PoStnfna ofaSana ▼ «ol<*v!nL Lato it, 292 Najt>6a»a coa&a mesečno iS Din. M inozemstvo 40 Din Uredništvo« LJubljana. Knaftfev« Maca 5. Teletoa Ster. i\i2. 3123. 3124 3129 ta 3126 Maribor: Aleksandrova sest« 13. Teietofl k 440. Celle Kocenova al-i Telefon 190. Rokodisb se oe »Tačato (Jetas do tartin. L'ublfand. petek 13. decembra 1929 Cena 2 Drn Upravatttvoi UubUana. Prešernova * 64. Telelon tt 3122. 3123. 3124. 3I2S. 3126. fatteratn) »ddeiek: LJubljana Prešernova obča 4- Teletoa it 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova eesta t: 13 Teietoo St 455 Podružnica Celle: Kocenov».„«dica it. 2. Telefon fe 190 RainnJ pr pošt tek zavod-'h LJobllsna Jt. 11.842. Praha 6isk> 78.180; Wlei Nr 105 241 Ljubljana, 12. decembra. Poljski Sejm je izvršil svojo pretnjo. Kakor so opozicij onalne stranke napovedovale, tako se je zgodilo; sejmska večina je z dvetretjinsko večino izrekla vladi nezaupnico. Vidi se, da je razmerje glasov točno tako. kakor je razporeditev političnih strank v Sejmu. Vladni blok razpolaga samo s tretjino sejmskih mandatov in ravno toliko glasov je bilo oddanih proti nezaupnici; vsi poslanci, ki ne pripadajo bloku, so torej glasovali proti vladi, ki potemtakem izven bloka ne uživa nikakih simpatij. Vlada je iz glasovanja, to je iz nezaupnice, izvajala posledice ter je podala demisijo. Prav za prav je ta korak presenetil. Kajti preden je sejmska večina izrekla vladi formalno nezaupnico Jo je pokazala že ob raznih prilikah, dasi v drugačni obliki. Svojega razpoloženja napram vladi ni skrivala niti najmanj, marveč ga je izražala v pismeni in ustni obliki. Vlada ga je poznala in je ravno zaradi tega Sejm ponovno odgodila, tako v prejšnji dobi kot osobito letos, ko je moral parlament precej nad polovico leta ostati v neprostovoljni nedelavnosti Formalna nezaupnica spričo tega za današnje politično stanje v Poljski ni bila v toliki meri odločilni akt kot v normalnih parlamentarnih državah, kjer mora nezaupnica seveda nujno dovesti do demi-siie vlade. Da pa je poljska vlada demi-sijonirala zaradi nezaupnice, za to morajo biti merodajni pač drugačni razlogi. Očividno težijo krogi, ki se grupirajo okrog maršala Pilsudskega, k odločitvi v celotnem kompleksu težavnih političnih problemov Poljske. Zato naj vlada demisijonira in pripravi teren za r" vo solucijo, pa naj je že taka ali drugačna. Seveda pa se prav tu prične poglavitna težava: do kake solucije naj privede poljska kriza, ki ni nastala šele s sejmsko nezaupnico, marveč traja že dolgo vrsto mesecev, prav za prav vse od puča maršala Pilsudskega. Pri premotrivanju tega vprašanja se ima od sebe sili primera z Avstrijo, er so obstojala zelo slična nasprotja kjer so prav sedaj našli kompromisno rešitev. Tu in tam imamo na delu politične struje, katerih težnje si bistveno nasprotujejo. Prvi tabor stremi za povečanjem eksekutivne oblasti in za omejitvijo parlamentarnih pravic, drugi tabor brani parlamentarne svoboščine in nasprotuje ojačenju moči najvišjih državnih predstaviteljev. Tudi je v obeh primerih močno zastopano stremljenje po uvedbi bolj ali manj prikrite diktature, kakor tudi spoznanje, da sedanja ustava ni najboljša. Toda naglasiti je treba pri tem prav tako tudi razlike. V Avstriji Je desničarska struja pokazala zelo očitno svojo voljo, polastiti se oblasti ter oktro-rrati novo ustavo. Na Poljskem pa se je desnica dejansko že polastila oblasti, obotavlja pa se z oktroajem dati državi nov ustavni red. Tudi Poljska si nikakor ne more želeti, da bi se notranja nasprotja še bob poostrila, kaj šele da bi si želela nakopati odgovornost za izbruh krvave notranje borbe ali celo prave državljanske vojne. V državnem interesu je tudi ta, da se nasprotja premostijo in da se najde neka srednja pot kot izhod iz kritične sodobnosti. Zdi se, da se opaža razpoloženje za spravo na obeh straneh, dasiravmo je nemogoče presoditi, do katere mere se more stopnjevati spravljivo stremljenje v vodstva nasprotujočih si taborov. Ali eno ostane najtežji^ problem situacije: razpoloženje maršala Pilsudskega. Ta je dejanski gospodar situacije. Pokazal pa je že pri neštetih prilikah, da mu je kompromisna pot popolnoma tuja in da napram parlamentu ter obstoječim težnjam parlamentarcev ne pozna drugega kot odpor. Ves njegov nastop je prav za prav dfront zoper parlamentarne prakse poljskega Sejma. Glede ustavne revizije je ponovno na-glasil, da niti najmanj ne nv.sli na pi-gajania in kompromise in di hoče lea-lizirati svoj načrt v celoti. Tu Je tedaj skrajno težko iskati ter najti srednjo pot, ki bi zadovoljila tudi opozicij. Niti najbližja okolica Pilsudskega ne pozna njegovih načrtov in namenov. In vendar! je ravno od osebnega razpoloženja maršalovega domala vse odvisno. Ako gre po svoji v prinenijelhem Pogledu določno začrtani poti, ne more 'hiti kompromisa in Poljska se v tem Primeru bliža budim notranjim oretres-Ijajem. Ako vendarle pride do kompromisa, bi rezultat ne mogel biti več po-vš;či maršalu, ki bi moral priznati, da je v svoji zasnovi ostal na Dolovcl nota. Pilsudski kompromisov bi sploh .ie bil več Pilsudski in logično bi bilo v tem primeru, da odstopi od svojega programa, to se pravi, da zapusti politično areno. Da bi mogli kaj takega pričakovati od starega borca, je zupet težko umljivo. Prav mč se tedaj m da napovedo- Češke simpatije za našega novega Sokola Vsi predsodki so izginili - Pravilno pojmovanje v vseh politčnib krogih - Pismo poslanika Angjelinoviča pod- starosti ČOS Praga, 12. decembra, h. Celokupna češka javnost zasleduje z velrkhn zanimanjem dogodke do ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije Listi prinašajo sklepe sokolskih žup in društev, poročila o razpoloženju v hrvatskem Sokolu in med Orli. Članek dr. Kramerja v »Narodnih listih«. v katerem poudarja veliki pomen novega Sokola, porabljajo »Narodni listi« za obširen simpatičen komentar. Danes objavlja senator Klofač v »Češkem Slovu« članek, v katerem simpatično pozdravlja novega Sokola kraljevine Jugoslavije. Tudi »Lidove Noviny« simpatično pozdravljajo ustanovitev novega Sokola. Značilno je. da presojajo tudi socijalno demokratski listi zelo ugodno razvoj dogodkov. Na današnji otvoritvi parlamenta so vašega dopisnika številni poslanci prosili za informacije. V splošnem se lahko reče. da smatrajo češkoslovaški polit:čni krogi, ki se zanimajo za razvoj Jugoslaviie. inicijativo kralja in izvedbo ideje velike enotne organizacije za važno sred- stvo konsolidacije Jugoslavije, ter ga vseskozi pozdravljajo s simpatijami. Praga, 12. decembra, h. Jugoslovenski