NEKAJ PRIMEROV ZGODNJE PREDZGODOVINSKE PLASTIKE V SLOVENIJI Josip Korošec N ajvišjo stopnjo keram ike često napačno pripisujejo raznim plastičnim izdelkom, k i so nastali v krogu nekaterih evropskih predelov, posebno v jugovzhodni Evropi, v zgodnejših časovnih periodah. Vzrok nastanka posameznih antropom orfnih, redkeje zoom orfnih plastičnih predstav danes v m nogih prim erih še ni zadostno razjasnjen. V glavnem tolm ačijo skoraj večino p la­ stičnih antropom orfnih predstav kot predstave božanstev. N e­ k ateri znanstveniki skušajo posamezne prim ere tolm ačiti tudi kot predm ete, ki so služili v druge namene. Tako mislijo n e k a ­ teri, da so lahko služili za otroške igračke, drugi d a so te plastične izdelke polagali v grobove pokojnikov in d a so bili važni v kultu m rtvih, ker jih je po tedanjem verovanju rabil pokojnik v posm rtnem življenju itd. V endar v splošnem le redki znanstveniki zastopajo drugačno m nenje. Skoraj vsi pa se skladajo, da plastični izdelki predstavljajo in im^ajo um etniški pomen, da so to rej nastali iz um etniških pobud. Po dosedanjih n ajd b ah je Slovenija zelo revna na plastikah zgodnejših prazgodovinskih obdobij. Temu pa nikakor ni vzrok resnična odsotnost takih izdelkov na terito riju Slovenije, temveč trenutno pom anjkanje najdišč, na katerih bi lahko pričakovali tudi plastiko. D oslej n i v večji m eri raziskano nobeno najdišče, ki bi pripadalo neolitski periodi. In prav ta perioda bo tudi v Sloveniji nudila večjo pestrost že v razm erju do Donavske do­ line, ki je v te j vrsti keram ičnih izdelkov zelo bogata ter je m orala vplivati na istočasne sosedne naselbine. Dvomim, da bodo naše najdbe pripadale kakem u drugemu kultum em ju krogu k a ­ kor podonavskemu. V endar pa imamo v Sloveniji tudi že danes, sicer m ajhno število, a n ek aj zato tem bolj karakterističnih sta- tuet te r nekaj drugih plastičnih izdelkov, ki kažejo neke značil­ nosti, kakršnih na m nogih drugih mestih in najdiščih ne n aj- demo. So pa to značilnosti, a'ld še bolje detajli, bolj lokanega pomena, a prav zato so tudi tem bolj značilni za naše področje. V Sloveniji so se doslej našle tri stat uete, od katerih je prva, odkrita na L jubljanskem b arju ,1 druga v M ariboru in tre tja v P tuju. Statueta, n ajd en a na L jubljanskem b arju (sl. 1), pripada naselbinski najdbi kulture L jubljanskega b a rja v ožjem pom enu besede.1 2 Ni ležala samostojna, temveč je bila v sprem stvu d ru ­ gih kulturnih ostalin, med katerim i so > bili tudi drugi plastični iz- Sl. 1. S tatu eta najdena na L jubljanskem b a rju delki. Zato je tudi ne moremo tolm ačiti samostojno, temveč samo v zvezi z njim i, v tem prim eru z antropom orfnim i vazami (sl. 3 do 5), s katerim i tako tipološko kakor tudi časovno p red stav lja eno celoto. Statueta, najdena v M ariboru, pripada zgodnje hal- štatski nekropoli, ki je bila raziskovana 1933 in 1934 leta.3 Baš, ki je tu raziskoval, ne omenja' načina, kako je bila statu eta od­ krita, niti v kakšni zvezi je bila z grobiščem. N ekoliko jasnejši je v tem oziru Schuchardt, ki pravi, da so jo našli v halštatski nekropoli z upepeljenim i mrliči v žarah, toda ne v sami žari, tem ­ več izven nje, svobodno.4 Po vsem tem zaključuje Schuchardt, da je bila nekropola na mestu, k je r je nekoč že bila neolitska 1 N ajdena v Strojanovem G rabnu. — Sitzungsberichte der philosophisch- historischen Classe d er K. K. Akadem ie der W issenschaften, 1877, str. 471, 480. 2 Ni še objavljena. 3 Časopis za zgodovino in narodopisje (ČZN), M aribor 1933, str. 38 do 40. — 1 . c. 1934, priloga štev. 15, 16, str. 54 in sl. 4 Schuchardt, D ie U rillyrier und ihre Indogerm anisierung, B erlin, 1937, str. 4, 5, sl. 3. naselbina. V endar Baš nik jer ne om enja, da bi bil na mestu gro­ bišča odkril kake sledove starejše ali pa tudi m lajše naselbine. Nasprotno, celo poudarja, da je vprašanje m ariborskega p ra ­ zgodovinskega selišča ostalo tudi n ad alje še nerešeno.5 Zato tudi na tern mestu po vsem videzu ni bilo nobenega starejšega, re­ cimo neolitskega selišča kakor meni Schuchardt, ki bi m u p rip a­ dala najdena statueta. Sploh doslej tu ni bilo nikakršnih sta re j­ ših najdb. Sama statueta, četudi ni n ajd en a v žari. pripada gro­ bišču oziroma v saj periodi, ki ji pripada tudi grobišče. T retja statueta (sl. 2) je bila odkrita na gradu v P tu ju leta 1946. v ilir­ ski naselbini v bližini nekega ognjišča t. j. v notranjosti hiše.6 Pripada naselbinskim najdbam , a kronološko jo tolm ačijo tudi ostale, najdbe. Po svoji izvedbi in predstavi se vse te tri statuete m edse­ bojno razlikujejo. Tipološko predstavljajo tri različne tipe. Do­ jem anje in predstava je pri njih k a j različna. Statueta z L ju b ­ ljanskega b arja ustreza tam kajšnjim antropom orfnim vazam. Stilizacija je pri n je j dosegla svoj višek. N ajbolj naturalistična od teh treh, četudi stilizirano izvedena, je še m ariborska. P tujska statueta stoji na sredi med obema. Po obliki je lju b lja n sk a sta- tueta (sl. 1) ploščata, z nekoliko razširjenim dolnjim delom, po­ sebno tik p ri dnu, zato da je bila stabilnejša. N jen presek je elipsoiden. Statueta, ki