njena usta so bila popolnoma suha, a v istem hipu jo zopet s studom odstavi in zakliče: »Voda je vendar slana!« »Nemogoče!« zavpije Milanovič in pokusi vodo. Vdova je imela prav. Voda je bila slana, čeprav ne prehudo, vendar pa toliko, da ni bila vžitna. Takoj jo je izpljunil, kajti dobro je vedel, da bi postala žeja še silnejša, ako bi jo požrl. »Kaj! — Ali je v resnici slana?« je divje vpil Mirtič. »Poglej drugi sodček,« pravi Milanovič in izlije vodo iz kupice. Zamjan natoči nekoliko vode in jo pokusi; a tudi on jo vrže iz ust kakor prej Milanovič. »Ali je tudi ta slana?« vpraša Milanovič ves prestrašen. »Da,« odtrnc mrko Zamjan, »prepričajte se sami.« Kes, tudi vsebina zadnjega sodčka Je bila slana. »Za Boga!« je vzdihnil Milanovič in obupno sklenil roke, »kako se je vendar moglo to zgoditi?« »No, mislim, da se ne bom motil, čo rečem, da je to naredil zlobni nadstre-žaj,« pravi ves razsrjen Mirtič; »videl sem namveč, kako je hudobnež iz velikega soda na krovu napolnjeval male sodčke, čez katere je pljuskala morska voda takrat, ko so sc nam bili polomili jambori. O nesrečnež! — V čoln, kateremu je bil sam prideljen, pa gotovo ni postavil takih sodov!« To odkritje je bil grozen udarec za nesrečneže in trebalo je zopet nekaj minut, predno so mogli pojmiti njegov pomen. Niti kapljice pitne vode ni bilo več v čolnu. To dejstvo je učinkovalo še tem grozovitejše, ker je do sedaj vsakdo živci v trdnem prepričanju, da imajo vode brezdvomno vsaj šc za en teden. Ta nenadni udarec jih je tako potrl, da so vsi smrtnobledi in kakor okameneli stali pred to novo nesrečo. Mirtič, katerega je žeja strašno mučila — kajti ponoči si nihče ni upal piti vode — je začel preklinjati Boga in klicati kazni božje nad hudobnega nad-Sai?YNiPgwo 'livje obnašanje je da zaCcl glai no jokati. To je pa samo še povečalo divjost mornarjevo, ki je vstal in 8 pe. fctjo pretil otroku. 1 ■ 41 »Sedi!« zavpije Milanovič z glasom, da so se vsi zdrznili »Hudobnež, za par dni prezgodaj se ti je zmešalol Cuješ? — sedi takoj!« Ves nevolj «. in z zobmi škripajoč je Mirtič izpolnil Milanovičevo povelje. »Meniš, da bomo vsled tvojega vpitja in preklinjevanja dobili nove vode?« jc bridko - vznemirjen nadaljeval Milanovič. »Saj vendar nisi bolj žejen, kakor jaz ali ta uboga gospa, od katere nisi čul niti najmanjše tožbe, odkar smo zapustili ladjo.« Z globokim sočutjem se je obrnil k vdovi. »Ohranite tudi v tej strašni posku-šni pogum, »je rekel. »Nikakor nismo še izgubljeni. Atlantski ocean je poln ladij, ki jadrajo v najrazličnejše dele sveta, in jaz sem prepričan, da moramo v kratkem zadeti na ladjo, ki nas bo rešila.« V odgovor se je ZaVršnikova prisiljeno nasmehnila, rekla pa nič, ampak samo z žalostnim očesom pogledala na svoje dete. Solnce se je dvigalo vedno višje na nebesnem oboku, vročina je postajala vedno neznosnejša. Zdelo se je, kakor bi bili solnčni žarki pregnali zadnjo najmanjšo sapico. Morje je postalo stekleno in okrog poldneva je čoln zopet stal mirno sredi nedogledne morske planjave. Mirtič je ves obupan čepel v kotu. Zamjan je pa lajšal vročino s tem, da si je z morsko vodo neprenehoma močil glavo in obraz. Še celo čoln je bil videti ves izsušen in žejen in od barve, s katero je bil prebarvan, je vsled vročine prihajal neznosen, zopern duh. Ko se je dan že nagibal h koncu, se je Mirtič splazil proti zadnjemu delu čolna, da bi se tam polastil posode z vodo. Pograbil jo je skrivaj in jo tako naglo napolnil iz enega izmed sodčkov, da Milanovič tega ni mogel več preprečiti, dasi ga je vedno opazoval. »Nc pij!« zakliče, »to bo le povečalo tvojo žejo!« Toda Mirtič, kažoč na svoj vrat, sc ni zmenil za svarilo, ampak željno iz-pil slano tekočino in odložil prazno posodo. Globok dih se je izvil iz njegovih prsi in izraz trpljenja je izginil raz njegov obraz. Sedaj je vzel tudi Zamjan posodo, da bi storil po zgledu svojega tovariša, a tu skoči k njemu Milanovič in ga roti, naj premaga hudo skušnjavo. »Sol vas bo naredila blazne!« je svaril, in komaj je izustil te besede, že sc jc Mirtič vrgel na tla in se ječaje valjal semintja. Kmalu je slano vodo vrgel iz sebe in njegov obraz je prebledel; vsi so mislili, da bo takoj izdihnil. Milanovič mu je vlil par kapljic ruma, glavo pa mu je polil z vodo. To ga je sicer nekoliko poživilo, a obležal je na tleh, hropel in klel ter z nohti praskal po čolnovi steni. Mirtičevo trpljenje je napolnilo Za,mjana s tolikim strahom, da je vzkliknil, »če je voda strup, tedaj jo raji izlijmo v morje.« »Hujši je kot strup,« odvrne Milanovič. »Odpri sode in jih izprazni; kajti morska voda ni nič manj pitna kot ta mešanica.« Zamjan je obrnil soda in tekočina je iztekla. Skoraj eno uro so vsi nemo sedeli v čolnu in trpko zrli predse; konečno prekine deček mučno tišino: »Mamica, tako hudo sem žejen, daj mi piti.« Srce je trgalo vsem, ki so Culi milo otrokovo prošnjo in vedeli, da je nemogoče ugoditi njegovi želji. Napol divjega obraza skoči mati pokonci in za-kliče s hripavim glasom, kolikor ji jQ še dopuščalo njeno izsušeno grlo: »Moj Bog! Daj, naj umrjeva oba! Bodi konec enkrat našemu trpljenju!« Milanovič jo je sočutno gledal, a pomagati ni mogel. Vsa izmučena vsled nenadnega razburjenja se je scsedla na tla. ^ Solnce je zašlo; nekaj oblakov jo zakrilo žarečo oblo. Ti so se vedno bolj širili na obzorju, vendar je ostalo morje popolnoma mirno. V nadi, da pride veter od te strani, so vsi obrnili oči proti zahodu, v nemi obupnosti pričakujoč ladjo, ki naj bi jim prinesla rešitev. Ivo je noč legla nad morsko gladino, jc Mirtič začel s hripavim glasom prepevati; a kmalu je utihnil in v temi se je čul zopet pretresljiv dečkov jok: »Daj mi vendar vode, mamica, nemo čeno sem žejen.« Lahna sapica je zapililjala od zahoda, jadro se je zganilo. Milanovič je obrnil čoln, da sc je jadro napelo, in začel nato s čolnom križariti sem in tja, da l i tako čim preje zagledal zaželjeno ladjo. Veter je zopet potihnil, a za tem jc sledil nov močan sunek, ki je vznemiril morsko planoto, in oblaki, plavajoči proti vzhodu so naznanjali zahodni veter. Ta jo res prišel, osvežil suhi zrak in ostal stalen; čoln sc jc nagibal pod težo napetega jadra. Pravzaprav je bilo brez pomena, v kateri smeri bi jadrali, saj ladja je prišla lahko od katerekoli strani, a kamor je Milanovič naravnal čoln, vedno ga jo plašila misel, da bo ravno ta smer napačna in da pride ladja od nasprotno strani. Sapa in gibanje čolna jc vse poživi" lo. Mirtič se jo naslonil čez čoln in brodil z roko po vodi. Deček je nehal tožili; snivajoč je ležal na sedežu, z glavo na kolenih svoje matere. Tudi Zamjan jo spal. Žeja, ki jc popoldne mučila Milano-viča, se je bila nekoliko zmanjšala* Tiho jc sedel pri krmilu in premišljeval, kako bi našel sredstvo, da bi nal kak način zmanjšal trpljenje, ki ga jo povzročilo pomanjkanje vode. Poskušal je s koščekom prepečenca, katerega jo razmočil v rumu, a čutil je takoj, da to samo draži grlo in povečuje žejo. Od vseh zgodb, kar jih je kedaj čul od ljudi, ki so morali dolgo časa trpeti žejo, se jc spomnil samo dveh sredstev, h katerim so se navadno zatekli oni takrat, kadar je bila žeja na vrhuncu. En način je bil ta, da &o trgali kose obleko in jih grizli; drugi pa ta, da so vrezava-!i v roke rane in pili lastno kri. Ko je mislil na zadnje sredstvo, so je kar stresel, a vendar ni še trpel tolikih muk, da bi bil prvo poskusil. V njegovem premišljevanju ga prekine hripavi Mirtičev glas, ki je vpraševal: »Na kateri stopinji dolžine se l>aC nahajamo sedaj.« »Ko se je potopila ladja, smo imeli 28 stopinj zahodne dolžine, in mislim, da se od takrat nismo oddaljili mnogo milj.« »Res ni nikakega upanja, da kedaj zagledamo rešilno ladjo?« »Da, seveda je upanje; jaz mislim, da še celo precej upanja na skorajšnjo rešitev.