AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN W LANGUAGE ONLY
DOMOVINA

AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, NOVEMBER 14, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
k se, da je najmanj 100 farjev utonilo na jezeru
W Utopljenimi so štirje Clevelandčani. Kot ka-zadnje vesti, je vihar razbil šest ladij, štiri tovorne parnike in dve ribiški ladji.
Cigansko jezero se je zo-,jniril0 in reševalne patru-Se Podale na vse strani, da j. 1 pogrešane ladje ali .j 6 teh ladij, za katerih uso-l ne ve. Kolikor se more sedaj, bo znašalo šte-
"OVi
eskih žrtev tega silnega ,jJa do 100. Sprva so bile čtle samo štiri ladje kot po-®e> zdaj je pa to število na-(Ze la šest, štiri tovorne la-dva ribiška čolna. Parnik •> ki vozi gazolin, se že 36 ^ javil. Na obrežju pri ^ ^aven so našli eno veslo, streho krmarjeve hi-h Se te stvari imajo vti-
aimena te ladje, p. aj je že ugotovljeno, da arnik Davock pi*elomil na
32
'zginil v vodi z vso po-
ttiož severno od Ludj
ington, Mich. Kanadski tovorni parnik Novadoc je vihar vrgel na pečine in 25 čevljev visoki valovi so odnesli s krova dva mornarja. 17 mož so rešili potem, ko so se več kdF24 ur oprijemali dela ladje, ki je še molel iz vode.
Voda je vrgla na breg pri Ludington 16 trupel. Po rešilnih pasovih se je zaznalo, da so bili to mornarji z ladij Davock in Anna C. Minch.
Več od pogrešanih ladij je bilo na zadnji vožnji pred zimo. Mnogo ladij, katere je vihar zajel na jezeru, prihaja zdaj v pristanišča, toda vsaka je kolikor toliko poškodovana. Mornarji pripovedujejo, da je divjal veter v tem viharju do 126 milj na uro in da tako strašnih dveh dni še ne pomnijo na teh jezerih.
% v Berlinu so
t
vtajnost
13. nov. — Sovjetski \\ ^olotov se .>e danes po-t z Adolfom Hitlerjem To e bil že Molotov i ,?2Sbvor s Hitlerjem. Vse-
*že
%
dvorov ali pogjajartij, ni znana. Nocoj bo ^ Pogostil nemške nacije banketom, sinoči aciji gostili ruske odpo-ijjj a banketu so razni go-^ l3°udarjali veliko prija-Nemčijo in Rusijo!
,v *Jutraj V^anju
ni V°-iaške moči in pa eko-
je bil Molotov ,„	s feldmaršalom
ki mu je podal sliko
Polo
zaj Nemčije, o-
araga 1317 COF
> i
* B:
W J-o. novembra se vrsi 6sečna seja ob 7:30 zve-
e^dnih
prostorih. Na k bo zelo važna to-L *član naj sam sebi pri-V e ^e bo udeležil seje in Ityj. Navzočih mogoče ne bo
Še na mnogo let!
Naš spoštovani g. sodnik Frank J. Lausche praznuje danes 45-letnico mojega rojstva. Njegovim mnogo-brojnim prijateljem in občudovalcem se pridružujemo i mi ter mu tem potom izražamo iskrene čestitke s željo, da bi ga Bog ohranil slovenskemu narodu kot voditelja še mnogo, mnogo let. Bog živi, Frank!
-o-
V pojasnilo
Pred nekaj tedni smo na tem mestu zapisali, da je slovenski odvetnik, Mr. William J. Ken-nick izdal svoje tiskovine, ki niso nosile unijskega znaka. Mr. Kennick pojasnjuje, da je dozdaj še vedno naročal tiskovine v unijskih tiskarnah in tudi one, radi katerih smo pisali. Toda tiskarna, Dirva Publishing Co., ni dala na tiskovine unijskega znaka, ker ga Mr. Kennick ni izrecno zahteval. Toda pozneje je Mr. Kennick zahteval unij ski znak na vso ostalo tiskovino, kar nas zelo veseli.
[jf Kis
DRAME NA VISOKEM MORJU
fci.
t"smo že, kako se je an-1 tudi mi, nato smo pa okrenili na ,?v0rna ladja Jervis Bay, šo ladjo tako, da smo prišli med
ij»
se pred nemškimi
tv<

% ,
°borožena> postavila A bojni ladji in se žr-pUj da je dala priliko k.9 angleških trgovskih
Pm,. t o,
ander, poveljnik Šved % ,0rnega parnika, opisu-k boja sledeče: "Bilo H nePopisnega in nikdar jep°zabil. Hrabrosti po-ftj . Vls Bay se imamo za-i^ smo se ostali rešili
I' \ k 6 pa vrnil čez pet ur
fy, °3ižče in vzel na krov
[C?topljene ladJe' ki je

»je
za nas druge."
jla Popisuje častnik re-■ ki ne more pohva-
svojega kapitana bil izgubil v boju H^0 ln se je potem poto-
vred.
h ob