poslanik v Pragi dr. Angjelinovič je po sil al tajniku 5'ovanske soko'ske zveze in podstarosti COS Vincenou Stepaneku pismo, v katerem razpravlja o novi narodni organzaciji v Jugoslaviji in izraba prepričanje, da bosta znali i češkoslovaška i slovanska sokolska zveza ceniti intemc^e nove sokolske organizacije v Jugoslaviji. Potrebno bo. da se podrobnosti telovadnih organizacij v vsakem slovanskem narodu in vsaki slovanski državi prilagodijo ta-mošnnim kraevnim razmeram. Spll&tska zwm vstopa v novega Sciko^a Split, 12. dteeenibra. n. Tukajšnja solkoJska žn-ipa Hrvoče ie imela sinoči sejo, na ka.t-ern je sklenila pnistop:ti v Sokola kraije^jne Jugoslavije. tevol}e>rai so b'*i deteijati žnpe za stavno skupiš črno Jugoslovenske®! sokotekesa saiv«za v Beograd« ia so jim bile dane vse p&OTebne dnrek-tšve. Viharna otvoritev praškega parlamenta Komunistične demonstracije proti vladi, zlasti proti socialističnim ministrom Razveseljivo stališče hrvatskega Sokolstva Značilna izjava hrvatskega sokolskega voditelja — Upravičenost nove sokolske organizacije in njenega nstrofa Zagreb, 12. decembra, n. Nocojšnji listi objavljajo daljšo izjavo staroste Hrvatskega Sokola v Zagrebu dr. Nika Hoferja, ki pravi med drugim: »Pristojni gg. ministri v Beogradu so želeli razpravljati z menoj kot enim izmed sokolskih starešin in sem zato z odobre-njem starešinstva Hrvatskega sokolskega saveza odšel v Beograd. Sestal in razgovarjal sem se z gg. ministri Srškičem, Hadžičem. Švrljugo in na koncu tudi s predsednikom vlade gospodom Živkovičem. Vsi gospodje so me zelo ljubeznivo sprejeli in so z mano izčrpno pretresali nov položaj, ki je nastal s sprejetjem zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije. Razgovori so bili informativnega značaja za obe strani ta so se nanašali predvsem na stališče hrvatskega Sokolstva napram novemu Sokolu. O samem zakonu, ki ustanavlja Sokola kraljevine Jugoslavije, seveda ni nobene diskusije. M:slim. da lahko rečem, da nI v hrvatskem Sokol- stvu nikogar, ki bi osporaval potrebo take organizacije, kakor tudi pravico države, da si Jo ustvari in organizira. Z ozirom na dosedanjo organizacijo obstoječih Sokolov in Orlov se mora dati višjim upravam brezpogojno pravic« do imenovanja. V tem pravcu sem pred pristojnimi gospodi Izjavil svoje mišljenje.« likvidacijska kcmis*|a Beograd, 12. decembra, p. Nocojšnča »Pravda« poroča- da je bjSa v prosvetnem ministr-stivm imenovana posebna ankettia toosms^a, ki ena prjpiravLtš vse počrebnr* n> Kwr<3aoi'o obstoječih tetavadtrch or®atwzact!, v koSkoir ne bi pristopile k Sotoohi 'kraljevine Josostavoje. V ko-nrisiji so nteid diru®iimc »asTretoor prosvetnega mimisfirstiva M"ilicsew Vcfmovič, prof. Zarid « referent Faivefl Flore. Ramfcčji $e dodelile« totS praivni dkspert. Komisija mora svoje deSo na«'0 doikemčafi, keir bo že v mbra. AA. Z u3ca®wm N!. Vei fonafe» je b'1 iporrtaJon ^ti v 3-1. načelrrk nriniista-s&va za socijafao ocTtVtko Dušan M. Jeremifč. Potovanje nriraiOTskega bana SpSt, 12. decembra, n. Ban pramorsfce banovine dr. Tamfattfra Je o<33e! done* na sfrtžbeno ipoiovanie v Mcikairsko. Metfcovrč, Mostor, Komji-ce in G-ocrni Vafcuf. Ban se vrne v Splšt dne 15. t. m. Obu«5 mladega dekleta Zagreb. 12. decembra n. Drnes ponoldne se je skušala zn^runiti 161etna devojka Anka S;mor!<5 iz Gosn:6a. Prei ne^ai dn^vi ie prišla v Zagreb, da si poišče shižbe. Zaman je obiskovala razne trgovine in r posredovalnice, dokler ni notrnšila po6lednie pare svojega denaria. Ker ii ni uspelo dobiti posla se je odločila izvršiti samomor. Nje-t no stanje je zelo resno in je malo upanja, da bi oetala pri življenju. Praga, 12. decembra s. Dne 27. oktobra izvoljena poslanska zbornica se je danes sestala na konstitutivno sejo. Pri volitvah zborničnega predsedstva, pred katerimi so poslanci slovaške in nemške klerikalne stranke zapustili dvorano, je bil zopet izvoljen bivši predsednik poslanske zbonrce, republikanski poslanec Malypeter z 206 od 247 oddani.i glasov. Za podpredsednike so bili izvoljeni poslanci Stivin (češki socialni demokrat), Špatny (češki narodni socialist). Roudnich (češka ljudska stranka), dr. Lukovsky (narodni demokrat), Taub (nemški socialni demokiat), in Zierhut (nem ški agrarec)- Poslanska zbornica je pričela sejo ob 11. senat pa ob 15. Ko se ;e ob 11.20 pojavil v dvorani ministrski predsednik Udržal. so pričeli komunisti kričati: »Proč z meščansko socialistično demokratsko vlado!« Ko je predsednik zbornice prečital dopis volilnega sodišča, da izvolitev komunističnega poslanca Harusa. ki je v zaporu ni bila verificirana. so pričeli komunisti zopet kričati: »Ven s Harusom! Pustite Harusa iz zapora! Ministrski predsednik Udržal Je zaprisegel poslance- Besedilo prisege ie bilo pre-čitano v češkem, slovaškem, nemškem, ruskem, madžarskem in poljskem jeziku. Poslanci in senatorji so polagali prisego v roke ministrskega predsednika r svojem materinem jeziku. V trenutku, ko bi moral priti na vrsto poslanec Harus so dvignili komunisti n0v krik in vik ter med divjim kričanjem zahtevali ponovno izpustitev strankinih tovarišev Harusa in Majorja. Tolkli so po klopeh in začeli vse križem žvižgati. Nekateri komunistični poslanci so psovali tudi ministre, eden izmed njh pa ie imH po prisegi tudi daljši govor. Ropot so povečvali tudi obiskovalci galerije. Ko se je pojavil socialno demokratski pravosodni minister Meissner. so pričeli komunisti zopet kričati: »Ven 6 Hura-som«. Po prisegi »e je ropot ponovil io je trajal do volitev predsedstva. Opozicija obstoječa iz slovaške ljudske stranke, nemških krščanskih socialcev m madžarskih strank, je zapustila dvorano. V senatu je zahteval govornik nemških krščanskih socialcev besedo za formalni predlog, vendar ni dobil besede. Izjavil je, da bodo on m njegovi strankini tovariši protestirali proti postopanju večinskih strank pri volitvah predsedstva s tem. da bodo zapustili dvorano, kar se je tudi zgodilo. Jutri bo ministrski predsednik Udržal v poslanski zbornici in ▼ senatu prečital vladno izjavo. Za predsednika senata ie bil izvoljen češkoslovaški socialni demokrat dr. Soukup. Preprečena kriza nemške vlade Vladne stranke bodo glasovale za zaupnico vladi, ki se pa ne bo nanašala na Hilferdingovo finančno reformo Berlin, 12. decembra, g. Izgleda, da se je poizkus nemške vlade, dobiti za reformo nemških financ pristanek vladnih strank, ponesrečil. Pogajanja med strankarskimi voditelji koaliranih strank m državnim kancelarjem so sicer še v toku. vendar pa je že sedaj skoraj gotovo, da nobena koalicijska