časopis. za slovensko krajevno zgodovino kronika GLASBENOZGODOVINSKE NAJDBE XVIII. IN XIX. STOLETJA V NOVEM MESTU janez hofler Glasbeno življenje prejšnjih stoletij v No- vem mestu je žal skoraj neraziskano. Medtem ko nam druga polovica XIX. stoletja daje za to več gradiva, saj sta takrat delovala v No- vem mestu med drugimi tudi Ignacij Hladnik in P. Hugolin Sattner, pa je za starejši čas ohranjeno gradivo gotovo skromnejše, poseb- no zato, ker je bilo v preteklosti mnogo ar- hivske zapuščine uničene. Tudi sam položaj Novega mesta, kljub sedežu kapitlja nekako odmaknjenega od glavnega zgodovinskega dogajanja na Slovenskem, ne da slutiti, da bi bila glasbena arhivska zapuščina kaj bo- gata. Pač pa je priprava kataloga starejših glasbenih tiskov in rokopisov na Slovenskem omogočila pregled doslej neregistriranega not- nega materiala, hranjenega, v frančiškanskem samostanu in v kapiteljski knjižnici v Novem mestu, kar je dalo več kot nepričakovan re- zultat. IzkazalO' se je namreč to, kar se pri nas sicer redko dogaja, da je v Novem mestu starejše notno gradivo' od srede XVIII. stolet- ja dalje skoraj neokrnjeno ohranjeno in da tako' predstavlja dragocen vir za novomeško glasbeno zgodovino. Kajti kljub vsemu mora- mo priznati, da nam konkretne priče same glasbe mnogokrat povedo več kot marsikatere arhivske ugotovitve brez ohranjene glas-be. Prav zaradi tega je namen naslednjega se- stavka, da, kolikor je le v danem primeru mogoče, obdela ohranjeno glasbeno zapuščino na podlagi samega glasbenega materiala oz. njegovih ustvarjalcev in prepisovalcev in jo dopolni z raznimi arhivskimi drobci, ki jo morejo bolje osvetliti. Od obeh novomeških najdišč je zbirka fran- čiškanskega samostana gotovo bogatejša, žal pa je bila manj urejena. Kljub temu je ure- ditev in porazdelitev muzikahj pokazala, da sega njen najstarejši del rokopisov v sredo ali celo prvo polovico^ XVIII. stoletja. To je neka maša v C duru ms. mus. 134 in drugi razni masni fragmenti za glasove in instru- mente v formatu folio, ki žal ne navajajo- ne komponista ne kopista. Dalje sega ta zbirka^ preko druge polovice stoletja z raznimi zna- nimi in neznanimi avtorji do prve polovice XIX. stoletja, ko njen obseg močno naraste z raznimi tujimi takrat zelo popularnimi skla- datelji, sicer pa manj pomembnimi ustvarjal- ci. Obsega z redkimi izjemami le latinsko cerkveno glasbo, poleg instrumentalnega ko- mornega ustvarjanja. Le nekaj primerkov je na italijanska in nemška besedila. S sredo XIX. stoletja pa nastopi tudi cerkvena glasba na slovenska besedila, ki v tem času skoraj popolnoma izpodrine nemško, med komponi- sti pa navaja večinoma domače ustvarjalce. Glasbena zapuščina v kapiteljski knjižnici ima podobno strukturo, le da je za starejše obdobje manjšega, v delih iz druge polovice XIX. stoletja pa večjega obsega. Sicer pa pri- de v našem okviru v poštev le gradivo do sre- de tega stoletja. Med starejšimi glasbenimi tiski, ki jih hra- ni frančiškanski .samostan, prevladuje ko- morna glasba, tria, kvarteti, klavirski koncer- ti s komorno zasedbo treh godal. Avtorji teh tiskov so manj znani, med temi so Anton Kammel, češki violinist, umrl v Londonu leta 1788., Jan Vanhal (Wannhall), Ceh, živeč na Dunaju, Anton Zimmermann, Avstrijec, delu- joč na Slovaškem, neki Giordani, Schroetter, Venanzio (Nenanzio) Rauzzini, Wenceslaus Pichl in drugi. Nekaj teh tiskov je iz druge polovice XVIII. stoletja, večina pa jih datira iz konca tega ali začetka drugega stoletja. Med deli z večjo zasedbo- je tudi zbirka šestih Haydnovih simfonij, izšla leta 1782 pri Artarii na Dunaju. Tiska Rauzzinija (Trois quartetto pour le clavecin ou piano forte avec accom- pagnement de deux violons et hasse ad libi- tum, Oeuvre VI.) in Pichla (Sei trii per il flauto traverso, violino e hasso, Opera I a), iz- šla v Parizu oz. Lyonu, sta po Eitnerjevem Quellenlexikonui doslej neznana in tako- ver- jetno- unikata. Zanimiv primerek te zbirke pa je predvsem tisk neznane skladateljice Donne Giustine Boetzelaer, Arie sciolte, e coro con sinfonia, dedicate alV impereggiabile Signore Don Pietro Metastasio, Opera quarta, izdan brez navedbe letnice v Haagu. Kljub temu, da je bila po naslovu tiska sodeč v zve- zi z znamenitim piscem libretov in da to- ni njeno edino delo, je evropska glasbena leksi- ka ne navaja. Med unikate lahko- prištevamo tudi tri zvezke klavirskih Parthij avgsburške- ga pedagoga Johanna Xaverija Naussa iz sredei stoletja, ki je v evropskih knjižnicah zastopan le z nekaj drugimi deli. Med obrav- navanimi starejšimi tiski, hranjenimi v fran- čiškanskem samostanu, igra cerkvena glasba manjšo vlogo. Ohranjena je le zbirka šestih maš benediktinca Konigspergerja C-ijmhala Jubilations iz leta 1747, izdana v Augsburgu pri Klaffschenklu. Iz te prve skupine tiskov pa izpada najstarejši primerek, Georga Muf- fata Apparatus musicoorganisticus iz leta 1699, dokaj pomembna zbirka nemške orgel- ske glasbe s podpisom Ex rebus Josephi Suppan 783. 135 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Komorna glasba frančiškanskega samosta- na pa ni omejena le na tiske. V rokopisu je ohranjenih sedem knjig klavirske glasbe oz. glasbe za čembalo iz druge polovice XVIII. stol., kar je spričo stanja te vrste glasbe na Slovenskem vse pozornosti vredna zbirka. Z njo se more meriti le podobna zbirka z neka- terih gradov iz okolice Ptuja, hranjena v ptuj- ski Studijski knjižnici. Sestavljajo' jo različne značilne oblike klavirske glasbe, ki s svojimi nazivi nedvomno kažejo na svoj čas zgodnje klasike. Kot starejše izstopajo partite oz. po splošno znanem izrazu suite neznanega skla- datelja Johanna Adama Scheibla, ki je v fran- čiškanskem samostanu zastopan še s cerkveno glasbo. Njegove partite slede verjetno pozno- baročnim vzorcem, čeprav je taisti skladatelj v zbirki iz ptujske Studijske knjižnice zasto- pan s koncerti za čembalo in godala v zgod- nj eklasicističnem tipu. Ta zanimiva skrivnost- na skladateljska osebnost, o kateri evropska glasbena leksikografska literatura molči, ima v Ptuju in Novem mestu precej glasbenih del, tako da zasluži posebno slogovno obravnavo. Na dveh ptujskih koncertih z inventamo šte- vilko 14 in 17 je njegovo: ime dopolnjeno z vzdevkom org. ad S. Hypolitum — morda bo to določneje nakazalo sled, kje naj iščemo mesto njegovega delovanja. Ce kažejO' Schei- blove klavirske skladbe v frančiškanskem sa- mostanu v Novem mestu še poznobaročne po- teze, pa slede druga dela znanih in neznanih skladateljev zgodnjeklasicističnim vzorcem. Nekaj teh avtorjev je znanih in celo pomemb- nih pri gradnji klasicističnega glasbenega je- zika. To so predvsem Dunaj čan Christoph Wagenseil, neki Giovanni Bach, ki je verjet- no eden izmed sinov Johanna Sebastiana, Jo- hann Christian, delujoč v Londonu, ki se je podpisoval tudi z imenom Jean, Cehi Franti- šek Brixi, Leopold Koželuch, Jan Vanhal, za njimi še Smettana, Schobert, Just itd. Med temi je torej mnogo čeških imen, ki so bila sicer pogosta po vsej Evropi v tem času, ko govorimo celo o tako imenovani češki klasiki. Med oblikovnimi nazivi, ki jih nosijo ta dela, so sonate, divertimenti, concertini in conoerti. Divertimenti imajo' pogosto še instrumentalno spremljavo, medtem ko je zasedba spremljave pri concertih in concertinih sestavljena redno vsaj iz treh godal. Skladbe kažejo torej po- polno zgodnjeklasicistično slogovno orientaci- jo v času druge polovice XVIII. stol. in še pred tem, ko je z ustanovitvijo ljubljanske Filharmonične družbe leta 1794 prišlo do splošne uveljavitve dunajske klasike v osred- nji Sloveniji.2 Tudi v primeru zbirke v ptuj- ski Studijski knjižnici, ki je potrebna teme- ljite arhivske obravnave, moremo ugotoviti podobno slogovno usmerjenost. Poleg tega hrani frančiškanski samostan v prepisih še nekaj triov in več ciklov menuetov za razne instrumente, takrat aktualne zabavne oz. ples- ne glasbe, ki je v prepisih ostala anonimna. Stanje, ki ga kaže ta del glasbenega arhiva v novomeškem frančiškanskem samostanu, se zdi spričo splošnega kulturnega stanja, ki je vladalo v tem delu Slovenije v tem obdobju, skoraj nerazumljivo. Ta glasba ne kaže, da bi tam bila le naključno, temveč da je plod skrbne izbire in da so jo redno izvajali, morda z izjemo primerov, kot je zbirka Haydnovih simfonij, ki so zahtevali večjo zasedbo^ Goto- vo pa je to za skladbe, ki so zahtevale le čembalo in godala, teh pa je večina. Ta po- jav pa si vendarle lahko- bolje osvetlimo z imenom P. Mavricija, ki je podpisan na ms. mus. 97, poleg tega pa še na mnogo drugih rokopisov tega časa, ne kot prepisovalec, pač pa kot lastnik. Gre namreč za patra Mavrici j a Poehma, ki ga samostanski nekrologij ome- nja dne 9. aprila 1803 kot na dan njegove smrti. Dodaja, da je umrl v Novem mestu v 58. letu starosti, da je prišel s Češkega, da je bil organist in odličen muzik, da je bil gvar- dijan tukajšnjega samostana in profesor na samostanski gimnaziji.