« »Kapitan je gotovo že davno prijadral z velikim čolnom v pravo smer,« je Somišljeniki, agitirajte za naš mla-deniški tabori Vsi dekanijski odbori »Slovenske krščansko - socialne zveze« se nujno poživljajo, naj ukrenejo vse, da bodo društva njihovega okrožja v avgustu pri mladeniškem shodu dostojno zastopana. Potreba živahne agitacije je zlasti tam velika, kjer je še malo društev, to je zlasti na Dolenjskem. Treba, da zlasti iz krajev, ki še niso posejani z našo organizacijo, pride veliko zastopnikov, da se ob tej pre-pomembni slavnosti navdušijo in za-lieso dobro seme po vsej domovini. — Stroški ob tej priliki ne bodo veliki, ker se prirede na vseh progah posebni vlaki z znatno znižanimi cenami. Vrla društva! Mati Zveza Vas radostno pričakuje 27. avgusta v Ljubljani! Na noge torej! Vsak naš somišljenik naj slori za to prireditev vso syojo dolžnost! Dijaki na »Katoliškem shodu jugoslovanske mladine«. Poživljamo tem potom vse naše dijake brez razlike študij, ki se nameravajo udeležiti »Katoliškega shoda jugoslovanske mladine« in reflektirajo na to, da jim preskrbi pripravi javni odbor prenočišča in obede, da se mu zglase najkasneje do 31. julija t. 1. Zadostuje dopisnica. Naslov: Pripravljavni odbor za »Kat. shod jugoslovanske mladine«, Ljubljana, Katoliška tiskarna, III. nadstropje. Pri-Pravljavni odbor jim pošlje potem posebne zglaševalne pole. Dijaki naj se toi 'ej ne zglasujejo potom župnijskih zaupnikov, ampak samostojno. Župnijske zglaševalne pole so odmerjene samo za zadnja dva dneva, dijaštvo 'nora biti pa v Ljubljani že v četrtek, avgusta. Dijake pevce prosimo, da Ke zglase takoj po dopisnicah »Slovenskemu glasbenemu društvu Ljubljana« (Ljubljana, Frančiškanska ulica) z na- mrmral mornar dalje; »prokleto trda je za nas, da bomo kakor psi tu poginili.« Milanovič ni na to ničesar odgovoril, Mirtič si je pa zopet začel hladiti z vodo obraz in roke, pri tem pa je znova klel in se rotil. Vsled žeje se je pri tem človeku pojavila vsa robatost in divjost njegovega značaja. S peklensko zanič-ljivim zasmehom je vpil, ko je Zamjan v spanju klical po vodi: »Da, le rjovi, če hočeš! Če bi vpitje moglo kaj pomagati, tedaj bi kmalu začel tako peklensko rjovenje, da bi v trenotku dobili pijače v izobilju.« Oblaki, dasi daleč drug od drugega, so bili videti težki in Milanovič je nepremično zrl nanje in prosil Boga za dež. Proti polnoči je vzbudil Zamjana, ki je mesto njega stopil h krmilu. Oba vedbo svojega glasu. Društvo jim pošlje note za sv. mašo in druge skladbe. — Dijaški odsek pripravljavnega odbora. Zopet nova liberalna blamaža. Kandidatje liberalne stranke pri zadnjih državnozborskih volitvah so pri ljubljanskem sodišču vložili tožbo proti presvetlemu knezoškofu, češ, da jih je razžalil v onem pastirskem listu, kjer je bil govor o volitvi dobrih katoliških poslancev. No, te dni je pa nad-sodišče v Gradcu povedalo, da naj se liberalci nikar ne vmešavajo v delokrog našega višjega pastirja, ki mu je izročen dušni blagor vernikov slovenskega naroda in sme v dosego svojega namena storiti vse, kar mu veleva notranji glas. Strela in toča. Minuli teden smo imeli po Slovenskem skoro vsak dan veliko neurje. Strela je ponekodi povzročila veliko škodo. V nedeljo, dne 16. t. m. jc treščilo v kozolec Franje Kalan v Spodnji Zadobrovi, v soboto, 15. t. m. zvečer v kozolec Ant. Žitnika na Jančem, v petek, 14. t. m. popoldne v kozolec Jož. Kastelica v Vinjcvasi pri Novem mestu. Ob tej priliki sta pogorela tudi sosednja kozolca Franceta Staniša in Jož. Cimermaniča. V Sav-ljah pri Jožici je dne 19. t. m. strela užgala kozolec Ign. Hvastja, v Jaršah pa kozolec Marije Vranič; poleg tega sta se vnela še sosednja kozolca Jan. Dimnika in Jan. Kocijančiča. Vsi ti kozolci so bili napolnjeni deloma z žitom, deloma z mrvo, kar je vse uničil požar. — Dalje je treščilo 19. t. m. v gospodarsko poslopje Andr. Jakopiča na Ježici in neko drugo v Tomačcvem. Čudno jc, da je sedaj v Jaršah že tretjič udarila strela na isto mesto in vselej na dan 19. julija. — V Malih Lipljenjih je dne 15. t. m. ubilo pod drevesom dve kravi sta se tiho zmenila, da ne prepustita krmila Mirtiču, dokler traja veter, ampak da se hočeta sama vrstiti vsaki dve uri. Zamjan je vzel nato Milanovičevo uro, ta je pa legel, potem ko je bil naravnal čoln proti severo - zahodu. »Glej pazljivo vedno proti zahodu, Zamjan, in pokliči me, kakor hitro bi kaj zapazil,« opomnil je še enkrat Milanovič, nato pa trdno zaspal. Ko je Milanovič spal, sede Mirtič k" Zamjanu in začne z njim pogovor. Čez nekaj časa pravi: »Rad bi vedel, koliko prepcčcnca imamo še.« S temi besedami krene k zaboju, v katerem je bil shranjen živež, dvigne pokrov in kakor bi mignil izmakne steklenico ruma in jo skrije pod jopič, ko je bil Zamjan ravno zaverovan v obzorje na zahodu. (Dalje.) » v vrednosti 500 K, v Velikem Ločniku ste vsled strele pogoreli dve poslopji, dne 12. t. m. pa je strela uničila Jap-ljevo gospodarsko poslopje na Sloki gori. — V Logatcu je dne 16. t. m. udarilo v poslopje Ostcrmanovo. Ubilo je štiri govedi in eno svinjo. Zelo je poškodovala strela tudi gospodinjo in osemletnega sina, vendar sta ostala, pri življenju. — Večjo nesrečo pa je povzročila strela v Št. Gotardu, kjer je usmrtila Sopotnikovo hčer Frančiško; na Poncih pri Lipoglavu je pa ubila strela posestnika Valentina Železni, karja. Bog nas varuj takih nesreč! Toča je razsajala posebno hudo v Toplicah na Dolenjskem, kjer je povzročila škode do 11.000 kron. — Padala je dalje precej hudo v župnijah Metlika, Suhor in Semič, klestila pa je tudi po ljubljanskem barju. Na Ilovici, Karolinški zemlji in Ilavptmanci je uničena večina poljskih pridelkov. —< Tudi iz Štajarske poročajo o hudi toči, posebno okoli Leskovca pri Ptuju in Pristove. Ondotni vinogradi so skoro docela uničeni. Novi doktorji. V minulem tednu je bilo na avstrijskih vseučiliščih promo-viranih več slovenskih visokošolcev. Doktor bogoslovja je postal č. gosp. Frančišek K i m o v e c, doktorja zdravilstva gg. Fran Primšar in Mirko Č e r n i č, za doktorje pravosodja pa gg. Miroslav V r a n č i č, Ivan G r a š i č in Janko R u p n i k. V Pragi pa je bila promovirana za doktorico modroslovja gdčna. Anica Jenkova iz Ljubljane. Kaj je z Žagarjevim avtomobilom? Ker je ministrstvo za notranje stvari kljub temu, da je Žagar propadel pri upravnem sodišču proti deželnemu odboru, istemu dalo dovoljenje za vožnjo s tovornim avtomobilom na deželni cesti Rakek—Cerknica—Lož. vloži de- 61 Sira- 47? v s«ki želni odbor kralj,? Ki pn >; na upravno sr-iii-ie s Kmini-tu-stvo iš r.j« zadev-?. Velik požar na Koroškem. P..•: iv t m. ob pol H. uri pUMtl je v Uknh na Koroškem nastal gtrthovit požar, ki je od 116 hiš vpepelil M Ml s dudnji vred. tako da je vseh poslopij pogorelo 102. Domače ljudstvo je bilo TečiJKHM v planinskih senožetih. Ljudem je «e zgorelo. Cerkev je ostala, iitoUko žup-nišče. šola in nekaj hiš v bližini kolo* i?vora. Škode ;e pol milijona kron. Pogorele :rO v«e vojaške barake. posta, arožniška vojašnica, gozdarska niša. hiša župana Ehrlicha. Živina j* vettno- rgore-:* pa ;e ena krav* ir ™ i:" • . • : • - . . : Pravijo. da |e atfcdt atiza/.. BnNfal-sito - i-r jilnc ir:*".:. ti .2-tz.ibJ: ]» vodnji leia l$*-3u. 1SWT. in I*?®-, sedaj Je pa Ii -- - i'i. jc-nric-li: Strašna železniška nesreča pri Muhikeimu. D . . 1- v r«. . i.rzovlak ki vozi med Marseillom čez Bazelj v Hamfc -re na Nemškem, skočil iz tira pri Muhlheimu na Badenskem. Ubitih je 10, nevarno ranjenih 15, lahko ranjenih pa 20 oseb. Strojevodja je prepozno opazil znamenje ter je dal protipar. vsled česar je nastal tak sunek nazaj, tla so -e razbili vsi prvi vozovi. Pogled na ubite in ranjene je bil pretresljiv. Drava ga je vzela, Minuli torek po-poludne ee y kopalo več dečkov na desni strani Drave v Mariboru. Med temi je bil tudi mali llletni sinček Ključarskega mojstra škcrleca iz Studencev. ki Hi znal plavati. Skočil je kljub .-varjenju v deročo vodo in izginil v valovih. Dva nova slovenska zdravnika na Koroškem, Zdravnik g. dr. Vedenik je stopil v službo v bel jaški bolnišnici; dr. Petek pa je stopil v službo v deželno bolnico v Celovcu. Gospodinjskega tečaja za učiteljice na nižje-avstrijski deželni poljedelski šoli v Feldsbergu se udeležuje gdčna. Minka Odlasek, učiteljica v Kamniku. Za župnika pri Sv. Ivanu "ui Trstu je imenovan dosedanji mnogoletni župni upravitelj Franc Sila. Magistratu se ni posrečilo prodreti s svojim kandidatom. Čestitamo novemu župniku kakor tudi Svetoivančanoni, da ni prišel na tako važno mesto Lah — magistratov kandidat. Goriški in tržaški novomašniki. Letos bodo v mašnike posvečeni ti-Ie novomašniki-Slovenci: za goriško .