stranka ni pripravljena v celoti pristati na finančni program vlade. Kakor Bavarska ljudska stranka, tako je že tudi Nemška ljudska stranka oficijelno izjavila, da ne more dati svojega pristanka h finančnemu programu ministra HUferdinga. Tudi socijalni demokrati z vso odločnostjo odklanjijo finančni načrt svo;ega sodruga. ker se nočejo vezati za dobo petih let na finančni program, čigar izvedljivost je še negotova. Kljub temu položaju ne mislita niti državna vlada nrti koalicijske stranke izzvati vladne krize. Vladne stranke so pripravljene sporazumeti se na kompromis, da bo vladi omogočeno nadaljevati svoje delo ter zastopati Nemčijo na II. haaški konferenci Koalicijske stranke nameravajo na oredlog sociialnih demokratov izreči vladi zaupnico, ki se bo tikala celokupne politike vlade, v prvi vrsti zunanje politike, ki pa bo tudi zavrnila napade predsednika državne banke dr. Schachta na vlado. Ta zaupnica pa se ne bo tikala finančnega programa HilferHfnga. V tel zaupnici se bo le Izrazila pripravljenost vladnih strank, da bodo na oodlagl tega proerama sodelovali z državno vlado pri izvedbi finančne reforme. Kancelar Mtlller o stanju nemških financ Nemčija je voiljna plačati reparaerjske obveznosti — Izvesti pa mora popolno sana ci'o nemških financ Berlin, 12. decembra, s. Na dnevnem redu današnje seje državnega zobra je bila edina točka, sprejem vladne izjave. Državni kancelar Franken . Miiller je v svojih izvajanjih naglašal, da se ni h Ho mogoče držati rednega termina za predložitev proračuna, ker je proračun za leto 1930. v najtesnejši zvezi z vprašanjem, ali bodo prizadete države sprejele in odobrile Youn-gov načrt. Na reparaeijfsko - političnem polju je slišati očitke predvsem v dveh smereh. Zatrjuje se, da je državna vlada na prvi konferenci v Haagu ter v nato sledečem času dajala koncesije, ki so presegale bremena Youngovega načrta. Tudi državna vlada obžaluje, da pri pogajanjih v zadnjih mesecih nasprotna stran ni pokazala dovolj velikega razumevanja za težavni nemški finančni položaj, kakor bi ga smeli pričako-vati. Na haaški konferenci se je Nemčija odpovedala petmesečnemu presežku v iznosu 400 milijonov mark, zvišala nezavarovane anuitete ter s podpisom nemško - belgijske pogodbe o zasedbenih markah sprejela še dodatno obremenitev v iznosu 19.5 milijonov mark. Po besedilu Youngovega načrta Nemčija ne more brez nadaljnj-ega razpolagati s tem presežkom. Novi očitki so nastali zaradi zahtev napram Poljski in zaradi morebitnih plačil, kf izvirajo ia poznejše pogodbe med Nemčijo in Francijo v saarskem vprašanju. Če je Nemčija v popolnoma financijelnih delih obračuna prevzela gotova bremena, se to izenačuje z važnimi koncesijami Poljske na drugih poljih. Eden izmed pogojev za sprejem Yonngovega načrta je red v nemški finančni in go. spodarski politiki, ki ga hoče doseS nem« ška vlada s tem, da bo gospodarstvo delež, no olajšav Youngovega načrta. Tako vsebuje program o reformi državnih financ dve veliki nalogi, in sicer: ustvaritev de. janskega in ne samo fiktivnega ravnotežja v državnem proračunu, tudi za bodoče leto ter ureditev nekritib izrednih obveznosti za razbremenitev stanja državne blagajne. Neobhodno potrebno bo, porabiti tudi v letu 1930. znaten del razbremenitev po Youngovem načrtu za bilanciranje v državnem proračunu. Vsi še tako upravičeni in glasni klici za razbremenitev gospodarstva in zmanjšanje davčnih bremen, manj premožnih delov naroda, so brezpomembni, dokler ni popolnoma zagotovljen vrhovni cilj finančne reforme. Turčija je zvesta Rusiji An gora, 12. dec. AA. Ameriški poslanik v Angori je pedvzel demaršo pri turški vladi, naj bi se tudi ona priključila kot podpisnica Kelloggovef»a pakta k koraku Zediinjenih držav pri Sovjetski uniji v korist mirne rešitve rusko-k'tajskega spora. Turški minister zunanjih zadev Teflik Ruždi Bej je odgovoril ameriškemu poslaniku, da spremlja Turčija kot neposredna soseda Rusije spor od vsega začetka z velikim zan;m-Tiiem !n da ie Tir-čija bila od i začetka uverjena, da Rusija kot navdušena pristašinja idei Kellotfgovega pakta nikoli ne bo izzvala oboroženi konflikt. Veoizefos stavi Kondu^iotfsa Atene, 12 decembra, s. Na 9eji girSkega pzrte-menta Je stavil minrat^/ki pped>sedn-ik Venčzelos Kondw-itfsa to označil Za;mnsa kot njegovega nasledoiika. VeVf-o neurje na Dnnajn Dunaj, 12. decembra, g■ Nad Dunajem se Je danes opo-IuJne «tf®al obtalk. Močan naVv sta spremljala grom ta blisk. Na tov je trajaj približam pol are, Burna seja francoske zbornice Pariz, 12. dec. o. Na seji francoske zbornice je Paul Bomcourt predlagal naj se vojni proračun zniža za 50 milijonov frankov, ker se je znižal čas službovanja rezervistov za 15 dmi. Vojni minister M-aginot se je odločno upri proti temu predlogu. Ko je prišlo do glasovanja ni bilo v zbornici potrebnega kvoruma Ministrski predsednik Tardieu je nato predlagal, naj se seja od-godi. Socijalisti so proti odgoditvi sejo burno in odločno protestirali in nagilašali, da se poslužuje Tardieu protiparlamentar-nih spletk. Končno so zahtevali socijalisti, naj se vrši glasovati ie o odgoditvi zbornice iavno. Nato se ie zborn:ca z 335 proti 22 izrekla za odgoditev seje SUdScamf e poljskega Sejma Varšava, 12. decemibra. o. Pr©dsedwk Sejma .je izčaa iz aktivne službe eden naj-odličnejših slovenskih pravnikov in sodnikov, eden onih mož, katerih velika in neminljiva zasluga je. da je justica v slovenskih krajih naše države ohranila in celo povečala svoj sloves tudi v hudih povojnih razmerah. Dr. Josip Kotnik je stopil v praktično službo 31. januarja 1. 1891. kot pravni praktikant pri deželnem sodišču v Gradcu ter je pozneje službova' kot avskul-tant v Gradcu. Celovcu. Celju. Kozjem, Konjicah in v Ljutomeru, nato pa bil imenovan za sodnega adjunkta v Ložu in od tam premeščen v Brežice. Dne 31. decembra 1. 1893. je bil premeščen v Celje, kjer je služboval pri okrajnem in potem pri okrožnem sodišču. L. 1910. je bil imenovan za sodnega svetnika, aprila 1. 