^ko
4:50, ko smo za
ll() — ladjo, ki je 0(Jprla na nas topov

Tako smo odgovorili
Nemca in med naše ostale ladje, katerih, je bilo 38, vozeč blago iz Kanade v Anglijo. Naš kapitan je dobro vedel, kaj nas čaka, toda ni okleval.
Naenkrat dobi naša ladja kroglo v trebuh in skoro v istem času je izbruhnil na ladji požar Toda posadka je kar naprej obsipala Nemca s kroglami. Drog; na katerem je visela naša zastava, je nemška krogla odbila. Nek naš mornar je splezal na jamor in pričvrstil drugo zastavo. Videl sem našega kapitana, ki se je opotekal proti poveljniškem mostu. Malo prej mu je nemška krogla odbila desno roko.
Končno smo dobili povelje, da zapustimo potapljajočo, ladjo. Vsij razen enega rešilnega čolna so zgoreli. Zasedli smo istega in štiri splave. Tedaj so nas pa Nemci začeli obsipati s šrapneli, hoteč nas vse pobiti še v čolnih. Bilo je grozno, toda ponosni smo bili na svoje delo."
Slovenski misijonar umrl
V pondeljek je umrl v Minne-soti misijonar Rev. Simon Lam-pe, ki je bil rojen 5. decembra 1865 na Brezovici pri Ljubljani. Njegov oče je bil železniški čuvaj, doma iz črnega vrha nad Idrijo. Leta 1883 je prišel z Rev. Buhom v Ameriko, kjer je stopil v benediktinski red. že drugo leto ga je škof poslal v indijansko šolo opatije sv. Janeza v Collegeville, Minn., kjer je učil mlade Indijančke Chippewa rodu. Dne 1. novembra 1888 je bil posvečen v mašnika v St. Cloudu, Minn., 5. novembra je pa pel novo mašo pri sv. Štefanu v Brockway, Minn. Od tedaj je vedno misijonaril med Indjjanci v severni Minnesoti.
Indijanci so Rev. Lampeta vzljubili kot lastnega očeta in mu nadeli ime "Ga-Minotagos," kar pomeni pevec. Gladko je govoril vsa indijanska narečja, saj je med njimi deloval nad pol stoletja. Večino prostega časa je porabil v to, da je pisal an-gleško-indijanski slovar.
Naj bo pokojnemu slovenskemu misijonarju ohranjen blag spomin v analih ameriške Slovenije in mirno naj počiva v ameriški zemlji, katero je tako ljubil.
-o-
Poljski poslanik se je odpovedal uradu
Washington, D. C. — Grof Jerzy Potočki, ki je bil štiri leta in pol poslanik za Poljsko repu-aliko, se je odpovedal uradu. Svojo odpoved je naznanil poljski vladi v London. Kdo bo njegov namestnik, se še ne ve. Da-si je Poljska okupirana od Nemčije in Rusije, pa je vlada Zed. držav priznala poljskega poslanika, ki je zastopal svojo vlado v ondonu. Tudi njegovega namestnika bo vlada Zed. držav priznala, ki ima tudi še vedno svojega poslanika za Poljsko, Anthony Biddla, ki se začasno nahaja v Zed. državah.
-o-
Jutri bo pa za otroke!
Pri fari sv. Lovrenca se prične nocoj ogromni bazar v pro štorih pod novo cerkvijo. Vsak večer se bo oddajalo lepe in koristne stvari, da jih bo vsak vesel. Jutri popoldne, to je vse popoldne, bo pa bazar samo za otroke. Dajalo se bo samo take stvari, ki. jih imajo otroci posebno radi. Imeli bodo mnogo lepe zabave, zato naj jih starši pošljejo s par centi na bazar. Napravili jim bodo s tem mnogo poštenega razvedrila.
Odpeljan v bolnišnico
Štefan Stefančič iz 898 Rud-yard Rd. je bil včeraj zjutraj od peljan v Glenville bolnišnico. Pri delu v White Motor Co. mu je nenadoma prišlo slabo. Upamo, da ne bo kaj hujšega.
Hitler je odprl trgovino
London. — V nekem angleškem mels tic, katerega ime cenzura zamolči, je bila zgrajena zadružna prodajalna. Vse je bilo pripravljeno za slovesno odprtijo. V noči pred odprtijo so pa nad mestom razsajali nemški bombniki. Tudi novo zgrajena prodajalna je izgubila vrata in vsa okna. Poslovodja je zjutraj namestil v razbito izložbeno okno velik napis: "Odprto po Hitlerju!"
i"
NAJNOVEJŠE VESTI
BERLIN, 14. nov.— Sinoči so prihrumeli nad Berlin angleški bombniki in začeli metati bombe kmalu zatem, ko je bil končan razgovor med ruskim komisarjem" Molotovom in Hitlerjem. Poročilo trdi, da angleški letalci niso mogli prodreti do sredine mesta, ampak so bombardirali samo predmestja. SALONIKI, 13. nov.—Več tisoč italijanskih Alpinov blodi po prelazih in presekah gorovja Pindus. Grki so jim zaprli vse izhode in zdaj jih grške patrulje pridno love. Na stotine jih pade vsak dan Grkom v roke.
Predsedniška kampanja je bila draga
Washington, D. C. — Edvard J. Flynn, načelnik demokratske stranke, je rekel, da je tako Roosevelova kot Willkieva kampanja veljala mnogo nad $3,-000,000. Republikanci so pa to trditev odločno zavrnili rekoč, da je republikanski narodni odbor potrošil samo $1,600,000 od 1. julija do volitev. Toda v celem letu 1940 so pa razni klubi potrošili mnogo več, zlasti Will-kievi demokratski klubi, nad čemer pa republikanski narodni odbor nima kontrole. Postavno nobena politična stranka ne sme potrošiti v kampanji nad tri milijone dolarjev.
Nov grob
Zadušnica
V	petek ob osmih se bo brala cerkvi sv. Vida sv. maša za
pokojnim Viljemom Virantom. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Koledarji Ave Maria
V	knjigarni Jos. Grdina, 6113 St. Clair Ave. dobite koledarje Ave Maria za leto 1941.
Iz bolnišnice
Frances Culkar, 8709 Rose wood Ave. se je vrnila iz bolnišnice in prijateljice jo zdaj lah ko obiščejo na domu. Zahvaljuje se za poslane cvetlice in obiske v bolnišnici.
Včeraj zjutraj je nagloma preminul dobro poznani rojak Frank Fier, star 76 let. Stanoval je na 813 Alhambra Rd. Doma je bil iz Družinske vasi pri Beli Cerkvi na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Tukaj zapušča hčere: Louise, poročeno Kroger, Josephine, poročeno Heis-terman, Marion, poročeno Schmitt in Antoinette, poročeno Schulz; ter pet sinov: Franka, Antona, Louisa, Augusta in Johna, sestro Ano Skro-but, pastorko Mary, poročeno Wilson, tri pastorke: Joseph Pintar, Louis Champa in Rudolph Champa, v stari domovini pa zapušča sestro Rose Perse. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9:30 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 J E. 152nd St. v cerkev Marije Vnebovzete in potem na pokopališče sv. Pavla. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Na operacijo Mrs. Mary Germ iz 1268 E. 172nd St., je bila odpeljana v Women's bolnišnico, kjer je včeraj srečno prestala operaci jo. Obiski so dovoljeni. Želimo ji, da bi se kmalu boljšega zdravja vrnila domov.
Hitler in Stalin se bosta v kratkem sestala
Belgrad, Jugoslavija. — V belgrajskih političnih in tuje-zemskih krogih se z vso gotovostjo zatrjuje, da se bosta Hitler in Stalin v kratkem sestala. Na tem sestanku si bosta diktatorja segla v roko na političnem in ekonomskem sodelovanju Moskve z Berlinom in Rimom. Ta sestanek bo posledica obiska ruskega komisarja Molotova v Berlinu. Sestala se bosta pa naj-brže kje v podjarmljeni Poljski. Kot se sliši, se bodo vršile takrat velike parade najboljših nemških in ruskih vojaških edi-nic, katere bodo pripeljali na prostor sestanka z letali. -o-
Vatikan je prepovedal nunciju posetiti kako slavnost za Molotova
Rim, 12. nov. — Papežev državni tajnik je posvaril papeževega nuncija v Berlinu, msgr. Cesare Orsenigo, da bi se udeležil ikakih vsečanosti, h katerim bi bil morda povabljen in ki bodo prirejene v počast ruskemu komisarju Molotovu.
Vatikanski krogi so mnenja, da bo pri teh pogajanjih v Berlinu dobila Rusija proste roke v Mali Aziji in v Indiji, kakor jih je dobila v Poljski in na Baltiku. To zelo skrbi Vatikan, ki je imel dozdaj z dovoljenjem angleške vlade proste roke v teh krajih, kar se tiče misijonskega delovanja.
-o-
Dies bo začel odkrivati delovanje nacijev
Washington. — Državni tajnik Hull je dal kongresniku Diesu proste roke, da začne v javnosti razkrivati delovanje nemških konzularnih agentov v Zed. državah. Dies je naznanil državnemu oddelku, da bo začel z javnim zaslišanjem 22. novembra, ako ne bo Hull ugovarjal. Nato mu je ta brzojavil, da ima v tem popolnoma proste roke, ker državni oddelek ni niti pre iskovalna, niti sodnijska agen-tura.
Maršal Polly odstopil
John J. Polly, maršal v Wil-lowick, O., ki je marsikateremu avtomobilistu v grenkem spomi-se je odpovedal službi in
Angleži poškodovali 7 italijanskih bojnih ladij
Italija ima zdaj samo še tri velike bojne ladje. - Poleg tega so angleški bombniki prizadeli veliko škodo transportu, ki je bil na potu v Albanijo.
London, 13. nov. — Angleški bombniki so se ravnali po geslu: "Poišči sovražnika, če ne pride ven!" ter so napadli italijansko bojno pristanišče Taranto, kjer so silovito razsajali nad laškim bojnim brodovjem. Bombe so prizadele težke poškodbe dvema bojnima ladjama in najbrže tudi tretji, kar ima za posledico, da ima italijanska bojna mornarica samo tri bojne ladje še v plovnem stanju. Poleg tega so Angleži poškodovali dve 1 aški križarki in dve pomožni lažji bojni ladji.
Premier Churchill je bral poročilo mornarice v poslanski zbornici ter smehljaje pripomnil, da bo ta gododek odločil, kdo bo imel oblast v Sredozemlju in da bo našel ugoden odmev po vsem svetu.
Admiraliteta je pozneje še poročala, da so angleške bojne la-
dje napadle Mussolinijevo bro-dovje prav pred njegovimi vrati, ko so zaplule v ožino pri Otranto ter napadle italijanski transport, ki je vozil potrebščine v albansko pristanišče Valo-no. Angleži so potopili eno transportno lad|o, na dveh je pa izbruhnil požar in sta se gotovo pozneje potopili. Poškodovali so tudi eno izmed križark, ki je spremljala transport. Druga križarka je pa ušla.
Ta udarec italijanski mornarici bo imel za posledico dvoje: 1) Mussolini ne bo mogel nagajati Angležem pri pošiljanju pomoči Grčiji, 2) več angleških bojnih ladij bo zdaj lahko odšlo iz Sredozemlja na lov za nemško skrivnostno ladjo, ki je 11. novembra napadla transport angleških trgovskih ladij na Atlantiku in o kateri sumijo, da je to nemška bojna ladja Admiral Scheer.
Tašča v kovčegu, zet pred sodnijo
El Paso, Texas. — Angel Gai-tan, ki ima pekarijo v Los An-gelesu, je šel po svojo taščo v Mehiko, da bi jo pripeljal v Žed. države. Hotel je to napraviti brez dovoljenja ameriških oblasti. Stlačil jo je v kovčeg, istega naložil na avto. in hajd proti meji. Toda v El Paso so ameriški cariniki kovčeg odprli in zaprli so oba, zeta in taščo. Zet bo sojen, ker je hotel vtihotapiti tu-jezemca v Zed. države, tašča bo pa sojena, ker je hotela priti brez dovoljenja oblasti.
Vabilo na prosto vožnjo
Councilmana Edw. Kovačic iz 23. varde in John W. Gleacon iz
Anglija dobi ameriške moderne bombnike
Washington. Od 80 najmodernejših bombnikov, ki so zdaj v delu, jih bo dobila Anglija 40. To so štirimotorna bojna letala, ki so zgrajena za polete na veliko daljavo in kakršnih nima danes nobena druga država. Bombniki bodo dograjeni pred novim letom in bodo leteli ž njimi v Anglijo.
NA LOVU UMRL
nu,
mestna zbornica je sprejela njegovo odpoved. Polly je bil znan, da je zlasti preganjal motoriste in marsikak dolarček je bil plačan neupravičenim potom, kakor pripovedujejo.