škofijo: Venceslav Bele, David Doktoric, Ivan Kodrič, Franc Pahor, Janez Pišot, Andrej Rustja, Alojzij Filipič. — Za tržaško škofijo: Oskar Pahor. Umrl je v soboto, dne 15. julija vlč. P. Ubald B e r g a n t, kapucin v Krškem, star 69 let. Bil je starosta pro-vincije; rojen v Stari Loki. Pokopan je bil v ponedeljek zjutraj. Naj mu sveti 6' v t-!:-, a — V Kropi na Gorenjskem umrl t ponedeljek, dne iT. t. m., v.: ".•:.:. .2js"::;ec Juri; Magušar. Po-; kopali s-:, ga v torek popoldne. Naj v miru počival Poiočll se je naš vrl somišljenik g. I Ln do vik S c h o f f. revizor /Zadružne Zveze . z gdčno. Cilko Rotar iz Mos: pri Žirovnici. Naše najiskrenejše Čestitke! Ravnatelj ljubljanske tobačne tovarne je pos7.al dosedanji podravnatelj g. Karel P e s s i a k. Lokram. Otočec Lok rum pri Du- trovniku. ki ga je svoj čas prestolonaslednik Rudolf podaril oo. domini-kar. vin. namerava nazaj kupiti hčerka pokojnega Rudolfa princezinja Eliza-i-:-.. NVinoi-chgraetz. Pogajanja se že vrš- V pijanosti ubil otroka. Dne 14. ju- ;•: ; il v Gorici obsojen na trimesečni zar-::* 2>!etni mizar Matija Močnik. Ir/.r:.:vani je dne 2v maja t. 1. prišel zvečer vinjen domov in svojega štiri-m^sečnega jokajočega otroka Antona, češ. da otrok ni njegov, tako s pestjo , sunil, da mu je zlomil štiri rebra. Otrok je na poškodbah takoj umrl. Koliko Slovencev so našteli v Tistu? Tržaški magistrat naznanja, da je bilo začetkom tekočega leta v Trstu 36.000 Slovencev. Samo moških glasov, med katerimi pa ni bilo slovenskih socialistov. je pa bilo oddanih pri zadnji volitvi za slovenskega kandidata toliko, da bi sorazmerno moralo biti Slovencev najmanj 66.000. — Kdo neki ima prav? Stare orgije v ljubljanski stolnici so pričeli razdirati in odnašati s kora. V manjši sestavi bodo služile zanaprej v župni cerkvi sv. Antona Padovan-skega na Viču. V ljubljanski stolni cerkvi pa postavijo meseca oktobra nove moderne velike orgije najnovejše sestave. ki jo je izumila tehnika, in mojster g. Milavec ima to častno nalogo, da pokaže svetu kaj zmore domač talent. Do jeseni pa bo pri službi božji nadomeščal orgije, kakor čujemo, velik hai mor.ij. Frezidava ljubljanske predilnice. Mesto dosedanjega parnega obrata vpeljejo v predilnici električni obrat. Uvede se tudi električna razsvetljava. Sploh se cel obrat modernizira. Tvor-nica sama se tudi izdatno razširi in se uvede poleg že obstoječih delovršb tudi barvarnica in belilnica. Stari parni stroj, ki se je uporabljal v tvomici 10 let. se proda. Takoj, ko dežela zgradi električno centralo, nabavi ljubljanska predilnica tok pri deželi. Vojaške vaje leta 1911. Rezervniki in nadomestni rezervniki se premeste v neaktivno razmerje takoj po dokončanih vajah dne 7. septembra. Po pisarnah uporabljeno moštvo se odpusti 15. septembra. Prva orožna vaja za rezerviste in nadomestne rezerviste bo od 17. do 29. avgusta (pri pešpolku 27. in 47. od 20. avgusta do 1. septembra), druga vrsta pa od 26. avgusta do 7. septembra. Rezervisti in nadomestni rezervisti druge vrste se bouo udeležili 1 večjih jesenskih vaj in bodo morali biti'že zvečer 28. avgusta pri manevrih. Za nadpaznika deželne prisilne delavnice sta imenovana gg. Igna. i j K n a f e 1 c in Anton O s t e r c. štajerski Slovenci na Tr*atu. Na.t 110'J slovenskih romarjev k zelenega Spodnjega Stajerja se je v ponedeljek, 17. t. m. zjutraj peljalo z d\em.a poseb-i nima vlakoma na božjo po: na Trsat. Med potjo so se romarji -h-.avili v Postojni. kjer so si ogledali znamenitpstf jame. Na Trsatu. kamor so došli ob 5. uri popoludne v ponedeljek, je pozdravil romarje štajerski rojak P. Vende-lin Vošnjak. Pridigoval je zvečer župnik iz F rama, č. g. Fr. Muršič; po slovesnih večernicah se je vršila rimska procesija. — V torek zjutraj je imel krasno propoved vlč. g. dr. Hohnjec. -Ogledali so si tudi Opatijo in Lovran, ustavili v Ljubljani, kjer so v stolni, i prepevali litanije Matere božje. Na cesti umorjen trgovec. Ned. -no je bil na cisti med Pale in Sar, ■ vom umorjen trgovec Manojlov . Umoril ga je moharnedanec Hodžič i ga oropal. Razbojnika so že prijeli. L -bili so pri njem 1000 K. Očem ubil svojega pastorka. D 10. t. m. okolu 11. ure je bil izvršbi v gostilni pri Ur&ki« v Trbovljah ul očem ie ubil svojega pastorka. Ur-Brodnik posestnica in gostilničarka v Trbovljah je pred dvema mesecema -ločila premoženje svojemu druge: t možu Jožefu Brodniku. Ker je pa t i izročitvi prezrla sinove iz prvega ; -kona. zato je bil njen sin Viktor K r. zelo nejevoljen. Imenovanega dne Knez prišel obiskat svojo mater. K' lu sta se pa mati in sin začela pr-j -rati. Med prepirom je mati vrtala iz. mize/stekla na cesto klica: na poni' č redarja. Med tem je prihitel očem J -žef Brodnik iz druge sobe in udaril s kosirjern svojega pastorka po glavi, «.:a se je isti takoj mrtev zgrudil. V roko ustrelil. Nabasan samokr« s je siiažil Danijel Kolarič. delavec le> • tovarne v Gorjancih. Ta se je pa spi -žil in mu pognal kroglo skozi dlan levo roko. Smrt na vozu. Dne 14. t. m. so pripeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji Jožefa Vrtačič. hlapca v Orodju pri Smarjeti. ki je bil zbolel prejši i dan. Pred bolnišnico je pa umrl pred' > so ga zamogli vzeti z voza. Na vislice je bil v Zadru obsoj. n Jurij Marinovieh. ki je v Polesnik i umoril posestnika Mihaela Marco-gaccia. Vol je pobodel dne 13. t. m. Janeza Jeriček. posestnika v Podgradu. Zasadil mu jc rog v dimlje in mu za 10 cm na dolgo raztrgal mišice. Lep gospodar. V Skalčanu na (>-škem je gospodar Liška svojo lfiletno deklo Ano Nevinv. ker je prišla prepozno domov, tako pretepel, da jo umrla. Liško so zaprli. Ustrelil se je v Gorje pristojni \\c-lavec Jakob Kunčič. ki je bil zadnji čas brodar na bleškem jezeru. Pri gostilničarjih je pustil mnogo dolgov. Radi hčere v smrt. lilctna Ema Noe v Sarajevu je pobegnila z doma in staršem pustila pismo, da se ne vrne jvrč. Oče jo je šel takoj iskat in prosil pomoči tudi policijo. Mati pa se je doma udala obupu in se je zastrupila z lizolom. Ko je nesrečni oče po brezuspešnem iskanju prišel domov, je našel ženo mrtvo na tleh. V spanju okraden za 1800 kron. Posestnik Anton Kamenšek iz Šmarja pri Jelšah na Štajerskem se je vračal dne 15. t. m. z letnega sejma, na katerem je prodal tri vole za 1500 kron. iV^led utrujenosti se je med potjo vle pel na nekem travniku in si ogrnil čez glavo suknjo, ker je pripekalo solnce. Po dveh urah sc je zbudil in takoj pogledal po denarju, ki mu je bil med tem časom z denarnico vred ukraden. O tatovih ni še nobenega sledu. Radi svidenja umrl. V petek, dne li. t. m. se je dogodil v Celju zelo žalosten slučaj. Neki kmetski fant je bil radi pretepa z nožem obsojen v daljšo ječo. V petek so ga izpustili iz kaznilnice in starši so ga prišli čakat. Ubogi fant, ki gotovo ni bil surovega srca, se je pri svidenju s svojimi starši tako razburil in razveselil, da ga je zadela bična kap. Vlak je povozil na Zidanem mostu preddelavca Martina Kajtno. Mož je bil tako zoglobljen v svoje,delo, da jc prečni signal. Kolesa so mu razdrobila glavo in ga tudi sicer vsega poman-drala. Detomor. Dne 13. t. m. jc našel nek delavec pri sekanju dreves v potoku Košnici pri Grajski vasi, okraj Vransko, truplo novorojoTiega otroka. Žan-tlarmcrija je detomorilko našla v osebi neke Terezije Scliroll, ki Je storila strašni korak radi bede. Povedala je, da sama nima česa jesti in da oče ni hotel o otroku ničesar čuti. Dete je zadavila 13. t. m., že par dni po rojstvu. Konj je adaril 141etno deklico Alojzijo Brida iz Gorjanskcga na Primorskem. Težko ranjeno deklico so prepeljali v tržaško bolnico, kjer jc bila operirana. Vendar je upanje, da ozdravi. Samoumor v bolnišnici. V bolnišnici usmiljenih sester v Zagrebu je kmetica Jela Iviček skočila z okna drugega nadstropja na dvorišče in bila takoj mrtva. Bila je jetična. Razglas o sprejema gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori štirinajsti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, 1'avnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke sc istota- ko vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in .priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovafije, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 330 kron. Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) Če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem. ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 10. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemalo tudi prosilke iz drugih dežel. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 15. julija 1911. Slovenska gospodinja zamesi kruh edinole z drožami iz drožarne Josipa Ivošmcrl v Ljubljani, katere so v prid »Slovenski Straži«. Kruh bo visok in slasten. Somišljcnice, zahtevajte jih povsod! Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/2% brez kakega odbitka. Uradne gre od s. zjutraj de i. popoldne. Glej inseratl Gaanaangnnnanaann D a n Gorenjske neuke □ c ____ Dannannnuaauunana Iz brdske okolice. Bližajo se volitve za lukoviško občino. Možje, volite le take odbornike, ki so zvesti pristaši S. L. S. Čas je, da občinsko gospodarstvo pride v zanesljive, zmožne, ljudske roke! — V Št. Gotardu je IG. julija treščilo v neko žensko, ležečo na postelji; bila je takoj mrtva. Poleg sedečo hčer je omamilo. — Poštni most pri Kanalu jemlje konec. Morda bi se ga usmilil g. župan, ko bi ga prišel pogledat, seveda podnevi, ker ponoči sc utegne pripetiti kaka nesreča. g Dol pri Ljubljani. V odgovor na' dopis »Slovenskega Doma« iz Dola o Krekovem shodu naj sledi tu par opazk za pametne ljudi. 1. Kako se drzne dopisnik trditi, da je dr. Krek imenoval vse Sršenove volivce lumpe in barabe? Saj jo vendar bilo na shodu navzočih lepo število mož; naj se oglasijo vsi tisti, ki so kaj takega slišali, v župni-šču v Dolu, dobijo nagrado, ako s pričami dokažejo omenjeno trditev. Pač je Krek dejal, da ne zasluži drugega imena, kakor lump, tak človek, ki ve-doma trosi okrog laži, da je on, Krek, kriv sedanje draginje. To je pa čisto kaj druzega! Če so med Sršenovimi volivci tudi taki poštenjaki, je to njihova stvar. Imate, dopisnik, menda prav kosmata ušesa, da ste nekaj slišali, kar noben drug ni, ali pa vedoma kvarite resnico, torej lažeto, — 2 Dr.-Krek nikdar ni dejal, da jc kmet-lc za; oranje in za gnoj kidati, ampak rekel je, da se v dunajski zbornici ne opravlja kmečko delo, ampak kujejo postave, kar je opravilo razumnih mož, ki so se kaj učili. Da se med priprostim ljudstvom malo za to sposobnih dobi, v6 vsak pameten človek. Če pa so razboriti kmečki kandidati na razpolago, jih ravno S. L. S. kaj rada sprejme med svoje, saj ima dr. Krek tudi kmete za svoje tovariše v zbornici, s katerimi se on izvrstno razume. Seveda niso Sršenovega duha in tudi Vašega ne, vi »neznani« dopisnik. Razume se, da tudi dopisniku nihče ne more braniti, potegovati se za poslaniško čast, lahko to stori prihodnjič. Morda se mu posreči, da dobi večino v Beričcvem in potem bo gotovo tak poslanec, kakor je Sršen, ki ga je še njegova domača občina zavrgla, kakor so pokazale zadnje volitve. Če si hočemo sedaj iz dotičnega dopisa napraviti sodbo o dopisniku, moramo pač reči: na farbarijo se izvrstno razume. Kaj si ta človek dovoli šele takrat, ko ima svoje zveste ovčicc zbrane krog sebe pri pijači, če o stvari, ki se je javno vršila vpričo stotine ljudstva, tako grdo laže?! Res lep značaj, na las podoben nekemu človeku iz istega kraja, ki ga dopisnik morda pozna. Ta človek, recimo mu mož, četudi ne zasluži, se je prišel predstavit sedanjemu župniku še pred njegovim prihodom v Dol ter mu je zatrjeval, kako so on in vsi njc- govi prijatelji res krščanski možje, da v Dolu ni liberalizma in več takih lepili reči. Pa tisti človek jc tedaj uganjal hinavščino in lagal, kakor laže sedaj dopisnik »Slovenskega Doma«. K sklepu še ena beseda za nekatere Bcričcv-ce: Ljudje božji, dokler boste brali »Slovenski Dom« in verjeli njegovemu dopisniku, tako dolgo se vi ne bodete razumeli s svojim župnikom, ne s sedanjim, ne z nobenim drugim! — Župnik. g Predoslje pri Kranju. Naši liberalci so že daleč prišli. »Gorenjec« jim več ni dosti. Zato so namazali pretekli teden v najbolj brezverskem slovenskem časopisu »Jutru« dva neumna dopisa. Nam sta ta dva dopisa zelo prav prišla. Za časa volivnega boja ni bilo treba drugega, kakor pokazati časopis. v katerega dopisujejo naši liberalci, pa je volilec vedel, kakšni so oni, ki se bojujejo proti stranki krščanskega slovenskega ljudstva. Zato le še tako naprej! Ampak, gospodje, sedaj v počilnien:i imate toliko časa, pa bi vendar napi .-ali nekoliko več dopisov, da ne bi bilo treba »Gorenjcu< prinašati tistega, kai je prineslo »Jutro« že par dni prej. Pišete n. pr. lahko o »paga-teljnu se večje neumnosti, kot ste jih do-edaj. Ali pa napišite o Pavovče-vem očetu, zakaj jc Zabretom »hrbet obrnil«. On vam bo dal lahko natančnejše pojasnilo in se gotovo ne bodete tako osmešili, kakor ste se s tem, ko ste pisali, da garantira naša občina za doclno banko. Kdaj je pa kaka občina gara.utirala za deželno banko? Naša občina jestuno članica hranilnice in posojilni?.' kmečkih občin, ki prav dobro prospeva in se Pavovčcvemu očetu se dolgo ni bati, da bi prišel njegov grunt na kant vsled tega. Prej so bo to zgodilo, če bo Pavovec še dolgo obračal hrbte poštenim možem in prepogosto zahajal v družbo raznih svobodomisel-cev. Lepo bi sc dala napisati tudi povest, kako je neki nadučitelj romal krog naših pristašev in prosil, da naj mu dado ugodno sodbo vsled neke afere s sodiščem. To povest tudi mi lahko napišemo. Čc pa vsega tega nočete, pa napišite razpravo, kako sc jc človek razvil iz opice. O tem tako radi pripovedujete. Mi sc bomo zabavali, »Jutro« in »Gorenjec« bodeta imela dovolj gradiva; čc bodete tudi vi zadovoljni <—to pa dvomimo. g Iz kranjske okolice. Dne 19. t. m. jc strela udarila v skedenj (pod) po-sestnice Marije Šetina na Prebačevem. Ljudje so hilro prihiteli iz vse okolice, toda pomoč je bila nemogoča, ker ni bilo vode. Ljudje so morali mirno gledati, kako ogenj uničuje posestvo. Pogorel jc skedenj, hiša in hlev, prav vse. Ako bi bila voda, bi se hiša in hlev prav lahko rešilo. — Zatorej vnovič prosimo gospode poslance, naj sc prej ko mogočo prične delati vodovod, da se izognemo še večjim nesrečam. g Z Bleda. Ogenj jc nastal v sobo-o zvečer na Mlmem, devetič tekom Stilih let na Bledu. Ker jc vse tako silno .8' izsušeno, sc to, kar jc bilo že v ognju, ni dalo več rešiti, pač pa so z vsem naporom delale domače in tuje požarne brambe, da se je ogenj pravočasno omejil. Pogoreli sta Souvanova pristava in Dragutinova hiša (pos. Burjeva). Oboje je pa dobro zavarovano. Največ- bo imela škode vila Franica, ne sam o na poslopju, ampak največ na opravi. Tudi hotel Avstrija je zelo trpel. Pri gašenju se jc posebno trudila gospoda; nekateri gospodje in tudi gospe so bile pri brizgalni, drugi so nosili vodo v nadstropja hotela Avstrije itd. Potrebna bi bila na Mlinom požarna brambe ali vsaj ena brizgalna, ker je lahko že pol vasi v ognju, preden pridejo požarne brambe. Naj Mlinjani nekoliko mislijo na to. Ko bi bil veter, bi pogorela polovica vasi. — Tujcev jc sedaj vse polno na Bledu — menda 8 sto več kot lani ob tem času. Vendar sc zdi, da so cene stanovanjem nekoliko padle, to pa zaradi tega, ker se jc letos vse precej pozno oddalo in so se ljudje bali. da ne bi ostalo prazno. g Tržiške novice. Časopis, v katerega pišejo tržiški mokrači, je napadel v soboto, fino 15. t. m. cerkveni pevski zbor tržiški. Pevci in pevke so namreč napravili izlet v Lom in si v gostilni pri Končarju privoščili kozarec vina in tržiške bržole. Mokračem so sc sline cedile po bržolcah, zato so našo pošteno družbo napadli. Toda le počasi! Med našo skromno prireditvijo in vašo na Pesku je velikanska razlika. Mi smo se vračali domov kmalu po 8. uri zvečer, ko jc bil še dan, vi pa ste prepili in prevpili vso noč do jutra. Med tem, ko je skoro vsakdo izmed vas zapil po 9 kron eno noč, mi vsi skupaj — in bilo nas jc nad 20 — niti 9 kron. Mi smo šli trezni od tam, vi ste pa napadali mirne ljudi, ki so šli na Brezje k Mariji Pomočnici, katere pa seveda vi ne poznate. To v odgovor na nesramni dopis. Kar pa se tiče prepira pri sosednji mizi, ta nas nič ne briga. — Mokra-ška »Zarja« je zopet priobčila kup laži v številki 1. julija. Vprašali smo gospoda župnika, če je resnična njegova izjava, da misli radi socialnih demokratov iti iz Tržiča. Gospod župnik nas je pooblastil izjaviti, d<„ je socialistično pisarenje izmišljeno in lažnjivo. Kaj takega mu niti na misel ne pride. Laži, ki jih nagromadijo rdečkarji po svojih časopisih, bodo prejalislej odprle oči šc tistim zaslepljoncem, ki drve čez drn in strn za njimi. — Občinske volitve delajo preglavico mokračem. Naj se le potolažijo. Pošteno kršč.