1918. pa za višjega sodnega svetnika. V Celju ie služboval večinoma kot sodnik za civilne zadeve, najprej na okrajnem, potem pa kot član civilnega senata na okrožnem sodišču. Ob prevratu mu je bilo poverjeno vodstvo okrožnega sodišča, dne 30. novembra 1918. pa je bil imenovan za predsednika in dvornega svetnika. Dr. Kotnik slovi zlasti kot prvovrsten civilist in kot tak uživa izreden ugled in glas daleč preko mej okrožja, v katerem je služil. Njegova posebna odlika je. da združuje globoko juridično znanje s temeljitim poznavanjem vseh dejanskih in praktičnih vprašanj in da vselej z veščim pregledom pogodi juridično diagnozo vsakega pravnega primera, tako da mu je takoj jasna najkrajša pot, po kateri je treba priti do odločbe. V vodstvu razprav je s temi lastnostmi združeval za sodnika potrebno energijo, tako da je vselej izluščil bistvo vprašanja ter odklonil in izločil vse, kar za stvar ni bilo pomembno. Zato so bile njegove razprave vselej razmeroma kratke, njegove razsodbe jasne in prepričevalne tudi za onega, ki je v pravdi podlegel. Menda se ni nikdar zgodilo, da bi bila višja instanca kako njegovo sodbo izpremenila zaradi nasprotnega pravnega nazora. Zato je bilo samo ob sebi umevno, da mu je bilo ob prevratu poverjeno vodstvo iusiice v celjskem okrožju. Kot predsednik je g. dr. Kotnik globoko in spretno izvedel težko nalogo organizacije sodstva v novih razmerah. Pri tem pa je bil podrejenim spdnikom vselej ljubezniv in konciljanten tovariš. vsem uradnikom dobrohoten in pravičen šef, napram strankam pa vselej ustrežljiv in prijazen. V polni življenski moči je zaprosil sam za upokojitev. V mu je bila dovoljena, pri čemer mu je minister pravde izrekel svoje priznanje. Odlikovan je bil g. dr. Kotnik že pred letom z redom sv. Save ITI. stopnje. Kar neverjetno se zdi, da na celjskem okrožnem sodišču ne bo več agil-nega in priljubljenega predsednika Kotnika. V našem sodstvu zapušča veliko vrzel in težko ga bo nadomestiti. Gospodu predsedniku želimo, da bi še dolgo let užival pokoj tako čil in zdrav, kakor smo ga vajeni videti! Pred razjasnitvijo tajne dišsseMorfskih umorov Dus^eldorf, 11. dec. g. Hla-pec Jurij Ni-strov, ki je bil aretiran zaradi suma, da je diisseMorfski morilec, je bi! prepeljan v Berlin, kjer bo zaslišan. Menijo, da Nistrov ni morilec, temveč da bo mogel kot priča mnogo doprinesti k razjasnitvi groznih zločinov. Upor kaznencev v ameriški kaznilnici Newyork, 12 dec. s. V jetnišnici v Au-burnu, kjer je izbruhnil včeraj upor kaznencev vlada zopet mir m red. Boji so trajali 6 ux. V akcijo je poseglo približno 2000 mož, vojaštva, policije in pomožnih oddelkov. Celokupno število smrtnih žrtev znaša po zadnjih ugotovitvah 8. med njimi 7 kaznencev. Razen tega pogrešajo še tri paznike. 5 voditeljev upora je bilo na dvorišču jetnišnice ustreljenih, ker se za nobeno ceno niso hoteli vdati. Število ranjencev še ni znano. Največja angleška London. 12. dec. o. Danes je bila. dograjena vi Londonske severovzhodne železnice največ ia in najmočnejša lokomotiva v Angliji. Lokomotiva nima dimnikov, ker so bili zgrajeni parni kotli tako, da ni ostalo za dimnike prostora. Parni kotli lokomotive izvajajo na prostoru enega štirja-škega palca pritisk od 450 funtov Dosedanje angleške lokomotive so razpolagale s pritiskom od 300 — 250 funtov. Korupcije obtoženi minister pobegni! Carigrad, 12. decembra. AA. V ituoeemsfcvio je pobegnil bčvši irraiisier trgovnne Žena si be j. Vlada ga je dota zapreti, ker fe bvt&M števiifcie prevare na škodo države ia pritve«iriccv. V «k>-z-emsfJvo je od&ei brez potoega M-sfra. c----- Hmeljski trg 2atec, 12. decembra, h. Včerajšnji protnet v Zaitcu je zmaSai 700 stotov.-Tpromet na žeffi Je bil raiz-meroma veffk. Povpcaševojije je neprekinjeno ze!o žiraheo. Plačuje s« It5vr5čene cene od 500 Majestic«. Sprevod skozi mesto Ob pol 5. poorddne lih le že čakala pred hotelom vojaška fanfara. Ta je prav zanimiva no svoii sestavi. Sestavlja io večje Število pihalnih instrumentov, od roga, fro^dnega roga do oboe. klarineta in tolkal in orecejšnje število bobnov. Fanfara ie razdeljena v tri do štiri skupine instrumentov. Vsakokrat Igra po ena serija, tako da fanfara lahko prav ra nrav neprestano iera. Fanfaro ie spremljala vniaška bak-lada. za njo pa so se uvrstili Matičarii, ki so tako v slavnostnem sprevodu šli na recenciio v me«tno hišo. ki je bila na-!X>vedan3 za peto nro. Vso pot le osrrom-na množica snremliala sprevod, druel so de'ali šnalir ln pozdravljali goste, izpred trgovin in t oken pa so ljudje prijazno pozdravljali sprevod. Sprejem v mestni palači V veliki reprezentančni dvorani mestne palače so bile pripravljene dolge, okusno pokrite mize s kioečim šampanjcem. Za častno mizo ob čelu dvorane se ie postavil grenobleski župan in narodni poslanec Mistral z občinskimi odborniki. ' Navroči so bili tudi zastopniki. iugoslovenskih akademikov in predstavniki francoskih lokalnih oblasti in kulturnih institucij. Mestna godba ie zaigrala ob prihodu Matičariev jugoslovensko himno in marse-ljezo. Nato jih je s prisrčnimi besedami, polnimi prijateljstva in priznanja, nagovoril župan in ooslanec Mistral. Poudari! je tesne vezi med Francijo in Jugoslavijo in se spominjal obiska grenobleskih meščanov v Jugoslaviji in zlasti navdušenega sprejema v Liubljani 1. 1926. zaključil je •z vzklikom: Živeli slovenski pevci. Živela Ljubljana! Prof. dr. Pretnar je sporočil pozdrave Ljubljane in poudarlal. da Matica ni prišla v Franriio na Izlet, temveč v izvrševanju velike misije, da prinese zahvalo Frarciii. ki je nam prinesla svobodo. Predsednik »Glasbene Matice« dr. Ravni-har se je zahvalil za pozdrave in za krasni spreiem. nakar se je razvil animiran Priiate'jski razgovor, med katerim Je zbor zapel tudi par pemi. od vseh navzočih navdušeno sprejetih. Svečan banket Zvečer se ie vršil v salonu Grand hotela banket. ki so se ga po'eg drugih udeležili prefekt Desmars z našim redom sv. Save okrog vratu, župan Mistral. ge-nerrj We4ymel, predsednik pripravljalnega odbora Debraye, senator Vallier, rektor univerze Gosse itd. Med banketom, ki je bil res prvovrsten, so naoili Jugoslaviji, Glasbeni Matici in Liubljani gg.: Debraye. Gosse. senator Vallier. župan Mistral in naposled, burno aklamiran iser-ski prefekt Desmars. ki je zaključil svoj govor z vzk'ikom: Živela Jugoslavija. Živela Francija! Matičarji so zapeli marse-ljezo in našo himno, dočim sta bila v nii-hovem imenu govorila dr. Pretnar in dr. Ravnihar. Ob zgodovinskem Napoleonovem spomeniku Danes predpoldne že ob 8. so priredili Matičarji na avtomobilih in komodnih av-tokarih prekrasno uspeli izlet v Laffrev in Vizifie. nekako 24 km odda'jena od Gre-nobla. Grenoble ie lepo elegantno in snažno mesto, obstoječe iz starega de'a, v katerem leži znamenito zgodovinsko poslopje mestne palače in staro gledališče, in iz modernega obsežnega dela mesta, skozi katero teče reka Isere in leži v prostrani dolini, ki je skoro okrog in okrog obdana od slikovitih gora. 2000 do 2400 metrov visokih, sedai ravno do polovice pokritih s svežim snegom. Panorama ie približno taka, kakor v Ljubljani z ozadjem Kamniških planin, le da so tuka? taki hribi vse naokoli. Iz Grennbla vodi lena, široka, ka trenirana avtomobilska cesta najorei po dolini m se Potem vzpenja visoko do Laffrevla. oriiazne^a gorskeea kraja ob enakoimenskem Jezeru v ve'iko-«ti blejskega jezera. Ob iezeru «tnif im-nr^anten spomenik Napoleona na konju. Ko se ie NaPo'eon I. vračal z F1!