^ Iz novomeškega gim- nazijskega arhiva je razvidno, da je na gim- naziji poučeval od leta 1774 do leta 1786, medtem je bil v letih 1784—1785 tudi pre- fekt.^ Gvardijan je bil od leta 1788 do smrti leta 1803, kar je bilo za tiste razmere dolga doba.5 Gotovo je, da je ta češki redovnik in izobraženec Mavricij Poehm bil tista osred- nja osebnost novomeškega frančiškanskega samostana druge polovice XVIII. stol., ki mu lahko pripišemo zasluge za razcvet glasbenega poustvarjanja v tem času. Tudi njegovo po- reklo more razložiti klasicistično orientacijo samostanskega glasbenega repertorija, ki ga zaznamujejo znani nemški in češki ustvarjal- ci oz. takrat aktualna klavirska glasba, kjer so klasicistični glasbeni izraz najmočneje osvojili. Verjetno je tudi, da je bilo to glas- beno življenje le interno v okviru samega samostana, saj kapitelj ne premore niti enega primerka komorne glasbe XVIII. stol. Razen P. Mavrici ja je na muzikalijah za ta čas izpričan še en glasbenik, P. Kalikst Weibl, podpisan na obsežni zbirki raznih masnih in drugih cerkvenih napevov za glas z orglami, ms. mus. 90 (Variae cantilenae ad simplicem usum V. P. Callisti Weihl, 1775.). Umrl je dne 30. marca 1801 star 52 let, bil je organist in je poučeval tudi na gimnaziji.^ Gimnazijska kronika ga ima za leta 1784 do 1800,'' kranjski gubernialni repertoriji pa kažejo, da je leta 1794 sprejel kot dotedanji učitelj na trivialki 136 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika v Brežicah mesto učitelja gramatike na novo- meški gimnaziji, kjer je poučeval tudi sin- takso.^ Njegov podpis na zbirki preprostih masnih spevov si lahko razlagamo s tem, da je bila njegova naloga skrbeti za tekočo in vsakodnevno oskrbo- obredja s preprostim enoglasnim petjem. Možno je tudi, da je te speve deloma sam skomponiral, kar bi bila sicer lahka naloga le malo bolj veščemu orga- nistu. Verjetno je, da je bil Kalikst Weibl v Novem mestu domačin, kakor naj bi bil tudi njegov sorodnik P. Kastulus Weibl, gvardijan istega samostana, za katerega Breckerfeld pri- stavlja, da je bil Novomeščan.^ Kalikstovi zbirki se pridružujejo- še štiri knjige s podob- no vsebino, ki predstavljajo zanimiv vir za proučevanje preprostejšega cerkvenega petja pri nas za to obdobje, za njegov slogovni iz- raz in ne na koncu ugotavljanje zvez med to vrsto glasbenega ustvarjanja in med sloven- skimi cerkvenimi pesmaricami s preprostimi enoglasnimi napevi, katerih porajanje so sprožile terezijanske reforme bogoslužja v vulgarnih jezikih. Podobno vsebino psalmov, antifon in masnih spevov ima še neka knjiga iz kapiteljske knjižnice, ki jo je spisal ali prepisal neki Andrej Pitter, ki sicer tu ni pod- pisan, pač pa je na nekaterih drugih muzi- kalijah, tako na Zupanovi Regina coeli v ka- pitlju ter na arije ms. mus. 113 a in 118 b v frančiškanskem samostanu. Ima dovolj zna- čilno pisavo, da ga ni mogoče zgrešiti med nesigniranimi prepisi. Tudi ta Andrej Rtter je morda novomeški organist s podobno vlogo kot Kalikst Weibl, natančnejši podatki pa bi seveda njegovo o-sebnost bolje osvetlili. S tem smo pravzaprav dospeli do osred- njega dela starejšega repertorija, do slavnost- nejše cerkvene glasbe iz druge polovice XVIII. stol. Sestavljajo ga maše in litanije za zbor, soliste in instrumente, dalje še Marijine anti- fone (Salve Regina, Regina ooeli itd.) in posa- mezne cerkvene arije za soliste z instrumenti. Med avtorji je razmeroma mnogo neznanih, pogrešamo pa vodilna dunajska klasika, Haydna in Mozarta, ki sta bila sicer v tem času poi raznih evro-pskih deželah zelo priljub- ljena in pogosta. Med bolj znanimi sklada- telji v frančiškanskem samostanu zasledimo mašo Antona Filsa, delujočega v Mannheimu, sicer pa pomembnejšega na polju instrumen- talne glasbe, ter mašo in vespere Františka Brixija. Med redkimi, vendar znanimi skla- datelji so eden izmed dveh Pokornih, Franz Novotny iz Eisenstadta, Leopold Hoffmann, bosonogi avguštinec P. Joseph, P. Evermodus GroU — prepis šestih maš iz tiska iz leta 1790. Zal je precej notnega materiala brez naslovnega lista oziroma brez navedenega skladatelja, posebno vprašanje pa postavljajo neznana imena. Tu se zopet srečamo z Johan- nom Adamom Scheiblom, ki ima en Requiem ex C mol za 4 glasove, dve violini in orgle, ne v celoti ohranjen, in eno mašo z naslovom Missa ex A majore S. Christophori za 4 gla- sove, dve violini in orgle. Na obeh muzLkali- jah je podpisan neki Johann Baptist Heinrich Ricker. V samo naslovnem listu pa so ostale Scheiblove Lythaniae Lauretanae za isto za- sedbo. Scheiblu se v tem pridružuje zopet ne- znani R. P. Christian Godi Ord. Min. Conv., ki ima Lytaniae Laurstanae za 4 glasove, po dvoje violin in klarinetov ter orgle izpod pe- resa Andreja Pittra, neke druge litanije za isto zasedbo s timpani ter antifono Salve Re- gina za štiri glasove, dve violini in o-rgle iz lastništva P. Mavricija. Isti Johann Baptist, to pot pater Heinrich Ricker, je podpisan še pod mašo nekega Carola Loosa. Poleg njega zasle- dimo še Frančiška Loo-sa, podpisanega pod Brixijevo- Misso solemnis, in Johanna Pfl-eger- ia, podpisanega pod eno- od maš jezuita Geor- ga J-osepha Voglerja. V zbirki kapiteljske knjižnice pa je kot pre- pisovalec zastopan le Andrej Pitter. To da slutiti, da ga moramo iskati med kapiteljski- mi o-rganisti XVIII. stol. Na dveh muzikali- jah, ki jih je prepisal, na Konigspergerjeve Lytaniae in C in na anonimno Misso pasto- ralis, pa se je kot poznejši lastnik označil organist Kraus. Med neznanimi komponisti Naslovni list Zupanove arije Begiesse meln Mund 137 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO tega časa se pojavlja v kapitlju in v franči- škanskem samostanu neki Sigr. Zinek, v prvem z Requiemom ex D moli za štiri gla- sove z dvema violinama in orglami, v drugem pa z Misso in G za. isto zasedbo iz lastništva P. Mavrici ja. Mednarodna leksika tega kom- ponista s češko zvenečim priimkom ne pozna. Obe njegovi muzikaliji je prav tako prepisal Andrej Pitter. Novomeški najdbišči pa si po-' leg vsega tega delita nekaj za slovensko glas- beno zgodovino dragocenih muzikalij, doslej ' neznanih skladb sopotnika slovenskih razsvet- ■ Ijencev, Jakoba Zupana, ki mu moremo po- j svetiti poseben odstavek. Kapiteljska knjiž- i niča hrani troje slavnostnejših del Jakoba Zu- '' pana, mašo v C duru za sopran, bas, dve vio- i lini, dva klarina in orgle, litanije v G duru za { štiri glasove, dve vioUni, dvoje rogov in orgle : ter marijansko antifono' Regina coeli z alter- i nativnim besedilom Salve Regina v C duru ; za štiri glasove, dve violini, dvoje klarinov in : orgle. Frančiškanski samostan pa hrani več njegovih nemških in latinskih arij za solistič- ne glasove in instrumfente. Kamničan Jakob Frančišek Zupan (Suppan), komponist izgub- ljene prve slovenske opere Belin na besedilo; Sopranskl part Zupanove arije Beglesse mein