182
Rastline
Alenka Rebula Tuta
VERONIKIN     Kadar zahrope sivo PRT    izdihuješ modrino
in ko te zagrinja plavo
se vžigaš rdeče
in ko te požira rdeče
orumeniš
in ko te razjeda rumeno
ozelenevaš
in ko te začne zaraščati črno ležiš v pisanih sragah in na prsih mavrični ščit.
DESETN1CA    Kruh sem
v peharju dneva v slamnatih kitah se bom dvignila to oblino bom hranila do večera
183                                                                                                                                   Rastline
in bom upadala pod noč skorja na hrbtu in dve zarezi počez.
POGREBNA     Katedrala robide tihi pogrebci ob hrastovih stebrih
rejevi venci
pozdravi
na trakovih megle
z borovo iglo
podpisani
v vrsti gredo mimo skalnih oltarjev v čelu nosijo večno luč pelina.
TRNJULCICA     Brinov grad
stoletno spanje kamna v zidu osat že vzhaja na obzorju
predivo zgane se po vejah dviga se pokrovje trnja rdeče trzne in zadiha drobno šipkovo srce.
184                                                                                                             Alenka Rebula
SREDOZEMLJE    Postarane oljke v lesu pritrkava
mlada volna po kotih
tiho stopava po poti
osata in žajblja in pod nebom stolpi rožmarina.
REKA    Se te lase si porežem in jih spustim v veter
še ta čevelj sezujem naj v njem požene trava
še to krilo slečem šotor ljubezni je
in svojo senco zložim naj bo pismo
sama stopim čez vodo že slišim šumeti drugi breg.