VREMENSKA SLUŽBA V Vremensko službo vrše meteorološke postaje, ki opazujejo takozvane vremenske činitelje: zračni pri tisk, temperaturo zraka, vlago v zraku, vetrove, oblač nost in padavine. Najstarejša meteorološka postaja v Sloveniji je v Ljubljani. Tu je začel z opazovanjem uradnik »c. kr. brzojavne pisarne« A. VVagner in sicer 20. marca 1850. Od tedaj pa do danes se je v vremen ski službi zelo mnogo spremenilo. Mnoge postaje so prenehale opazovati, drugod so se zopet na novo usta novile, ali pa se je stare zopet obnovilo.1 Kje so danes v Sloveniji ali uradno v dravski bano vini postavljene meteorološke postaje, je najbolj raz vidno iz priložene karte, ki predstavlja meteorološko mrežo v naši domovini. Meteorološke postaje delimo v štiri rede in sicer po vremenskih činiteljih, v koli kor se jih opazuje na določeni postaji. Postaja I. reda opazuje vse gori navedene vremenske činitelje, po staja II. reda ne opazuje zračnega pritiska, postaja III. reda ne opazuje zračnega pritiska in vlage, po staja IV. reda opazuje samo padavine. Takšna raz- 1 O meteoroloških postajah v Sloveniji je pisal že A. Gavazzi v Geografskem Vestniku, I. letnik, Ljubljana 1925. OSKAR REYA delitev postaj ima svoj naravni vzrok. Najmanj se menja od kraja do kraja zračni pritisk. Zato so po staje I. reda, ki opazujejo tudi ta vremenski činitelj, zelo na redko posejane. Takih postaj je šest in sicer Bled, Golnik, Ljubljana, Kočevje, Celje, Maribor. Na vseh teh postajah deluje tudi registrirajoči barograf. Najbolj komplicirano je opazovanje vlage v zraku. Opazuje se jo navadno s takozvanim suhim in mo krim termometrom. Ker pa mokri termometer po zimi zmrzne in so opazovalci premalo izobraženi v vremenoslovju, da bi si na drug način pomagali, smo se odločili, da opremimo postaje z registrirajočimi higrografi, ki dobro delujejo tudi v najhujšem mrazu. Higrografov je sedem in sicer na postajah Bled, Jese nice, Golnik, Ljubljana, Rogaška Slatina, Maribor in Ruše pri Mariboru. Nato slede postaje III. reda, ki so opremljene z na vadnimi termometri in z maksimalnim in minimal nim termometrom. Postaje I. in II. reda opazujejo temperaturo zraka tudi z registrirajočim termogra- iom. Vseh termografov je enajst in sicer na postajah Bled, Jesenice, Golnik, Šmarna gora, Ljubljana, Ko- 181 čevje, Celje, Rogaška Slatina, Maribor, Ruše in Len dava. Na vseh postajah L, II. in III. reda se opazuje tudi vetrove in oblačnost. Za opazovanje vetrov ni majo postaje posebnih priprav, temveč se jih samo oceni, tako njihovo smer po strani neba, iz katere pihajo, in njihovo moč po stopnjah od 1 do 12. Tudi oblačnost neba se samo oceni in sicer se za časa opa zovanja določi, koliko desetin neba je pokritih z oblaki. Za registracijo oblačnosti ni priprave, pač pa za beleženje sončnosti obstoji heliograf. Ta pove, ko liko ur je sonce sijalo v teku dneva. Heliografov ima mo štiri na postajah Golnik, Rogaška Slatina, Mari bor in Ruše. Nekaj časa je deloval heliograf tudi v Ljubljani. Toda na žalost so zlikovci že dva ukradli in sicer s strehe realne gimnazije v Vegovi ulici in z aerodroma. Čim bo Zavod za meteorologijo v Ljub ljani nameščen v novem poslopju prirodoslovnih in stitutov univerze, si bomo nabavili nov heliograf. Največ je postaj IV. reda, ki opazujejo samo pada vine. Padavinske postaje morajo biti najbolj na gosto posejane, ker se padavine menjajo zelo hitro od kraja do kraja. Vse postaje so tudi opremljene s snego- merom, s katerim merijo višino snega. Dež merijo z ombrometri. Vsaka postaja ima po dva, ker mora imeti