« v Franrii'o. mu ie takratna vlada poslala na c^rotl močno vnfcko z na'o«ro. da prepreči Nanr^eonu nadaljnie nrodiran'e "roti Gre-pobht ln ga ujame ali ustreli. Ob laffrev-skem ležem ga ie čakala ta odposlana voiska. Ko je Nnnoleon dosnel semkaj in videl, da si stojita nasproti Francoz proti Francora ter da bi bil spopad neizbežen. je stopil s konja in se, spremljan od svojih generalov, približal nasprotniku. V hipu, ko so vladne čete prejele ukaz, naj streljajo na Napoleona, je ta razgalil prsa in izpregovoril zgodovinske besede: »Vojaki! Jaz sem vaš poveljnik. Ali me ne poznate več? Oni med vami, ki hoče ubiti svojega generala, naj strelja, tukaj ie generai!« Ta duhoviti in drzni nastop Napoleona je tako silovito učinkoval na njegove nekdanje vojake, da so potrgali s sebe beie rojalistične kokarde in prestopili k Napoleonu, svojemu ljubljenemu generalu. Na tem mestu je bil nedavno postavljen Napoleonov spomenik, ki naj priča o eni najrazburljivejših epizod napoleonske zgodovine. Matičarji so bili pni tujci, ki so si kot društvo ogledali ta spomenik in se mu poklonili. Larfreyski župan ie sprejel goste in jih prisrčno pozdravil, zastopnik grenobleskega društva za tujski promet je tudi poudaril pomembnost tega obiska m tolmačil zgodovino tega spomenika. Za-divljeni so Matičarji občudovali naravno krasoto kraja: prijazno sedlo, podolgovato Planinsko jezero, v ozadju zasneženi gorski velikani, nad vsem tem najkrasnejši pomladanski dan s toplim solncem. Le težko so se odtrgali od kraja in se vrnili r Grenoble. Koncert Po kosilu so odšli Matičarji, pevke r narodnih nošah. in zopet spremljani od fanfare skozi mesto v gledališče, kjer le bil za pol 3. popoldne napovedan koncert Obsežno gledališče, ki ima poleg parter, ia tri nadstropja amfiteatralno razvrščenih balkonskih sedežev, je bilo napolnjeno do zadnjega kotička. Med občinstvom je bii ves tukajšnji oficielni svet. na čelu prefekt, poslanci in senatorji okraja, mnogo članov tuka i š njih murikalnih in pevskih društev, vsi tukaj bivajoči Jugosloveni tit jugoslovensk? akademiki in mnr>žica dm gesra občinstva. Ogromen aplavz je pozdravil Matlčarie ze ob nastopu. Aplavzi so se ponavlja!} ob vsaki točki in poslušalci bi najraie ime'i da bi se vse točke ponavljale. Posebno sta ugajali Lajovičevi »Zeleni Tu ril« in »Napitnica«. Gotovčeva »Jadovanka. ir Adamičevi »Mlad junak« m »Komarjev? zemtev«. V dragem delu pa so narodne Pesmi izzvale pravi vihar odobravanja. Schvvabovo »Zdravo Marijo« ie bilo treba ponoviti in enako seveda nebogljeno »Miško«. ker rri bro prej miru z aplavzom Na koncu je moral zbor še več pesmic dodati, med temi narodno »Luna sije.« ki je tudi izredno ugajala. Pred odmorom je veiika deputacija zveze tukajšnjih pevskih in glasbenih društev s posebnim nagovorom poklonila zboru venec v obliki velike zlate lire s francoskim? in jugoslovenskimi trakovi. Od tega hipu naprej pa do konca ni ponehal dež cvetja, ki so ga dame iz lož, z balkona in iz parterja sipale na zbor. Še na cesti so bili pevci in pevke navdušeno aklamirani cd občinstva, ki se je le nerado razhajale. Teško slovo Po koncertu so člani tukajšnjih pevskih Sborov spremili Matičarje v Hotel Moeus, kjer se je vršila zopet animirana recepcija. Peli so francoski pevci, pel je Matični zbor, njegov kvartet m oktet Dočim so francoski zbori večinoma enoglasni le sem in tja dvo- ali troglasni. je zadiviia haromnija naših četveroglasnih moških zborov. ki se jih domačini kar niso mogli do« volj naslišati. Predsednik pevske zveze je navdušeno pozdravi! Matičarje, zahvalila sta se članica zbora gdč. Tumova in imenom tukjšnjih Jugoslovenov tehnik Pretnar, sin profesorja dr. Pretnarja, oba v zanositem francoskem nagovora. Prijateljski sestanek, kateremu se je priključil v sosednji dvorani še vesel ples, je potekel v najboljši harmoniji. V vseh krogih so Matičarji napravili najboljši vtis. Ta dva dneva matičarskega bivanja v Grenoblu je bilo povsod govora le o Ju-goslovenih in o Slovencih ter o njihovem prekrasnem in ubranem petju. Matičarji sami oa so gotovo tudi odnesli lz Grenobh. najlepše spomine. Tiskovni proces v Mariboru Maribor. 12. decembra. Danes se je vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem razprava proti gpsp. Josipu Ošlaku, ravnatelju in predstavnika »Ljudske tiskarne« d. d. v Mariboru. Bila ja to nrva tiskovna razprava pred tukajšnjim sodiščem po 6. .januarju, ko je bila z__nove_ lo tiskovnega zakona odgovornost razširjen i na pisatelja, urednika, izdajatelja, tiskar j; t in razna?aloa. Ravnatelj Josip Ošlak je bil tožen zaradi pregreška po čl. 4. in 5. z?k. o zaščiti javno varnosti in reda v državi in §§ 41. in 42. f. k. z., ker je »Liudska tiskarna«, koje ravnatelj je. natisnila in poslala dne 4. april* 1029 državnemu tožilstvu 5 izvodov tiskovine: Culkovski: »Osvobojenj_e< in en izvod policijskemu komisarju. Državno pravdni-štvo je razširjanje in prodajanje te tiskovine zabranilo. Policijski komisarijat, ld ja izvršil to zabrano. ni našel nobenih tiskanih izvodov zabranjene tiskovine, ker so bili tiskani le krtačni odtisi, ki so bili predloženi državnemu pravdništvu in policijskemu komisarijatu. Državni tožilec je videl v zabranjenem enisu razdiranje eocijai-neera reda in je vložil obtožbo. Obtoženi ravnatelj g. Josip Oslak, ki ga je zagovarjal odvetnik dr. Avg. Reisman. je v svoj zagovor navajal, da sploh ne jrre za tiskovino. ker so bili poslani oblastem le krtačni odtisi v predcenzuro in torej soloh ni bilo §e namena, kako tiskovino razširjati. Kot ravnatelj tiskarne ima dalje skrbeti le za tehnično vodstvo in ne more vedeti za vsebino spisov, ki jih tiskarna Hska. ampak- odgovarjajo za to uredniki in pisatelji. Inkriminirani spis pa sploh ne vsebuje dejanskega stanu pregreška po čl 4. in 5. zak. o zaščiti države, temveč le v malo bolj drastični obliki slika socijalne razmere, v katerih živi delavstvo. Sodni dvor je po daljšem posvetovanju izrekel. da je obtoženi ravnatelj Josip Ošlak kriv v smislu obtožbe, in je obsodil na 10 dni zapora in 500 Din denarne kazni. Zagovornik dr. Reisman je prijavil ničnostno pritožbo ter bo o zadevi še sklepal stol sedmoriee v Zagrebu. Naši Kraji in ljudje Povratek Matičarjev po triumfalni turneji Prisrčen sprejem na ljubljanskem kolodvoru s ponosom iskreno čestitam. Ob sklepu Liubliana. 