22 obletnica V petek ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Julijo Troha v spomin 22. letnice njene smrti.
Kanarčki Jutri večer ob sedmih se vrši seja Kanarčkov. Pridite vsi!
Monticello, N. Y.—Thornton Fraser, star 84 let, je oni dan ustrelil lisico, nato se je pa zgrudil mrtev na tla, zadet od srčne kapi. To je bila 149. lisica, ki jo je strastni lovec
upihnil. Upal je, da jih bo pred 21. varde vas vabita v petek po-rsmrtjo spravil v večna lovišča
poldne ob dveh, da se vsedete na 200. nove buse ulične železnice, ki bodo jutri začeli voziti po 79. cesti. Na razpolago bo okrog 10 novih busov. Začetek vožnje bo ob dveh popoldne od St. Clair Ave. in 79. cesta. Vožnja bo do konca te linije in nazaj, ne da bi vas to kaj stalo. Dolgo je trajala borba z ulično železnico, da je odpravila ulične vozove in jih nadomestila z busi. V petek bodo začeli voziti busi tudi na 30 cesti, od St. Clair Ave. do Woodland Ave., kar je izposloval councilman Eddie Pucel. Za 79. cesto sta se pa posebno trudila councilmana Kovačič in Qteacon.
Zahvala za darila
Andy Kocjan iz 15926 Whit-comb Rd. se tem potom zahvaljuje vsem sorodnikom in prijateljem za obiske v bolnišnici in na domu, za cvetlice in druga darila ter pismena voščila k hitremu okrevanju.
Glavna vaja
Nocoj ob osmih bo glavna vaja pevskega zbora Lire za koncert, ki se vrši v nedeljo. Prosi se vse pevce in pevke, da bodo točni. Vaja bo v novi šoli sv. Vida.
Joliet. — Laverne štukel, enajstletni deček, je 5. t. m. izgubil življenje v bližini svojega doma, ko je hotel skočiti na konjski voz s smetjem in je padel pod zadnja kolesa.
Obiščite razstavo
Ves ta teden se vrši razstava slik pokojnega slovenskega umetnika Grego-rija Peruška v SND. Vsak večer je tudi prirejen kak poseben program. Narod je pri jasno vabljen, da obišče razstavo en ali drugi večer.
BANČNI URADNIK JE REŠIL MIKUŠU $1000
K John Mikušu, 6607 St. ima $2,000. Nato naj gre še Mi-Clair Ave., je že dlje časa zaha- kuš, da bo dokazal, da ima res jal nek tujec, ki je rekel, da Mi-j denar. Ko je hotel Mikuš dvigniti denar, ga je uradnik vprašal, čemu mu bo toliko denarja. Mikuš je vse povedal. Uradnik je poklical policijo, ker je prej opazil, da je "farmar" sam;o stopil v banko, nato je pa šel zopet ven. Ko je prišla policija, ni bilo ne Mikuševega prijatelja ne farmarja nikjer, a John Mikuš je vložil tisočak zopet lepo v banko.
kuša pozna že dolgo. Včeraj je prišel pa še drugi, ki je pripovedoval, da je prodal farmo v Oklahomi in da išče poštenega človeka, ki bi mu spravil denar. Prejšnji "prijatelj" je priporočil Mikuša. Ponovila se je zatem stara pesem. Odšli so na Cleveland Trust banko, St. Clair in 55. cesta. "Farmar" je šel prvi v banko in prišel ven s polno pestjo bankovcev, češ, da
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50, Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year C. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 268 Thurs., Nov. 14, 1940
Osišče kupuje Rusijo
Če je bil kdo osupnjen nad vestjo, da bo ruski komisar zunanjih zadev, Vjačeslav Molotov, obiskal Berlin, potem je bila to Turčija, ki se je tako zvesto zanašala na to svoje pokroviteljstvo v slučaju, če se bo Hitlerju zahotelo udariti proti Dardanelam. Uradno se sicer Turčija vzdržuje vsakega komentarja glede tega nenadnega koraka Rusije, toda javno mnenje po Turčiji je pa, da jo je Rusija izdala.
Koliko se je Turška zanašala na Rusijo kaže to, da je celo v svoji zavezniški pogodbi z Anglijo vključila pogoj, da ne bo šla nikdar v kako vojno, kjer bi se morala (Turčija) vojskovati proti Rusiji. Dejstvo, da ima Rusija svoje interese na Dardanelah oziroma na izhodu iz Črnega morja, daje turškim državnikom upanje, da Molotov v Berlinu ne bo privolil v kake zahteve Hitlerja, kjer bi bila prizadeta neodvisnost Turčije. Toda to je samo upanje, ki visi na jako tenki nitki.
Koliko se more Turška zanašati na Rusijo zdaj, ko se je ruski premier odzval lokavemu vabilu iz Berlina, se more soditi, iz tega, da se je trudil Hitler vse leto, da bi dobil Mo-lotova v Berlin, pa se mu to ni posrečilo. Na vsa prijazna vabila iz Berlina, je bil v Moskvi vedno na razpolago odgovor: "Če hoče kapitalistična Nemčija česa od Moskve, bomo vedno z veseljem sprejeli nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa v Moskvi in poslušali njegove prošnje. Toda ne more se pričakovati, da bi ruski komisar zunanjih zadev udaril proletariat vsega sveta v obraz s tem, da bi bil gost Adolfa Hitlerja v Berlinu."
To je bil v Moskvi vedno odgovor na vabila iz Berlina. In danes je komisar Sovjetije, edine "delavske" države na svetu, gost Adolfa Hitlerja v Berlinu, kjer so dali zastopniku svetovnega proletariate na razpolago palačo Bellevue, razkošno palačo kraljev in cesarjev.
Oni, ki prisegajo na rusko sovjetsko vlado, bi pričakovali, da bo šel Hitler v Moskvo, prej, kot bo poslala Moskva svojega zunanjega ministra v Berlin. Toda videti je, da niti Moskva ni mogla pričakovati od Hitlerja, da se bo toliko ponižal, ko vendar hitijo predstavniki vlad k njemu, če le migne s prstom. Tako se je tudi Moskva udala Hitlerju in poslala svojega komisarja, ki v vsem svojem življenju ni bil niti enkrat izven mej ruske države, na zakusko v Berlin. Stalin se je udal Hitlerju, glasnik svetovnega proletariata je postal hlapec nemškega imperializma.
S tem, da je Hitler izvabil Stalinovega zastopnika v Berlin, je jasno pokazal, da, želi imeti Nemčija proste roke na Balkanu in Bližnjem Vzhodu. Nevtralni državniki si to razlagajo tako, da vidi Hitler potem, ko se mu je ponesrečil načrt, da bi zasedel Anglijo pred zimo, na steni zapisano usodno znamenje svojega poraza in konec svoje vlade.
Iz zadnjega njegovega govora v Monakovem je razvidno, kako desperaten je Hitler in da bo napravil še eno potezo v svojem naporu, da premaga Anglijo, ali pa sam podleže. Najprej si je zagotovil Španijo in Francijo, če že ne kot zaveznici, pa mu vsaj nagajali ne bosta. Zagotovil si je Romunsko, ne da bi se prej o tem posvetoval z Moskvo, kar je zelo razjarilo Ruse. V istem času se je zaletela Italija v Grško, ne da bi tam pokazala kak uspeh. Zima je pred durmi in na Balkanu je slabo vreme za vojne operacije. Zato je bilo treba nekaj naglo ukreniti, si je mislil Hitler.
Ako bi bila Rusija izrabila! stisko, v kateri se trenutno nahaja Hitler in bi bila udarila na Nemčijo, bi bilo rimsko-berlinsko osišče v jako opasnem položaju. Zato je treba zdaj Rusijo kupiti za vsako ceno in to brez vsakega odlašanja. Rusijo je treba pripraviti do tega, da bo dovolila prehod nemških čet preko Bolgarije in morda tudi preko Jugoslavije, da bodo pomagali italijanski armadi na Grškem. Taka poteza Hitlerja bi privedla Nemčijo^prav pred vrata Rusije, to se pravi pred Dardanele, kar bi pomenilo gotovo vojno s Turčijo.
Tu je treba pa velike previdnosti, si je mislil zviti Hitler. Rusija in Turška sta si nekaj precej na roke in če bi Nemčija zgrabila Turško za vrat, ne da bi za to dobila izrecnega dovoljenja iz Moskve, bi se znalo pripetiti, da bi priskočila Rusija Turški na pomoč. To bi pa gotovo prekrižalo nemške oziroma Hitlerjeve načrte. Ako bo marširala nemška armada na Balkan, mora imeti levo krilo varno. Prav kot takrat, ko je marširal Hitler v Poljsko in si je prej zagotovil, da ne bo Rusija nagajala. Zato je treba tudi tukaj najprej pregovoriti Rusijo, da bo ostala absolutno nevtralna v slučaju, če se pograbita Nemčija in Turčija. Hitler trenutno najbrže ne more dobiti od Rusije drugega kot zagotovilo, da se ne bo vmešavala v balkanske homatije, če bo Nemčija prebredla Donavo. Sicer pa Hitler itak ne zahteva drugega.
Zato je pa Hitler poklical ruskega komisarja v Berlin, kjer mu bo obljubil solastnino pri Dardanelah. Če bo Hit-ier obljubil Rusiji še kaj drugega za njeno nevtralnost, je treba Rusiji samo vpiašati in dobila bo, seveda, začasno samo obljube. Hitler je, kot znano, jako radodaren z zemljo drugih narodov.
Zato je jasno, da se zdaj baranta v Berlinu za Balkan. Če bo Rusija privolila, da sme Hitler peljati svojo armado čez Donavo, potem je odstranjena zadnja ovira. Hitler se je bal za to podjetje samo še Rusije, ker Jugoslavija in Bolgarija ne pomenita za nemškb armado nobene ovire.
Malo pojasnila
Pred par tedni se je vršil drugi skupni sestanek hišnih posestnikov in stanovalcev sta-nujočih na Addison Rd. in v bližnji okolici, kjer je čuti razbijanje iz "hammer shop," ki se nahaja na Addison Rd. in Met-ta Ave.
Kdor se je udeležil teh dveh sestankov, bo vedel, da je bil izvoljen odbor petih mož, ki so se obrnili na vodstvo tovarne in poizvedeli, kaj bi bilo mogoče ukreniti, da se omeji vsaj nočno razbijanje, ko so ljudje pri počitku.
Odbor je poročal na zadnjem sestanku, da se je sestal s predsednikom tovarne, kateri je obljubil, da kakor hitro bo dogo-tovljeno .delo na novem kotlu, ki ga sedaj postavljajo, da bo takoj ustavljeno nočno delo v tej tovarni in to se bo zgodilo krog 1. decembra, 1940, če ne prej.
Želim, da me vsak pravilno razume in da bo vsak vedel moje stališče v tej zadevi. Vse, kar je v moji moči pomagati prebivalcem v tej okolici, da se ustreže njihovi zahtevi, da bo omogočen pošten počitek ljudem vsaj v nočnem času, bom storil in to brez vsakega posebnega plačila. Torej za moje delo ne bo treba nikomur plačati niti centa.
Seveda je pa slučaj drugačen, če bi omenjena tovarna ne držala svoje obljube, katero je dala odboru, potem bi bilo pa treba podvzeti druge korake, kjer pa bi bili morebitni stroški in to pa bo odločil odbor pet mož, katerega tvorijo: Mr. John Prince, Mr. Mike Jurato-vac, Mr, Joe Lunder, Mr. Mike Jalovec in Mr. Simon. Kar bo ta odbor sklenil, bo predno bi povzel kakšno nadaljno akcijo, zopet obvestil vse prizadete in zainteresirane v to stvar in to bo na skupnem javnem sestanku, ki bo sklican takoj, ko bo odbor uvidel potrebo zato.
Naj to velja v pojasnilo vsem ki se za stvar zanimate. Vam udani,
Edward J. Kovacic, councilman 23. varde.
Mlad. pevski zbor vas kliče
Zlata jesen se že bliža k zatonu. Rumeno listje je že skoro odpadlo. Med nami stojijo mala in mogočna drevesa, z golimi vejami. To je edina obramba, da jih močni zimski sovražnik ne polomi k tlom.
Ravno tako se lahko zgodi z našimi organizacijami, pa naj bo ene ali druge vrste, ako se zanje ne postavimo v bran. Najbolj so v nevarnosti dramski in pevski zbori. Ker jim sovražnik preti od vseh strani. Sedaj pa pride vprašanje, kake se ta sovražnik zatare? To je prav lahko. Samo imeti moramo dobro voljo.
Sezimo po vstopnicah in za-sedimo vse sedeiže v dvorani, prihodnjo nedeljo ob 3. uri popoldne v SDD na Waterloo Rd. Ker nas v resnici misli mladina presenetiti s spevoigro" Spomini," karo tudi z umetnimi in narodnimi plesi. To bo nekaj iz-vanrednega. Kaj tacega še ni bilo na odru, od slovenske mladine. Seveda vse to je spojeno z ogromnim delom.