enega v rezervi. Pozimi se mora namreč sneg raztopiti in izmeriti raztopljeno vodo. Če slučajno takrat zunaj še dalje sneži, se mora postaviti na opa- zovališče rezervni ombrometer. Vsi vremenski činitelji se opazujejo trikrat na dan in sicer ob 7., 14. in 21. uri, edino padavine se izme rijo samo zjutraj ob 7. uri. Za opazovanje dežja služi tudi registrirajoči ombrograf, ki pove na minuto točno, kdaj je dež začel in koliko ga je padlo. Pri nas deluje samo en ombrograf in sicer v Ljubljani na dvorišču univerze. Meteorološke postaje spadajo pod upravo Zavoda za meteorologijo in geodinamiko na univerzi v Ljub ljani. Postaje imajo posebne dnevnike, kamor vpisu jejo opazovane podatke. V začetku vsakega meseca pošljejo originalna opisovanja za pretekli mesec Za vodu v Ljubljano, ena kopija pa ostane na postaji. V Zavodu se podatke prekontrolira in pripravi za tisk. Na žalost smo morali zaradi stalno znižujočih se kreditov publiciranje vremenskih podatkov ustaviti in leže podatki že od leta 1925. dalje spravljeni v arhivu. Edino padavine objavlja še nadalje ministr stvo za gradbe skupno s podatki o vodostajih naših rek v svoji letni publikaciji »Izveštaj o vodenim talo- rima i vodostajima«. Skušali smo si sami pomagati z litografskim razmnoževanjem, toda zaradi pomanj kanja osobja smo morali tudi to delo ustaviti. V Za vodu delujejo poleg upravnika, avtorja tega članka, še en uradnik arhivar Blanč Franc in laborant Ven- celj Matija. Z letom 1939. pomaga še Černe Vladimir, volonter, ki upa na namestitev. V Sloveniji sta še dve postaji I. reda, ki pa ne spa data pod našo upravo. To sta vojaški postaji na aero dromu v Ljubljani in Mariboru. Na njih opazujejo vojaki-letalci, ki poročajo dnevno telefonično o vre menskem stanju letalskemu poveljstvu v Zemunu. Na teh dveh postajah opazujejo tudi vetrove v visokih višinah s takozvanimi pilot-baloni. Gumijaste balone s premerom do 1 m napolnijo z vodikom in jih spuste v zrak, ki nato odplovejo v smeri vetrov. Pot balona opazujejo s teodoliti. Večina postaj je bilo postavljenih z denarjem Za voda. Vendar pa je nekaj postaj, zlasti I. reda, ki stoje sicer pod našo upravo, pa je ves instrumentarij last drugih. Tako je postaja na Bledu last kraljevega dvora, na Jesenicah last tovarne KID, na Golniku last zdravilišča, v Rogaški Slatini last zdravilišča, v Rušah last tamkajšnje tovarne dušika in v Mariboru deloma last vinarske šole. Dalje je nekaj postaj v planinah last Planinskega društva in njegovih podružnic, tako na Komni, v Planici in na Kofcah. Nekaj postaj je last veleposestev, ki opazujejo predvsem v svoje svrhe, pošiljajo pa podatke istočasno tudi Zavodu. Take postaje so na Klopnem vrhu na Pohorju, v Lučah v Savinjski dolini, v žovneku pri Braslovčah in v Apa čah pri Radgoni. Podobna postaja se bo ustanovila v Rogozi pri Hočah. Končno je v Sloveniji nekaj postaj, ki služijo samo v tujskoprometne svrhe in ki so bile ustanovljene s pomočjo našega Zavoda. V mestih, kjer se mestna načelstva brigajo za tujski promet, so sredi mesta postavili lične vremenske hišice in jih opremili z re- gistrirajočimi aparati. Predvsem moramo tu omeniti mestno poglavarstvo v Ljubljani, ki je v Zvezdi po stavilo novo betonsko hišico. Isto se je dogodilo v Laškem pri Celju. Na svojo pest so postavili hišico tudi v Kamniku, na žalost pa je preveč izpostavljena soncu. Upamo, da si bodo tudi druga tujskoprometna središča omislila potrebno vremensko hišico. V krat kem se bo to dogodilo v škofji Loki. V preteklem letu se je ministrstvo za trgovino, kamor spada tudi