Mund Janeza Damasoena Deva, je bil do sedaj znanj le po Te Deumu, hranjenem na^ koru ljub- \ Ijanske stolnice, ki zahteva isto zasedbo kot kapiteljska Regina coeli, torej lahko te novo- \ meške najdbe označimo kot dragoceno dopol-, nilo gradiva, ki naj bi pomagalo ustvariti pra- j vo podobo tega slovenskega komponista. S | temi skladbami bo naposled mogoče oceniti ■ Zupanov prispevek za izoblikovanje domačega \ klasičnega jezika cerkvene glasbene ustvar- ; jalnosti, ki je nekakšen zapoznel višek do- \ živela z izredno priljubljenim Gregorjem Ri- , barjem. Ob vsem tem naj še dodamo dve I skladbi domnevno slovenskega komponista' Amanda Ivančiča (Ivanschitz), pavlinca iz i graškega samostana Maria Trost. To sta dve I Lauretanski litaniji v C duru iz frančiškan-! skega samostana s podpisom P. Mavricij a za j štiri glasove, dve violini, orgle oz. isto zased- j bo s sodelovanjem dveh klarinov. Ivančičeva j vloga v slovenski glasbeni imaetnosti XVIII. • stol. je popolnoma drugačna kot Zupanova, bil je zelo ploden komponist, pisal je mnogo i posvetne glasbe in bil verjetno v drugih I avstrijskih deželah bolj znan kot na Kranj- skem." 138 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ob omenjenih najdbah iz Zupanove skla- dateljske zapuščine se pojavlja potreba, da njegovo osebnost bolje osvetlimo, saj je šele Zupan prvi pomembnejši skladatelj sloven- skega rodu, ki je deloval na Slovenskem in na naših tleh zapustil večji do danes ohra- njen opus. Njegovo življenje je dokaj dobro znano; več starejših avtorjev se je že ukvar- jalo z njim, vendar bolj kot z znano oseb- nostjo slovenskega učiteljstva kakor pa z glasbenikom in skladateljem.^^ Vendar kaže, da so nekatere poteze njegovega življenja v teh objavah nepopolne ali celo nesprejemljive, žal pa je vse starejše navedbe skoraj nemo- goče kontrolirati, ker se je s časom mnogo porabljenih kamniških dokumentov izgubilo. Jakob Frančišek Zupan se je rodil leta 1734 na Zgornjem Štajerskem v verjetno slovenski izseljenski družini in se je moral v Kanrmiku naseliti že pred letom 1757, ko se je tu poro- čil z Jožefo' Gotzl (Gotzel), hčerjo kamniškega ludimagistra Valentina Gotzla, živečega na Sutni.12 Učiteljska in glasbeniška družina Gotzlov je bila češkega porekla, Jožef Vencel Gotzl, Kamničan, je bil leta 1720 sprejet za organista in učitelja pri stolnici v Ljubljani, kjer je leta 1723 umrl.i^ Jožefov sin Valentin je medtem aU začasno bival ali pa se je vrnil v Kamnik, kjer je postal pod pokroviteljstvom župnika in arhidiakona Maksimilijana Raspa kamniški ludimagister, Rasp pa je šel za botra več njegovih otrok. Ob času poroke, torej leta 1757, je bil Zupan submagister v Kamniku, «tum vero hic in Stein submagister<^, in ver- jetno Gotzlu podrejen. Ves čas od poroke do smrti je Zupan živel tu na Sutni, kjer so se mu rodili tudi otroci, ki so vsi vpisani v kamniških rojstnih knjigah (leta 1757, 1760, 1762 itd.). Podatek, da bi bU. Zupan najprej do leta 1762, ko naj bi šele prišel v Kamnik (podatek po mrliški knjigi), poučeval v de- škem semenišču Petra Pavla Glavarja v Ko- mendi,!^ bi bilO' potemtakem potrebno pre- veriti. Zupan je moral tudi ves čas službova- nja v Kamniku kot submagister, ludimagister (že leta 1760) in regens chori župne cerkve (pred letom 1773) biti v zvezi s predstoj- nikom in pozneje mestnim sodnikom Valen- tinom Gotzlom, ki je bil boter njegovim otro- kom. Ze Stiasnv piše o zamotanem Zupano- vem položaju v novih državnih šolskih ured- bah in o njegovi učiteljski in glasbeniški vlogi v Kamniku ter o njegovi starosti. Leta 1802 mu je umrla žena, sledil ji je 11. aprila leta 1810. Zupanova zapuščina v Novem mestu je go- tovo le majhen del opusa, ki ga je Zupan v svojem dolgem življenju ustvaril. Kot smo že navedli, pa je razen novomeških skladb znan j le Te Deum v ljubljanski stolnici za štiri gla-; sove, dve violini, dva klarina in orgle prepi- : sovalca ali lastnika Maksimilijana Redeski-1 nija. V Novem, mestu — kapitlju so torej i ohranjene Regina coeli — Salve Regina (ista i zasedba, klarina izgubljena) Missa in C (so- . pran, bas, ista instrumentalna zasedba) in Ld- ; taniae in G (štirje glasovi, dve violini, dva ] rogova — izgubljena in orgle) — vse izpod j peresa Andreja Pittra, ki se je označil na li- j tanijah. V frančiškanskem samostanu so na-; slednje podpisane skladbe: dve nemški ariji j Begiesse mein Mund (sopran solo, dve violi- j ni, orgle, ms. mus. 52 a) in Soli ich dich der ' Sonn' vergleichen (alt solo, dve violini, orgle, \ ms. mus. 52 b — ohranjen samo alt), dalje šti- ^ ri latinske arije: Jesu dulcis memoria (sopran, ; alt, dve violini, orgle, ms. mus. 51 a), O glo- riosa virginum (sopran, alt, dve violini, dva '■ rogova izgubljena, orgle, ms. mus. 51 bj, Sal- i ve Jesu pastor bone (sopran, alt, dve violini, : orgle, ms. mus. 53) in Egregie doctor Paule ; (sopran, alt, dve violini, dva rogova, orgle —•; poleg rogov še dve violini za primer, ko bi j bilo pomanjkanje rogov, ms. mus. 49). Salve '> Regina in A (sopran, dve violini, orgle, ms. I mus. 48) je ostala samo v naslovnem listu. List prve violine Zupanove arije Beglesse mein Mund Zupanu lahko neposredno pripišemo še tri instrumentalne glasove (dve violini, orgle: O Maria wann ich denke, ms. mus. 52 c), saj go- tovo spadajo v isto skupino Zupanovih nem- ških arij, ki so edinstvene v obravnavanem glasbenem arhivu. Vse te Zupanove skladbe je prepisala ista roka, ki se je podpisala s poligramom le na neko Aumannovo arijo, Ex rebus J. V. D. M. P. O. S. P. D. P. M., izpod istega peresa pa je še nekaj arij brez naslov- nega lista ali označenega avtorja, oz. nekaj notnih fragmentov, izmed katerih bi nekateri lahko biU tudi Zupanovi. Glede na to možnost bi bilo seveda potrebno podrobno razčleniti Zupanov kompozicijski stavek in z njim pri- 139 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Naslovni list Zupanove maše v C duru merjati stavek anonimnih skladb. Glede uganke, ki nam jo postavlja pisava, pa ne gre zanemariti velike podobnosti med tem ro- kopisom in podpisom na Muffatovem tisku Apparatus musico-organisticus, Ex rebus Jo- sephi Suppan, 783. Med duhovniki ljubljan- ske nadškofije leta 1788^5 jg g ^em priimkom naveden le Jožef Zupan, župnik v Smartinu pod Šmarno goro, ki se je rodil v Radovljici, naš Jožef Zupan pa bi utegnil biti Jakobov sin Jožef Kazimir, rojen leta 1760.Ce bi še omenjeni poligram na naslovni strani Auman- nove arije, ms. mus. 115 a, mogli rešiti v do- bro tega Jakobovega sina, bi bila zveza med temi prepisi Zupanovih skladb in njegovim sinom potrjena. V nasprotnem primeru si lah- ko pojav teh skladb v Novem mestu, če se- veda ne upoštevamo dejstva, da bi bil Zupan po takratnem Kranjskem splošno znan in raz- širjen, razlagamo tudi z zvezami, ki so jih imeli frančiškanski samostani na Kranjskem, ki so pripadali isti provinci, torej z zvezo novomeškega samostana s kamniškim fran- čiškanskim samostanom. Zapuščina cerkvene glasbe XVIII. stol. v novomeškem frančiškanskem samostanu in v kapitlju daje verjetno za ta čas pri nas obi- čajno, nikakor pa ne zastarelo slogovno po- dobo. Znani, neznani in neimenovani sklada- telji se v glavnem gibljejo v okviru zgodnje-^ klasicističnega glasbenega jezika oz. tiste klasicistične slogovne usmeritve, ki je pote- kala vzporedno z dunajsko klasiko, pa ni osvojila njenih vrhunskih kompozicijskih vrednot. Slonela je na baročnem glasbenem izročilu, ta je dal cerkveni glasbeni tvornosti tisti močni pečat, ki se ga ni mogla zlahka otresti tudi poznejša ustvarjalnost na tem področju, čeprav je seveda sprejemala ele- mente klasicistične govorice, ki so se pojavili na prvem mestu v komorni in simfonični glasbi. Na nekaterih mestih, predvsem pri samem Jakobu Zupanu, da niti ne omenjamo enoglasnih zbirk Kaliksta Weibla in Andreja Pittra, pa bi celo lahko govorili o nekakšnem poljudnem klasicizmu, tistem, ki je verjetno