-soc. delavstvo si bo samo izbralo delavske kandidate, za katere bo šel v boj vsak, komur je mar blagor delavstva in napredek našega trga. Z mednarodnimi mokrači, ki iščejo same sebe, ne maramo nikakega stika. — Delavci, delavke, pristopajte Jugoslovanski Strokovni zvezi. Predsednik jc Franc Vidic. Zgla-šajle se pri njem! — Najboljši učenci in učenke so pohiteli pretekli četrtek s svojimi gospodi kateheti in učitolj-stvom k sv. Joštu. Tu so imeli sveto mašo, pri kateri so kaj lepo popevalo učenke četrtega razreda. Po skupnem obedu so se dale posamne skupine sli, kati. g Bled. Predrznost liberalnega učitelja. Da zna/jo hiti liberalni učitelji predrzni, to je znano po celi Kranjski. Tudi gospod Jensko noče zaostati za njimi. Ob sklepu šolskega leta je nekaterim otrokom dajal darila — kap je še vse nedolžno. Ta darila pa so obstajala iz hranilnih knjižic blejsko hranilnice z vlogo po 2 K, katerih pa ne sme otrok dvignili do 24 leta. Tako bi bili otroci nekako prisiljeni podpirati liberalno posojilnico. In g. Jensko je bil še toliko predrzen, da jc otrokom rekel, da naj po volji starišev dvignejo drugod denar, kar ga že imajo in nalo-žc v blejski. To je indirektno hujskanje zoper »Čebelico«. Kaj taoega si pa mi naravnost prepovemo, g. Jensko. Sicer sc bomo pa o tej stvari še drugod pomenili. G. Bepo, ali Vam manjka, denarja v hranilnici, da tako lovilo vlagatelje? g Hrnše. Odbor knjižnice S. D. Z. je sklenil, da sc za nekaj časa o leni, za poljedelca najhujšem času uprizarjanje iger počaka. Vemo in cenimo pomen iger. Igravci in gledavci se izobražujejo in duševno pridobivajo pri uprizarjanju iger. Sirovost v našem kraju tudi nima več pripravnega prostora; tjeinsem se šc pojavi kaj surovega, ampak tudi to bode in mora izginiti. Odhaja pa ravno sedaj ena izmed najbolj zasluženih oseb, odbonii-ca knjižnice gdč. Pcpca Tcmica. škoda jc bode. Odide iz našega lepega kraja. Pridobila si jc mnogo zaslug za knjižnico, to ve dobro odbor. Gospodič-nn jc obenem pisateljica. Spisala jc že precej slovenskih stvari, izmed katcrili nam knjiga »Slovensko dekle« jako ugaja. Bog daj, da bi drugod tudi tako blagonosno delovala kot pri nas. Odbor si jo bode ohranil v toplem spominu. Za knjižnico jc napravil gospod Avguštin Šparovic iz Vrbe krasen okvir k sliki zadnje igre, delo je ročno in mojstersko. Blesti sc napis na njem r. zlatimi črkami K. S. D. Z. v II. in letnica 1911. Knjižnica mu izreka s Jem svojo najiskrenejšo zahvalo. Okoličani, ko preneha ta doba najhujšega dela na polju in pozneje pozimi, po knjige! Dobimo zopet celo množino novih, izobrazba in zabava, to Vam nudi naša knjižnica. Odbor. g Kovor. Dne 13. julija jc umrla Helena Klemončič, rojena P.ibnikar v starosti 50 let. Bila je obče priljubljena. Naši socialni demokrati so sedat po volitvah zelo mirni. Vsak taji, da j« volil Dermoto, toda predobro poznamo tičke, ki bi radi dobro pili in jedli ter malo delali. Večinoma vsi bratci te ba-žo so zelo bogaboječi, ker le malokrat vidijo cerkev znotraj. Prav vredni so Dermoto. g špifalič. V nedeljo dne 16. julija popoldne je pri nas močno treskalo, planini pod Šavncami jc udarila sire« v bližino živinskega stajališča, kjer je bilo Šestdeset (60) glav goveje živine. Dva vola sta bila takoj ubita posestnikoma F. Sedelšaku in J. Mali. Šla je tudi toča. Vedno več nesreč povzroča ognjena strela, pred katero ni nihče in nikjer zavarovan. — Čebelice pridno znašajo ter dajejo mnogo rojev; če bode še ajda v lepem vremenu cvetela, bo jeseni cele lonce strdi. g Kamnik. Sokolsko župo so kuhali v Kamniku dne 16. julija, hočem reči: Sokoli so prišli ta dan v Kamnik. Menda so jih liberalci povabili, da bi Kamnik videl nekaj več tujih obrazov, fce je tako, potem so prav storili; ker so se prej bili premalo brigali, da bi bili privabili odmora željnih tujcev v ta prijetni kraj. Tako so hoteli menda svojo prejšnjo lenobo popraviti. Še imajo nekaj vesti. A drugo jc vprašanje, kako sc jim je ta nakana posrečila. Kolikor smo mi videli, se je župa slabo izkuliala, zato ni ugajala. — Brez m a š e. Bili so časi, ko so tudi Sokoli v uniformi hodili v cerkev. Zdaj se pa opazuje, da jih je sram iti v cerkev. Zdi se jim nezdružljivo cerkev in so-kolski kroj. Tega so sc načelno držali tudi zadnjič v Kamniku. Morda jim ni bilo priložno? Najprimernejši čas pride vlak v meslo, četrt ure pred veliko mašo. Večina Sokolov je pohajkovala po mestu tri ure, cerkve sc pa izogibala. Slovensko ljudstvo, le zapomni si, kakšen duh veje iz sokolsliih vrst. iV cerkvi niso prejeli blagoslova, so ga pa dobili med telovadbo v obliki dežja. — Sprejem sokolskih župarjev je pokazal slabo lice. Nasproti jim je prišel odstavljeni župan dr. Kraut. Orlov ni bil pozdravil pred dvema letoma kot župan, letos jc pa Sokole sprejel v imenu razpuščenega obč. odbora. Pred čitalnico jc odstavljena gospa županja nagovorila Sokole in jim priporočila naprednost. Pa menda vendar kamniških liberalcev ni hotela postaviti za Kgled, ker bolj nazadnjaških ljudi sc ležko dobi kot so ti. — O bhod Sokolov po mestu ni povzročil nobene nesreče. šopke, ki so jih jim otroci metali iz nekaterih hiš, so pač zaslužili, ker bo iz Ljubljane prišli. Le to nam ne ugaja, da so otroci na pokopališču s tujih grobov rože trgali za te šopke. — Kraj telovadbe. Naši Sokoli imajo »fin« okus pri izbiranju telovadnega prostora. Lani so si izbrali smetišče poleg gasilnega doma, letos pa sejmišče. Vlada je letos prepovedala, da se na tem sejmišču ne smejo več semnji vršiti, ker jc prostor okužen. Čudimo se, da gosposka ni prepovedala tega prostora Sokolom. Mi smo bili v skrbeh za nje. Mislimo namreč, da je življenje Sokola-človeka več vredno, kot pa kake živali. — Zastave. Milo in lepo so kamniški Sokoli prosili meščane, naj obesijo zastavo in se udeleže slavnosti. Nekaj se jih je usmililo, niso hoteli v še večjo blamažo spraviti Sokolov in so pokazali, da imajo drog in barvano platno doma. A več je bilo takih meščanov, ki so to prireditev ignorirali. Nekaj radovednežev je gledalo telovadce, ki so se trikrat skrili pred dežjem in s tem pokazali, da znajo izborno teči, kadar jim gre za kožo. — Nauk. Upamo, da so Sokoli dovzetni za nauke. Mi jim to svetujemo: Če hočejo v bodoče vzbuditi zase zanimanje in zaslužiti pohvalo, morajo že kaj boljšega pokazati, kot so dne 16. julija. Na zdarl □ □ D nouice D □ D □□aaacinnaaaDanDaa d Sv. Gora pri Litiji. Pač mora biti lep kristjan dopisnik »Slovenskega Doma«, ko šc ne ve, kaj da se v cerkvi godi, da potem z lažjo hoče spraviti gnjili liberalizem v cvet. Ponosni so res lahko liberalci na one svoje pristaše, ki nc vedo ločiti svojega od tujega, o čemur bi lahko povedal posebno Kristan z Vač, ki je imel žo nekaj škode vsled tega prepričanja. Ako je dobil svoje nazaj, so ne ve, vendar pa bi v Tirni zelo pokalo, ako bi sc začelo svetiti med posameznimi njivami okoli obtesanega lesa. Saj tega so bili Tirjani veseli, da se je začelo svetiti tudi v ] hribih. Lc tako naprej in lumparije se bodo kmalu pokazale. d S Krke. Shod za mladeniče in može v nedeljo dne 16. julija na Krki se je izvršil v najlepšem redu. Vsa čast Orlom iz Škocijana in Št. Jurja, ki so v polkrogu pred oltarjem postavljeni s svojo godbo tako povzdignili službo božjo dopoldne pri sveti maši in popoldne pri litanijah. Ljudje ne morejo prehvaliti njih vrlega nastopa. V našo sredo je prihitel tudi načelnik Zveze Orlov Vojteh Jeločnik in Orli iz Am-brusa v kroju. Polog domačih mladeni-čev in mož jih je bilo mnogo iz okolice, posebno iz Zagradca, ki so sc udeležili javnega shoda po sveti maši. Ob splošnem odobravanju sta nam deželna poslanca dr. Evgen Lampe in dr. Ivan Zajec podala jasno sliko, kam vodi brezbožno liberalstvo, ki je poleg tega tudi lažnjivo in hinavsko. To je doka zal tudi bivši liberalni kandidat Reis-ner, ki jc v Ljubljani kričal na shodih, da kmet odira in se mora torej ponižati, po deželi ob volitvah pa se je sladkal ljudem, kaj vse bo storil za kmeta. Shod ostane vsem v najlepšem spominu. d škocjan pri Mokronogu. Dolžan sem, da razglasim lažnika v »Slovenskem Domu« št. 27. Sicer bi brezvestne propalice reklo kot po navadi: »Nihče ne zavrne naših laži, nekaj bo že res.