Odvisno je sedaj samo od naš, da jim damo pripoznanje s tem, da jih posetimo. Petje bo pod vodstvom Mr. L. Šeme-ta. Igro in ples bo pa režiral Mr. John Stebla j.
Uverjen sem, da kdor bo na tej prireditvi, mu ne bo izlepa ušlo iz spomina. Mislili si bomo, vse je mogoče, samo trdne volje je treba. Upam, da teh malčkov klic ne bo brez pome-
na. Ta glas naj poleti na vse sosedne naselbine. Posebno vabim naše sosede "Ljubljančane," ker upoštevati moramo, da tudi Collinwoodčanje, posebno starši teh otrok, niso zadnji za poset euelidske prireditve, pa naj bo taka ali taka. Zatorej s tem boste pokazali, da jih upoštevate.
Poleg vsega, kar se nam obeta, bo pa tudi eden srečen. Ker dalo se bo nagrado "$5 permanent wave." Darovala ga bo Miss Alice Artel. Ona je piani-stinja pri teh zborih od začetka in še danes. Kakor že dobro znano, vodi ona svoj lastni salon na 1811 E. 79th St. in Houh Ave. Zatorej bi apeliral še enkrat na vse. Pridite in pokažite mladinskim zborom, da upoštevate njih delo in da ste zato, da še zanaprej pojejo.
Naj doni slovenska pesem še mnogo let! S pozdravom!
G. Nagode.
Čestitke k 25 letnici
"Dan je dolg, a leto po vendar hitro mine." Tako se glasi pregovor. Zdi se mi pa, da je tudi leto dolgo, posebno še če je slabo, pa 25 let tudi hitro mine.
Tako bo minilo 22. novembra 25 let, odkar sta v cerkvi sv. Lovrenca (1915) stopila pred oltar Mr. in Mrs. Josip Novak jz 80. ceste. Oba sta zelo poznana in priljubljena v naši naselbini. Mr. Josip Novak je doma iz vasi Rožempel, fara Dober-nič na Dolenjskem. Kakor mi vsi, ki smo prišli iz stare domovine, tako si je tudi Jože mislil, ko je bil še v starem kraju: "V Ameriko bom šel, tam si bom v kratkem času (prislužil veliko denarja in se bom potem vrnil domov bogat."
Tako se je leta 1903 poslovil od hišice očetove, staršev, prijateljev in sorodnikov. Še en pogled na malo rojstno vasico svetniškega škofa Barage in nato pa jo je mahnil na Veliko Loko na postajo, od tu v Ljubljano in tako dalje naprej čez široko lužo v deželo, kjer se živi vse bolj veselo.
Precej časa je nosil fantovsko zastavo, skQro ves čas v Clevelandu (v Newburghu). Čakal je in čakal, toda tistega zaželjenega bogastva ni hotelo biti od nikjer kakor si ga je predstavljal še doma.
Leta 1915 pa je sprevidel, da je bogastvo le v srečnem zakonskem življenju. Oziral se je na desno in levo, da bi kje uzrl bogastvo svojega srca. Slučajno ali po božji previdnosti je zagledal Kočevarjevo Miciko. Ta pogled je imel za posledico, da ju je Father Oman zvezal tako trdno, da tista vez še danes prav dobro drži. Zanimivo je tudi to, da je bil to drugi pat< ki ga je sedanji gospod župnik Oman poročil še v stari cerkvi sv. Lovrenca.
Gospa Marija Novak je bila rojena v Clevelandu in kot šestletno deklico so jo bili starši odpeljali v staro domovino. Kot 19-letna dekle pa je prišla zopet nazaj v svojo rojstno domovino.	f H s i
Mr. Novak je zelo agilen v cerkvenem odboru. Največje njegovo veselje je, če more kaj storiti za korist cerkve. Mrs. Novak pa je prav pridna, kadar je treba prodajati po hišah vstopnice za razne prireditve. Bog je blagoslovil njiju zakon, da se jima je rodilo sedem otrok. Od teh sta dva umrla še v rani mladosti, katera čakata pri ljubem Bogu; da kadar bo poklical očeta ali mater, da bosta pohitela naproti. 'Ostalih pet pa je še živih.
Mrs. Novak je tudi ustanov-nica društva sv. Rešnjega Te-
lesa, ki tudi letos praznuje 25-letnico obstanka. K vsem številnim čestitkam, katere bosta sprejela, se pridružujem tudi jaz in vama želim vse najboljše. Naj vama sije sonce sreče in naj vaju spremlja božji blagoslov še nadaljnih 25 let. Kadar pa vam pride na pot kakšna nezgoda, tedaj pa se ozri-ta na sv. križ in si mislita, da je tudi On veliko pretrpel in vse to iz ljubezni do nas. Ko bo pa prišel čas ločitve s tega sveta, pa naj pride božji poslanec in naj odpelje vajini duši v nebo k svojemu Stvarniku. Želim pa, da bi se to ne zgodilo še tako hitro in želim, da bi počakala še vsaj 25 let, da bi ob poroki zlati, bili zopet zbrani svati.
Tako vama želim jaz in vajini številni prijatelji!
J. Resnik.
Zahvala po volitvah
Pretekle volitve so prinesle mnogo presenečenja, razočaranja in nekaterim kandidatom so dokazale, da ljudje za nje ne marajo. Pokazalo se je, da dobro organizirana politična grupa lahko klubuje mestnim časopisom, to je, ako ima na svoji listi dobre in zmožne kandidate. Predsednik Roosevelt je bil izvoljen kljub temu, da je bilo li> odstotkov velemestnih časopisov proti njemu. Večina ameriških državljanov je glasovala zanj, ker mu zaupa, ne glede na tretji termin. Prejšni governer, Martin L. Davey, je bil poražen za governer j a, ker so se mnogi pristaši Sawyer j a maščevali nad njim, zaradi poraza Sawyerja 2 leti nazaj. Ohiski demokratje si bodo morali poiskati novega kandidata za governer j a, ker zaradi sovraštva med pristaši Da-veya in Sawyerja bo enemu ali drugemu izvolitev nemogoča. Seveda bo Mr. Davey kot tak še vedno igral važno vlogo v državni politiki. Naš presrečni župan Burton, ki se je povzpel do slave, ker se udeleži vseh pojedin v okolici, je lahko spoznal, da ni tako priljubljen kakor ga časopisi predstavljajo. Izvoljen je bil z malo večino, šerif 0'Don-nell je tudi srečno prodrl skozi kljub vednemu bombardiranju na njegov dober rekord v svojem uradu potom lokalnih mestnih časopisov. Za zmago vseh demokratskih kandidatov v Cuyahoga okraju se mora v veliki meri pripisati zmožnemu načelniku demokratske stranke, Ray T. Millerju. Pokazal se je zmožnega strniti razkosane demokratske grupe v eno močno organizacijo in privesti jo do zmage. V naši 32. vardi so dobili veliko večino glasov vsi kandidati na demokratski listi. Največ glasov je bilo oddanih za predsednika Roosevelta. Roosevelt je dobil 14,665 proti 5075 za Willkieja. Najbolj se je odrezal precinkt "M." Za Roosevelta je bilo tam odanih 1018 glasov 87 za Willkieja. Vsi pricinktni načelniki so pokazali, da se s trdim in vztrajnim delom doseže zmago. Seveda so se slovenski pri-cinkti kot običajno najbolj odrezali. V dolžnost si štejem izreči javno in iskreno zahvalo vsem volivcem in volivkam 32 varde kakor tudi pricinktnim načelnikom, odbornikom in članstvu slovenskih demokratskih klubov za njih požrtvovalno sodelovanje. Kot demokratski vardni vodja želim vašega sodelovanja tudi v bodoče, da bomo zopet pokazali našo moč v prihodnjih županskih volitvah, posebno, če bo hofel sprejeti kandidaturo naš sodnik Lausche.
John Rožance.
--Q-
Vsak človek, ki doseže starost 70 let, je v tem času prespal povprečno 23 let. Pri tej starosti je približno 13 let govoril, šest let jedel in v ostalem času pa je delal.
Zagonetna smrt lovca bisernih školjk
V japonski prestolici Tokiju govorijo vsi ljudje o potaplaj-ču Masaru Matsumi, ki je z ribiško ladjo odšel na lov na biserne školjke. Pred otokom Darlejem se je spustil v globino morja. Pogreznil se je 75 m globoko. Cez nekaj časa je dal potoplajč znamenje, naj ga potegnejo kvišku. Toda pomorščakom se je čudno zdelo, da je Matsuma tako težak.
Ustavili so dviganje in malo počivali. Nato pa so znova skušali dvigniti in spet so počivali. Po daljšem trudu so z velko težavo potegnili potapljaško napravo na površje in so se silno začudili, ko so opazili, da je potapljač med dviganjem izginil. Namesto Matsume so potegnili iz morja samo potapljaško čelado in oprsje in zvrhano košaro bisernih školjk. Nekaj potapljaških tovarišev se je nemudoma spustilo pod vodo, da bi poiskali tovariša, toda o njem ni bilo ne duha ne sluha. Domnevajo, da je postal Matsuma pod vodo žrtev neznane pošasti, ki ga je omrežila s svojimi lovkami in iztrgala iz potapljaškega oklepa.
IZ PRIMORJA
—Koper, septembra 1940. — Tržaški listi so prinesli te dni dolg seznam imen prekršilcev zatemnitvenih odredb iz Mare-zig. Hrepelj-Kozine in Šmarja nad Koprom. Listi pripominjajo, da je to prvi seznam in je torej treba pričakovati še nadaljnih, pri tem pa ne objavljajo višino denarnih kazni, ki so gotovo občutne. V Trstu so take prekršilce kaznovali s 300 lirami globe, ter je pričakovati, da kazen v tem primeru ne bo gotovo manjša. V Marezigah je bilo kaznovanih 28 domačinov v Herpeljah-Kozini 10, v Šmarju pa 27.
— Trst, septembra 1940. — Ministrski predsednik Mussolini je odredi kmetijskemu ministru smernice, po katerih se bodo morale ravnati cene žita v 1. 1940. Cena, ki jo je vladni predsednik odredil za krušno pšenico, znaša sedaj 187 lir za stot, rižu 130, koruzi 120, ovsu 135 lir. Če primerjamo te cene z lanskimi, se je podražilo žito sedaj za več kakor 20 odstotkov.
—Letina na Kobaridu. Letošnja letina ni prav nič zadovoljiva. Vreme je bilo preveč deževno, da bi bilo ugodno za rašeo in zorenje raznih poljskih pridelkov. Preglejmo nekoliko razne pridelke! Pšenice pri nas sploh ne sejemo veliko. Še tista, kar smo jo posejali, je obrodila slabo, dala je komaj eno tretjino kakor druga leta. Sena smo nakosili veliko in je v tem pogledu letina še dokaj dobra-, škoda samo, da je bilo ob času košnje slabo vreme: bilo je težavno spravljanje in mnogo blaga se je pokvarilo. Otava je sedaj lepa, zaradi dežja je pa ne moremo posušiti in pobrati. Sadja je malo, skoraj nič. Mrzlo spomladansko vreme je vzelo sadje ?-e v cvetju in še prej. Krompirja smo pridelali manj kot lani. V bolj močvirni zemlji je slab in gnije, v pščeni je boljši, v celoti pa je pridelka za eno tretjino lanskega. Ajda je bila povprečno dobra in smo z njo še zadovoljni. Koruza je lepa, čaka pa na do-zoritev; če ne bo sonca ne bo dozorela in bo slaba. Drugi pridelki kot repa, kapus so slabši kot lani. Skratka: letina je uboga, za kmeta nič vesela. —Za( otroke padlih letalcev. V j Italiji imamo dva zavoda, ki skrbita za vzgojo sirot padlih! letalcev. V Šempetru pri Gori-1 ci je zavod za dečke, v Loretu I je pa zavetišče za deklice. Osi- J roteli otroci dobijo v teh zavodih popolno oskrbo, šolski pouk obisujejo pa na javnih šolah.
Načelnik vlade in fašizma ie"i dni naklonil obema zav< 50 tisoč lir podpore, iiiiiiimiiumiiii a^v &1
če
verjamete al' pa ne
iiimmiimimiii - ,| APRIL V MEDENIH ^
(Nadaljevanje) Po prerekanju sem in L. je Martin odločil, šli s0/J 1 v cerkev. Boter je izbral ku ime Martin in ga spre? svojega varovanca. ^ so šli v gostlino, kjer je f čil Martin bogato go^'jjj so se gostili že eno uro, tin vstal in rekel, da ni11 ■ ka nič kaj dobro v zakaJf^ bi in da ga nese svoje žen1 -ki, ki bo neizmerno ves®1 bo videla njegovega k1"8 Nese ji otroka na dom takoj zopet vrne. ^ pa nesel otroka domov-se je malo mrdal, hak1^,, ponujala, da ponese °tr. ,' ma k Ivanki, toda že i Martin blazino v naroČi ^ korakal s spečim fantič zi vrata. Pet minut P02" že bil doma v svoji h151' Žena Ivanka je bila z