spremljal širjenje poljudnega baroka likovne umetnosti v tem času, ki ga tako neposredno zaznamuje delo Layerjevega kroga.Kajti takšen pojav poljudnosti v zapozneli slogovni usmerjenosti ne bi bil na Slovenskem ne prvi ne poslednji takšen primer. In tudi le s takš- nim pojavom bi si lahko razlagali poznejši neverjetno velik uspeh slovenskega večglas- nega cerkvenega petja, katerega pojem je sredi XIX. stol. postal Gregor Rihar. Primerjava obravnavanega repertorija z na srečo ohranjenim seznamom ljubljanskega knjigarnarja Mihaela Prombergerja iz leta 1776^^ pokaže, da se z oceno sodobnega novo- meškega glasbenega repertorija nismo pre- naglili. Ce odštejemo nekaj takrat že izrazito zastarelih del, ki jih našteva Promberger, si oba repertorija slogovno v glavnem ustrezata. Prombergerjev je še celo rahlo zapoznel. Pač pa se nikakor ne more meriti z repertorijem komorne glasbe, ki jo hrani frančiškanski sa- mostan. Ce bi bil Prombergerjev katalog že zadostno merilo za stopnjo posvetne glasbene umetnosti v Ljubljani, potem bi pač morali prvenstvo prisoditi Novemu mestu — vendar ne zaradi morebitne visoke stopnje glasbe- nega življenja takratne dolenjske metropole, temveč zaradi osebnosti že imenovanega Mav- ricija Poeihma. Sicer pa bi bilo kakršnokoli ocenjevanje takšne vrste tvegano. Podobno slogovno orientacij o kot Prombergerjev seznam v cerkveni glasbi ima še ena »ad situm« ohra- njena zbirka pri nas, to je starejši del glas- benega arhiva mariborske stolnice. Ta žal ni objavljena, verjetno pa je njen veliki del pri- šel tja iz St. Andraža. Ob koncu odstavkov, ki govore o najsta- rejšem delu glasbene zapuščine v Novem mestu, pa moramo naposled spregovoriti o izvajalskih možnostih, ki naj bi jih imel fran- čiškanski samostan v drugi polovici XVIII. stol. Ohranjeni notni material kaže, da niso bUe skromne in da je samostan poleg solistov 140 časopis za slovensko krajevno' zgodovino kronika ali celo deškega zbora in organista premogel vsaj nekaj violinistov. S pihalci pa so ver- jetno imeli težave kot povsod drugod. V več primerih manjkajo gla.sovi za klarine oziroma rogove ali si jih celo niso priskrbeli. Tudi sam Jakob Zupan v himni Egregie doctor Paule, ms. mus. 49, predlaga, raj v primeru pomanjkanja rogov te instrumente nadomeste z violinami (Im Mangel del Jdgerhorn, trom- peten, oder anderen Blas-Stimmen mogen die Cornu mit geigen ersetzet voerden, als wie folget:). Verjetno so instrumentaliste in pev- ce posojali tudi kapiteljski cerkvi, ki je, kot kaže, komaj premogla organista, čeprav njen arhiv vsebuje tudi vokalnoinstrumentalna de- la. Za sedaj niso znani podatki o kakšnih instrumentalistih v Novem mestu, pač pa utegnejo raziskave tega obdobja, kakor bo ohranjeno gradivo dopuščalo, pokazati, da se glasbena praksa te vrste v tem mestu ni zelo razlikovala od prakse drugod, za katere vzo- rec nam more v domačem gradivu služiti ljubljanska stolnica. Ce govorimo o slogovni podobi glasbene poustvarjalnosti novomeškega frančiškanske- ga samostana in kapitlja v prvi polovici XIX. stol., ne moremo mimo dveh osnovnih zna- čilnosti. Prvič je opazno sorazmerno zmanj- šanje števila avtorjev oz. njihova večja enot- nost. Obstaja namreč peščica skladateljev, katerih delo je obsežno zastopano. Drugič pa je zanimiva večja naslonitev na domačo ustvarjalnost, ki jo zastopajo v glavnem tuji avtorji, delujoči na slovenskih tleh. Ce sre- čamo v najstarejšem repertoarju polno ne- znanih ali komaj znanih skladateljev, je v repertoriju iz prve polovice naslednjega sto- letja nekaj izredno priljubljenih in močno razširjenih imen, kot so Johann Baptist Schie- dermayr, organist v linzu, Antonio Diabelli, Joseph Eybler. Med temi zavzemata častno mesto dva nekaj časa v Ljubljani živeča ustvarjalca, Venčeslav Wratny (Wratni, Wrattni, Vratny) in Ferdinand Leopold Schwerdt. Podobo tega dela obravnavanega repertorija nam lepo ilustrira primerjava s takratnim arhivom ljubljanske stolnice, ki nam ga prikazuje glasbeni inventar iz leta 1864,20 ali pa še s sedaj ohranjenim notnim materialom mariborske stolnice, katerega del je bil že prvotno last mariborske župne cer- kve. V obeh je na prvem mestu prav Schie- dermayr, ki mu v ljubljanski stolnici stopa v korak Schwerdt. Vendar ne moremo kljub temu, da so nekateri tuji skladatelji bili pri nas zastopani v tolikšni množini, o njih kva- liteti izreči kaj dobrih besed. Drugače je se- veda z domačimi ustvarjalci, ki so za nas pomembni, če ne že zaradi svojih kvalitet pa Sch\verdtov podpis ob koncu Tantum ergo, ms. mus. 106 zaradi svoje vloge v razvoju naše glasbene umetnosti. Zato jim bomo morali posvetiti ne- kaj odstavkov. Tretja zanimivost obravna- vanega repertorija tega časa pa je razmeroma majhen obseg posvetne glasbe. Verjetno • za interno komorno muziciranje v frančiškan- skem samostanu ni bilo tolikšnega zanimanja, mogoče da nova generacija redovnikov ni ; imela več takšnega smisla za to stran glas- i benega udejstvovanja, ki je bila prej ven- ] darle bolj aristokratskega značaja. Ali pa, sploh ni bilo kakšne osrednje osebnosti, ki jo je v preteklem stoletju predstavljal Mavri- cij Poehm. Sam ohranjeni cerkveni repertorij in njegove zahteve govore za to, da so mož- nosti za takšno muziciranje vsekakor bile in i da se ne bi bilo potrebno ustavljati ob skrom- nih primerih plesne klavirske glasbe, valčkov in polk, ki so se nam ohranili. Prvo ime, ki ga v frančiškanskem glasbe-' nem fondu iz prve polovice XIX. stol. sreča- mo, je ime fr. Cecilijana Stemiše (Sternischa). Odlikuje se po izredno lepi in čisti pisavi. ; Kaže, da je bil tudi prvi prepisovalec tega : fonda in je poleg svojega imena dodajal, da je organist. Samc5stanski nekrologij omenja, da je umrl 29. novembra 1839 v starosti 48 \ let. Iz dokumentov novomeške normalke oz. : glavne šole v SAL je razvidno, da je leta i 1814 kandidiral za učitelja prvega razreda,; čeprav je imel samo pedagoško spričevalo; gimnazijskega prefekta Gratusa Mauermayer- : ja, ki ga ljubljanski kapitulami konsistorij ni <■ prizna val.Moral bi iti v Ljubljano na peda- j goški izpit. Vendar je na prošnjo novome-^ škega šolskega nadzornika in župnika Valen-; tina Pfeiferja in frančiškanskega provinciala fr. Alojzija Pokoma, ki je pri konsistoriju odgovarjal za šole v Kamniku in Novem me-: 141 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVE NSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Začetek Čreda Iz domnevno Schwerdtove maše v D du- ru, njegov nedvomni rokopis stu. Češ da nimajo drugega človeka, začel po- učevati. Čeprav pozneje verjetno pedagoškega izpita ni napravil, kaže, da so imeli o njem zelo dobro mnenje in je bil celo eden izmed dveh kandidatov za nedeljsko šolo.^^ Glavna šola ga ima v evidenci vsa leta do smrti, iz personalne liste Valentina Pfeiferja za leto 1823-24 izvemo tudi njegovo poreklo. Rodil se je 30. decembra 1790 v Šmarjah. Istočasno kot Cecilijan Steiniša v franči- škanskem samostanu je v novomeškem kapit- lju opravljal službo organista neki Ceh, Mo- ravče Jožef Anton Krejči (Kregczy, Kretsohi). Na muzikalijah, ki jih hrani kapiteljska knjiž- nica, se je najprej podpisoval kot Kregczy, pozneje kot Jos. itretschi ali Anton Kretschi. Konsistorijski dokumenti ga imajo v evidenci samo kot Antona Kregczyja, čeprav se je na uradna pisma podpisoval kot Jos. Anton. Prvič ga srečamo med kandidati za razpis za organista in učitelja dekliške šole, čigar me- sto je od ustanovitve leta 1816 do smrti na- slednjega leta zasedal Karel Enenkel. Konsi- storij v Ljubljani je razpisal izpraznjeno- me- sto spomladi 1817 takoj po Enenklovi smrti. Javili so se trije kandidati, Anton Krejči, Jan Slavik in Janez Dragatin. V poročilu konsi- storija gubemiju z dne 3. junija beremo, da se je zadnji odpovedal kandidaciji in ga je konsistorij umaknil.Dragatin je sicer znana osebnost med slovenskim učitelj stvom prve polovice