tujski promet, odločilo, da postavi v klimatskih krajih, ki služijo tujskemu prometu, znanstvene meteorološke postaje, najmanj III. reda. V nekaterih takih krajih že obstojajo postaje IV. reda, pa se jih bo izpopolnilo v III. red. To so kraji: Boh. Bistrica, Gorje, Kamniška Bistrica, Vel. planina, Kam nik, Solčava, Luče, Planica-Rateče, Topolšica. V na slednjih krajih pa se bo ustanovilo popolnoma nove postaje: Sv. Janez v Bohinju, Mariborska koča, Po horski dom, Radovljica, Senjorjev dom, Ruška koča, Smolnik, Sv. Ana pod Ljubeljem, Šmartno na Poh., Sv. Miklavž na Gorjancih, Vurberg pri Ptuju in Kre darica na Triglavu. Koncem leta 1918. je delovalo v sedanji dravski banovini 86 postaj. Od teh sta bili I. reda samo dve, Ljubljana in Maribor. Postaje II. reda ni bilo nobene, III. reda pa 32. Ostalih 52 postaj je bilo padavinskih IV. reda. Danes po 20 letih pa deluje v Sloveniji vsega skupaj 180 postaj. Od teh je šest I. reda, tri II. reda, 57 III. reda in 114 padavinskih postaj IV. reda. Poleg tega imamo dve vojaški I. reda, ki sta vključeni tudi v internacionalno meteorološko službo. Iz karte je razvidno, da je bilo mnogo postaj usta novljenih in zopet opuščenih. Vzroki opustitve so različni. Večinoma umrje opazovalec ali pa se preseli v drug kraj in ni mogoče dobiti novega opazovalca. Meteorološki opazovalec mora biti točen, zanesljiv in kar je glavno, nesebičen ter opazovati predvsem v lastno veselje, čim opazuje samo zaradi borne letne nagrade, je postaja malovredna in podatki nezanes ljivi. Najboljši opazovalci so tisti, katerih dnevni po klic je v tesni zvezi z vremenom. Tako so zelo dobri opazovalci zlasti kmetovalci-vinogradniki, nato vrt narji, čebelarji in lovci. Med te spadajo tudi mnogi 182 183 župniki in učitelji. Moramo pa priznati, da smo zelo nezadovoljni z oskrbniki planinskih koč. Na tem mestu moramo izreči javno zahvalo neka terim opazovalcem, ki nesebično in zelo zanesljivo vrše opazovanja že nad 40 let. To so Ivan Skvarča na Vrhniki, ki nepretrgoma opazuje že od 1. decem bra 1894., dalje Jožef Košutnik v Vojniku pri Celju, ki opazuje od 1. julija 1895., in že umrli Vrbič Mi hael iz Sodražice, ki je opazoval od 1. decembra 1892. do 20. aprila 1936. Takih zanesljivih meteoroloških veteranov je zelo malo. Takšno je tedaj stanje vremenske službe v Slove niji. Na prvi mah vidimo, da služijo vse te postaje proučevanju predvsem klime naše domovine in nje nega vpliva na naše gospodarstvo, zlasti na kmetij stvo, gozdarstvo, na vodne zgradbe, v zadnjem času tudi na tujski promet in higieno (zdravilišča). Se danja vremenska služba ne zadošča za potrebe Slo venije. Razporedba in gostota meteoroloških postaj bi bila še nekako zadovoljiva, morda bi se jih moralo še nekoliko bolje opremiti in opazovalce morda tudi bolje nagraditi. Zlasti so krediti Zavoda za meteoro logijo nezadostni. Saj je letni kredit od prvih povoj nih let, ki je znašal po 90.000 din, padel na današnjih 30.000 din. Zlasti ne moremo publicirati podatkov in jih pošiljati v inozemstvo. S tem je prenehala zame njava publikacij in izgubljamo kontakt z napredkom v sosednih državah. Meteorološka mreža v slovenskih pokrajinah Nemčije in Italije je mnogo bolje urejena kot pri nas. Zlasti pa čutimo potrebo po ustanovitvi posebnega oddelka v Zavodu, ki bi se izključno bavil z vremen sko napovedjo in z izdajanjem vremenskih kart. Točno vremensko napoved za Slovenijo ne morejo povedati niti meteorologi, ki delujejo na Dunaju, niti v Beogradu, temveč samo v Ljubljani. Zato pa je treba denarja za nastavitev