v skrbeh, kje se je

tako dolgo zamudil, hiše si ni upala, ker seJ da bi ga srečala kje 2 j, da bi ji vpričo tujih lJf 0, nil brati levite. Vefl 1 aa je šel v gostilno, ^ ( na jezo opil.
-i „oml*ei
>dn°
Potem %r, če ga je imel namrec^ kapljo preveč, je bil ve ^ nate volje. S tem se Je tolažila. Ko je stoP1,^ mož skozi vrata, P°'°.| jjo no na mizo in o^^^ii«' svileno odejo, se je vzela:	m
m" f%
"Za božjo voljo, pa imaš tukaj ?"
"Pač svojega kr^^
dega Jernejčkovega P ^ je postal ravnokar jZjf nega pogana kristja*1
"Jemnasta, jem"3! p'. vendar ni mogoče, saJ
it tov.
Hi frli
n<
%
h k
■ 1;
I'fy
bi Rti
Ji i
m
0T»
eUa
[K %
X,
T "Hi
Si-
>
h \
"Da, nalagala si hotela poslati po sedaj si bila ti spe1 J"m strašno me je ujez^.'^ol <\'i
ie
prišel v župnišče i'1 n . /] nikogar. Potem senl V
vil k Jernej čkovim, .^j
kako je. In če volk* teče. Ravnokar je
pričako\'an.
nejčkovim Nameravali
so ga
da*1 seK
.lele jutri, toda ker J^M tam, smo se takoj s ^ffij
krstu. Sedaj ga
im»s
vopečenega kristja11*^, PJ
"Jemnasta, pa čudovito!
jem1101
Tebi
ti (
vsaka prav obrne, pfi povsod srečo, rokovo materjo, s s ^,
"Sijajno! Vse v ' p/'! te pozdravlja prideš kmalu k
"Sedaj bi pa sk° iflle' la. Martin, kako Je
ku.'

"Pankracij mu JebUrFJ "Pojdi, pojdi, ti
»°ben>r
vendar ni
ime. Ne boš me P0^P vi april še celo ne- i' ^ vej zares, kako m«' pO Pankracij ima ^
I %
k-če
80s >'te
S 1
š •V:
H %
\i ki«
K ilil ,
H tod
'K >
N
p
Hi
ot
izmed ledenih terj^^f'l nalašč zaradi tebe ^ i
%

1p' „ v Ce <
krstiti na to ime tela potegniti	1
pa vprašaj župnlKa'atr^ Šele po daljšemJseJe mu je verjela. nila k otroku. :ei '
"Prav lep otrok obvari, prav ljuben^'l>
Je
m
t
____________________(gv
otrečiček. Toda P^ / sestri in svaku Pa podoben. Ima	r
lase, ona dva pa 1 ^ volaso glavo." _ jso s,e "Majhni otroci pfi» nikdar podobni-	^
sčasoma." „ ^a. *,
se
"Ne bodi no . kdaj slišal, da bj ^ spremenili v svet^^jji!)
Al
(Dalje prill0° J*t,
6ce
»lU
C
vis \ ln
%
h »e
Vaj.
*at
J
fUxxxr
XHIIIIXIIXXIXIIIIXIIXXIIIXIIIIXXIIIITIIIIXXX3
SATAN IN IŠKARIOT
Po nemškem izvirniku K. Maya '<**X*XT*TTTXXXIXXXXXXXXXXXXXXTXXXXXXXlXirXXX2TTTTXXX3
Zadi
Na Drimu
h
tj»
tli
V*
&
ovoljen sem bil s tovari-
^tlet je bil po poklicu, kakor Posnel iz židovega pripove-Van.ia, pa — oprostite, po motenju vsaj — strašno ne-da je šel za lepim židov-lRl dekletom kar iz Evrope v Jer'ko. In še za takim dekle-Kot bi ne bilo drugih in
boljših.
*9l
Sic,
TO
t 'P
sfli	|
il^iub >lfc
I
PS
0
:er pa sem sodil, da je po-
clovek. iCiedneje in snažneje
J1'oblečen ko drugi izseljenci,
te prihranke, je pravil žid,
svojemu k razsipnosti in
°živnosti vabečemu; artistič-
u Poklicu. Miren, tih, res-
n človek se mi je zdel, ko
Sa opazoval, — same lastni. k; „„ ____j
i* H

S

si
K
^ttie
neie
ie*
i
■tno
% V
so ga priporočale. Upal bom dobro izhajal z njim Lobosa. Okno je bilo od-zrak v kabini je bil pri-ko na krovu pod žgočim ^ Odložil sem prtljago zleknil po postelji, šele na sem se mislil vrniti na
«\'i k-
bllo dolgo pa so se vrata a in Herkul je vstopil. Mr-
ftie
'sob;
Vas
•>e pogledal in dejal: ar mi je pravkar povedal,
;a4« ji«15
in"'1 k , f
t - Je nastanil v moji kabini, av sem celo plačal sam. Pa iSertl. da ste Nemec. Naj bo! ' da mi ne bodete za sit-
^111 nadlego!"
jasno je povedal svorje
nisem mu zameril. Mož je rezupno zaljubljen, torej . na srcu, in takemu člove-. treba marsikaj odpustiti pičiti.
tSftle3al sem se mu in mu w d"^0 odgovoril:
se om, da vam bom tovariš. Posebej še, ker . ^..'jzmed vseh potnikov naj-
}v
I*
^
rti"1'
C"' &
i
181," 6Pri
,^mJazno se je obregnil: i®« t^aj? Saj me še ne pozna-f' \ %t ^emu tako prilizovanje? j h|i>?a govoričenja nimam
V
K"
bi'U
>e A vHPrepovedoval °vas-Ne bo
P.j treba pritoževati nad
t s nočete> da si bodeva do. f %'ifSe^a' se mi nil<ar ne pri-' ti! t^6 Juditi! Kdor bi se ji Približati, ga zdrobim v
mSrn
it>
bo-
,J Waj Pa tistega rezervnega
^ K**
/
J
r »
V
$ A -0
Obvaroval bom Judito nesreče. In potem, upam, se bo spametovala."
Sedel je na posteljo in molčal. Nisem ga motil.
Popoldne je zapihal krepkej-ši veter in hladil pekoče soln-čne žarke. Šel sem na krov in si poiskal tih kotiček, odkoder sem lahko nemoteno opazoval. Žid me je kmalu našel in izno-va načel pogovor o "hčerki svojega srca," pa nedvoumno sem mu pokazal, da me njegovo besedičenje prav nič ne zanima, pustil me je in niti vprašal me ni več, ali bi me smel predstaviti.
Tudi mormon je prišel in iz-pregovoril nekaj besed z menoj. Neprestano je bil na nogah, hodil je po krovu od enega do drugega, z vsakim se je prijazno pogovarjal, ponudil temu in onemu cigareto, božal otroke in sploh storil vse, kar stori človek, ki bi se rad prikupil.
Največ se je pogovarjal z Judito, smejala sta se in se očivi-dno zelo dobro zabavala. Herkul pa je stal pri vhodu pod krov, sršil obrvi, si grizel ustnice in stiskal pesti. Ljubosumen je bil.
Slutil sem, da se zbira nad temi tremi ljudmi hudouren oblak, ki bo kmalu zatemnil vse obzorje ter se z gromom in bliskom razsul nad izseljence.
Za potnike je bilo na ladji dobro poskrbljeno. Imeli so sicer, kakor rečeno ,skupna ležišča, pa bila so prostorna, zračna, niso stanovali stisnjeno kakor se to navadno vidi na iz-seljeniških ladjah. Ves dan so se smeli svobodno gibati na krovu. Dobro pitno vodo so dobivali in tečno hrano. Nihče se ni pritoževal, veseli in polni upov so zrli v bodočnost. Na vsej ladji sem bil menda jaz edini, ki ni gledal bodočnosti v rožnati luči. Herkula ne računam, čeprav je dejal, da čakajo izseljence razočaranja in nevarnosti. Njegov sum je bil
laskanje, resnica je. Žid Posplošen in neosnovan in
Sem se nasmejal.
Pred enim izmed onih turških obokanih mostov, ki je pod njim z umazanimi penami zamolklo bučal Drim, ta najbolj zoprna reka na zemeljskem površju, pred sončnim zahodom tistega novembrskega dne, ko je imel zadnji zaščitni oddelek oditi čez in zapustiti zadnje pedenj domovine, je moštvo poljske baterije molče vkopavalo štiri svoja orožja v breg neke strmine, pokrite s praprotjo in nizkim grmovjem. Ko pa je bila izkopana jama tudi za zadnje orožje, takrat je pristopil komandir in za njim oba vodna oficirja ter so po vrsti poljubili izlizane cevi. Potem so drug za drugim poljubili cev tudi vojaki. Nato so oficirji počakali, da je bilo orožje vkopano, in ko so si vojaki še brisali z rokavi svojih sežganih bluz oči, so odšli na tisti veliki most, ki je bil brez ograje in sklizek kakor steklo, nadzirat prehod konj preko njega.
Ta za vraga nevaren prehod, ki se je vršil po poledici, po največjem mrazu in ledenem vetru, je zahteval napore, ki nimajo primere, žival je z izbuljenimi očmi in s kopiti, ki so bila ovita v krpe žepnih robcev, vznemirjeno branila stopiti na most, s čisto sklonjeno glavo je vohala po zemlji, hrzala z nozdrvmi in nervozno kopala s kopiti ovitimi v tiste krpe. In ko sta ji potem začeli zadnji razkoračeni nogi drseti, je v zmedeni napetosti in strahu začela zbegano obstajati ter jo je le še gromko klicanje, kričanje in zmerjanje gledalcev okoli mesta pognalo naprej, da je panično zdivjala dalje in potegnila za seboj svojega vodnika, ki je z eno odre-'oni prepad.
venelo roko krepko držal za pod bradek uzde, z drugo pa se opiral na zemljo.
In ko se je po takem prehodu žival na oni strani tresla z začudenimi, žalostnimi očmi, so se
na tej strani oddahnili gledalci, a se takoj zopet začeli pripravljati za novo napetost in strah. In šele ko se živčna napetost ni dala več vzdržati, so prenehali s prehodom živine in nato so hodili preko mosta pešci ali begunci, ki so imeli ravno tako ovite noge, po štiri in štiri držeč se pod roko, gledajoč pred se in drgetajoč v kolenih.
Potem so prišle na vrsto strojnice in štirje prvi konji so mirno dospeli na drugo stran. Petega, nekega nemirnega rjavca, je previdno peljal sam podnared-nik, vodja oddelka. Toda konj se je ustavil in ko jo je dobil z bajonetom krepko po križu, je postal še bolj trmast in je obstal kakor vkopan na mestu. Takrat potegne oni iz nederja nekakšno dolgo, umazano brisačo ter zaveže živali, na kateri se je tresel sleherni živec, oči. Ko jo nato požene, gre mirno do srede mostu, tam pa se prav na vrhu oboka naenkrat ustavi in takoj poklekne na prvi nogi, ki sta ji izpoclrsnili. V tem trenutku za-buči okoli mosta tisoč nesmiselnih klicev. Hoteli so pač opozoriti moža, a so ga le spravili iz sebe. Zmeden zaradi tega divjega kričanja ni več vedel, kaj dela, stopi korak nazaj ter z vso silo udari s konico svojega škornja žival, ki je bila na kolenih, v lakotnice. — Ta se poskuša vzravnati ter se krčevito upira in vleče, a se ji ne posreči. Z drugim, izredno požrtvovalnim naporom pa se dvigne ter se bliskoma in obupno vzpne ; .tisti trenutek pa tudi naenkrat- in nerodno zdrsne z zadnjimi nogami, grozno jo izpodnese, da sune moža s prsmi v prsi ter se z njim vred zvali preko roba mostu v Mož, ki je odletel
prvi, pade v vodo kakor kaka cunja, ki jo je kdo vrgel, in se potopi, žival, nad katero se je vila brisača, ki se je bila odvezala z oči, pade na isto mesto, se tudi potopi, a še prva pokaže na
površini, divji tek vode jo odne se s seboj in z izbuljenimi očmi ter razširjenimi nozdrvmi po reki navzdol. Potem vrže voda na površje tudi moža, ki zakrili poln groze in z nekakim pridušenim grdim krikom zamahne nekajkrat z rokami ter se zopet izgubi pod vodo.
V tem trenutku sezuje eden izmed onih treh oficirjev, ne da bi tudi za hip obrnil oči od tistega mesta, kjer se je izgubila glava, v vsej naglici škbrnje, tako da je krepko uprl ostrogo ob konico prstov, nato vrže s sebe plašč, bluzo in kapo ter zdre-vi kakor blisk na breg.
Breg, ki je za trenutek onemel, zavriska sedaj znova v pre-trganih, burnih in nesmiselnih klicih.
Oni oficir stopi v vodo ter začne hoditi po njej pokonci stoje in jo rezati s krepkimi stegni. Nato zagazi vanjo preko pasu in razmahne z orjaškimi rokami levo in desno, šele ko mu seže voda do ramen, se naenkrat skloni naprej in takoj nato izginejo njegovi črni lasje s širokim belim vratom v umazani peni valov. Glavo zgrabijo tisti razburkani valovi, kalni in o norosti nagli, ter jo začno dvigat} in spuščati kakor žogo; naenkrat pa se ta glava visoko vzpne in zadrži sredi tistega penastega in burnega vrtinca, se strese in nepremično trdno ob-satne sredi, vode. Pred njo in vse okoli nje je štrlelo razmetano sem ter tja mokro in ostro kamenje, ki so se ob njega razbijali v vrtoglavih vrtincih zasopli umazanostvi in penasti valovi.
Tedaj se glava potopi in izgine v, tisti peni. Srca na obrežju se krčevito stisnejo. A glava se zopet dvigne na vrh, strese se in se malo obdrži nad vodo z rokami, potem je zopet zmanjka, tokrat pa za dolgo časa. In naenkrat se prikažee znova iz globine mogočno', zamogovito, viso-
6 bojte se! Na takih potih Lb°Va srečala!
t?
niste zdrobili
lil
! Ste čul i o njem? Se mi je revček. V čre-j,'11 treščiee bi se bil razle-Mojimi pestmi. In razen
•i/ Ss? Vede1' da ni bilan.>e£°-
' Stob 3t kriva Juditine ne"
J f \ e> ampak vojaška suk-
X
govoriva o tem! Naj
A* Va>! ari> kar hoče! Vem, kaj r ■ a* 't ^
VI1 s^0riti, in nočem slišati "^devi nikakih nasvetov."
e j i/Udi
'VQ
meni se ne ljubi takih
rov.
'SK.
t.a*