12. decembra "nfSsV in po loS»h. kjer s« M" S STSpth ta z uspehom ovencamh potih. Čeprav ie bilo utro mrzlo in je strn-f!la £ mestnih ulicah gosta megla, se e lašlomnogo hvaležnega občinstva, ta je S Salu Po 8. uri na glavni kolodvor * ^reiemu Poleg ostalega občinstva so MH^S skoro vsi občinski svetniki pod vodstvom obč. svet g. Likozarja, ker zu. rT Dinko Puc zaradi razprave na ni mogel Prisostvovati sprejemu. BiH so zbrani tamkaj tudi zastopnita Pev-c^p zveze župe Ljubljana, g. Zorko rre-Svec dt Švigelj, Dražil in Premelc. fran-Sh generalni konzul g. Neuville, zastop-tli* francoskega Instituta g. Vey. ravna-teli drž. konservatorua g. Matej Hubad, zastopnik gledaliških igralcev m pevcev g fietetto. dijakinje ženske realne gimnazije pod vodstvom direktorja g. Juga in le privozil brzovlafc z Gorenjskega po kratki zamudi na kolodvor, je zaoni casproti pevcem, ki so prispeli na domača tla v dveh pulmanih. buren pozdrav. _ Z-a. Igrala je godba »Sloge«, čije glasovi pa so skoro utonili v pozdravnih vzklikih. Tak0j po izstopu pevcev je pristopil k predsedstvu Matice generalni konzul Neu- • iile in se presrčno zahvalil predsedniku sir. Ravniharju, pevovodji ravnatejiu Mir. V:- Poliču in zastopniku mestne občine g. prof. Pretnarju, nakar se ie s prijaznim pozdravom obrnil tudi na ostale Matičarje. Pozdrav v imenu župana in občine Takoj nato le izpregovoriJ občinski svet g Likozar. ki se je obrnil na Matičarje s toplimi besedami, pozdravljajoč jih v imenu župana in občine. Naglasil je, da jim Liubljana sporoča zahvalo in hvaležnost Po njihovi zaslugi le zaslovela naša lepa slovenska umetna in narodna pesem v aajkulturneiši državi Evrope in v sami prestolnici sveta v Parizu. Vaša slava ie Eaša slava! Predsednikova zahvala Zahvalil se je za pozdrav predsednik Matice dr. Ravnihar, ki je naglasil. da Je bila sodba kritike v tem soglasna. da le Glasbena Matica najboljši zbor. ki le doslej pel v Franciji. Poleg pridnih pevcev Imata za uspeh največje zasluge pač mojster Matej Hubad in pa ravnatelj Mirko Polič. Storili smo svojo dolžnost narodu In državi pa veliko uslugo, zakaj pridobili smo si priznanje vseh vas ln širnega naroda ter Prijateljske Francije, ki Ji zopet fcličemo Vive la France! Hubadov nagovor Med tem so naši Matičarji pokazal! Stegne prekrasne vence in vse druge lepe stvari, ki so jih prejeli na svoji triumfalni poti v Franciji, in je spregovoril mojster. ravnatelj Matej Hubad. Skoro so mu solze udušile glas in so se solze pojavile tudi v očeh njegovih pevcev ter vseh ostalih. Nastal je molk. ko ie izpregovo. ril med družim: »Preljubi Matičarji. Po vašem odhodu na turnejo pred približno tremi tedni sem se od vas na tem mestu poslavljal s težkim srcem, ker nisem mogel z vami. Usoda in previdnost božja je hotela, da mi ni bilo sojeno voditi vas po ce5ki in poliski turneji tudi v Francijo. Predvsem se veselim, da sem mogel predlagati vam za voditelja mladega in veJe-snosobnega e. Mirka Poliča, kateremu se Iskreno zahvl.iuiem in mu čestitam. Povsod ste proslavili dela naših komponistov Antona Laiovica. Jakova Gotovca. Štolcer Slavenskega, Emila Adamiča, dr. Antona Srhwaba in harmonizatorje slovenske, hrvatske ter srbske narodne pesmi. Dovoli" te vašemu nad 30 let z vami delujočemu bivšemu voditelju in vzgojitelju, da vam vaše turneje mi dovolite vzklikniti: Naj živi Glasbena Matica! Naj živi prijateljska država, mogočna Francija, nai živi edinstvena Jugoslavija in predvsem naj živi naš modri vladar kraJj Aleksander L!« Pozdrav Matičarjev, ki so ostali doma Ko se Je poleglo burno odobravanje. Je spregovoril še g. Pečenko za oni del GI. Matice, ki se ni mogel iz kakršnikoli vzrokov udeležiti turneje. Slavil je ravnatelja g. Hubada. omenjal neumorno delo pev. cev. se zahvalil ravnatelju Poliču ter na. glašal ogromne zasluge za uspeh tumeje. Vi jih ima nenadkriljivi maršal pota g. Mah kota, ki je vsak korak v Franciji prijavil z vso natančnostjo in premišljenostjo. Zahvala Pevske zveze V kratkih. Jedrnatih besedah le pozdra" vil oevce v imenu Pevske zveze in za ljubljanske pevske zbore še predsednik g. dr. Švigelj, ki Je ob tej priliki zaprosil Matico, nai ponovi svoj proeram tudi v Ljubljani, kar Je vsekakor iskreno želeti. Po govorih in oficielnem pozdravu še vedno ni hotelo biti konca čestitanja in ogledovanja venca, ki so ga prinesli Matičarji s seboj iz Ženeve. Počasi šele so se jele razhajati množice in so se oklepali Matičarjev njihovi domači, da jih po-vedejo na domove, kjer so se zopet obujali spomini na prelepe dneve v prijateljski Franciji in na vse. o čemer je govorilo naše srce. ko smo sprem!ja'i mile pevce na njihovem triumfalnem pohodu. ((lene govorijo da smo najcenejši v vseh oblačilnih potrebščinah, oblekah, suknjah, double štofih, v perik, pleteninah, trikotažah, rokavicah in nogavicah ter v športnih čepicah. A. PR ESKER Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 19. Jevgenlj Čirikov znani ruski pripovednik, je prispel v Ljubljano in bo predaval v petek ob 20. uri v veliki kazinski dvorani o problemu: inteligenca in narod. Simpatični gost se le že ponovno mudil v našem mestu. Njegovo predavanje, ta ga prireja ljubljanski PEN klub. bo obravnavalo enega najaktualnejših problemov Rusije in v nemali meri tudi v«eh drugih evropskih narodov. G. E. Čirikov zavzema v ruski emigraciji eno najuglednejših mest ne samo kot pi" sa-teJj. marveč tudi kot osebnost Predavanje g. Čirikova mora tedai privabiti vse. ki jih zanima ruski narod in njegovi _problemi. Vstopnina le nizka. Raketni polet na mesec! Senzacfe! Triom! človeštva! V&a&de meta videti gigantsko filmsko •veledefo FRITZA L ANGA V Zena na mesecu Vse dosedanje predstave čisto razprodane! Preskrbite si takog vstopnice za predstave ob % 6., V28. in 9. ari! Pojačen orkester! ELITNI KINO MATICA TeL 2124 Malo zgodovine Slovenskega bralnega društva v Tržiču Tržič, 12. decembra Malokatero društvo ima za seboi tako pestro zgodovino kakor baš tržiško Slovensko bralno društvo, ki praznuje letos štirideset1 etnico svojega obstoja. Dvanajst tržiških korenin pod vodstvom trgovca Gjure Silnica, ki je imel trgovino v pro štorih sedanje lekarne, se le zbralo v pripravljalni odbor, ki nai bi storil vse potrebne korake za ustanovitev prvega slovenskega društva v tedai narodnostno popolnoma mlačnem Tržiču. Svoje sestan ke so imeli v Kajtanovi hiši za vodo. kjer stanuje sedaj čevljarski mojster btefan Demšar. Ti