stoletja, komponist, tega leta pa je bil učitelj in organist v Kropi. Jana Slavika, ki je bil tedaj učitelj in organist v Trnovem na Notranjskem, srečamo tudi med prijav- Ijenci za mesto učitelja v ljubljanski glasbeni šoli leta 1822 po smrti dotedanjega učitelja Franca Sokola. Na njegovo kandidaturo za novomeškega dekliškega učitelja konsistorij glede spričeval sicer ni imel pripomb, pač pa ga je motilo njegovo zdravje, ker so No- vomeščani že s prvim učiteljem imeli toliko težav.2^ Kot najprimernejšega je konsistorij izbral Antona Krejčija, rojenega 1. marca 1787 na Moravskem (Grafendorf)^^ tedaj uči- telja in organista v. Gornjem gradu, ki je pedagoški kurz opravil že pred 12 leti in.ki se »posebno v moralnem oziru izkazuje«. Konsistorij tudi poudarja, da ima redno glas- beni pouk. Za dekliškega učitelja in organi- sta je bil z dekretom nastavljen 7. avgusta 1817. S Krejčijem, ki je kot Slavik ena mno- gih ilustracij češke glasbene in učiteljske mi- gracije v tem času, je bilo to mesto gotovo dobro zasedeno. Odslej se s tem mestom zdru- žuje tudi osrednji novomeški glasbenik, ki ni bil v zvezi s frančiškanskim redom. Anton Krejči je svojo službo verjeno skrbno oprav- ljal, saj je tudi kapiteljski glasbeni arhiv iz- polnil z mnogo novimi prepisi in tiski. Pred smrtjo je zelo bolehal in nadomeščal ga je dotedanji privatni učitelj v Kočevju Jožef Krauss.2^ Hilscherjeva Salve regina s Schwerdtovo instrumenta- cijo. Označba Allo-maestoso in zadnji štirje glasovi so v Schwerdtovem lastnem rokopisu Po Krejčijevi smrti 7. junija 1830 je knezo- škofijski konsistorij njegovo mesto ponovno razpisal. To pot se je oglasilo 10 kandidatov, med njimi polovica Cehov in samo en Slo- venec.^'' Izbrali so Jožefa Kraussa, dotedanje- ga provizoričnega učitelja, ki je zasedal Krej- či j evo mesto po njegovi smrti. V prošnji za sprejem, ki ji je dodal tudi dobro priporo- čilo nadzornika Pfeiferja, je omenil, da je star 21 let in da je že eno leto in tri mesece de- loval kot pomožni učitelj na Češkem v zado- voljstvo predstojnikov. Glede službovanja kot ^ 142 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vodja zbora in organist je omenil, da je svojo muzikalnost dokazal že^ v deški dobi, da se je učil petja in raznih instrumentov ter da je dober v dirigiranju. Ima splošno znanje češkega jezika in se bo v enem letu študija pripravil tudi za pouk kranjskega jezika.Iz prošnje je razvidno, da se je, čeprav ni bil komponist, dobro spoznal tudi na glasbeno stran svojega poklica, kar je dokazal v novih razmerah v drugi polovici stoletja. 21. maja 1831 je Jožef Krauss redno nastopil službo. Na tem mestu je ostal preko trideset let do upokojitve leta 1868. Umrl je 17. marca 1898,2^ Pozneje se je načrt za dekliško šolo spremenil, postala je trirazrednica. Tudi sam čas ni več nalagal organistu, ki bi bil hkrati še učitelj, tolikšnih zahtev kot prej, njegova vloga se je dokaj spremenila. V prvi polovici stoletja je v frančiškanskem samostanu razen Cecilij ana Sterniše delovalo več organistov oz. glasbenikov, ki so izpriča- ni na muzikalijah kot prepisovalci in lastniki in katerih vsak je po svoje prispeval k dvigu glasbene reprodukcije v tej samostanski usta- novi. Med temi je fr. Robert Vončina (Won- zhina, Wončina), umrl leta 1856, star 51 let, ki je živel pred tem v kamniškem frančiškan- skem samostanu, kjer je po opravljenem pe- dagoškem izpitu leta 1828 poučeval na glavni šoli,^ v Novo mesto pa je prišel leta 1840, kjer je do smrti učil prvi razred normalke. Dalje je to še profesor pripravnik na novo- meški ginanaziji P. Hilarij Wutti, umrl leta 1838 star 28 let; na gimnaziji je poučeval od leta 1834 dalje,^i na ms. mus. 195 je podpisan kot basist, za tem P. Rafael Illowsky, ki je vstopil v red šele s tridesetim letom in umrl v Kostanjevici pri Gorici leta 1848, star 43 let, in mlajši P. Inocenc Gnidovec, umrl leta 1868, star 35 let, profesor na gimnaziji in med leti 1861 in 1868 tudi profesor petja. Nekaj starejšega repertorija je tudi izpod peresa klerika P. Rafaela Klemenčiča, ki je leta 1859 prišel v Novo mesto na gimnazijo in tu umrl leta 1886, star 55 let.^^ Rafael Illowsky in Rafael Klemenčič sta z nekaj skladbami iz- pričana tudi kot komponista. Mnogo skladb, ki so podpisane s temi imeni, je v dvojnikih ali celo trojiukih, kar da sklepati, da so si funkcije med seboj delili, ali pa tudi — po- sebno v primeru Roberta Vončine — da se je njihovo glasbeno delovanje pred vstopom v novomeški samostan odvijalo v drugih kra- jih. V primeru Roberta Vončine pač mislimo na Kamnik, čigar starejša glasbena zapušči- na se je porazgubila. Vsa ta našteta imena prepisovalcev so po- membna zato, da se orientiramo v glasbenem gradivu, ki nas na tem mestu tembolj zanima. To so kompozicije Venčeslava Wratnyja, Leo- polda Ferdinanda Schwerdta in Antona Hollerja, skladateljev tujega rodu, ki so se bolj ali manj uspešno vključili v naše doma- če razmere. Od teh je Anton Holler, Avstri- jec (1760—1826), najskromnejši. Leta 1800 je nasledil Italijana Pelegrina del Fiume na me- stu vodje kora ljubljanske stolnice, kjer je ostal do smrti. Verjetno je tudi vplival na kompozicijsko ustvarjanje svojega nasledni- ka, sicer pa samouka Gregorja Riharja.^^ Za njegova dela vemo doslej le po programski zapuščini Filharmonične družbe, ki je izvedla leta 1808, 1817 in 1818 eno njegovo mašo in nekaj komorne glasbe. Bil je tudi njen član. Omenjeni inventar glasbenih del v ljubljan- ski stolnici iz leta 1864 navaja dve njegovi maši, v D duru (pod št. 12) in v C duru (št. 57) brez označbe zasedbe. V frančiškanskem samostanu v Novem mestu sta dve njegovi maši, v D duru (ms. mus. 43 a) in v F duru (ms. mus. 44) za štiri glasove in orgle izpod peresa in iz lastništva Roberta Vončine. Prva je še v drugi kopiji Hilarija Wuttija iz leta 1834 z dodanimi instrumentalnimi glasovi (po dvoje violin, klarinetov in rogov). Ce se ne izkaže, da bi bili ti dodani instrumentalni glasovi delo drugega skladatelja, kar bi bilo za prakso tistega časa običajno, nam lahko ta druga kopija daje vpogled tudi v HoUer- jevo instrumentalno snovanje. Za Venčeslava Wratnyja je znano le, da je bil leta 1796 med instrumentalisti Filharmo- nične družbe, ki ji je zapustil koncert za lov- ski rog v Es.^* Pozneje se sled za njim po- polnoma izgubi in se je verjetno glede na glasbeni material v Novem mestu preselil v kakšen glasbeni center na zahodnem obrobju slovenskega, ozemlja. Stoilnični inventar iz leta 1864 navaja dve njegovi maši za 4 gla- sove in orgle (pod št. 13 in 14 — v C duru), ljubljanska Narodna in univerzitetna knjižni- ca pa hrani tri njegove maše, vse za isto za- sedbo, v D, G in F duru, katerih prva in zad- nja sta datirani z letom 1808 oziroma z 20. oktobrom 1808, drugo pa je prepisal fr. Ino- cenc verjetno v času, ko je bil klerik v Ljub- ljani. Vse tri maše v NUK so menda s kora šentjakobske cerkve. Glasbeni material v frančiškanskem samostanu pa kaže, da je bilo Wratnyjevo snovanje na področju cerkvene glasbe razmeroma bogato in plodno in da ni bUo omenjeno le na vokal z orgelsko sprem- ljavo. Naj najprej omenimo, da lahko njego- vo delo prepričljivo porazdelimo na nekaj skupin. Najmanj zahtevna je skupina več maš za dva glasova z orglami (v G, Es, dve v F, 143 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V A in C), za njo so štiri maše in litanije za štiri glasove in orgle (v G, D, C in F — sem spadata tudi obe maši iz omenjenega stolnič- nega inventarja) in naposled skupina štirih obsežnejših maš za štiri glasove, instrumente in orgle (v C, D, A in B). Zadnja dela, katerih dve se pojavljata tudi v redukciji brez instru- mentov (v C je Schwerdtova priredba), pred- stavljajo verjetno' vrh Wratnyjevega ustvar- janja na tem področju, v isto skupino pa sodi še le deloma ohranjeni Graduale. V celoti šte^ je njegova zapuščina v frančiškanskem sa- mostanu v Novem mestu 16 samostojnih