ji m anjka glava, je sum arno izdelana ter nima predstavljenih rolk. Pač pa je v višini prsi nekoliko razšir­ jena, oz. v pasu zelò zožena, tako da sta gornji kakor tu d i spod­ n ji del bolj potencirana. Plastično predstavljene dojke označu­ jejo žensko figuro. O rnam ent na statue ti. ki je izpeljan zelo su­ m arno in stilizirano, je tekstilnega izvora. V glavnem je enak na prsni in na hrb tn i strani. Tako sta na vsaki strani vrezana dva poševna, križajoča se trakova, sestoječa iz ravnih, poševnih in cik-cak linij ter iz kratkih prečnih vrezov. Ravno tako sta na vsaki strani pod vratom in nad dnom po en viseči ozirom a stoječi trikotnik, izveden kakor trakovi in izpolnjen z m režastim mo- tivom,- Zanimivo je, da so ornam entirane tudi bočne strani, ki so zelo ozke, in sicer samo s trem i vertikalnim i linijam i in z m ajhnim i prečnim i vrezi na zunanjih linijah. 5 ČZN l'934, str. 56. ° Korošec, Poročilo o izkopavanju na ptujskem G radu, L ju b ljan a 1947, str. 26, sl. 23. Statueta, najdena v P tuju (sl. 2), ima, čeprav je sum arna in stilizirana, vendar nekoliko več detajlov. O hranjen je samo torzo z glavo in eno roko. G lava je sum arna na dolgem vratu. Na n jej vidim o plastičen nos, plastična okrogla ušesa z vdolbi­ nico na sredi; nepravilna okrogla vdolbina pod nosom pred­ stavlja usta. dve razi p a nosnice. O hranjena leva roka je vodo­ ravno iztegnjena, pozneje zavita navzdol, na koncu pa ima z v rezki zaznamenovane prste. Znakov spola ni. Statueta, najdena v M ariboru, spet dokaj fragm entirana, je tudi precej stilizirana. Oblike je bolj ploščate s horizontalno / Sl. 2. S tatu eta najdena na P tujskem gradu iztegnjenim i rokam i. N ajbolj karakteristična na n je j je obleka oziroma ornam ent, ki nakazuje obleko. Ta sestoji iz neke vrste krila, katerega drže dve naram nici (?), kak o r jih nek ateri ime- n ujejo, ki se križata na. prsih in n a hrbtu. O rnam enti so tudi pod vratom in n a rokah ter verjetno p redstavljajo gornji del obleke. N avadno raznih predstav n a terakotah ni težko analizirati. Zaradi ogrom nega gradiva, ki ga danes predzgodovina pozna, nastajajo težave le pri izrednih prim erih. V naših prim erih je vse popolnom a jasno in razum ljivo. L jubljanska in m ariborska statueta, ki im ata vrezane ornam ente na telesu, nakazujeta z njim i obleko oziroma tekstilni ornam ent obleke. P ri terakoti iz M aribora lahko celo razlikujem o obleko na gornjem in n a spod: njem delu telesa. Na spodnjem , kakor sem že omenil, je neke vrste krilo, ki je označeno z vertikalnim i vrezanim i linijam i. Zaradi teh lin ij nekateri znanstveniki, m ed n jim i tudi Scliu- chardt. sklepajo po analogijah s severa, da je bilo to krilo izde­ lano samo iz vrvic, visečih na nekem traku, pri statueti iz Ma­ ribora na široki pasici. Podobne predstave vidi Schuchardt tudi na nekaterih drugih statuetah neolitskega značaja, posebno na onih iz Vince. Izvor takih k ril bi bil po njegovem v krilih, iz­ delanih iz trave ali nekega podobnega gradiva. Mesto te iznajdbe pa stavlja v ilirsko področje.6 3 Kalkor je ta hipoteza ostroum na in mikavna, saj so n a Jiittlandu v resnici tudi odkrili takšna ori­ ginalna k rila v grobovih, mislim vendar, da nekoliko vrezov na statueti še ni noben dokaz za to, da bi bilo tudi n a m ariborski statuetii upodobljeno podobno krilo. Še m anj moremo pa soditi o uporabi takih k ril na področju Ilirov zgolj po te j statueti, če- Sl. 5. A ntropom orfna vaza (L jubljansko barje) prav seveda ni izključeno, da so jih Iliri res poznali. Kar ob naši statueti lahko rečemo, je pač samo to, da gre za neko predstavo obleke oz. ornam enta na obleki (ali p a celo samo za sum arno, stilizirano predstavo, ki le nakazuje, da je statueta oblečena). Vrezane poševne linije, k i se križajo n a prsih pa tudi n a hrbtu, se zde kakor naram nice, k i nosijo krilo. V endar je pa tudi ta predpostavka dovolj negotova, ker najdem o vreze tudi okrog rok in v ratu in ti pripadajo obleki, m išljeni na gornjem delu telesa. Prave slike ali celo rekonstrukcije obleke n a statueti ni možno izvesti, k er danes ne moremo razlikovati, kaj je samo dekorativnega pom ena in k aj je, četudi stilizirano, povzeto po naravi. Na ljubljanski statueti lahko sodimo samo, da je vrezani ornam ent tekstilnega izvora. D rugih podatkov nam ne nudi. Po ,ia Schuchardt, V orgeschichte von D eutschland, Berlin 1939, str. 130. vertikalnih vrezih na bočnih straneh bi lahko sklepali, posebno po prečnih vrezih,- na šive obleke. Mislim pa, da je ta hipoteza nekoliko drzna. Podobne kratke vreze na zunanji strani drugih ornam entov imamo na tej statueti tudi na pred n ji in na zadnji strani. Poleg tega pa jih najdem o ravno tako n a ostalih k era­ mičnih izdelkih in na antropom orfnih vazah, k je r nadom eščajo m ajhne izrezane trikotnike, ki so tako pogosti v slavonski kulturi. Zato bodo verjetno na bočnih straneh statuete p red ­ stavljali ti vrezi le navaden, mogoče celo brezsmiseln ornam ent, Sl. 4. A ntropom orfna vaza (Ljubljansko barje) ki le izpolnjuje prostor. Četudi je statueta m išljena kot oblečena, ima vendar predstavljene dojke — pojav, ki