« — Nekaznovan sramoti lažnik s ploho priimkov tukajšnjega občespoštovane-ga posestnika in trgovca Jožefa Kom-Jjanca, ga brezstidno obroku je — svoj čas so se tako spravili nad Zamana — in slednjič poziva k bojkotu. — Liberalizem jc rojen v laži, ampak da si upa nesramni lažnik besede lastnega pristaša v šmarješki fari podtikati č. g. Florijančiču, čegar besed je priča 500 ljudi in jaz tudi, je preneumno in podobno zlobi, ki jc v peklu doma. — Da (lopisun. ki mu služi za usta gnjusni list, mimo mene ne more, ni treba omenjati. Pač pa jo skrajni čas, da vrže vsaka hiša pečat sramote iz naše fare. S tem najbolj zavrne ostudno pisavo »Slovenskega Doma«. -- Anton Ko« mlanee, kaplan. d Vače. Pa pravijo, da na Vačah ni liberalne stranke, ampak napred-njaki. A ti naprednjaki so zagrizeni liberalci. Za nas niso ne liberalci in no naprednjaki, temveč cvet hinavstva, laži, posurovelosti in propalosti. Njih delo je pijančevanje, kvantanje, bogo-kletstvo in rjovenje ponoči. Poj do skrajnosti taki sodrgi! Za naše vrle fante in poštena dekleta nimajo drugega imena nego »čukarija«. Naši zavedni možje so jim »backi«. Ali ste ma-ri žc pozabili, kako je bilo na dan zadnjih državnozborskih volitev? Kako so silili sami v volivno komisijo, pa niso imeli niti enega med seboj, ki bi bil zmožen hitre in dobre pisave, morala sta zato iti dva naša voiilca v komisijo! Liberalci grešijo samo na račun naše brezbrižnosti in potrpežljivosti. Napadali so nas s kamenjem, žvižgali in vpili za nami. Če bi se zadnjemu capinu en las skrivil, bi bil ves liberalni svet pokonci. Kaplanu so nemoteno okna pobijali in bero nosili, kakoršne vizitkarte je neki višji naprednjak nekdaj puščal na pragu svoje neveste. Ko bi kaplan nc šel med ljudi, temveč samo sobo pasel in liberalce napajal, to bi ga hvalili, četudi bi niti enkrat ne stopil v šolo ali h kakemu bolniku! Ti hinavci niti zmožni nisoj kakega duhovnika v resnici spoŠfOVttttf. Naj nam Colte pove, kak bi moral biti duhovnik, ki bi ga ne le hvalili, temveč tudi ubogali bravci »Slovenskega Doma«, ki ga on širi? Če bi se ljudje ravnali res po tem liberalnem listu, ali bi še prihajali v cerkcv, župnišče in kapla-nijo? Komu bi pa potem Bolte in Luka na Vačah prodajala? Če se v Luketovi prodajalni zbira liberalni cvet, je to njegova stvar. Eno pa zahtevamo od njega: da namreč nastopi proti nam z odkritim obrazom. Če mu delamo krivico, lc kar grom in strelo nad nas t Njegova jeza nam jc deveta briga, hli-njeno prijaznost pa naj lc zase ohrani! Skrbeli bomo, da stremo tisto nasilno strahovlado liberalne svojati, ki je sicer med nami, ima pa toliko opravičenosti, kolikor so jo imeli nekdanji roparski grajščaki v Ljubcku ali pa rokovnjači v Kamniških planinah v ta-kratni človeški družbi. d Bučka. Dne 20. julija je posestniku J. Sclaku iz Occpa zgorela hiša, hlev in pet prašičev, le kozolec je ostal. Kako je ogenj nastal, sc nc ve; domači so bili vsi na njivi. — Letina prav lepo kaže, črešenj je bilo prav veliko, a tudi pri teh jc bila nesreča, ker sta se dva ubila: Franc Gorišek iz Jarčka, še mlad fant. star okoli 17 let, in Jože Opalek iz Zaboršta, star okoli 50 let. «2 d Krka. Zapisnik volilcev za občinsko volitve na Krki je razpoložen vsakemu na ogled. Volivci, poglejmo ga, če morda ni kdo izpuščen, kakor pri zadnjih volitvah, ko so bili eni naših izpuščeni, nasprotno pa vpisani taki, ki niso imeli pravice voliti. Da bi liberalni fantalin, ki še ničesar ni storil za občino, ampak skrbel za svojo malho, odkar je v občinskem odboru, komandiral celo faro, to bi bilo prenc-umnol Vprašamo, ali se je popravila kaka občinska pot? Kakšno pot imamo na šico? Slišali smo tega človeka tudi, kako je zabavljal čez misijonarje in misijon na Krki in prav po cigansko trdil, češ, da jc bil misijon zavoljo novega farovža, ko vendar vsak otrok ve, da se povsod obhajajo misijoni in bo en tak misijon menda še to jesen tudi pri naših sosedih v Zagradcu. Ker si je zadnjič pri volitvah skoraj pete zbrusil in vendar le hudo dobil po zobeh, se nam bo zdaj še bolj sladkal, da bi nc zgubil pri občini mastnega zaslužka. Pomislimo, koliko občinskega denarja je že zapravdal? Kaj je z njegovim gasilnim društvom, ki nima ne udov, ne denarja, a precej dolga? Kaj je s posojilom sejmarskega odbora, ki ga misliš občini naložiti na hrbet? Ali misliš, da se denar kar na ccsti pobira? Veš ti, Jožek, iz te moke nc bo zale nič kruha, ker smo se zoper tvoj domišljavi napuh pritožili. Če hočeš denar, vzemi ga sam na posodo, mi ti ga nc bomo plačevali, ampak takega liberalnega pajka, ki nas hoče vjeti v svoje liberalne mreže, poslali v penzi-jon. Tega ti privoščimo in želimo, da sladko v njem počivaš! — Krški volivci. d V Dragatušu je bila navada že od župnika Moharja sem, da so župlja-ni dajali za kaplana kot priboljšek k biri od hiše po 40 krajcarjev. Ko ni bilo vsled pomanjkanja duhovnikov kaplana, so pa ravno toliko prostovoljno dajali župniku, če je imel po dve maši ob nedeljah. To je bilo v navadi že nad 20 let — a v »Jutru« sc pa bere kot da bi bil šele jaz to vpeljal »iz ljubezni do denarja«! Ker so se pa zadnja leta nekateri naprednjaki branili dajati teh 00 vinarjev, dasi sem imel dve maši, ker so me za to prosili, zato sem zahteval od županov, naj narede red. Ker so mi občine v skupni občinski seji odrekle ta priboljšek, zato sem v sporazumu z višjo cerkveno oblastjo za nekaj časa res opustil drugo mašo. Zdaj je bil seveda ogenj v strehi! Jezili so se najbolj liberalni gostilničarji, ker ni bilo več toliko zaslužka kot takrat, ko sta bili dve sveti maši. Kar naenkrat so začeli zopet ponujati po 80 vinarjev, če hočem imeti zopet po dve maši vsako nedeljo in praznik. Jaz sem se dolgo časa branil, a ker le ni bilo miru, sem obljubil očitno pred celo župnijo, da sein pripravljen zopet imeti po dve k0 ncdeljo in praznik m a tu s t on\° \ ? ^ ]n'ei' amPak POPolnoma zastonj, toda le pod pogojem da sp oba župana pismeno zavežeti da no bosta ob nedeljah in praznikih dovolila muzike in plesa po gostilnah. S tem sem pa naprednjake spravil v strasno zadrego!! Dve maši bi radi imeli in plesali bi radi! Kaj storiti? Dolgo so premišljevali in med tem časom celo sklepali — dne 27. januarja letos — da bi k škofu poslali prošnjo za kaplana ali za zdravega župnika, ki bi imel dve maši. Ko sem jaz to zvedel, sem v cerkvi še enkrat povedal, da sem pripravljen imeti dve maši, pa ne za plačo, ampak zastonj pod znanimi pogoji. No, župan občine Tančagora, mlad pa pošten mož, je dotično izjavo res podpisal, a liberalna pamet dragatuškega župana, ki jc popolnoma odvisna od svobodomiselnega nad učitelja Kosca, ta ni mogla zapopasti, kaj je za župnijo bolje in koristnejše, ali maša ali ples! In liberalni župan Mate iz Draga-tuša ni liotcl omenjene izjave podpisati, dasi je dobro vedel, da bo imel škodo v svoji gostilni, če ne bo dveh maš. Kdo jc tedaj kriv, da ni dveh maš vsako nedeljo? To vse dobro ve oni po-tenjakovič, ki laže v »Jutru« čez-me, a o tem nalašč molči, ker mi polem seveda nc bi mogel očitati ljubezni do denarja in nenasitne malhe! Organist je torej vzel plačo, pa popolnoma neopravičeno orgljanjc pustil, pa šel na lov — a jaz pa sem obljubil delo brezplačno. Kje je torej nenasitna malha? — Josip Novak, župnik. d V Slov. katol. izobražev. društvu na Lokvici predava dne 30. julija ob petih popoldne g. J. Vovk, c. kr. sodni kancelist v Metliki, o zcmljeknjižnih stvareh. Člani, udeležite se predavanja v obilnem številu! d V Leskovcu pri Krškem so sc liberalci nekaj spametovali. Sedaj nc mažejo več po cerkvah, ampak samo še po liberalnih »cajtcngah«. To