enot in dve priredbi, v kapitlju sta ohranjeni dve in v ljubljanski NUK tri dela. Te številke le- po ilustrirajo pomen novomeške frančiškan- ske zbirke za študij Wi'atnyjevega ustvai'ja- nja. Cas, v katerem bi utegnila nastati ta de- la, bi bila nekako devetdeseta leta XVIII. stoletja, ko je Wratny znan v Ljubljani in v katerih je zapustil Filharmonični družbi ome- njeni Koncert za lovski rog, ter prvo ali prvi dve desetletji po letu 1800, za katera je znana letnica 1808 na dvoglasnih mašah v NUK in v Novem mestu. Kljub temu, da bi za to bilo odločilno poznavanje njegove starosti, lahko domnevamo, da se najplodnejše obdobje Wratnyjevega ustvarjanja krije s poznimi leti Haydnovega. Avstrijec Ferdinand Leopold Schwerdt (okoli 1770—1854) je mlajši sodobnik Wenče- slava Wratnyja, višek njegovega ustvarjanja je nastajal nekako eno ali dve desetletji kasneje od Wratnyjevega. Tudi njegovo- živ- ljenje je bolj raziskano, vsaj za začetek nje- govega delovanja na Slovenskem in za leta pred smrtjo. V Ljubljani je bil od leta 1807, ko je poučeval glasbo pri stolnici in zatem v svoji privatni šoli pri Sv. Jakobu, kjer je bil do leta 1816 tudi regens chori. Vendar ga po tem letu, ko je zaman zaprosil za mesto učitelja na novo ustanovljeni glasbeni šoli Filharmonične družbe, med ljubljanskimi do- kumenti ne najdemo več. Pojavi se šele na starost, v poznih štiridesetih letih, ko se je moral do smrti v mestni ubožnici boriti za vsakdanji kruh.^= Medtem se je moral ne- mirno seliti iz kraja v kraj, saj so iz podpi- sov na lastnih rokopisih v Novem mestu zna- ni vsaj trije kraji, kjer se je ustavil. Leta 1828 je moral biti v Kostanjevici pri Gorici (ms. mus. 38), leta 1836 v Karlovcu (ms. mus. 106 b) in leta 1837 v Novem mestu (ms. mus. 106 d). Ker so v vseh teh treh mestih franči- škanski samostani ljubljanske province, mo- remo celo sklepati, da je bil na nekakšen na- čin povezan s frančiškanskim redom. Kako je bilo pri vsem tem z njegovo veliko družino, nam ostane uganka. Njegova dela so bila doslej že po večini znana. Razen dveh simfoničnih del. Simfo- nije v Es in Grande serenade, posvečene ce- sarju Francu I, obeh iz njegovega, upov pol- nega obdobja pri službovanju za šentjakob- sko cerkev, je zapustil mnogo cerkvene glas- be, ohranjene v NUK (večina iz šentjakobske zapuščine) in v ljubljanski stolnici. Značil- nosti tega njegovega znanega opusa, ki je nastajal v daljšem obdobju, se kažejo v več potezah. Predvsem je zanimivo, da je mnogo svojih del sam kopiral na čistopis in jih ver- jetno tudi prodajal, med muzikalij ami v NUK je polovica njegovih kopialnih rokopisov. Razen tega je verjetno kopiral tudi tuja dela, v novomeškem frančiškanskem samostanu je ohranjena Regina coeli in D (ms. mus. 108 a) neznanega komponista Hilscherja v njegovem značilnem čistopisu. Najbrž si moramo- raz- lago za to- iskati v njegovi nenehni borbi za goli življenjski obstanek, ki ga je verjetno pognal iz Ljubljane in ga spremljal vse do smrti. Za njegov doslej znani opus cerkvene glasbe je tudi značilno, da zahteva v pretežni večini le enega ali dva pevca z orglami; samo nekaj primerov navaja štiri pevce ali more- bitno instrumentalno dopolnitev dveh godal. Vse kaže, da se je v teh delih ravnal po tre- nutnih potrebah vsakdanje glasbene prakse v skromnejših slovenskih cerkvah oziroma da je v veliki meri ustvarjal na hitro' in v obilici, da bi svoja dela čimpreje in čimbolje oddal v promet. Iz številk opusov, kolikor jih je zapisanih, lahko razberemo, da so njegova zgodnejša dela zbrana v glavnem v zapuščini ljubljanske stolnice. Ta se gibljejo med op. 81 in 100. V NUK, ki hrani šetjakobsko za- puščino in dela, ki jih je Schwerdt napisal po naročilu raznih podeželskih organistov oziro- ma jih je dal v promet in uporabo po deželi, se opusi gibljejo od te številke do op. 156. Novomeško gradivo, razen kapiteljskega Requiema v C molu, op. 95, žal ni označeno. Potemtakem, nas tembolj preseneča njego- va zapuščina v Novem mestu, ki nam ga kaže v drugačni luči. Poleg del, ki se gibljejo v okviru zahtev njegovega doslej znanega opu- sa, in nekaj njegovih drugih del za štiri gla- sove srečamo tu eno kompletno mašo za štiri glasove in orkester v C duru (ms. mus. 184) v njegovem kopialnem rokopisu, ki spominja na rokopis njegove Simfonije v Es, torej na čas v letih 1812—1816, ko je bil regens ohori šentjakobske cerkve. Podobno zasedbo zahte- va poznejši Tantum ergo, ohranjen v skle- nem rokopisu (ms. mus. 106 d), nastal 23. ok- tobra 1836 v Karlovcu. Izpod njegovega pere- sa so še Veni creator (ms. mus. 106 a) in frag- menti maše v D (ms. mus. 106 c) za isto za- 144 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika sedbo. Čeprav na teh rokopisih ni podpisan, lahko domnevamo na prejšnji Tantum ergo in glede na nepodpisani skicni list tem (ms. mus. 107 c), ki je ohranjen na istem mestu, da pripadata oba njegovi skladateljski za- puščini istega časa, to je iz tridesetih let, v ka- terih je bival tudi v Novem mestu. Fragmen- tarno je ohranjen Graduale in Offertorium in Ascensione Domini (ms. mus. 107 b), prav tako v skicnem rokopisu, ki zahteva podobno vokalnoinstrumentalno zasedbo. Vsa našteta Schwerdtova dela v skicnem rokopisu kažejo, da je še v izteku tridesetih let gojil ambicije do širokopoteznega ustvarjanja ali pa da je tedaj našel po razočaranjih v Ljubljani nove možnosti za delo in za izvajanje svojih skladb. Vsekakor pa so to bila zadnja leta njegovega upanja, da si bo ustvaril trden materialni po- ložaj, kmalu zatem ga namreč srečamo kot sedemdesetletnika v hudih razmerah v Ljub- ljani. Med Schwerdtova tekoča glasbeniška opravila smemo prištevati tudi instrumentira- nje ali prirejevanje del drugih skladateljev za potrebe prakse ali pa celo za prodajo. NUK hrani njegovo instrumentacijo nemške vokal- ne maše Johanna Baptista Schiedermay- ra, v frančiškanskem samostanu v Novem mestu pa sta še dve takšni deli, Wratnyjeva maša v C duru za glasove in instrumente, prirejene le za glasove z orglami (ms. mus. 202) ter že omenjena Regina coeli Jožefa Hil- scherja (ms. mus. 108 a). Skicni list zadnje skladbe je ohranjen, kaže Hilscherjev rokopis za štiri glasove in orgle ter dodatne instru- mente (dve violini, dva klarina, timpani) iz- pod Schwerdtovega peresa. Ce je na tem listu Schwerdtov tudi datum, Laihach, 14. aprilis 1835, ni gotovo. Schwerdtova kapiteljska za- puščina izpolnjuje frančiškansko z Requie- mom v C molu za štiri glasove, dve oboi, dva rogova in orgle, označenim z op. 95. Od tega prepisa so le rogovi in orgle izpod Schwerd- tovega peresa, ostalo pa je kasnejši prepis. Gotovo bodo novomeške najdbe pripomogle k boljšemu poznavanju Schwerdtovega ustvarjanja, posebno na področju snovanja za instrumente, s katerega sta bili doslej zna- ni le Simfonija v Es in Grande serenade. Pač pa ostaja še mnogo neznanih let njegovega življenja oziroma ostaja neznanih mnogo vzrokov za to, da je človek s toUkšnimi po- skusi, da bi si ustvaril dobro in ugledno po- zicijo, svoja zadnja leta prebil v tako poraznih okoliščinah. Na drugi strani nam more nje- govo delo s skladbami Antona HoUerja in Venčeslava Wratnyja vred služiti za to, da ugotovimo, kakšna slogovna usmeritev je v začetku in v prvi polovici XIX. stoletja vo- dila tuje ustvarjalce na domačih tleh pri ustvarjanju za cerkev. Ali predstavljajo ti skladatelji nadaljevanje domače klasicistične smeri iz druge polovice prejšnjega stoletja, za katero lahko domnevamo odsotnost vpli- vov dunajske klasike ali pa uvajajo vrihunske pridobitve klasike, ki jih pooseblja najbolj in predvsem Josef Haydn. Razmere na področju glasbene reprodukcije so se pri nas namreč dokaj spremenile. Ljubljanska Filharmonična družba je bila ves čas od ustanovitve leta 1794 dalje nosilec napredne visoko in pozno- klasične slogovne usmeritve in vztrajni pro- pagator simfoničnih del Haydna, Mozarta in Beethovna. Kar