2*du vsaj bi vas rad kako mu je ime in s Pečal v stari domovi-
,fie!< k io°žuhovino je tržil in de-Posojal na zastavljeno rfM^e ^fkral in nagoljufal si i, 4 ej,^nJe premoženje in de-t Je stoPH v neumno gla-\°r novo vino."
J*, da bo v Mehiki v krat-Vb°gatel —. Ste tudi vi
A
it>
✓ f
Pr

.0
lme. Prepričan sem, da | datno za njega. Lahko se zane-
y
h
Mnenja?"
\vha misel ne hodi! Tako pa nisem kakor Ja-f^bsrstein. Tako mu je
mož je bil zaljubljen.
Toda ali ni bil tudi moj sum samo splošen in neosnovan —? Nobenih jasnih dokazov si nisem mcgel navesti.
Skoraj da sem dvomil nad samim seboj. Morebiti sem mormona le krivo sodil —. Preveč nezaupljiv sem bil, prečr-no sem gledal.
Ce je bila zadeva z izseljenci popolnoma v redu, čemu pa bi potem naj hodil za njimi ? Namenjen sem bil k Winnetouu črez mejo na Rio Gila. Lobos je ležal v moji smeri, vožnja me ni stala nič —. Kaj sem hotel še več —?
Ali bi ne bilo bolje, če bi se v Lobosu lepo poslovil in šel svojo pot ter se ne brigal več za mormona in za njegove Poljake ?
Tako sem ugibal in si prigovarjal. Slutnje se pa le nisem mogel otresti, da gredo izseljenci v nevarnost, da jim preti nesreča.
Na zadnjem krovu sem se sešel s kapitanom.
"Čestitam vam, master!" je začel. "Melton mi je pravil, da bodete nastavljeni za knjigovodjo, pa da se še niste odločili. Le kar zagrabite, master! Take službe vam tod ne bo kmalu kdo ponudil!"
"Poznate razmere, kapitan?"
"Če jih poznam —? Hacien-dero je tako rekoč moj dober znanec in prijatelj, bogataš, da je malo takih, pri tem pa do mozga pošten človek. Če vzame koga v službo, poskrbi prav iz-
Zgornja slika nam kaže rešenega moškega, ki je bil zasut pod razvalinami celih 17 ur (rešeni 'je levi na sliki s čelado na glavi). Kot prvo pomoč je potreboval tople vode, zato jc bolniška strežnica ustavila na cesti parni valjar, ker drugje ni mogla dobiti vroče vode. Slika je bila poslana iz Londona.

U«ti j
zseljeniški zastopnik
m
sete na mojo besedo!"
ln da čakajo uboge pre- "Mislite, da se bo pri njem lzseljence razočaranja j dobro godilo vašim potnikom?" t^'^sti, ki o njih niti slu,-j "Ne mislim samo, prepričan