siccr ni ravno potrebno, ker so liberalne »caj-tenge« itak že preveč umazane, pa saj škode ni nič! Seveda bodo tudi za to mazanje prejeli plačilo: na dan občinskih volitev dobijo vsi liberalci — pen-zijon brez penzijonal d V Krškem si liberalci dovoljujejo nekaj nezaslišanega! Vlada je dala nekaj podpore. Pa kdo se je temu upiral? Kdo jc to zavlačeval? Čujte, čujte! Nihče drugi, kakor liberalni mogočneži! Ti brezsrčni predrzneži vam ne privoščijo ničesar! Bojijo se le vaših glasovnic. Za enkrat zahtevamo strogo preiskavo! d Krško. Liberalcem prede! Še sedaj niso izpostavili volilnega imenika na ogled. Po pristno liberalnem (Lam-pretovem) receptu ga »klanfajo« menda že par mesecev. In čedalje bolj spoznavajo, da jim volilni imenik napoveduje — smrt! Kdo naj torej misli, da si bodo hitro podpisali smrtno obsodbo naši občinski veljaki, ki so kar »prili-mani« na občinske stolčke in bo ločitev od njih tako težka . . . d Velike Lašče. Obilo ljudstva in duhovščine od blizu in daleč se je udeležilo nove maše g. Hočevarja v Velikih Laščah. Slovesnost je povzdignil domači nebeški pevski zbor, ki je nu< dil duši izreden vžitek. Bil je to dan. ki ga je gospod naredil, dan pravega veselja in zdrave zabave. d št. Jernej. Kakor čujemo, poprai šuje neko liberalče po »Slov. Narodu« kam so šle kronice, ki so baje (?!) 0H 80 •21 «1 10 f>0 1 mi 40 I 20 80 M 10 1» — 1 SO tO jo 8S 5'! 10 40 OS _ I 2S __ 1 1!0 jo «1 — 12 _ , 0 i | 90 '! 20 2 r,o 2 Živina, meso živa vaga: Goveda pitana Teleta težka . . Teleta mala ■ . . PraSičI...... Koitrunl..... Kurefnlna In drugo: Maslo kuhano od K 2CU-— do . . Maslo surovo od K 2110 — do . . . Slanina sveža (Speli)...... Slanina preka- Jenn ....... Mast svinjska . . Loj......... Jajca 100 kom. Pitanci...... Golobi....... Raca........ Gos......... Kolonpno blago na debelo RIS Rangon od K 25' - do ... . Kavo Santos od K 260*— do . . . Sladkor...... Petrolej...... Cena 300 mm 2255 s 3 sobami, drvarnico, nekoliko vrta in klet se proda v Zgornji šišk! 73. Ogleda so laliko vsak dan zvečer od pol 6. ure naprej. 2247 Ženitna ponudba. Vdovec, star H5 let z 1 otrokom, taiSni posestnik v ljublj. predmestju, ee ieli v svrho ženitve seznaniti z deklico ali vdovo brez otrok v starosti od 28 do 35 let. Zahteva se dobra in varčna gospodinja. Delavko tobačne tovarne z okolice imajo prednost. Resne ponudbe s sliko naj se pošljejo do 6. avgusta 1.1. na upravništvo Domoljuba pod šifro ,.Tajnost". 2246 (2) Sprejme se takoj zdrava in trdna -učenka-- vtrgovlno z mešanim blagom.Kjepoveured.Domoljuba. Kdor ima otroke, ta ve, kolikokrat si isti nakopljejo pekoče mehurje, globoke rane in odtiske. Zdravniško priporočena, zdravilna krema za rane s „s i g m h" ozdravi hitro in za-brani zastrupljenje krvi. Dobi se samo od dBZeltie lekarne u Slooenski Bistrici. Z^^L 1 pušiea stane K 120. ZZZZ =1 POSESTVO oddaljeno 2 tiri od Ljubljane na prijaznem kraju obsegajoče do 30 mernikov posetvo za 4 glavo živino, in 4 — 6 prašičev, 2 gozda, biša z gospodar, poslopjem ter sadnim vrtom. Cena 12.000 K, Naslov povo uprava. 2128 V Ameriko in iložna, cena In varna aST Cunard Line ^^ Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Pannonia 8./8., Carpathia 22./8., Ultonia 5./9. 1911. IzLiverpola: Lusitanija (najboljši največjim najlepši partiik sveta), 29./7., 19./8., 9./9„ 7,/tO., 28./10., 18./11- 1911, Mauretania 12./8., 2.1% 23./9, 21 ./10., ll./ll. 1911. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-New-Jork 111. razred K 170'— za odraslo osebo vštevši davek in K 100'— za otroka pod deset let vštevši davek. Odvrnitev. čim več časa tem bolj opozarjajo travniki svoje bolnike na odvrnitveno 'eorijo, ki jo za kronične bolezni bistveno največjo važnosti. Zlasti so kronične bo-ezni v vseh pojavih, katere potrebujejo 'Udi v gorkih poletnih časih največjo polnost iu oskrbo. Kavno v poletnem času, ako ne dra-lli° sluzne mrene, bronhijale in pljuč težki katari, jo pričakovati pri pravem ravnanju popolno zdravljenje in krepitev obolelih organov in se doseže odpornost proti hri-pavosti prihajajoče zime. Koder se torej pri odraslih in otrocih pokaže najmanjši nagib zimskih katarov v dihalnih organih, tam se mora v poletnih mesecih popolnoma energično proti istim nastopiti. Z ozirom na to, da se doseže gotov uspeh ni nobeno sredstvo tako dobro, kakor priznani Sirolin „Roche". Zavoljo tega se vsem trpečim na pljučih resno In nujno svetuje, da napravijo odvrnilno zdravljenje in naj v poletnem času zavžijejo vsak dan trikrat eno kavino žlico polno Sirolin „Roche". V letni vročini so hudo napadena pljuča manj dražena od kašlja, tako da Sirolin ne pomiri samo, ampak tudi zdravilno učinkuje. Poletna zdravljenja s Sirolin „Roche" se priporočajo otrokom po oslov.kašlju, ošpicah, škrlatici itd. V lekarnah nai se zahteva izrecno Sirolin ..Roche". V 4 tedne na ogled in poškilijo razpošiljam iroja kolesa znamka,,Bohcma". Dell koles In popravila ceno. Ugodna d.lna odplačila. Ilust. ceniki zasloni In Iranko Fr. Dušek, zaloga koles, Opočno št. IN, ob dri žel. Češko. 2011 Razpošiljam orožje malce vrste, h' t puike llainmerleii, l>rillinge, I.in« cast.r in Plobert,*aino1crean, j>iitole itd. po tvorriških conah. Popravila najt i-iicje. Zanciljivira ose bani do-voljujrra ugodna delna odplačila, poiiljam tudi boljie puške, nr da bi le sililo kupiti 8 dni na poskuin.io in oglod. Ceniki zastonj in tranku. F. Dušek, tovarna pušk. Opočno St. 52 ob državni železnici, Češko 1924 e« na prodaj. Hiša Kdor želi stanovati na zelo prijaznem prostem kraju tik Ljubljane, naj kupi hišo v Jaršah št. 23, odd.iljeno par minut od pet-razredue šole pri Sv. Petru v Ljubljani. Kupni pogoji zelo ugodni. Več se izve ravnotam. 2205 (3) Priznano dobro blago za molke in obleke sukno, platno in drugo mannfaktnrno blago se 2706 knpi najceneje 26 »» Pri Gorenjki v Ljubljani, Pogačarjev fro. ti Ostanki po znižanih cenah. veliko in bogato zalogo železa, železnine, štedilnikov, vseh vrst delov za vodnjake, nagrobnih križe v pristno pozlačenih. Portland-cementa, poljskega mavca, štukatur, žične mreže in mnogo 1733 drugega. ieur A. obl. avtor, civilni geoineter Ljubljana, Rimska cesta 9 se priporoča za izvedbo raznih del pri merjenju ter sestavo načrtov in 2182 proračunov vseh vrst. č&cclriiJti, ~iy i/kmeriJco Otateri telijo dobra, pa ceni in -trasnesljivo-potovali ria/ se obrne/« , Sim oricl"i/f/Ji etetea v £yul>lj'ani HCblodvorslte ulice20. "Xša/covrstna!Ptyasnilc* t)a/o se LrerjilttčnC. ! Ceni fotograf, aparati ! 1 -»73 Kompletni fotograf-aparati dajo zajamčeno dobre slike, s ploščami, papirjem, kemikalijami in podukom voli Iv «t slik 0X9 cm K 1-90, 0Xl2.cm K 380, 5*70, 9 70 itd. (poštnina posebej). Natančne krasne kamere in dvojni anastigmati nedosežni in poceni! Rabljeni aparati in objektivi znanih tvrdk zelo pocenil Glavni co-niki obsegaj oe i 130 strani zastonj, ravnotako priložnostni ceniki. Elir. Rirebiiuin tovarna foto-grat-aparntov HirsGhbero 326, Češko. železnato ,){ina~Vmo Higienična razstava na Dunaju 19C6: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zbc.jša kri in je re-konvalescentom iti tnalo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Večkrat odlikovano. Nad 7000 zdravniškili spričeval. , c. in kr. dvorni dobavitelj TBST-Barkovlje. Priporočamo novo trgovino maniifakturn. blaga J. Ciuha »Pod Trančo« Ljubljana, Stari trgStcvl 1960 prej bazar posla)! eiektrltne železnice. rttdeče in rumeno se dobi i>o nizki ceni pri Ivnn Savniku (Hesenčunu) v Kranju. 40-50 panjev čebel (zrojenci in pni roji, prvci) v najboljšem stanju, sc proda radi bolezni gospodarjeve. Več sc izve na Cc£n|lcl SI. 29. p. Železniki. 2140 (2) Sloveči 200 letni \mm Seehofer-jev rastlinski Mm proti zaprtju, slabi prebavi, boleznim na jetrih, ^ črovesih, ščipanju, zlati žili itd., je samo » pristen z ruuečtin rakom kot varstveno !{ znamko. Dobi se v vseh lekarnah n Ii narav-tfi nost edino pri upravičenem izdelovatelju ; Ladislavu Fdldes. leHarna ,Zi roten Kreto' i Pozsony 114 (Fožtin) Ogrsko. J t—.' Ponarejanja se sodnljsko zasledujejo, '.taj 1886 Cena eni steklenlol 70 vinarjev. 