je bila ta na simfoničnem področju, sta bili stolnica in šentjakobska cer- kev na cerkvenem. Ce je stolnična zapuščina v tem skromna, pa nam to bolje ilustrira za- puščina v NUK, ki hrani več poznih Haydno- vih instrumentalnih maš v nedvomnem Schwerdtovem prepisu; te so- verjetno služile za potrebe šentjakobske cerkve. Gotovo mo- ramo v študiju Haydnovih del te vrste iskati ključ za Schwerdtovo ustvarjalnost. Natanč- nejše ugotovitve pa seveda lahko prinese le temeljita razčlenitev njegovega kompozicij- skega stavka. Novomeški najdbišči hranita dela še dveh skladateljev, ki sta delovala v Ljubljani, Ce- hov Jožefa Mikša (Miksch) in Gašperja Maska (Maschek). Medtem ko Jožef Mikš, učitelj na šolah v Kranju, Ljubljani, Kopru in Trstu, ni temeljiteje posegel v glasbenoi življenje ta- kratne Ljubljane, mu je Gašper Mašek s svojim delovanjem v Filharmonični družbi in na javni glasbeni šoli vtisnil močan pečat. Mikševe sldadbe so znane v glasbenem arhi- vu ljubljanske stolnice in v NUK, kjer se hranijo tudi glavna Maškova dela in nove no- vomeške skladbe bistveno ne izpolnjujejo tega znanega glasbenega materiala. V fran- čiškanskem samostanu je le Mikšev Te Deum za štiri glasove in orkester, v kapitlju pa je nekaj drugih njegovih skladb za glasove z orglami, fragmentarno tudi z instrumenti. Mašek je v frančiškanskem samostanu zasto- pan s tremi cerkvenimi deli za glasove z or- glami. V kapitlju je kantata Der Kirchgang in der Fremde za solo glas s spremljavo zbo- ra in orkestra. Ob teh skladateljih moramo omeniti še neznano osebnost Jožefa (Giusep- pe) Schwerdta, ki ima v NUK in v Novem mestu več vokalnih in vokalnoinstrumentalnih del za cerkev. Ni zavreči misli, da bi utegnil biti sorodnik Leopolda Ferdinanda. Dosedaj našteta imena ustvarjalcev, delu- jočih v prvi polovici XIX. stoletja na Sloven- skem, Anton Holler, Venčeslav Wratni, Leo- pold Ferdinand Schwerdt, Jožef Mikš in Gaš- par Mašek, so dokazovala glasbeniške zveze, 145 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ki jih je imelo Novo mesto s prestolnico ta^ kratne Kranjske. Sicer pa je to razumljivo, saj je Ljubljana s svojim stolničnim korom in Filharmonično družbo bila resnično osrednji in daleč nad provinco vzdigajoči se vzor za druge kraje na Kranjskem, ki ga tedaj v tem nikakor niso mogli doseči. Na drugi strani pa je v glasbenem arhivskem materialu iz prve polovice stoletja v Novem mestu tudi material, ki kaže zveze z Gorico. To sta imeni dveh goriških organistov, Franza Kubicka in Johanna; Schreiberja. Tudi ta zveza Novega mesta s tem mestom, sedežem nadškof i je, ki je obdržala po ustanovitvi v posesti večji del takratne Dolenjske z Novim mestom in nje- govim kapitljem, se zdi spričo cerkvenozgodo- vinskih dejstev razumljiva. Frančiškanski sa- mostan je po svojem provincialnem položaju že imel stike s kostanjeviškim samostanom pri Gorici, ki jih ilustrirajo litanije za glasove in instrumente komponista Ignaca Kolariča (Kolarich); te so nastale v Kostanjevici leta 1824 in jih je kom>ponist posvetil svojemu profesorju violine Mihaelu Persigu (ms. mus. 95). Goriške skladatelje pa zastopa seveda razmeroma obsežna zapuščina Franza Ku- bicka in Johanna Schreiberja. Franza Kubicka, Ceha, srečamo med ljub- ljanskimi dokumenti leta 1816, ko se je kot goriški stolni kapelnik javil na razpis za uči- telja na novo ustanovljeni filharmonični glas- beni šoli.^'' Zal je glasbena zgodovina Goriške razmeroma malo obdelana, vendar nam Ku- bickovo delo iz novomeške zapuščine izdaja, da je moral biti ustvarjalec Schwerdtovega kova, verjetno pod vphvom pozne klasike. Sredstva, ki se jih je posluževal, so običajna za ta čas, premnogo- prevladuje skromna za- sedba za solistične glasove in orgle, razen himne Veni creator, ki zahteva poleg pevcev še dve violini, klarineta in klarina. Med za- puščino mlajšega Johanna Schreiberja, uči- telja Avgusta Armina Lebana,^^ je nekaj last- nih rokopisov. Eden med njimi je posvečen nekemu patru Štefanu (Tenor-Arie, ni kom- pletna, ms. mus. 72). Tudi Schreiber se giblje v podobnih okvirih kot Kubick, le da je pri njem že močnejša romantična težnja, po zgolj vokalu z le najnujnejšo orgelsko spremljavo ali celo brez nje ali po moškem pevskem zbo- ru po nemških vzorih. To se kaže v delih Das heilige Abendmahl, po Komerju, za glas s spremljavo orgel, 3 Fastenlieder za štirigla- sen zbor a capella, posebno pa Sancta Maria za moški kvartet. Kubickova in Schreiberjeva dela, ohranjena v novomeškem frančiškan- skem samostanu, bodo gotovo tehtno dopol- nilo njuni morebitni zapuščini v Gorici. , Se v prvi polovici XIX. stoletja je nastalo delo p. Rafaela Illowskega, ki ga samostanski nekrologij omenja na dne 10. aprila 1848. Umrl je v Kostanjevici pri Gorici, star 43 let, v 13. letu svojega meništva, kot lektor filo- 2X3fije in organist. Dve maši za dva glasova z orglami, v G in F duru, kažeta podobne kla- sicistične vzore kot dela doslej omenjenih skladateljev. V teh in v drugih krajših cerk- venih delih se Illowsky drži skromnih zahtev po vokalni zasedbi z orglami. Njegovo drugo mašo za dva tenorja v F, ki je nastala leta 1847, je dve leti kasneje instrumentiral neki njegov sobrat p. Frinta za godala, flavto, kla- rinet, rog in timpane. Ime tega skladatelja — morda domačega porekla — je v slovenski glasbeni zgodovini neznano. Ce njegovo delo na cerkvenem področju ne doseza širokopo- teznosti starejših ljubljanskih skladateljev Schwerdta, Wratnija, ali mlajšega Gašparja Maska, je vendarle zanimiv zaradi dveh drob- nih skladb, ki nam jih odkriva njegova za- puščina v Novem mestu. To sta Marcia fune- bre sulla morte del Carlo X, Re di Francia, iz klavirske knjige Rafaela Klemenčiča (ms. mus. 209) in samospev po Goetheju, Der Fi- scher (ms. mus. 64) po- Gnidovčevem prepisu. Koračnica gotovo izdaja globlje čutečega mu- zika, ki mu sodobnejše romantično občutje ni bilo neznano, čeprav se seveda zgleduje po ne- pogrešljivem vzorniku Beethovnu. Se nazor- neje pa nam to kaže njegov samospev, ki je za tedanje razmere pri nas skorajda edin- stven primer. Njegov baladni slog v allegro molto, prekomponiranost, menjavanje kon- trastnih epizod, harmonska labUnost, pred- vsem pa nenadno prehajanje iz istoimenskega dura v mol so značilnosti najpomembnejših Schubertovih samospevov na Goethe jeva be- sedila. Skoda je le, da nam je znan samo ta primer Rafaelovega ustvarjanja za glas in klavir. Končno moramo v vrsti pravih novomeških glasbenikov omeniti še imeni dveh sovrstni- kov, p. Rafaela Klemenčiča (1831—1886) in p. Inocenca Gnidovca (Gnidovic, Gnidovich, Gni- dovič?), oba sta bila organista, glasbenika in profesorja na gimnaziji.Klemenčič se je s svojim delom zelo izkazal, postal je definator in bil dve leti gvardijan. Bil je vesten kopist, tudi njegovo glasbeno znanje je bilo razme- roma trdno, saj je, kot kaže, instrumentiral več vokalnih skladb tujih ustvarjalcev. Ven- dar pa pripada njegovo sicer skromno skla- dateljsko delo že sredi in celo drugi polovici stoletja, torej že drugemu času in zahteva nekoliko drugačne kriterije. To se najmočneje izkaže pri cerkvenih skladbah, ki še vztrajno posnemajo vzore iz začetka stoletja, le nekoli- 146 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika ko oplojene z Riharjevim domačim izrazom. Njegove prve skladbe segajo v leto 1848, ki jih je s skladbami drugih avtorjev zbral v ob- sežni klavirski knjigi (ms. mus. 209). To so kratke masne skladbe na slovenska in nemška besedila v klavirskem zapisu, v jasnem Ri- harjevem slogu. Zapustil je tudi ne obsežno zbirko orgelskih preludijev v konvencional- nem klasičnem jeziku. Iz leta 1869 so litanije za 3 glasove. 