je zelo pogost, dà, skoraj reden, v predzgodovinski p lastik i jugovzhodne Evrope. Pripadnost lju b ljan sk e statuete je določena že s samim m e­ stom najdbe in z ostalim kulturnim gradivom , ki p ripada sla­ vonski kulturi. Podobno tej pripada p tu jsk a statueta ilirsk i n a­ selbini prehoda iz bronaste v halštatsko periodo. N ekoliko teže je ugotoviti pripadnost m ariborske statuete, ki je sicer n ajdena na grobišču, vendar pa ne v žari. K er pa o neki p rejšn ji nase­ litvi ni na tem m estu nobene sledi, tudi ta ne bo p ripadala zgod­ nejšem u času. G robišče samo pa ustreza ostalim, kakršne poznamo na H ajdini (nekoliko zgodnejše), v Rušah itd., ter naselbinam , kakor je p tu jsk a (nekoliko zgodnejša) in verjetno tudi poštelska ('■)• S tem imamo nov podatek, po katerem bosta ptu jsk a in m ari­ borska statueta vsaj približno istočasni, odnosno je m ariborska verjètno še nekoliko m lajša. Schuchardt, ki je m ariborsko statu- eto uporabil pri svojih izvajanjih o indoevropeizaciji teh po­ krajin vidi v n jej produkt t. zv. »Prailirov«.7 Ta hipoteza od­ pade. kpr statueta ne pripada neolitu ali pa neki periodi, ki je tej neposredno sledila, temveč že ilirski periodi. Zanimivo je, da je tudi lju b ljan sk a statueta s prvim a dvema, k lju b časov­ nemu razmaku,- nekako genetično povezana. Zvezo predstavlja ptujska naselbina. Po ugotovitvah pri novih raziskovanjih, je tudi v naselbini na ptujskem Gradu slavonska kultura zelo moč­ no zastopana z nekaterim i karakterističnim i, vendar p a že zelo degeneriranim i oblikam i. Ptujsko statueto kljub temu ne moremo uvrstiti v slavonsko kulturo že zaradi njene tehnične izdelave, ker odstopa od predmetov, ki ji na našem področju (lokaliteti) pripadajo. V endar pa kaže pojava te kulture na ilirskem gra­ dišču ozko povezanost med ilirsko gradiščansko in slavonsko kulturo, kar so pokazale že posamezne lokalitete v Bosni,8 ven­ dar ne v tako izraziti obliki. Na vprašanje, v kake namene so služile naše statuete, je v dveh prim erih možno odgovoriti, da so bile uporabljene v reli­ giozno kultni nam en, medtem ko tre tja statueta, najdena na grobišču, pred stav lja m orda figuro sepulkralnega pomena. V tem prim eru bi bila statueta dodana pokojniku za posm rtno rabo. Ni pa klju b tem u izključeno, da je predstavljala božanstvo. Izvor vsem trem našim sfatuetam brez razlike leži v D onav­ ski dolini. Slavonska k u ltu ra sicer nim a mnogo figuralne pla­ stike. neko število statuet pa ima le in te je sprejela ali iz neke istočasne ali pa starejše kulturne skupine, ki je im ela dovolj razvito figuralno plastiko, kakor n. pr. vinčanska k u ltu ra in njene kasnejše faze. Naše statuete so samo rem iniscenca sta re j­ ših period. P repričan sem. da je tu igrala glavno vlogo vinčan­ ska figuralna p lastik a s posredništvom slavonske kulture. Toda ni izključeno, da so te keram ične oblike vplivale na L jubljansko barje tudi preko drpgih, nam danes še neznanih najdišč. O tem nam pričajo n ek ateri drugi elementi. Tako sta p tujska in m ari­ borska statueta nastali pod vplivom plastike slavonske kulture, ali pod vplivom vinčanske, ki so nam jo posredovale doslej še neznane naselbine.9 7 1 . c. str. (30. — Schuchardt, die U rillyrier, str. 4, 5. 8 G lasnik zem aljskog' muzej/a, Sarajevo 1946, str. 25 in sl. 9 Pod vinčansko kulturo ne mislim samo na njen neolitski del, t. j. na najnižje plasti, tem več na celotno kulturo, četudi v m etalnem času nastopajo Je drugi tu ji vplivi. , Zgodnejši plastični izdelki v Sloveniji niso zastopani samo s statuetam i, tem več tudi s plastičnim i vazami. Doslej nam nudi samo L jubljansko b a rje v skrom nem številu nekaj teh oblik. Predvsem so tu antropom orfne vaze, ki pom enijo specialne pla­ stične izdelke, karakteristične samo za Ljubljansko b a rje ; na ostalih najdiščih slavonske kulture mi niso znane. Tudi najdišča drugih kultu r tega časa v tem delu Evrope jih n e poznajo, če­ tudi nekdaj v podonavskem kulturnem krogu niso bile posebno redke. Plastične vaze z L jubljanskega b a rja so vse bolj ali m anj fragm entirane (inv. štev. 1114 do 1117 in 1112), le trije prim eri so Sl. 5. A ntropom orfna vaza (Ljubijansko b arje) tolikanj ohranjeni, da nam lahko n u d ijo jasno predstavo svojih oblik in ornam entike (sl. 3—5). N a prvi pogled vidimo, da so stilistično na isti višini kakor statueta. Vse so ploščate, elip­ soidnega preseka, v spodnjem in gornjem delu nekoliko raz­ širjene, na sredini pa zelo zožene. Med njim i je samo delna raz­ lika v predstavi rok. P ri prvi skupini nastopajo kratke, h ori­ zontalne roke z izvedenim i prsti, dru g a pa rok skoraj ne pozna, podobno kakor statueta, ter strani nekoliko bolj zaokroži. Ven­ dar so pa tudi tu bile zam išljene roke, k ar najbolje vidim o po kratkih vrezih n a koncih vzboklin, ki označujejo prste. Glava, ki je delno ohran jen a samo na eni vazi, je sum arna, s plastičnim nosom ter z dvem a vdolbinam a na njegovih straneh, ki pom enijo oči. Glava je nekoliko konična, z zelo ozko odprtino na tem enu, čeprav je bila vaza precej velika (višina 20,4 cm, prem er dna 17.5 X 5,6). Kakor so bile votle