sem.
sem se jim pridružil.
(Dalje prihodnjič.)
Slika vam kaže poškodbe, ki so jih napravile bombe ob napadu na Dakar v Aft iki. Gornja slika nam kaže governerjeva>.poslopja, ki so bila poškodovana 2It. in 25. septembra.
ko dvignjena in vržena nazaj, za seboj vleče ono nezavestno mokro gmoto ter začne rezati proti bregu nežno se privijajoč k eni roki.
Breg zavriska kakor blazen. Drim je šumel med soteskami, klici so se dušili v tistem besnem bučanju, on pa je ves rdeč, zasopel in moker prišel na breg, spustil tisto še živo gmoto na pesek in izginil . . .
-o-
Strašen učinek odskaku-jočih bomb
Skoraj je že prevladovalo mnenje, da so se z raznim novim orožjem založili za sedanji bojni ples samo Nemci, zavezniki pa da v vseh dvajsetih letih od zadnje svetovne vojne niso izumili ničesar novega. Toda šele sedaj so začeli počasi kazati, da temu le ni bilo tako, kajti tudi z zavezniške strani poročajo o nekem novem, stra-hovitnem orožju. To skrivnost je prinesel pred nekaj meseci v javnost neki angleški novinar, ki se je vozil z letalom nad za-padnim bojiščem. Iz njegovega poročila posnemamo:
"Zdaj sem na enem izmed francoskih bombnikov, ki so nocoj izvedli polet nad sovražno ozemlje z namenom, da bombardirajo nekatera važna sovražnikova mesta in čete v zaledju. Iz našega bombnika je bila skupaj vržena poldruga tona razstreliva na neko važno prometno križišče, ki ga je bila prej zasedla sovražna vojska. Z letala sem videl tudi mesti San Quentin in Cambrai. Bila sta v plamenih.
"Kar pa 'je najzanimivejše, je tole: Pri tem svojem poletu sem imel priliko videti učinek neke posebne vrste francoskih letalskih bomb. Mlad letalski častnik, ki se je tudi vozil z našim letalom, mi je razlagal, kako se te bombe uporablja in kako učinkujejo.
"Rekel mi je, da se te bombe meče samo iz majhne višine. Ko taka bomba pade prvič na zemljo, odskoči še dva ali trikrat nazaj, vselej pa se le delno razpoči. Odskoči pa le tedaj, če je bila vržena iz majhne višine, če jo je letalec vrgel iz prevelike višine, tedaj se razpoči takoj, ko zadene zemljo. Zgodi se dostikrat, da taka bomfya, če jo je letalec odvrgel iz prave višine in pravilno, odskoči više kakor pa leti letalo, iz katerega je bila vržena."
Angleški dopisnik z bojišča končno še pripominja, da je učinek takšnih bomb strašen. Kamor so padle te vrste bombe, so pustile za seboj same razvaline. Predvsem so namenjene .sovražnim oklopnim oddelkom. Iz tega se vidi,' da so tudi Francozi iznajdljivi.
-o--
—Tovorni avtomobil se je prevrnil in zahteval človeško žrtev. Pred dnevi je vozil šofer lesne tvrdke Rizzatto iz Ajdovščine s svojim težkim avtomobilom in priklopnim vozom v gozdovih Hrušice nad Podkrajem po znanih Turških klancih navzdol. Vozil je precej hitro. Ko mu je na neki strmini privozil nasproti drug tovorni avtomobil, se zaradi ozke ceste ni mogel primerno ogniti in se je s celim vozilom prevrnil preko škarpe. Poleg šoferja je bilo na tovorniku pet delavcev. Z vozom vred je vsa šestorica zletela po bregu v nižino. Pri padcu so vsi dobili več ali manj težke poškodbe, 47 letni Franc Pin-tar je obležal na mestu mrtev.
—Dva bratca in sestrico povozil vlak. Na železniškem križišču v bližini postaje S. Giorgio di Nogaro pri Vidmu so trije otroci neke delavske družine, ki stanuje v soseščini, ob zapr-j tih zapornicah opazovali dolg tovorni vlak, ki je vozil mimo iz Trsta proti Benetkam. Ko je vlak odvozil, neprevidni malčki — 7 letni Janko, njegov 3 letni bratec David in 5 letna sestrica Marija — niso čakali, da bi se zapornice dvignile, ampak so nič hudega sluteč, držeč
se za roko stopali čez železniška tira. V tistem hipu je pridrvel iz nasprotne smeri brzi vlak Benetke—Trst, ki je vozil z vso brzino, zajel nesrečne otroke in jih do smrti povozil. Vlakovodja groznega dogodka niti opazil ni; šele v Trstu so mu povedali, kaj se je zgodilo. Razmesarjena in razkosana trupelca so našli in zbrali precej daleč proč od kraja nesreče.
—Pes odkril zaklad. V Ščed-
nem pod Števerjanom v goriški okolici je pri kmetu Jožetu Hle-detu domači pes-^čuvaj grebel ob zidu za hlevom. Bil je priklenjen in si je z brskanjem krajšal čas. Nenadoma je začel lajati in z vso silo kopati v zemljo. Ker lajež ni hotel ponehati, je šla hišna mati pogledat, zakaj pes tako razsaja. Ko se je približala, je vsa začudena obstala: na tleh okrog zvestega čuvaja so se svetili srebrni kovanci. Bilo je očitno: pes je našel zaklad. Bili so avstrijski goldinarski in kronski kovanci, ki jih je izgrebel pes izpod zida. Kolikšen je bil zaklad, ne vemo! Previdna gospodinja na tozadevna vprašanja, noče dati točnega odgovora, ampak se na pobaranje, koliko jer bilo denarja, zavije v skrivnostno pojasnilo: precej! Oči-vidno gre za denar, ki ga je kdo skril v teku zadnje svetovne vojne.
MALI OGLASI
PRIJAZNO VABIVA na ribjo pečenko vsak petek in na kokošjo večerjo vsako soboto. Prijazna postrežba s 6% pivom, vinom in žganjem. Pri nas dobite vedno dobro družbo. Se priporočava za obilen obisk
JOHN LEUSTIK
in
JOHN ANDOLŠEK
slovenska gostilna Bliss Ave. in 71. cesta.
Odda se
hiša sama zase, 5 sob, furnez, kopališče in vse udobnosti. Odda se mirni in pošteni družini. Hiša se nahaja na 6513 Schae-fer Ave., vprašajte na 6531 Schaefer Ave. v
Trgovski prostor
V najem se da trgovski prostor, pripraven za salun ali re-stavrant. Tam se dobi v najem tudi sobe, s hrano ali brez. Po-izve se na 15220 Saranac Rd. zadej, blizu NYC mostu. (269)
Delo dobi
inteligentno dekle za splošna hišna dela. Dobra plača, nič pranja. Dr. G. Rosen, FA 7578.
i'( 269)
Stanovanje se odda
obstoječe iz 6 sob, zgorej kopališče, furnez, za odraslo družino. Nahaja se na 1046 E. 74th St. Vpraša se na 1053 E. 72nd St.	(268)
Išče se
Joe Porle." Pred 20 leti je živel v Clevelandu. Išče ga sestra Neža Porle, 149 N. Brockway Ave., Youngstown, O. (268)
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEenderson 9231
Se priporoča za popravila In bar-van.ie vaSega avtomobila. Delo to&no
In dobro.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
KEnraore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-N1CA NAGROBNIH SPOMENIKOV
FR.MIHčIčČ AFE 7114 St. Clair Ave.
Vsak petek servlramo i-lbjo pečenko ENdicott 9359
G% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priooročamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj RE-NU AUTOISODY CO.
878 East 152nd St.
Fopravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIK — .VI. ŽELODEC GLenviile 3830.
>3MlI[nMHlniMnillMME3HMMIilHIC3IIinnHtUE3HniMUIilE3n]llllMIMC3UIUIIIINIUIIIUL[ll)llEJIII]i;ntlllC]llll]|||iniC3lj|IIJ]!tll:>t>
a g
Sigrid Undset:
KRISTINA - LAVRANSOVA HČI !
II.—ŽENA
^ ;UllJMIIIIC3IllllinMIIC3l Illi]lllinc2tl[tli lllinr3illlllllllltC3IIMIIIIIIlJC3IMiIlIlllUE3ll IU1J jUl>E=IIIJII lllinic^litlltili I! 1C311J i J f i 1111 i T
Lahko bi se zgodilo, da ne bi mogli' pogrešati nobenega izmed najbogatejših in na j plemenitejših mož — ne smemo dajati možu, kakršen je Erlend, dopusta, da poseda doma, se šali z ženo in oskrbuje svoja posestva — pa naj jih oskrbuje tako ali tako," je pristavil Erling, ko je zagledal Lavransov obraz. Ta se je bežno nasmehnil. "Če pa je po vašem nespametno, siliti v Erlenda, da ga pridobimo za nas, tedaj tega ne bom delal."
"Po mojem, ljubi gospod," je rekel Lavrans, "more biti Erlend v teh dolinah koristen, kot ste sami rekli — možno je pričakovati,, da bo ta vojni poziv v srenjah južno od namdalskega okrožja vzbudil nejevoljo — tam namreč, kjer ljudje mislijo, da se jim Rusov ni treba prav nič bati. Morda je Erlend kakor nalašč za to, da bo ljudi v teh rečeh malo spreobrnil —"
"Ko pa ima tako prekleto dolg jezik," je ušlo gospodu Erlingu.
Lavrans je odgovoril z lahnim nasmehom:
"Morda mnogi tako govorico bolje razumejo kot — govorico uvidevnih mož —." Spet sta se spogledala in se zasmejala. "Naj že bo, kakor hoče — škode lahko več napravi, če bi se prikazal na zboru in preveč povzdigni svoj glas —"
"No, če bi ga tamkaj ne mogli brzdati, potem —"
"Vsekakor bi mogel to le tako dolgo, dokler se ne sreča s takimi tiči, s katerimi rad leta v jati — moj zet in jaz sva si preveč različna." Prišel je Erlend: "Ali vaju je maša tako nasitila, da vama ni treba nič zajtrko vati?"
"O zajtrku nisem nič slišal — lačen sem kot volk — in žejen —" Lavrans je pogladil umazano belega konja, pri katerem je ravno stal. "Tistega hlapca, zet, ki oskrbuje tvoje delovne konje, tistega bi spodil z dvora, še pre den bi sedel za mizo, če bi bil moj hlapec."
"'Ne upam si tega radi Kristine," je rekel Erlend. "Spečal se je z eno izmed njenih dekel."
"Kaj ? V vaši dolini torej smatrate to za tako imenitno delo," je rekel Lavrans in nekoliko dvignil obrvi, "da se vam zbog tega zdi nepogrešljiv —?"
"Ne, ampak razumeli boste," je smeje se rekel Erlend, "Kristina in duhovnik bi ju rada poročila — in jaz naj bi mu toliko pomagal na noge, da bo mogel preživljati ženo. Dekle ne mara in njen varuh ne mara. Tore pa že sploh ne mara -ampak z dvora ga ne smem spoditi; Kristina se boji, da ne bi potem zapustil doline. Sicer pa ima zdaj nad seboj Ulfa Hal-dorssona, kadar je ta doma —' Erling Vidkunsson je stopil Smidu Gudleikssonu nasproti; Lavrans je rekel Erlendu:
"Kristina se mi zdi zadnje čase nekam bleda —"
"Da," mu je Erlend vneto segel v besedo. "Ali ne bi mogli spregovoriti z njo, tast — ta otrok ji bo še mozeg izsesal iz kosti. Mislim, da ga hoče dojiti kakor kakšna kočarica vse do tretjega posta —"
"Da, zelo ga ima rada, svojega sina," je rekel Lavrans in se malce nasmehnil,
"Da." Erlend je zmajal z glavo. "Po tri ure sedita, ona in Sira Eiliv — in se menita o tem, da je fantič tu ali tam pordel, in o vsakem zobu, ki ga dobi, poltem pa mislita, da se je dogodil
velik čudež. Kolikor jaz vem, otroci vedno dobivajo zobe, in bi se bolj čudil, če bi jih naš Naak-kve sploh ne dobil."
II.
Naslednje leto, nekega večera proti koncu božičnih praznikov sta Kristina Lavransova in Orm Erlendsson čisto nepričakovano prišla k mojstru Gunnul-fu na njegov mestni dvor.
Ves dan, že od jutra, je pihalo in vlažno snežilo, zdaj proti večeru pa se je vreme sprevrglo v pravcato snežno vihro. Oba sta bila od nog do glave pokrita s snegom, ko sta stopila v sobo, kjer je duhovnik s služinčad-jo sedel pri mizi.