2 violini, 2 flavti in orgle, ohra- njene tudi v skicnem rokooisu. Njegovih je verjetno tudi nekaj priložnostnih in plesnih klavirskih skladb iz njegove klavirske knjige. Inocenc Gnidovec nam po doslej znanih po- datkih ni zapustil podpisanih cerkvenih del. Obstaja pač možnost, da je kaj njegovih del v obilici prepisov izpod njegove roke, ki ni- majo označenih avtorjev. Vendar je gotovo zanimivejši v svojih instrumentalnih delih. Ohranjena je Fest-Kantate na slovensko be- sedilo Zemlje meje hladnih mrakov za zbor s solisti in godalni kvartet v njegovem last- nem rokopisu. Zboru na koseskijansko bese- dilo v preprostem poljudnem stavku, ki so ga gojili tedanji slovenski glasbeniki okrog čitalnic, se pridružuje godalni kvartet v skromnem instrumentalnem stavku izpred osemdesetih let, še celo z zgodnjeklasicistič- nimi manirami, katerih je npr. polno Zupa- novo delo. Vse to kaže, s kakšno težavo in za- mudo je naprednejši romantični glasbeni je- zik prodiral na naše področje. Gnidovčev je verjetno tudi cikel krajših skladb za kvartet s flavto (flavta, violina, viola, violončelo) s stavki Naprej (po D. Jenku), Glockenivalzer, Marcia Lunica, Potpourri, Larghetto-alle- gretto in Slaven-polka, z dodanima nedokon- čanima Polka fr(angaise) in Pastorella-alle- gretto. Skladbe so pač nastale po letu 1860, ko je Jenko uglasbil svoj Naprej zastave Sla- ve.^" Delo se giblje v okviru plesne biderma- jerske glasbe, navaja celo tria v komplemen- tarni tonaliteti. Marcia nosi znan napev Mila lunica, medtem ko je Potpourri skomponiran na znane narodne ali ponarodele napeve, nje- govi deli pa so označeni s slovenskimi izva- jalskimi izrazi ginjeno, živo, krepko ipd. Sicer pa je zaznaven še vedno močan vpliv klasi- cističnega glasbenega jezika. Zadnje omenjeno Gnidovčevo delo uvaja skupino plesne glasbe, večinoma za klavir. To je bila večidel edina odlika posvetnega muzi- ciranja v Novem mestu v tem času, za katero bi težko našli pohvalno besedo. Razni naslovi, kot Ahschied von Neustadtl: Marsch von Kaltneker (za instrumentalni kvartet), Illu- strierte Polka von Jos. Gangl, Marcia Der Zug zum Ritterschlag, Studenten Marsch fUr Piano Forte von Franc Satnar, Mexico ; Marsch und Monte Christo Marsch fUr Piano | Forte von Josef Fiedler, že napovedujejo \ glasbeno zasnovo, ki ji je bil cilj le ustreči i modnemu okusu meščanov. Nad to se vzdigu-.: jejo le Josefa Illowskega Sechs Originale Deutsche samt Trios und Coda, posvečene se- strama Pechani, ki jih na posameznih mestih odlikuje globlje čustvo in skoraj romantično i občutje. Ce je bilo za XVIII. stoletje v glas- ! benem arhivu frančiškanskega samostana naj- i ti razmeroma dosti odličnih ah celo vrhun- ^ skih instrumentalnih del zgodnje in dunajske ■ klasike, kaže v tem XIX. stoletje mnogo manj ' vzpodbudno podobo. Polke in marši za klavir' ali morebitni godalni kvartet ne morejo- od- ■ tehtati komornega ustvarjanja kakšnega poz- nega Beethovna ali Schuberta, da seveda ne - govorimo o poznejšem Schumannu in Chopi- nu. Ce je bil kje stik z evropskoi razvojno črto, je bil to na cerkvenem področju, ki pa za razvoj romantike vsekakor ni bilo plodno, i Z Rafaelom Klemenčičem pravzaprav vsto- : pamo v čas cecilijanskega gibanja, ki je tudi ■ na Slovenskem pustilo svoje sledove. To pa je že skoraj polpretekli čas, ki je imel usodne ; posledice v razvoju cerkvene glasbe pri nas. \ S tem tudi preneha zanimivost obravnavane- : ga glasbenega materiala, kajti glasbeno delo i cecilijancev in tudi pocecUijancev, ki so uti- j rali tej glasbi nova pota, je z novimi postopki j in sredstvi razširjanja ter z uradno podporo ; postalo temeljni repertorij mnogih slovenskih cerkva. Vprašanja, ali je bilo to vzpodbudno za razvoj ali ne, se seveda v tem okviru ne moremo dotakniti, ostane pa dejstvo, da je' s tem novo gibanje v veliki meri odstranilo stare klasicistične oblike cerkvene glasbene prakse in s tem žal tudi starejše arhive. Mno- \ go krajev, ki imajo dokumentirano izpričano ' bogato glasbeno dejavnost v prejšnjih stolet- j jih, naj omenim samo Kamnik, Kranj ali celo; ljubljansko stolnico, je ostalo skoraj brez sta- | rejšega glasbenega materiala. No, kakorkoli, j to se v Novem mestu ni zgodilo in tako je za to področje glasbeno gradivo ohranjeno. Ob koncu moramo seveda poudariti, da je obravnavano notno gradivo v domačem okvi- i ru resnično bogato in da ga na tem mestu j podana dejstva nikakor ne izčrpajo. Pač pa utegnejo dati koristna izhodišča za nadaljnja, predvsem biografska raziskovanja, ki so nuj- na za globlje razumevanje samih del. Četudi dosedaj znano in na novo odkrito glasbeno delo druge polovice XVIII. in prve polovice naslednjega stoletja večinoma ne izstopa iz; okvirov skromne ali celo najskromnejše pov- prečnosti, pomeni vendarle dragocen izraz glasbenega okusa in želja domačega človeka tega časa. j 147 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO OPOMBE 1. Eitner R., Biographisch-Bibliographisches Quellenlexikon der Musiker und Musikgelehrten der christlichen Zeitrechnung bis zur Mitte des 19. Jahrhunderts... Leipzig 1900-4, 10 vols., 2. izdaja Graz 1959-60. — 2. Gl. Cvetko D., Odmevi glasbene klasike na Slovenskem, Ljubljana 1955, str. 35 ss in 179 ss. — 3. Necrologium v prepisu iz srede XIX. stol. in z nadaljnjimi vstavki, ohra- njen v samostanskem refektoriju. — 4. Po Ivanu Vrhovcu v Zgodovini Novega mesta, Ljubljana 1891, str. 279—282. — 5. Ibid., 154. (Po Brecker- feldu, gl. k temu DAS, Dol fasc. 81, fragment Herbiceve kronike). — 6. Po cit. nekrologiju. — 7. Vrhovec I., ibid. — 8. DAS, akti 1585, 5701, 6116. fasc. 80 (po izvirnih označbah). — 9. Vrho- vec I., ibid. — 10. O n-em gl. Cvetko D., Zgodo- vina glasbene umetnosti na Slovenskem I, Ljub- ljana 1958, str. 306. — 11. Npr. Stiasny L., Kam- nik, Ljubljana 1894, str. 161 ss; Novak, Josip, Učitelji in učiteljice na bivšem Kranjskem pred 1869, NUK R ms. 1085, str. 494. Poleg tega še Cvetko, Zgodovina I, str. 274 ss. — 12. Ti in na- slednji ne posebej označeni podatki so iz ohra- njenih matičnih knjig župnije Kamnik v NšAL in DAS. — 13. Steska V., Organisti pri ljubljan- ski stolnici, CG 1940, LXIII, 170. — 14. Po Stra- tilu in Vrhovcu vsi nadaljnji pisci o Zupanu, tudi France Kidrič v SBL, str. 217 (Glavar). — 15. Schematizem ljubljanske nadškolije za leto 1788 (priobčil Frančišek Pokorn, Ljubljana 1908, str. 54). — 16. Krstne matice v NšAL. — 17. Ani- ca Cevc v ZUZ II, nova vrsta, 1952, str. 204 ss. — 18. Objavljeno v Cvetku, Zgodovina II, str. 336 do 337. — 19. Ibid., str. 33 ss. — 20. NšAL, In- ventarij 3 c, 1. 1964. Objavil Viktor Steska, Glas- beni inventar stolnega kora v Ljubljani pod Gregorjem Riharjem, CG 1928, LI, 113—118. — 21. Gl. NŠAL, šolski odd., Novo mesto, pismo kon- sistorija gen. gubemiju z dne 19. sept. 1814 in nadaljnje dokumente, fsc. XVI. — 22. Gl. pismi Valentina Pfeiferja konsistoriju z dne 8. avg. in 27. sept. 1815, prav tam. — 23. Prav tam. — 24. Prav tam. — 25. Citirano Pfeiferjevo personalno poročilo za 1. 1823-24. — 26. Gl. k temu še No- vak J., op. cit., str. 222. — 27. Poročilo konsisto- rija novomeškemu šolskemu nadzorniku 4. dec. 1830. NŠAL, fasc. XVI. — 28. Vse prav tam. — 29. Gl. k temu še Novak J., ibid. — 30. Poročilo frančiškanskega provinciala P. Hugolina Leiller- ja iz leta 1828 in nadaljnje dokumente v NšAL, fsc. X in XVI. — 31. Ti in naslednji podatki no- vomeškega gimnazijskega arhiva po Vrhovcu I., ibid. — 32. Vsi življenjski podatki po nekrologi- ju. Niso pa seveda popolnoma zanesljivi. Robert Vončina se je rodil v Idriji 8. jan. 1803 (Personal- Stand der Dioecesen-Hauptschulen von Laibach, 1828-9) in je moral ob smrti 31. maja 1856 biti star 53 in ne 51 let. — 33. Cvetko, Zgodovina II, str. 276 ss. — 34. Ib., str. 89 in 162 s in Musica- lien-Catalog ... za leta 1794—1804 v NUK R, ar- hiv FD. — 35. Ib., str. 278 ss. — 36. Gl. avtorjev Tematični katalog vokalnih in vokalnoinstrumen- talnih del Leopolda Ferdinanda Schwerdta, Ljubjana 1967, rkp. v NUK, glasbeni odd. — 37. Cvetko, op. cit, str. 119. — 38. Isti, Zgodovina III. str. 288. — 39. Vrhovec I., ibid. — 40. Cvetko, op. cit, str. 265. 148