vaze, tako so na posameznih p ri­ merih bile votle tudi roke ter izdelane istočasno z vazo. Imamo pa tudi prim ere, k je r roke, oziroma deli. ki predstavljajo roke. niso bili votli, tem več polni. To kaže, da so bili izdelani pozneje ter na vazo aplicirani. Zanimivo je, da so skoraj vse antropo- o * m orfne vaze na tem najdišču večjih dim enzij. Tako je ohranjeno tudi dno vaze, katere prem er znaša 20,7 X 7,5 cm, tako da je vaza bila najm anj 25 cm visoka. Predstave plastičnega, v ertik al­ nega rebra na hrbtu neke vaze danes še ni mogoče razjasniti. Poleg oblike je za antropom orfne vaze posebno k arak te­ ristična tudi ornam entika. Podobno kakor na statueti je tudi tu tekstilnega izvora. V endar pa v posameznih prim erih m otivi niso tako stilizirani k ak o r na statueti te r nam nudijo nekoliko jasnejšo sliko obleke. V dveh prim erih so na vazah poleg orna­ m entov predstavljene tu d i plastične dojke, medtem ko jih na eni vazi ni. Ena kolikor toliko ohranjena vaza ter en fragm ent im ata stilistično sk o raj enako ornam entiko kakor statueta, t. j. poševne trake, ki se k riža jo na sredi vaze. T ukaj zadnja stran vaze ni bila ornam entirana podobno k ak o r sprednja, tem več im a danes samo še ostanke nekega vertikalnega traku, ki se je spuščal od vratu. Namesto m ajhnih vrezov imamo prave izdol­ bene trikotnike. Na drugih dveh vazah imamo kolikor toliko jasno predstavo obleke, ki je izvedena sicer stilizirano, vendar p a razum ljivo. O bleka je segala do v ratu in se je spenjala na sp red n ji strani. N ekdanje hipoteze so tolm ačile to oblačilo kot bundo. R. R. Schmidt p o d aja rekonstrukcijo te noše v obliki kožnatega suknjiča, k i je segel nekoliko čez boke.1 0 Mislim, da so take in podobne rekonstrukcije dokaj smele. Vtis, ki ga p ri tem dobimo, je, kakor da vaza ni m išljena v obliki celega člo­ veškega telesa, kar je vsekakor napačno. V predzgodovinski p la­ stiki so res redki prim eri, k je r bi šlo samo za predstavo glave ali pa samo poprsja. Znanih mi je nekoliko redkih prim erov iz D onavske doline. V ostalih prim erih pa je izdelovalec hotel po­ dati celo telo, četudi je m nogokrat opustil noge, ali p a je spod­ n ji del figure n a ta ali oni način stiliziral. Podobno je tudi p ri , naši statueti in antropom orfnih vazah z L jubljanskega b arja. Seveda pa ne mislim, d a sta v tem prim eru obleka ali plašč tudi v narav i segala do tal. O tem ne morem izreči sodbe, k er je pač tudi predstava obleke na teh prim erih to lik an j stilizirana, da so zak lju čk i o konkretni noši skoraj izključeni. Ravno tako je n e­ mogoče izvesti rekonstrukcijo človeške glave, na podlagi glave, ki nam je ohranjena na antropom orfni vazi, ali pa razne som at­ 1 0 R. R. Schmidt, Die B urg Vučedol, Zagreb 1946, str. 136, sl. 78. ske lastnosti po obliki statuete in antropom orfnih vaz. Na teh vazah je res m išljeno le oblačilo, ki se je spenjalo na p red n ji strani; to je vse, k a r lahko ugotovimo. V endar pa elementi, ki nam jih nudijo vaze, niso še zadostni, da bi lahko sodili tudi o k ro ju in obliki oblačil tedanjih ljudi. Na eni antropom orfni vazi so poleg vrezanih linij, ki označujejo konture oblačila, tudi k vadrati z vpisanim i diagonalam i in m ajhnim i izdolbenimi tr i­ kotniki, na drugi vazi pa te kvadrate zam enjujejo šrafirani tr i­ kotniki. Taki ornam enti so na vsaki stran i vertikalnih linij na sprednji strani, ravno tako pa tudi vzdolž ram ena in okrog Sl. 0. R opotuljica (Ljubljansko ■barje) vratu. Tudi tu je težko reči, ali pred stav ljajo ornam enti motive, vzete z oblačil po naravi, ali pa so res zgolj ornam entalnega zna­ čaja. Mislim, da bo šlo v našem prim eru p rej za ornam entalni značaj. Vreze vzdolž ram en na eni vazi bi lahko tolm ačili tudi kot šive na mestu, k je r je bilo oblačilo sešito. Četudi je to d o k aj verjetno, je vendar vprašanje, ali je delavec, ki je delal to vazo, res hotel predstaviti šive, ali pa je samo izpolnjeval prazen p ro ­ stor kakor p ri statueti. ' Antropom orfne vaze z L jubljanskega b a rja niso bile doslej še nikdar pravilno tolm ačene. N avadno so jih sm atrali za sia- tuete ali pa, v najboljšem prim eru, za votle figure. Le D ežm an jih je že 1878 leta pravilno ocenil.1 1 D a naši prim eri niso samo votle figure, temveč prave vaze, je videti najbolje po ohranjeni vazi oziroma njeni glavi, ki ima n a tem enu odprtino za vlivanje tekočine. Četudi ne identične, vendar z isto tem eljno idejo izdelane sorodne vaze najdem o predvsem, v D onavski dolini. Take so vaze iz Vinče, k je r je poleg tega bilo odkritih veliko število 1 1 MAGW 1878, str. 74 in 75. tudi drugih rhytoiiov.1 2 D alje se p o jav ljajo v raznih neolitskih rum unskih kulturah in nahajališčih, kakor so G um elnitta k u l­ tura, ter v Vidri, Ruginoasi itd.1 3 Prim eri rum unskih antropo­ m orfnih vaz se razlik u jejo od naših kakor tudi od vinčanskih. O stala je samo osnovna i,deja. tehnika izdelave in celotna p red ­ stava pa se našim odm ikata. Vaze, nekoliko sličnejše našim, so n ajdene na Sedm ograškem .1 4 Po Schrollerjevem opisu so zvon­ časte oblike ter p ripadajo prehodnem u času. Bolj skrom