radiotelegrafistov in me- teorologov-specialistov. Na univerzi v Ljubljani je ka tedra za meteorologijo, samo absolviranih meteoro logov ni mogoče zaradi pomanjkanja kreditov nasta viti. Upajmo, da se bodo razmere v bodoče izboljšale. Poleg vremenske službe vodi Zavod za meteoro logijo in geodinamiko tudi opazovanja potresov. Po trese zaznavamo z lastnimi čuti in z aparati - seizmo- grafi. Ljudje, ki občutijo potres, dobe vprašalne pole, ki jih izpolnijo in pošljejo Zavodu. Vprašanja se na našajo na smer potresnega sunka, kdaj in koliko časa je trajal, ali ga je spremljalo bobnenje in kako škodo je napravil. Na podlagi teh opazovanj se sklepa na gostoto potresov kakega ozemlja. Seizmograf pa za znamuje tudi potrese, ki jih ljudje ne občutijo. V kleti univerze ima Zavod montiran seizmograf siste ma VViechert — 200 kg. Ta seizmograf je zgrajen predvsem za beleženje lokalnih močnejših potresov. Ker pa Zavod nima občutljivejšega seizmograf a, smo njegovo občutljivost postavili tako, da zaznamuje tudi oddaljenejše potrese iz Japonskega in Amerike. Seiz mograf smo kupili iz podpor, ki so jih neke javne ustanove poklonile Zavodu, kakor Trboveljska druž ba, Mestna občina ljubljanska, Trgovska zbornica, industrijalec Jakil in še drugi z manjšimi vsotami. Aparat je stal 20.000 din in 5000 din za carino. Potresna opazovanja in registracije seizmografa pošiljamo v Seizmološki Zavod v Beogradu, kjer se natisnejo v posebnem biltenu za inozemstvo. Geo- dinamski oddelek Meteorološkega zavoda bi se moral ločiti in postati samostojen zavod, kjer naj bi se ne kateri fiziki izključno bavili samo s seizmologijo. Po trebno bi bilo samostojno poslopje in novi aparati, kajti Slovenija leži na zelo potresnem ozemlju. Postaja Okraj Red Nadmorska višina Leto ustanovitve Opazovalec Adlešiči (Velika Sela) . Črnomelj Ambrus Novo mesto - Zagradec Apače Ljutomer - Apače Babno polje .... Logatec Banja Loka (Nova sela) Kočevje Bela Cerkev .... Novo mesto Bele vode Slovenj Gradec Besnica Kranj Blagovica Kamnik Bled Radovljica Bohinjska Bistrica . . Radovljica Borovnica Borovnica Brežice Brežice Buče Šmarj Bukov.ščica Kranj Celje Celje Cerklje Kranj Cerknica Logatec Čadram SI. Konjice Crešnjevec Maribor d. breg Črešnjevec Črnomelj III. IV. III. III. IV. IV. III. IV. III. I. III. IV. III. IV. IV. 1. IV. IV. IV. IV. IV. 220 346 216 756 554 194 797 480 390 501 507 305 165 222 453 241 399 376 402 310 185 1924. 1924. 1926. 1924. 1924. 1925. 1924. 1924. 1922. 1895. 1895. 1894. 1897. 1924. 1925. 1852. 1925. 1894. 1927. 1926. 1927. Jankovič Miha, kmetovalec Perko Jože, šol. upravitelj Pajdaš Don, upravitelj Grom Miha, šol. upravitelj Kajfež Josip, poštar Klokničar Franc, kmetovalec Mirkač Miloš, organist Tomaževič Anton, obe. tajnik Benkovič Marko, posestnik Dekonti Drago, žand. narednik Drašler Jože, šef žel. postaje Mivšek Ivana, soproga žel. čuvaja Kovač Vinko, pater Kosi Maks, šol. upravitelj Hrast Ivo, šol. upravitelj Tratnik Ludvik Lapajne Julija, vdova šol. uprav. Ivane Maks, davčni upr. v p. Berglez Franc, šol. upravitelj Hren Vojteh, šol. upravitelj Plut Rozalka, hči po- tnika 184 Postaja Okraj Red Nadmorska Leto višina ustanovitve Opazovalec Črni vrh Ljubljana Črnomelj Črnomelj Davča Kran Dolnja Lendava . . . Donja Lendava Dravograd Prevalje Dražgoše Kranj Dvor Novo mesto Dob Kamnik Dovje-Mojstrana . . . Radovljica Dole Litija Dolnji Globodol . . . Novo mesto Dubrava Ptuj Fram Maribor d. breg Golnik Kranj Gomilsko Celje Gornji grad .... Gornji grad Gornji Logatec . . . Logatec Gornji Razbor .... Slovenj Gra