Gunnulf je ves prestrašen vprašal, če se je doma na Husa-byju kaj pripetilo. Toda Kristina je zmajala z glavo. Erlend je na gostiji v Gelminu, je odgovorila na svakovo vprašanje, ona pa je bila tako trudna, da ni mogla z njim.
Duhovnik je pomislil, da je vso pot do mesta prejahala — konja sta bila do kraja upehana — zadnji kos poti sta komaj še mogla pregaziti skozi žamete. Gunnulf je poslal s Kristino dve ženski, da bi jo preoblekli v suha oblačila. Bili sta to njegova rednica in njena sestra — drugih žena na duhovnikovem dvoru ni bilo. Sam pa se je pobrigal za nečaka. Medtem je Orm pripovedoval:
"Kristina je bolna, mislim. Povedal sem to očetu, pa se je razjezil —"
Zadnje čase je bila vsa iz sebe, je pravil deček. Ni pa vedel,
I kaj ji je. Ni se mogel spomniti, komu izmed njiju, Kristini ali njemu, je bila prišla v glavo misel, da bi odjezdila semkaj — ah da, Kristina je govorila o tem, da tako hrepeni po Kristusovi cerkvi, in on je bil nato odgovoril, da jo bo spremljal. Davi pa, kakor hitro je bil oče odjezdil z doma, je Kristina izjavila, da hoče na pot. Orm se ji je uklonil, čeprav je vreme slabo kazalo — toda Kristinine oči so ga plašile.
Ko je Kristina spet prišla v sobo, je Gunnulf dejal sam pri sebi, da tudi njega plašijo. V Ingridini črni obleki je bila videti neznansko suha, obraz je imela bled kot ličje in oči, obdane spodaj s temnomodrimi kolobarji, so bile globoko vdrte — pogled je bil čuden in črn.
Več kot trije meseci so bili prešli, odkar jo je bil zadnjič videl — takrat, ko je bil ob kr-
——^
stu na Husabyju. Bila je zdravega obraza, ko je tako radi lepšega ležala v postelji, in rekla je bila, da se čuti čvrsto — porod da je bil lahak. Zato je tudi on branil, ko sta Ragnfrid Ivarjeva in Erlend hotela izročiti tega otroka dojilji — Kristina se je jokala in moledovala, da bi smela sama dojiti Bjorgulfa. — Drugi sin je dobil ime po Lavransovem očetu.
Najprej je duhovnik zategadelj vprašal po Bjorgulfu — vedel je, da Kristina tudi za dojiljo kdo ve kaj ne mara, ki so jo bili dali otroku. Zdaj pa je rekla, da malček dobro uspeva in da ga ima Frida zelo rada, da mnogo bolje skrbi zanj, kot je bilo pričakovati. In Nikulaus? je vprašal stric. Ali je še tako lep? Materi je na obrazu zasijal smehljaj.
(Dalje prihodnjič)
• V San Die g o, CaL, se je javil v vojaško službo George Temple, starejši brat poznane filmska} igralke, Shirley Temple, star je 21 let. Če tak dečko ne bo potrjen, kdo pa bo?
Charles Mulrain, star 5U let, stanujoč v Chicagu je priznal, da je bil on tisti, ki je metal jajca na republikanskega *pred sednišlcega kandidata Willkieja. Sedaj ije v zaporu in pravi, da obžaluje svoje dejanje.
Napredek, kije vam v korist
Pcstrciba Morris Plan posojil je bolj v pomoč, popolna in udobna koi še kdaj—medtem, ko so stroški vedne nižji!. Gotove je to piavi napredek, ki vam prinese NOVA lahka odplačila, NOVO naglo postrežbo, NOV prihianek časa in denarja, kadar potrebujete posojil«.
POSOJILA ZA MALE STROŠKE POSOJILA NA AVTE	OSEBNA POSOJILA
DA SE DOBI GOTOVINA DA SE PLAČA AVTO DA SE KlIPI AVTO
POSOJILA NA ZAVAROVALNINO
POSOJILA NA VREDNOST POSOJILA ZA IZBOLJŠAVE
MORRIS PLAN BANK
921 Huron Rd. — St. Clair in E. 147th St. 14006 Kinsman Rd. — Detroit in W. 117 St. Lee Rd. pri Meadowbrook
Člani Federal Deposit Insurance Corporacije
__
All Wool OVERCOATS - TOPCOATS
IN ALL STYLES	n Qe iin
Made in Our Own Shop	Ur
Suits, Topcoats, Overcoats—Made To Order—$22.50
BRAZIS BROS. CLOTHES
6905 Superior Avenue	6122 St. Clair Avenue
15602 Waterloo Road
1890
1940
NAZNANILO IN ZAHVALA
V bridki žalosti globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt odvzela življenje in je za vedno zatisnil svoje mile oči naš preljubi jeni in nikdar pozabljeni soprog in dobri oče
JOSEPH PETRIC
ki je po dolgi m mučni bolezni previden s svetimi zakramenti izdihnil svojo blag" dušo in v Bogu zaspal dne 14. oktobra 1 940, v starosti 49 let. Doma je bil iz S°-dražice in je bil rojen 31. decembra 1890. Po opravljeni zadušnici v cerkvi »v. Vida smo ga položili k preranemu večnemu počitku dne 17. oktobra 1940 na Calvary pokopališče.
Tem potom se želimo prisrčno zahvaliti Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvarju podeljene sv. zakramente, za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče, za opravljeno slovesno sv. mašo in cerkvene pogrebne obrede. Enako tud1 prisrčna hvala Rev. Max Sodji in Rev. Rud. Prazniku za asistenco pri sv. maši.
Posebno se želimo prisrčno zahvaliti očetu pokojnega Jacob Petric, bratom John, Frank in Charles, bratrancem Frank in Anton Novak, sestrični Mrs. Ma^ Champa, stricom Louis in Anton Champa, moji sestri in soprogi Jennie in Frank Pucel in debrim sosedom Mrs. Jennie Ambrozic in hčere, Mrs. Mary Gogala hčere, Mrs. Mary Jersan in hčere, Mr. in Mrs. Anton Chandek, Mr. Geo. Turk-Mr. Uranko in Mr. Frank Zupan, ki so nam bili v tolažbo in pomoč na en način ali drugi v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih.
Enako* tudi prisrčna hvala vsem, ki ste ga obiskovali v bolezni v bolnišn>c| ali pa na domu, ravno tako tudi vsem, ki ste ga prišli pokropit, vsem, ki so čuJl in molili ob krsti ter se udeležili sv. ma še in ga spremili do groba. Posebna Prl' srčna^hvala Mr. Jos. Adamich, ki je prišel iz Burton, O., in se udeležil pogreba-
Globoko hvaležni se želimo prisrčno zahvaliti vsem, ki so okrasili krsto s številnimi krasnimi venci v zadnji pozdrav pokojnemu in sicer: Mr. in Mrs. Johfl Petric in družina, Mr. in Mrs. Frank Petric in družina, Mr. in Mrs. Charles Petrjc in družina, Mr. in Mrs. Frank Pucel, Mr. in Mrs. Geo. Turk in družina, Mr. j® Mrs. Frank Novak in družina, Mr. in Mrs. Phillip Drasler, Mr. in Mrs. LoU*s Champa, Mr. in Mrs. Anton Champa, M r .in Mrs. Edward Champa in družin«' Mr. in Mrs. Andrew Champa in družina, Mr. in Mrs. Rudolph Champa, Mr. Mrs. Fred Estanich, Mr. in Mrs. John K astelic, Mr. in Mrs. Wm. Slogar, Mr. jn Mrs. Jerry Sain, Mr. in Mrs. Joseph Stampfel, Mr. in Mrs. Jerney Marsich |n družina, Mr. in Mrs. Anton Chandek in družina, Mr. in Mrs. Dominik Lusin družina, Mr. in Mrs. John Jalen in sin, M r. in Mrs. Ed Skvarca, Mr. in Mrs. Ma1" Pakish, Mr. in Mrs. John Adamič in dru žina, Oblak Furniture, Mr. in Mrs. Lou's Oblak, Mr. in Mrs. John Jalovec, Ravenna, O., Mrs. Catherine Erzen in druži118' Mr. in Mrs. Jos. in Jennie Levstek, Mr. in Mrs. John Petrich, Hecker Ave., M«"5' Anna Blatnik in družina, Mr. in Mrs. Anton Novak, prijateljem Mr. in
Mrs-
Felix Novinc, Mr. in Mrs. Mike Sega, M r. in Mrs. Jos. Novinc, Mr. in Mrs. Lo«'5 Novinc, Mr. in Mrs. Ted Rossman, Mr. in Mrs. Albert Novinc, Mr. in Mrs. Tofl? Novinc, Mr .in Mrs. Charles Russ, Mr. in Mrs. Sam Eisen, društvo Glas clevelan^ skih delavcev št. 9 SDZ, Cuyahoga Chapter No. 7 Disabled American Veterans ® the World War. Obenem tudi prisrčn a hvala sledečim sosedom, ki so
podar"'
krasen skupni venec: Mr. in Mrs. Jersan, Mr. in Mrs. Gogala, Mr. in Mrs. Ambr° zic, Mrs. Opeka, Mr. in Mrs. Vertovsnik, Mr. in Mrs. Loebe, Mr. in Mrs. Mr. in Mrs. Pakish, Mr. in Mrs. Hren, Mr. in Mrs. Snyder, Mr. in Mrs. Albright Mr. in Mrs. Mauer, Mr. in Mrs. Drobich, Mr. in Mrs. Vukusic, Mr. in Mrs. Ok^r"' Mr. in Mrs. Leskovec, Mr. in Mrs. Dols ajk, Mr. in Mrs. Ponikvar, Mr. in Mrs. Ne* zen, Mr. in Mrs. Zgonc.
Iskrena zahvala naj velja vsem, ki so darovali za svete maše za mirni pok0-' blage duše, in sicer: Mr. in Mrs. Frank Pucel, Mr. in Mrs. Wm. Hansen, Illin°lS' Mr. in Mrs. Udovich, Barberton, O., Mr. in Mrs. Louis Arko, Barberton, O., Mr-Mrs. Anton Champa, Jr., Mr. in Mrs. Lou is in Frances Perme, Mr. Frank Jura > Mr. in Mrs. Anton Chandek, Mr. Frank Phillips, Mr. in Mrs. Frank Brinsek, in Mrs. Rasinger, Becker Ct., Mrs. Gertrude Sorsek, Mr. in Mrs. Frank
Ho move*
Mr. in Mrs. John Jalen in sin, Mr. in Mrs. Edward Skvarca, Mr. in Mrs.
Charl*s
Karlinger, Mrs. Ambrozic in družina, Mr. in Mrs. Anton Jersan in družina, in Mrs. Jos. Gogala, Mr. in Mrs. Charles Vertovsnik, Mr. in Mrs. Joe Zgonc,
W-
in Mrs. John Snyder, Mr. in Mrs. Jos. Leskovec, Mr. in Mrs. Hoffman, Mr. in Anton Marolt, Mr. in Mrs. Rasinger, Mrs. Helena Malnar, Mr. in Mrs. John ^ diha in družina, Mr. in Mrs. John Gornick, Giddings Rd., Mr. in Mrs. John SPe hek, Mr. in Mrs. Jos. Dezelan, Mr. in Mrs. Louis Ivanc, Mr. in Mrs. Jos.
Rossma"'
Mr. in Mrs. John Zakrajsek, Mr. in Mrs. Frank Jereb, Mr. in Mrs. Mike mencic, Mr. in Mrs. Matthew Skerbec, Mrs. Angela Mozek, E. 53 St., Mrs. M* Bradač, Mr. Steve F. Pirnat, Mr. A. Tekalec, Mr. Anthony Ulcakar, Mr. in M"' Zeigler.	v g
Nadalje tudi prisrčna zahvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezpl®c na razpolago pri pogrebu. Iskreno se želimo zahvaliti gl. tajniku SDZ, Mr. Gorniku, predsedniku Mr. Frank Cesnik in tajniku Mr. Louis Rozman od štva Glas elevelandskih delavcev št. 9 SDZ in Mr. Dominik Lusin za ganljive lažilne besede na domu ob krsti pokojnega.
Iskreno zahvalo želimo izreči Cuyahoga Chapter No. 7 Disabled Am«1"'^ Veterans of the World War za časten sprevod, posebno pa nosilcem krste, k» spremili in položili pokojnega k večnemu počitku. Ravno tako tudi iskre hvala članom društva Glas elevelandskih delavcev št. 9 SDZ za lepo udele* pri pogrebu. Prav lepo se želimo zahvaliti tudi pogrebnemu zavodu
Zakraj*e
Funeral Home za vso prijazno naklonjenost in za vzorno vodstvo pogreba. ' ^ čajno, če se je kakšno ime pomotoma prezrlo, prosimo oproščenja ter se ji"1 no tako prisrčno zahvaljujemo.
Prel juti jeni in nikdar pozabljeni zvesti soprog in dobri oče, zastonj
Te
daj iščejo oči, ker božja volja je bila, da se je dokončalo Tvoje trpljenje in t1*0*^ si se za vedno ločiti od svojih dragih. Ohranili Te bomo v sladkem spomin1* . močne potrti in žalostni ob tsj veliki izgu bi pošiljamo želje k Bogu, da Ti se pedeli večni mir in nebeška luč naj Ti sveti. Globoko žalujoči:
FRANCES PETRIC, soproga JOSEPHINE, hči	JOSEPH, sin	^
Zapušča tukaj tudi žalujočega očeta Jacob Petric in brate John, Frank in Char' Petric in strice Louis in Anton Champa. V stari domovini pa strica
Andrej
Champa in teto Ivano Novak in bratrance in sestrične ter več drugih sorodnikov tukaj in v domovini. Cleveland, Ohio, 14. novembra 1940.