ne so n ajd b e antropom orfnih vaz na Ogrskem. V endar pa nastopajo tu in tam v raznih k u lturah, kakor sta Biikk k u ltu ra1 5 in potiska k u ltu ra.1 6 Zadnje ostanke takih oblik pa najdem o v skrom nih p rim erih na raznih m estih na Češkem in M oravskem.1 7 P rim erjava naših antropom orfnih vaz s katerim i koli d ru ­ gimi, tako po tehnični izdelavi kakor po stilskih odlikah, bi bila popolnom a napačna. D oslej so še osamljene. Ni dvoma da nam je n jih izvor iskati nekje v Podonavju. Po današnjem stan ju zna­ nosti ne bomo naredili velike napake, ako jih povežemo z onimi v Vinci, četudi je med n jim i ogromna razlika. Ni potrebno, da je n. pr. vinčanska k u ltu ra nudila k a r svoje izdelke za vzor, d o ­ volj je že, ako je dala pobudo. D ojem anje in stilistično obliko­ v an je je enotno pri naših antropom orfnih vazah in pri naši statueti z L jubljanskega b arja. Zato sta tudi ti dve vrsti plastič­ nih izdelkov ozko povezani med seboj. Podobnost v obliki je m ed našim i vazam i in statueto s tipom kličevačkega idola in njem u sorodnih izdelkov, kakor so v D alju, Babski itd. Ti iz­ delki pa pripadajo panonski keram iki in tako imenovanemu žu- tobrdskem u tipu. Ne m islim staviti L jubijanskega b a rja v ča­ 1 2 Vasic, Preistoriska V inca I, str. 43, sl. §9 a—c; str. 33. sl. 105, T. XVII, sl. 90 a—c; T. XVIII, sl. 91. — V inca IV, sl. 145 a—c; sl. 148, N ° 1047. — Mnogo prim erov ni objavljenih. — S tarin ar 1938, str. 11, sl. 7. 1 3 22. Bericht d er röm isch-germ anischen Kommission, T. 9, sl. 15. — D acia III/IV, str. 70, si. 16, N° 23; str. 80, si. 25, N° 1, 2 (glej tudi str. 73, 74). — Piosetti, S apaturile dela V idra. Burniresti, 1934, T. I—lil; T. IV, si. 10. — Lpek, 1938, T. 29, si. 89; T. 21, si. 3; T. 20, sl. 1, 2 itd. 1 4 Schroller, D ie Stein und K upferzeit Siebenbürgens, Berlin 1933, str. 57, T. 40, sl. 2. 1 5 24/25 Bericht der röm .-germ . Komm. str. 37. 1 6 Tompa, B andkeram ik in Ungarn, Budapest, 1929, T. 40, si. 11; T. 41, sl. 1 a—b. — Ipek, 1928, str. 23, T. 2, sl. 3 a—b. — Dolgozatok, 1930, T. 35, sl. I, 4—6. — 24/25 B ericht der röm .-germ . Komm. str. 42. 1 7 N eustupny, A nthropom orfni nadobka bodrogkereszturského typu z ném. Seldina, B ratislava, 1933, str. 131 in sl. sovno paralelo s panonsko keram iko, vendar pa opozarjani na podobnost, ki obstoji posebno v zaokroženem gornjem in dol­ njem delu tam kajšnjih statuet in ravno tako naših vaz. Podob­ nost je tudi v jako zoženem srednjem delu, v pasu. T a pojav ne m ore biti zgolj slučajen. Nimamo pa danes še dovolj elementov, ki 'bi nam omogočili, te pojave medsebojno povezati. Zanimivo je vprašanje, kaj naše antropom orfne vaze p re d ­ stav ljajo in kakem u nam enu so služile. O be vprašanji sta tesno povezani in rešitev prvega je tudi rešitev drugega. Z odgovorom, Sl. 7. Ropotu _ (Ljubljansko barje) da so to antropom orfne vaze, pa še n ikakor ni rešeno vpraša­ nje, k aj s svojim antropom orfnim likom predstavljajo. Iz k lju ­ čeno je. da bi uporaba takega lika za vaze bila samo slučajna in da bi vaze služile vsakodnevni uporabi. Ako bi bilo tako, potem bi vsekakor m orali n a jti več ustreznih fragm entov, kakor jih n. pr. imamo od ostalih keram ičnih oblik. Lahko so jih pač upo­ rab ljali kot posode, v katerih so hranili neko m aterijo, tekočino ali podobno. Četudi je dovolj m nenj o uporabi antropom orfnih vaz v predzgodovini, vendar mislim, da ne smemo vedno posplo­ ševati hipoteze, ki v elja za eno kulturo, dà, celo za eno najdišče. K akor so razlike že v samih predstavah, so ravno tako tudi geo­ grafske in kulturne razlike, da ne govorimo o časovnih. Podobne problem e je treba reševati vedno v okviru ene kulture, k je r pač upoštevamo sorodne pojave na drugih, posebno sosednih n a j­ diščih istega časovnega razdobja. V splošnem vidijo nekateri v antropom orfnih vazah kultne pred m ete/8 Vasiču so take vaze- 1 8 1 8 Obzor praehistoricky, P raha, 1930/31, str. 100. — Neustuipny, A nthropo- m orfni nadobka, str. 133. iz Vince kozm etične posode te r v zvezi z industrijo cinabarita, razvito v Vinci,1 9 in z naslonom na analogne egejske rhytone.2 0 2 1 U pošteval je pa tudi m nenje M. I. Maximove, da so plastične vaze v tesni zvezi z terakotam i ter da so jih uporabljali v kultu m rtv ih .'1 Pozneje p reh aja na hipotezo, da vinčanske antropo- mlorfne vaze lahko tolmačimo tu d i kot urne ali kot votle figurine terakote ter jih p rim e rja z vazam i iz Chinisija.2 2 2 3 Ni izključeno, da so bile take vaze na L jubljanskem b a rju kultni predm eti. V endar je p a pri tem velikost vsaj nekaterih nerazum ljiva. Možno je tudi, da p redstavljajo votle figurine terakote in da so jih uporabljali kot idole ali k aj sličnega. N erazum ljivo pa je, čemu so bile delane kot vaze, ko je bila n jih izdelava mnogo težja, kakor je izdelava statuet, katerih ena je bila ob vazah odkrita. Dvomim pa, da so bile v kakršni koli zvezi s kultom m rtvih. Poleg antropom orfnih vaz imamo na L jubljanskem b arju tudi nekoliko drugih rhytonov, katere lahko štejem o v skupino plastičnih vaz. T ak prim er je vaza v obliki čevlja ali obute noge (inv. štev. 