—   5
Književnost in prosveta
Kratka  zgodovina   Slovencev,   Hrvatov   in
Srbov je izšla v samozaložbi pisatelja Matije Pirca, profesorja v Mariboru. Cena 1 K, po pošti 1*20 K. Knjižica podaja na 94 straneh kratek in plastičen preglei zgodovino Jugoslovanov od najstarejših časov pa do današnjega dne, je tiskana na dobrem papirju in ima lično obliko. Ob ujedinjonju SHS je vsakemu Slovencu potrebno, da pozna vsaj v glavnih potezah zgodovino troimenskega naroda ; zato knjižico prav toplo priporočamo. Dobi se v vseh knjigarnah in pri samozaložniku. Pri naročbi pozameznih iztr-iov naj se vpošlje denar pod naslovom Matija Pire, prof. v Mariboru, obenem z naročbo.
Vojaški koncert v Ptuju. 5. april nam je prinesel dolgo pričakovani vojaški koncert. Spored in proizvaja sta nam pokazala, da naša vojaška godba za Spodnji Stajer ne stoji na banalnem stališču Holoiannovih pri-povedek, ampak da si stavi dokaj višje cilje. Že imena skladateljev izvzernši Masseneta so nam odkrila namen kapelnikov, da nas seznani s slovanskimi umetniki, katerih proizvodi so se nam pred vojsko iz umljivih razlogov le redkokdaj nudili. — Kapelnik je že v programu samem na kratko očital bistveno idejo vsake koncertne točke. In to je bilo prav. Ne smemo si namreč prikrivati, da umevanje umetne godbe ni prav lahko, če delo prvič čujemo. In večini poslušalcev je bil ves spored   vrsta   doslej neznanih skladeb. Tako
pa je besedilo podpiralo zanimanje, kije raslo od točke do točke. Najvažnejše za proizvaja-jočega umetnika je, da doseže kontakt občinstva s proizvajanim delom. In to se je Ferdu Herzogu popolnoma posrečilo. Ima prijeten in prikupljiv nastop, mirno in elegantno kretnjo; razen tega ima vsako posamezno godalo v očeh in v rokah. Dvorakov „Kar-neval" kljub vsemu temu ni imel popolnega uspeha. Je pač ouvertura in zato nehvaležna koncertna točka. Zdelo se nam je, da so jo tudi godbeniki sami smatrali bolj za — uvod, ki mu niso poklonili vse pažnje. Sicer pa mislimo, da imamo Slovonci manj čuta za češko godbo nego za hrvaško, srbsko in tudi rusko, čeprav se je Smetanova „Vitava" oči-vidno zelo prikupila, bolj nego „Karneval". Bila je brez dvoma najboljša točka celega sporeda. Skladba sama na sebi je krasna simfonična slika, ki doseže, rekel bi, z nimimal-nimi sredstvi svoj namen, brez izvanrednih eksperimentov in brez lova po efektih. To so čutili tudi godbeniki. Proizvajali so nam sliko tako živo in resnično, da smo z vžitkom zasledovali Vltavo od izvira vse dokler se široko tekoča in mogočno šumeča ne izgubi v daljavi. Te vrste godba je pač kaj drugega, nego perverzna, nervozna, histerična godba R. Straufia, ki biča slušalcu živčevje do blaznosti. Krasno sta učinkovali tudi Peština „.Iugoslavija" in Čajkovskega opus' „1812" „Vltava" je idilična slika, „Jugoslavijo" bi imenovali junaški epos, ali bolje himno na mlado, trojedino državo Jugoslavijo. „Naprej zastave slave" ti zadoni in pred seboj vidiš junaške mlade Sokole, vmes te božajo mehki akordi „Lepe naše domovine" kakor iskrena molitev za srečo naši mladi Jugoslaviji. In zopet veselo rajanje kola, ki je marši kako nožico skrivoma dvigalo s tal. In ko so končno veličastni akordi Lepe naše domovine zaključili proizvod, so bučno zadoneli glasovi v mogočni reki, zadonela je dvorana, zado-nela so nam srca v prekipevajočem navdušenju. Druga historična slika „1812" Čajkovskega kaže brez dvoma notranjo zvezo z „ Jugoslavijo". Ruska godba sama spominjabolj ko katerakoli druga na jugoslovanske motive, ne samo v navadnih, ampak tudi v umetnih poizvodih. Obema je lastna mehkost, združena z elegičnimi mol-meladijami. Samo da ima ruska godba nekaj širšega, bolj koralnega in spominja tako na srbske liturgične speve. Ta „portato" je karaktesistikum ruske narodne. Čajkovski je vpletel v te tipično ruske motive francozko marzeljezo.' Priznati moramo, da je godba prav ta motiv odlično izdelala. Ne tako ruskih motivov. Posebno konec, ki naj bi bučal v vsej slavnostni -"eličini v ogromnem „maestoso" rusko himno, se je nekako izgubil in razblinil. Zvonovi bi se bili morali bolj ujemati z akordi, vsa dvorana bi bila morala zveneti v onem nošenem značaju, ki ga zahteva zahvalna molitev. Vsekakor smo hvaležno zapustili dvorano, ki tudi ni posebno ugodna za koncertne prireditve radi nedo-statne akustike. Želimo in upamo, da nas naša vojaška godba pod vodstvom g. kapel-nika Herzoga kmalu zopet poseti.