10 v.nircn. .narok.. Po povzetju Sest stoklenlo franko K 4X0. Gluvnti zaloga za Avstrijo: Paul Redtenhacher, lekarna zum ,.6enfer Kreuz". Dunaj XIII.. »ahofslrasse Dr. 141,114. Najcenejša in najhitrejša vožnja ===== je s cesarskimi brzoparniki ===== , Kronprin essin CSdlla" ,,Kaiser Wilhelm II." - „Kronprini Wilhelm" 400 „Kaiser W lhelm der Grosse". Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur EDVARD TAVČAR, Ljubljana Kolodvorska ulica it. 35, nasproti stari TiSlerjevi gostilni. kadar bodete kupovale blago za lepe obleke, rute, kakor tudi drugo blago oglasite se zagotovo kadar pridete v Ljubljano v gvautni trgovini R. HllKLHUC Stritarjeve (Spltalske) ulice 5 594 tam najdete zelo veliko lzber blaga vsake vrste, poštene ugodne cone ter prijazno in zanesljivo dobro postrežbo. CLIMAX oiotori na Bachrich & Co. tovarna za motorje DUNAJ XIX C. Helllgenstlilterstras. 83 j je. Proda. te pod zelo ugodnimi pogoji lepo posestvo y Drnovci blizu Vač, železniška postaja Zagorje ob Savi, obsegajoče 63 oralov njiv, travnikov, vrtov, gozda, z dvema hišama, obširnimi gospodarskimi poslopji; redi se lahko do 200 glav živine, ovac in prešičev. nekaj minut od posestva se nahaja mlekarna. — Pojasnila daje pisarna dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg št. 30. ■„■ i73 Uradne ure ed B, rano do 7. uro zvečer Dstredni banka českych sporitelen Oiridn. banka čeikih hranilnic. Vloge na knjižice; 4 '/4% Podružnica V TRSTU Piazza del Ponterosse 2. Pretil i jne vloge: 4 "/4 Vlogo v tekočem računu in vlogo fiksno najugodnejše. BanCno trgovanje vseh vrst. 135 52-1 - Oddelek za vadtje in kavcije. - mG Uradne ure od 8. rano do 7. ure zvečer. Seno posteljno perje! 1 kg sivega, dobrega skublje-neja 2 K ; boljšega 2 K 40; prlma polbelega 2 K 80; be-.loga 4 K; belega puha 5 K 10; 1 Itg izredno finega, snežno-belega, skubljenoga 6 K 40, I K; I l«l puha 6 K, 7 K; SSb^Th belega plina 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. - Pri 5 kg se polije franko. nnurčpnn nnctplip iz zcl° 90Ste!Ja rdeCega, modrega, UUVI ljuIIu [tUJluljrr belega ali rumenega nanklng-hlaga, I pernica 180 cm dolga, 120 cm Slrolia z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga, (X cm Široka, napolnjena 7. novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K; z polpuhom K; z puhom 21 K; posamezne pernico tu K, 12 K, 14 K, 16 K; blazino 3 K, 3 K 50, 4 K; pernice 200 cm dolge, "40 cm Široke, K 13, 14 K 70, 17 K 81', 21 K : blazine to cm dolge, 70 cm široke, 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70; spodnje pernioe iz mofhega, pasastega gradla. ISO cm dolgo, 116 cm Široke, 12 K 8o, K 60. Pošilja proti povzetju od K 12 višje tranko. Zamena dovoljena, za nepovolpio denar nazaj. Conlk zastonj In franko. S. BENISCH, v Dešenici Stev. 71, Češko. Zastopniki in potovale!! ta obiske zasebnih prodajalcev s suknenim blagom za gospode in dame so sprejnio proti visoki proviziji event. pozneje stalno pri prvi razpoŠ.sukna, Ponudbo pod: „Wellfirma 92462" na »nonCno pisarno M.Dukes Nachf Dunaj 1/1, 1879 iSnkno h hlsčerlno it moSke obleke dobite n»jw-neie I« liIMlovimka. ralpotttlalnlCB ivmti v Belin i Vzorci zastonj. '.nakup. UslanovlJ. 1870. Vse nbstol. v kakovosti In iz-bornl izvršitvi strela seiiosBžne lovske puške kot: »mokre*, slreljivo In predmete " lovce po brez konkurenčnih nizkih cenah dobavlja l0«Jn™ lovskih puSK: ANTON SMU, Borovlje (KoroSko). vrsic popravila točno In poro" Ceniki zastonj. Dolgo jam- stvo. i eas DanannnaaauunnaanaaanaaDaD a □ o n n D n a Trgovina z železnino in cementom. ^ Linbljana------: Ksrloaska cesta št. s Fr. Znri priporoča vedno svež portland- in roman-ceraent, blčje za strope, strešno lepenko, pločevino za streho, okove za okna in vrata, puiupe in cevi, štedilnike, llto-železne kotlje, parilnike in kotlje za žganje kuhati. — Veliko izber kuhinjske posode, kakor tudi bogato pozlačenih nngrobnih križevitd. - Zaloga karboline/n, prašnega in strojnega olja. D Q □ D D D §Q 2D rfiMsh Bruselj 1910 - GRANDP RIX - Buenos Aires 1910 Henrik LflNZ Mannheim IMJ Patentovanl 1024 LOKOMOBILI na nasičen par in vročo paro z ventiln. krmilom „Sistem LENTZ" in močjo do 1000 P. S. e. Pisarna za prodajanje v Avstriji: Emil Honlgmann, Dunaj IX.. Lobllchaasse 4. —_—---—----—]i{|M| MbJu. lavsha lazstava, Dunaj im): Državna častna diploma (ILiMie odlihovanjet. 1 k0y° 2 v,narIa obratnih stroS- "ro in HI' z mojim pat. motorjem z moCnim pritiskom in za suroao olje od 10 HP naprej; 4 do 5 vin. pri inojili petrolinskih motorjih in petrolinskih lokomobilah, dalje 2—10 HP tudi stoječe motorjo Tvornlca motorjev I WARCHALOWSKI Dunaj III., Faulusgasse 1. Na tisočo motorjev v obratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinovl motoijl. 315 Vroči poletni meseci pospešujejo razvijanja in razširjanje vseli nalezljivih bolezni in znano dejstvo je, da KOLERA škrlatinka, ošpice, tifus, koze v poletnih mesecih močneje nastopajo nego v drugih letnih časih. Zato je nujno potrebno, da imajo pri vsaki hiši razkuževaino sredstvo. Priznano najzanesljivejšo razkuževaino sredstvo sedanjosti je brez duha, brez nevarnosti in po nizki coni ter se v vsaki lekarni in drogerijah dobi v originalni steklenici za 80 vinarjev. Učinkuje hitro in zanesljivo' in ga zato vsi zdravniki radi priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za antiseptične obveze (na rane in otekline) in za obvarovanja pred nalezenjem. je fino, nežno toaletno milo s pridejanim lysoformom in je antiseptičnega ličinka. Lysoformovo milo se fahko rabi za najbolj občutljivo kožo, tudi za dojenčke; olepša polt, jo dela nežno in dehtečo. En poizkus zadostuje, da boste vedno rabili to milo. Komad stane 1 K. Ltjsoform s poprovo meto je ustna voda odlično antiseptičnega učinka. Odstrani hitro in zanesljivi neprijeten.duh iz ust in konservira zobe. Vrhutega pa lysoform s poprovo meto po zdravniški odredbi služi za grgranje pri katarju v požiralniku, vnetju vratu, nahodu. Nekaj kapljic zadostujo za pol steklenice vodo, Originalna steklenica stane K 1-60. Vsi izdelki z lysoformom se dobivajo po vseh drogerijah in lekarnicah. % Zanimivo knjigo „gesundheit und 2)es\nfektioti" pošlje na zahtevo vsakomur kemik 2168 R. C. Hubmann Dni. II, Pelrasctioassc 4. 02 Tovarna strešnikov F. P. MEDIC 4 KOIT1P. Ljubljana ponudi v vsaki poljubni množini pravilno žgani store oble in patent, dvojno zarezani strešnlk-zaknvač <82 Na željo pošljemo takoj vzorce in popise. liiil o • • j i 366 n ii Svoj izdelek ostro zgane strojne, zidne in zarezane strešne 1 opeke s J. Knez v Ljubljani. I Sprefme tudi zastopnike za razprodajo zarezanih strešnikov. I j M. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer boste najbolje postrežem! Pripravna birmanska darila. Odgovorni urednik: Ivan Rakovec. Nikelnasta ura z verižico . ' >i „ ,, „ ooljše vrste „ 8'- , Piava srebr. moška ura...... 7 o0 „ »i u n i, z verižico ,, 970 „ n n ,i .1 boljše Vrste ,, 12- — „ „ „ ura z dvoj. pokrovom ,, 10 75 „ . ,i posebno fina ,, 20-— U"karatna zlata ura....... 41 — „ i. n i, boljše vrste „ 70,80, 100 K 4-30 in rapr. Nikelnasta damska ura z verižico K 8-50 in nsnr a"— . Prava cr.hr n______^ 1'rava srebr. „ ,, ,, ' (i-yj Prava srebr. „ „ boljševrste " 12-ii a n „ zdvoj.pokr. „ 1B — „ posebno fina ,. 16 — 14-k.irat. zlata damska ura . . . ,, fcO— boljše vrste „ 80,40, Am.doubl. zl.zavrat. veriž.z obesk K ! 3iinnanr Srebrna zavrat. verižica „ . i-s-j Pozlačena „ „ " "t " 2 _ " " 14-k. zlata „ ,, M '' ja _ " " Srebrna dolga verižica za uro . ,' t — " " Amer. double-zlata verižica za uro „ a—" " 14-kar. zlata, dolga „ „ „ 45■_ boljševrste80,<<0 ; i^iJS"" «•= » » , pra^ml briljantl" Vse v finih skatulah - pripravno za darilo l'hani, zlato na srebro K 1 80 in nap. 14-karatn; zlati uhani „ 5 SO „ „ boljše vrste s prav finimi kamni . . . „ 8*— „ „ z diamantom . . . „ 16'— „ „ s pravimi briljantl . ,, 90"— „ » Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta. Hko naročeno blago ne ugaja, se tekom 8 dni zamenja aH denar povrne. Mestni trg (nasproti rolovža) H. Suttmf - Ljubljana Sv. Petro cesta stev. 8 Cenik zastont in poštnine prosto. Lastna tOVama UF V Švici. - Tovarniška znamka „IKO». Izdaja konzorcij »Domoljuba", Tiskala Kn*r\Hfilro 4i«