1134). Vaza je -zelo groba in sum arno izdelana te r je kom aj podobna plastični vazi (sl. 10). Na zadnji strani je bila celo trak asta ročica, ki je danes odlom ljena. Vzdolž p red n je stran i p a poteka plastično m odelirano rebro. A nalogij za rhyton v obliki čevlja im am o v predzgodovini dovolj. Tudi v Jugoslaviji so ga našli na raznih m estih iz zgodnejših, pa tudi poznejših period. Med prve spada prim erek, najden v Vinči,3 2 med druge pa prim erek, n ajd en v D onji dolini v Bosni.2 4 Zadnji im a po­ dobno ročico kakor naš z L jubljanskega b arja. Mnogo pogo­ stejši so v drugih pokrajinah, kakor v južni Poljski, Moravski, R um ilniji, Bolgarski itd. V glavnem pripadajo neolitskem u ob­ dobju. Posamezne prim ere pozna tudi unjeticka k u ltu ra na Če­ škem, m edtem ko na M oravskem nastopajo v večji m nožini v železni periodi. N ajbolj so razprostranjeni v lužički kulturi. Ne bom n av ajal raznih m nenj, k aj taki rhytoni predstavljajo in v 1 9 Vinca I, str. 42 in sl. 2 0 Vinča II, str. 179. 2 1 V inca II, str. 167. 2 2 S tarin a r 1938, str. 11 in sl. 2 3 V inca II, str. 166, sl. 357. 2 1 WMBH IX, T. XVII, sl. 5. kak nam en so jih uporabljali. Že po sami izdelavi naš prim er ni tako karakterističen, da bi mu v resnici lahko pripisovali kako posebno vlogo, četudi ta ni izključena. M orda je imel kultni pomen. Med plastične vaze bi mogoče lahko prišteli še nekoliko olb- lik, ker jih verjetno niso uporabljali v vsakdanjem življenju. V endar pa njihova uporaba ni znana. Predvsem je to fragm ent v ratu neke vaze (inv. štev. 1464), ki je zelo ozek, skoraj cilindri­ čen in na sredi nekoliko usločen (sl. 9). G ornji del je zaprt z okroglo ploščico z dvem a m ajhnim a odprtinicam a. O blike te vaze ni mogoče rekonstruirati. Po analogijah iz drugih najdišč, Sl. 8. levo: R opotuljica (Ljubljansko barje) s Sl. 9. desno: F ragm ent v ratu posode v obliki steklenice (Ljubljansko barje) posebno iz Vinče in Butm ira, bi to lahko bila tudi degenerirana oblika kakega aribalosa, kakor jih im enuje Vasic, lahko pa ustreza tudi vazi v obliki steklenice ali vazi v obliki kandelabra itd.2 5 Fragm ent, n ajden na L jubljanskem b arju , je ornamleniiran. Na to mesto lahko vstavimo še eno obliko, najdeno ravno tako na L jubljanskem barju. Predm et sam je zanim iv (sl. 11), četudi popolnom a nerazum ljiv. V resnici je to navaden, ploščato stisnjen vrč, nato pa polkrožno uvit, tako da je nastala neka po­ sebna, doslej v predzgodovini neznana oblika (inv. štev. 1137). Dno vaze je polmesečno. Na hrbtu je plastično rebro, izdelano verjetno samo zaradi ojačitve tega dela. Možno je pa tudi, da je popolnom a ornam entalnega 'značaja. Vrč je imel oizek cilin­ dričen v rat s trakasto ročico ter je bogato ornam entiran po si­ stem u lju b ljan sk e keram ike. Dvomim, da je bil izdelan v kak poseben nam en. Tu bomo imeli opraviti n ajb o lj s produktom kakega delavca, ki je pd trenutnem nagonu skušal izdelati in tudi izdelal neko posebno obliko, izvirajočo iz njem u že znanih elementov. Samo splosnil je še vlažen vrč ter ga polkrožno povil. Kot tak pa vendar zasluži posebno pozornost. 2 5 Vinca II, sl. 353—355. - — Vinca I, sl. 120—122. — Fiàla-H oernes, Die neolithisclie Station von Butm ir, II, T. VI, sl. 7. Zelo redke so na te rito riju Jugoslavije glinaste ropotuljice. N ajveč nam jih je dalo doslej zopet L jubljansko barje. Že za­ radi samih oblik, kakor so človeška in ptičja, pa tudi zaradi n jih nam ena jih moramo všteti v plastične izdelke (sl. 6—8). Samo njihovo ime pove da so izdelane tako da je bil n jih notranji del votel, k je r je tičal neki trši predm et, kam enček ali podobno, ki p ri stresanju predm eta u d arja ob stene ter tako proizvaja zvok. Na L jubljanskem b a rju imamo tri tem eljne form(e ropotuljic. N ajnavadnejše in najštevilnejše so bikonične oblike (sl. 8; oel prim erek je ohranjen samo eden, inv. štev. 1125). Bolj zanimiva je ropotuljica antropom orfne oblike, četudi je zelo sum arna in groba (sl. 6). Telo je valjčasto, glava pa je sploščena, izdelana s stiskom dveh prstov ter izvlečena nekoliko proti sprednji strani. Ta del je danes tildi nekoliko fragm entiran. Na vsaki strani glave je naznačeno oko z navadnim vbodom šila. Podoben vbod je tudi še z vsake strani pod prvim , na prehodu ram ena v glavo. Nosnice so naznačene z dvem a razam a. H rbet figure je, kakor bi bil grbast, k ar je posledica sum arne izdelave, ne pa nekega posebnega nam ena. Na vsaki bočni stran i je bilo, m orda nam esto rok, m ajhno vertikalno ušesce. O blika te terakote je tako su­ m arna, da ni možno reči, k aj v resnici predstavlja. Tako je D ež­ man videl v n je j čepečo sovo.2 8 V erjetno pa gre za antropo­ m orfno figuro s tipom glave, ki je dovolj pogosta v predzgodo­ vinskih najdiščih.2 6 2 7 Celo glava statuete, najdene v P tuju, ji je tehnično precej podobna. T retji tip ropotuljice je tudi zastopan samo z enim prim erom (sl. 7) ; izdelan je v obliki zelo stilizirane ptice ali druge leteče živali. H rbet je širok, trup pa se proti spodnji strani vse bolj zožuje. Na sprednjem delu, na glavi, so tri plastične vzboklinice, od katerih gornji dve p red stav ljata v erjetno ušesa, a spodnja kljun. Zadnji del, rep, je fragm enti­ ran. Na vsaki strani h rb ta je m ajhno horizontalno ušesce. Figura je ornam entirana na h rb tu z rombom, ki ima vpisane diagonale, ier z m alim i trikotniki. Na ostalem delu telesa so vertikalne li­ nije in k ratk i prečni vrezi. N ekdaj so mislili, da ta terakota pred stav lja ježa, n ajb rž p a gre za ptico ali za letečega n etopirja. 26 MAGW 1878, str. 74. 2 7 Vinca III, sl. 576, 579—582. V Jugoslaviji imamo znanih samo še nekaj ropotuljic iz Bosne.2 8 Izven Jugoslavije so pa znane v celi vrsti nahajališč raz­ nih k u ltu r in raznih časovnih period. V obliki ptic nastopajo v G rčiji, pa tudi v Šleziji. Pogoste so v halštatski in latenski pe­ riodi. V novejšem času je ropotuljice v češko platenicki oblasti proučeval Filip v zvezi s kultnim i predm eti. Tam kajšne ropo­ tuljice im ajo obliko hruške, blazinice, valja, cevi, ja jc a in ptice.2 “ Čeprav jim naše po obliki niso podobne, vendar predstavljajo isti predm et, ki je služil mogoče celo istemu namenu. Prav tako pa so našli ropotuljice tudi drugod, n. pr. na Ogrskem,3 0 na Nemškem itd. Sl. 10. Vaza v obliki čevlja (Ljubljansko barje) F. Behm misli, da so ropotuljice služile kot otroške igračke, ali pa p ri raznih kultih.3 1 Podobno sodi tudi Kostrzewski. ki meni, da so jih lahko uporabljali tudi kot ritualne predm ete, ker so često najdene v grobovih ob otroških okostnjakih.3 2 Temu m nčnju se približuje tudi Filip, ki n av aja v dokaz poleg okol­ nosti, da so1 pogoste v otroških grobovih, tudi dejstvo, da so n a j­ dene v naselbinah in tako mlajhne, da jih lahko prim e tudi otroška roka.3 3 3 4 Poleg tega pa Filip ne izključuje možnosti, da so jih m orda uporabljali tudi pri plesu te r si z njim i dajali takt, kakor delajo še danes nekatera prim itivna ljudstva.3 1 Schrànil zo­ pet sodi, da so ropotuljice ritualni predm eti religioznega zna­ čaja za odganjanje demonov.3 5 Zanimivo je tudi Förterjevo m nenje o ropotuljici, ki pripada bronastem u času Nemčije, tako 2 8 WMBH XI, T. VII, sl. 2. ,v 2 n P am atky archeologické, P raha 1954/35 (Filip, K ultovni predm éty v p ra veku), str. 4—6. 3 0 V Tószeg B periodi so v jajčasti obliki, v Tószeg D pa v obliki ptice. 3 1 Ebert, R eallexikon dei- Vorgeschichte, Musik, str. 559. 3 2 Kostrzewski, W ielkopolska w czasach przedhistorycznych, Poznan, 1914, str. 54. 3 3 Filip, K ultovni predm éty, str. 6. 3 4 1 . c. str. 6. 3 8 Schrdnil, Vorgeschichte Böhmens und M ährens, B erlin 1928, str. 176. im enovani k u ltu ri keram ike z izdolbenim i ornam enti (Kerb- schnittkeram ik). F ö rter misli, da je zaradi svoje velikosti slu ­ žila kot k u ltn i predm et, ker tudi še danes ljudstva na nižji k u l­ tu rn i stopnji u p o rab ljajo v kultih razne instrum ente.3 6 Ako pogledamo naše ropotuljice, bomo videli, da im ajo prav vse ali m ajhna ušesca ali pa luknjice, skozi katere so potegnili vrvico, da so jih lahko obesili. Ne verjam em , da ropotuljice, n ajdene na L jubljanskem b arju , lahko tolmačimo kot otroške igrače. Sch rani lovo m nenje, da so ropotuljice služile kot ritualni predm eti, bi lahko aplicirali tudi na naše prim ere. Sodim pa, da so naši prim eri služili kot am uleti p roti zlim duhovom. V erjetno je, da so jih torej nosili posebno otroci. Ali so na B arju dajali ropotulj ice tudi v otroške grobove, bo razjasnila šele nekropola, ko bo odkrita in raziskana. V krogu plastičnih izdelkov m oram om eniti še nekoliko pred metov, odkritih na naših na jdiščih, o katerih je pa danes še težko razpravljati. T ak prim er je terakota valjaste oblike z nekako glavo na eni strani, na k ateri so pa tri plastične vzbok- line. Nobenega dvoma ni, da pred stav lja ta plastični izdelek pha- lus, simbol m oškega božanstva. Predm et je najden na ilirskem gradišču v P tuju. N adaljnjo posebno skupino plastičnih izdel­ kov p red stav ljajo tudi votivne kozice, ki so bile najdene na Po­ steli.3 7 Bogato so ornam entirane in spadajo med zelo dragocene predzgodovinske izdelke. Časovno pa ustrezajo skupini ilirskih najdišč v Sloveniji. Pri vseli naših plastičnih izdelkih lahko postavimo v p ra­ šanje n jih um etniške stopnje. V okviru predzgodovinske plastike vedno govorimo tudi o um etnosti te r o um etniški in k ulturni stopnji izdelovalca. Mislim, da je tako gledanje vseskozi n a­ pačno. O kakih um etniških izdelkih nam p ri naših prim erih sploh ni mogoče govoriti. V najboljšem prim eru bi lahko govo­ rili o um etni obrti. Plastični izdelki z L jubljanskega b a rja se po tehniki izdelave ne ločijo od ostalih keram ičnih izdelkov. Zato m oram o soditi k lju b njihovem u m ajhnem u številu v razm erju s celotno keram ično ostalino, d a tudi tu ni bil cilj n jih kvaliteta, am pak n jih vsebina. Tako ni bila glavna forma, temveč vsebina. Zato so tudi tako statueta kakor antropom orfne vaze izdelane 36 M ann lis 1923, str. 113. 3 7 ČZN 1934, priloga štev. 1—3. po isti šabloni. Individualnih posebnosti, ki bi jih izdelovalec vnesel v svoje izdelke, pa ni najti, ali so pa tako neznatne, da ne štejejo. Jasno je videti, da so nastale iz neke, nam še nerazum ­ ljive potrebe, mogoče religiozne, kultne ali slične. Samo zadnji polkrožno upognjeni vrč, za katerega pa dvomim, da ga smemo uvrstiti v ožjo skupino plastičnih vaz, kaže m orda trenutno raz­ položenje in individualno iniciativo delavca. Nesporno pa je, da nudijo naši prim eri plastike, ne samo z L jubljanskega barja, temveč tudi oni iz M aribora in P tuja, dragocene podatke o du- Sl. 11. Vrč (Ljubljansko barje) ševnem življenju in o produktih naših predzgodovinskih p reb i­ valcev. V endar pa po n jih ne moremo soditi o kulturi in um et­ niški višini teh ljudi. Tako je skoraj povsod v predzgodovini, ne samo pri nas. Redki so prim eri ki nam nudijo res neko sliko umetnosti. Vse leži na vsakdanjih potrebah, četudi kulturnega prebivalstva, ki je svoje umetnostno obrtne potrebe često rajši uresničevalo na navadnih poraibnih kosili kakor na idoloplastiki. K akor sem že omenil, so vsi gornji plastični predm eti v Slo­ veniji preostanek starejših ku ltu r. Zato po n jih ni mogoče so­ diti o novih im pulzih, k i n aj bi se pojavili na tem polju v no­ vejšem času. Tudi sam kult, ki nam ni znan, korenini v starejših periodah. Moramo pa tudi priznati, da je vsaka predstava plod­ nosti bila najlaže izražena z ženskim likom. SOME SPECIMENS OF EARLY P R EH IS T O RIC A L PLASTIC ART IN SLOVENIA As to the present investigations prehistorical plastic a rt products are seerce in Slovenia th e chief reason thereof being the fact th a t th e territo ry was b u t little exam ined as to th e ea rlier periods. H itherto th ree statuettes have been excavated, one on the Moor of L jubljana, one at M aribor, and one at Ptuj. Chronologically the first one seems to be the earliest, w hile the other two are n early p arallel. Yet they differ as to their elaboration, respec­ tively conception. Typological I y they represent th ree various types. The sta tu e tte from the Moor of L ju b ljan a corresponds to the anthropom orphic vases of the sam e site. Stylization has reaiched its acme th ere though this statu ette b e the earliest one. The one of M aribor is the most naturalistic. As fa r as the statuettes are ornam ented th e ir ornam ents represent clothing, respectively tex tile ornam ents. O n the statu ette of M aribor Schuchardt saw also a kind of a sk irt of grass or some sim ilar m aterial, which is very doubtful. It has been .estab lish ed th a t the statu ette of L ju b ljan a belongs to the Slavo­ nian culture, and the one of P tu j to the Illy rian culture, chronologically somehow to the transition from the Bronze into the H allstadt Period. The statu ette of M aribor is likely to belong to the Illy rian culture] as well, though the d ata of its excavation be rath e r uncertain. O ur statu ettes originate from the D anube valley. The one of L ju b ljan a m ay be rem iniscent of the N eolithic Period, b u t the other two- have originated u n d er th e influence of th e Slavonian cu ltu re m any elem ents of w hich have been found in the Illy rian settlem ent on the C astle of P tu j sim ultaneously w ith the sta tu e tte itself. O th er plastic a rt products are represented by anthropom orphic vases from th e Moor of L ju b ljan a corresponding stylistically to the statu ette from th e re as well. The ornam ents rep resen t te x tile motives taken from the clothing in nature. It is not clear w hat th e purpose of th e anthropom orphic! vasea was. They m ight have been eith er cult vessels or even -idols, though it seems •rather unlikely. T here are some m ore vessels th a t m ight b e included into plastic vases, and th a t w ere probably not used in everyday life, b u t to some special purpose. Such is a v ery rough vase in the shape of a shod foot or a shoe, fu rth e r a fragm ent of a vessel w ith a very thin neck which is covered by a sm all p late w ith two little holes. Sim ilar ones are to be found in the area of th e D anubian N eolithic cu ltu re at Vinca (Vasic calls them arybaloses and candelabrum -shaped vases), and at B utm ir as well. Also a p itcher m ay be included; it is interesting on account of its having been flatly com pressed w hile being m anufactured, and sem icircularly w ound. Its purpose is not clear. O n the Moor of L ju b ljan a also clay rattles are fre q u e n t They are m ade in biconical shapes, in the shape of a common hum an statuette, and in the shape of some flying anim al. The la tte r two w ere variously in terp reted . The first one as a cow ering owl, the second one as a hedgehog. All of them w ere on a cord, and represented am ulets against bad ghosts. They are not likely to have been children’s toys, and little likely to have been cult or ritu a l objects. A -plastic object from the C astle of P tu j m ay represent phallus owing to its shape. It belongs to the Illy rian culture. W ith p lastic products in Slovenia w e cannot speak about th eir artistic degree, b u t a t the m ost about the degree of trad e art. The chief aim was not th e shape, b u t the contents. T here are b u t few individual peculiarities of the producer to be noticed. Most products are m ade by routine.