možje, ki se niso ustrašili ne groženj in ne nasprotnikovih dejanj, so bili tako kremeniti značaji, da zaslužijo objavo s polnimi imeni. Bili so to: Leo pold Ahačič. Anton Markun (še živi), že prej omenjeni Giuro Šimic, Valentin Klo^ futar, Lenart Klofutar, učiteli Kmet, de lavec v predilici Kryštufek, Jože Šter in Blaž Šter, Maks Perharc in Leopo'd Per-harc. ter brata Ahačič Franc in Nikolaj. Kakor vidimo, so bili iz vseh slojev ljud^ je. ki so ustanovili Slovensko bralno dru" štvo. videči pred seboi cilj: združenje vseh tržiških Slovencev v celoto in nji" hovo varovanje pred ponemčevanjem. Zato so vedno in povsod noudarili slovensko društvo. Ustanovni občni zbor se je vršil v Šterovem ma?racinu. v hiši. kjer je imela svoje prostore po voini tovarna »Peko«. Prvi predsednik ie bil inidjator društva Giuro Šimic, podpredsednik pa Lenart Klofutar, ki je postal že naslednie leto, ko ie Šimic zapustil Tržič, predsednik in obdržal ta položaj do leta 1903., ko je umrl. Lenart Klofutar ie bil najdalje časa predsednik in v dobo njegovega predsedovanja soada tudi najzanimivejša zgodovina društva. ki ie prebred'o vse križe in težave podeželske organizacije, ki je morala čuvati dve fronti. namreč proti Nemcem in slovenskim klerikalcem. Prav za društveno 10*letnico se je začel razdor v društvu. Bilo Je leta 1897., ko so se duhovi lo" čili in ožigosali Slovensko bralno društvo kot liberalno in napredno. Tedaj je pa^ sel v Tržiču duše župnik Špendal, poma" ga! pa mu je kaplan Nadrah. Časi so bili tedaj taki. da so se morala povsod usta" navijati klerikalna prosvetna društva, in tako se je zgodilo tudi v Tržiču. Ostri napadi v tedanjem »Slovencu« so bili na dnevnem redu in društveni funkcionarji so imeli polne roke dela. da so obvladali težak položai. Pripravljali so se na dru; štveno 10 letnico, ki so jo hoteli prazno^ vat? čim sloves^Me z razvitjem društve^ nega prapora. Rešiti Je bilo treba vrra^ šaroie. ali naj se društvena zastava bla goslovi v cerkvi ali naj se samo razvije. To vprašanje sta morala reševati takratna politična voditelja, blagoookjjni g. dr. Ivan Tavčar in Ivan Hribar, ki sta stala društvu kot svetovalca vestno na strani Cerkveno predstojništvo v Tržiču le od* reklo blagoslovitev. češ, da Je društvo brezversko itd. Nato le odš'a društvena deputacija celo do škofa, kjer je Pouda_ rila, da društvo prepeva ob g 'tnvih pri likah v cerkvi, da Je prav slovesno sprejelo škofa ob priliki b!" .ne in mu posta vilo tudi najlepši slavolok. Pa le prav malo pomagalo. Pogoje za blagoslovitev Je sporočil škofijski ordi.iiruai društvu pismeno. Zahteval je na zastavi znak ve_ re, predložitev društvenih pravil cerkve nemu predstoflništvu in odpoved časopisov »Slovenski Narod« in »Ljubljanski Zvon«. To so bili pogoji, ki Ifh društveni ki. če so hoteli ostati samostojni m lžje^ nikakor niso smeli spreleti. Po dolgih pow svetovanjih so se odločili, da se odpove do »Ljubljanskemu Zvonu«, in sicer za nekaj časa. nikalror pa niso pristali na to, da bi odpovedali »Slovenski Narod«, če" prav jim je znan tržiški nemški magnat ob.jubii. da plača tri leta zaporedoma v dru?tveno blagajno po 100 goldinarjev, če se odpove. Ostali so na svoiem stališču neomajno. Blagoslovitev društvene zasta" ve se je potem dovolila in tudi izvrši'a brezplačno, kar je v sejnih zapisnikih še p« sebei poudarieno. Zastavi je kumovala ga. Ema Toporiševa. Zskaj omenjamo baš ta dogodek? Samo zato. da vidi sedania mladina m ves svet pod kakšnimi razmerami smo se morali Slovenci razvijati in da je bilo treba po" seb"ega poguma, kdor je hote! delovati v društvu, ki je bilo nemškim in cerkvevim krogom trn v peti. čeprav ni imelo dru-pegp greha nad seboi. kakor da se ni da" 10 komandirati po mili _ volji gotovih ljudi Za časa svojega 40*!etnega obstoja je volilo društvo 12 predsednikov, ki so bili Po svoiem pok'icu tržiški hišni posestniki, sodniki, učitelji, tovarnarji itd. Najdalje le bil predsednik že omenjeni Lenart Klofutar. za njim pa Rihard Mali. širom Slovenije poznan pevec. Med društvenim] tajniki najdemo prav tako pripadnike naj" raz!ičnej*ih stanov in poklicev. Najdalje ie tajnikoval učiteli Sepaher. ki je sedaj šol_ ski upravitelj v Kranju. Pevovodie so bi 11 po večini učitelji. Omenimo Borštnika. Jezerška Mahkoto. Lajovica itd. V društvu se Je zvrstilo visoko števflo članstva. Danes šteje društvo 130 pod pomikov fn okoli 45 delavnih članov. Ima svojo bogato knjižnico, kier rase od leta do leta število izoosojevalcev lepe slo, venske knjige. Društveni lokali so še da nes. kakor so bili v začetku, namreč v gostilni pri Bastliiu. Priredi'o se le v teku 40 let lepo število gledaliških predstav, pevskih koncertov, zabavnih večerov in prednustnih zabav. Med vojno Je društve no delovanje počivalo, po voini pa le z novimi močmi oživelo in deluje z nezmanj šano silo dalje. Vsakega svojega umrlega člana spremKa društveni prapor, člani pa se poslove od umrlega tovariša z nagrobnim petjem. To so tržiške tradiriie. ki imalo svoj dober sloves. Med sedanjimi Slani Je par origfna'ov. M nrideio točno prvi dan v letu nlačat društveno članari" no v znesku letnih ?4 Din in * smehom na ustnih izjavljajo: Še nicem umrl. še sem tu ln rad še 40 let plačujem svojo čla" narino. Prav tako danes društvo lahko s cono* som reče: Še sem tu. še nisem prenehalo delovati tn rado 5e 40 let delujem, samo da bomo srečni ▼ svoji nov! domovini. Hubllenl Jngoslavifl, ki smo Jo v prelepih sanjah menda zrli že pri ustanovitvi dru" štval _ Huda nesreča ključavničarskega vajenca Tržič, 12. decembra. Vest v »Ponedeljku« o eksploziji kovaškega mehu je vzbudila veliko pozornost. Povediali smo, da se je podjetnik g. Markič takoj loti! postavljanja novega mehu, kar bo trajalo kake tri dni. Ln res, niso še pretekli trije dnevi, ko so že vlekli s škripci nov meh gor pod strop častitljive fužine. Pri tem poslu je bilo zaposlenih več ljudi, med njimi tudi ključavničarski vajenec Rožič, doma s Hudega pri Tržiču. Potegnili so težkega puhača že skoro do pod stropa, kar se je vrv nenadoma pretrgala in cela naprava je ziagrmela v globino iz višine kakih štirih metrov. Vsi drugi delavci so hitro odskočili, le Rožič se ni zadosti hitro umaknil. Težak meh mu je padel ravno na stopalo desne noge in ga hudo poškodoval. Takoj so ga peljali k zdravniku dr. Pavletu Pancetu, ki mu je nudil prvo pomoč in o Zad< brova u^o dno prodam. Krasna lega. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 1687 Domače vesti ta potrebfttinf na,■cone}« * dregerijjfe ram c. ljubljana b 4.. na 7., V* 8. in 9. uri. TeL 2730. Kino Ljubljanski dvor »Življenje in svet", št. 24 Pravkar je izšla št. 24-, edine slovenske tedcaiske revije z nasiednjo vsebino: Multipliclrani človek GHendrik van Loon). Kako je z vašim srcem? Znanstveni poskus v katedrali Opičje zgoube s Sumatre Uda Kreutz-berg — s sliko). Vas in mesto (Osip Dimov). Električni tok ne ubija (Dr. Ul A. Maas). BodOča mednarodna pot čez Atlantik (z dvema slikana). junaki morskih globin. Byrdova odkritja in spor za Južni tečaj (s tremi slikami). Beg (William Somerset Maugham). Čarov niški procesi na Slovenskem (Dr. VL Trauner — Konec). Kako so si to zamišljali avstrijski generali (Dr. Sv. Lah — Konec). Turška nedelja (s tremi slikami). Trk in tlak. Je-11 izobraženec srečnejši od neiz-©braženca? Številki, ki jo krasi na naslovni stra-©i lesorez E. Justina, je priložena lepa umetniška priloga Stolp Ljubljanskega gradu. »Življenje in svet« izhaja ob petkih in stane polletno (zaključena knjiga) 40 Din, trimesečno 20 Din, mesečno 8 Din, posamezne številke pa samo 2 Din, Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. * Iz Zdravniške zbornice za Slovenijo- Iz Imenika Zdravniške zbornice za Sloveniio so bili črtani: dr. Ernest Ryziensky, okrož. zdravnik v Framu pri Mariboru dr. Ivan Sernec. zasebni zdravnik pri Sv. Antonu v Slovenskin goricah in dr. Janko Benedik, okrožni zdravnik na Bledu. Vpisan pa je bfl v imenik Zdravniške zbornice dr. Jurij Ka!lay, asistent zobnega zdravnika v Ljubljani. * Notarska zbornica razpisuje notarsko mesto v Mariboru, oziroma drugo notarski mesto, ki bi se morebiti izpraznilo po premestitvi. Prošnje sprejema zbornica do konca decembra. * Nov odvetnik v Novem mesto. Odvetniška zbornica v Ljubljani objavlja da je g-dr. Anton Furlan vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Novem mestu- * Uradni list kraljevske banske oprave Dravske banovine« ob j avl ia konvencio o nastanjevanju in konzularni službi med našo kraljevino in republiko Albanijo, sklenjen 22. junija 1926. v Beogradu. * Razpis zdravniške službe. Razpisana je služba okra nega zdravnika v zdravstvenem okrožiu Bled s pre;emki, ki jih navaja člen 9 oblastne uredbe v samoupravni zdravstveni službi v ljubljanski oblasti, to je z osnovno plačo 9C00 Din in s pravico do petletnic, ki pripade;o po dovršenih služ-henin letih. Prošnje naj se do konca decembra vlože pri kraljevski banski upravi v Ljubljani- * Podpora Jugoslovenskl akademiji znanosti v Zagrebu. Jugoslovenska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu je izgubila v dobi svetovne vojne svo:o osnovno glavnico, s katero je po tedanjih predpisih razpolagalo državno oblastvo. Glavnica Je znašala 50C-000 zlatih kron. V svrho, da si osigura svojo bodočnost, je akademija sklenila. da zgradi veliko ustanovno palačo, kt naj bi nadomestila izgubljeno osnovno glavnico. Zagrebška mestna občina ie akademiji v to svrho brezplačno dala na razpolago potrebno zemljišče, kraljevska vlada pa je votirala prispevek 1,500.000 Din, s čimer je obenem priznala delovanje Jugoslovenske akademije na polju znanosti in umetnosti- Z gradbo projektirane palače bo akademia pričela že prihodnje leto. * Železniške olajšave lovcem. Prometni minister je lovcem, ki so člani Saveza dovolil polovično vožnjo na železnicah in pa-robrodih za tri potovan:a na leto Ctja in nazaj) brez ozira na to, ali gredo na iov ali ne. * Priključitev Št Jerneja k finančni kontroli v Novem mestu. Finančni minister ie odredil, da se politična občina Št. Jernej izloči iz službenega okoliša oddelka finančne kontrole v Škocijanu pri Mokronogu ter priklopi službenemu okolišu oddelka finančne kontrole v Novem mestu * Golnik zdravilišče I. vrste. Kakor se uradno ob avlja, je minister za socijalno politiko in narodno zdravje odredil, da se uvrsti zdravilišče Golnik med zdravilišča L vrste. * Split v slavnostnem razpoloženju- Odkar se nahaja v Splitu eskadia francoske vojne mornarice, se neprestano ponavFajo manifestacije iskrenih simpatij francoskemu narodu in francoski mornarici. Povsod se prirejajo Francozom spontane ovacije. Predvčera šnjim popoldne so se francoski podofici-rji in mornarji podali na izlet v Solin. Ko se ie zvedelo za njfnov prihod se je Trogir okrasil s francoskimi in jugoslo-venskimi zastavami. Prebivalstvo je francoske goste prisrčno pozdravljalo in iih pogostilo. Tudi admiral Dubois je v spremstvu admirala Stankoviča in msgr. dr. 3u-Kča napravil izlet v Trogir ter si spotoma ogledal našo zrakoplovno šolo v Divul:ah, kjer ga je pozdravil komandant Medlička-Admiral Dubois je naše mornarje pozdravil z »Pomozi bog, mornari!« mornarji pa so am navdušeno odzdravili: »Bog Ti oo.no-gao!« V Trogiru je admirala pozdravila godba z marše! jezo, župan pa je v svojem govoru naglašal velike zasluge '-ancosKe vojske za osvoboditev našega naroda Admiral Dubois je svoj zahvalni govor končal z vzklikom »Živela Jugoslavija!« * Smučarska koča v Planici (pri Tamarju), ki jo je priredil in opremil Smučarski klub Ljubljana, bo odprta m oskrbovana od 14. t m- vsako soboto popoldne in nedeljo ter ob popoldnevih pred prazniki in ob praznikih. T& dni je zapadel sneg po vsej Planici. Točno stanje bo sporočeno v soboto dopoldne z obvestilom v izložbah tvrdk Goreč in Magdič. Kakor hitro nastopi trajno zimskosportno vreme, bo Smučarski klub imel stalno odprto in oskrbovano kočo v Planici. Slavnostna otvoritev koče bo v kratkem- Dan bo napovedan z obvestilom po časopisih. * Prošnja na usmiljena srca. Prejeli smo: v Mekinjah, pošta Stična, živi za delo nesposoben invalid Jožef Jerič z ženo in petimi otroci v veliki bedi, zlasti ker ie tudi žena bolna in nesposobna za delo. Ker od 400 Din invalidnine mesečno številna družina ne more živeti, si ubogi družinski oče ne ve drugače pomagati, kakor da l obrača na usmiljena srca s prošnjo za podpore, ki se mu naj pošljejo na n.egov naslov. * Smrt hrvatskega rodoljuba. V Splitu je prošlo nedeijo v starosti 60 le4 umrl splošno priljubljeni profesor g. Miroslav Badovinac, rodom iz Zumberka. Pokojnik je bil za časa bana Hedervaryja izgnan iz Hrvatske ter se je preselil v Split, kjer je bil nameščen na trgovski akaderni i- * Smrtna kosa. Umrl ie v L;ubljaiti v 83. letu g. Ivan Lah. Pogreb bo danes ob 15. iz mrtvašnice splošne bolnice- — V Trbovljah je preminula posestnica in gostil-ničarka ga. Marija Sušnikova. Pogreb po-kojnice bo danes ob 15. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Ito Rino imajo za Italijanko. Prejeli smo: V Berlinu izhajajoča revija »Scherl's Magazin«, decemberska številka, prinaša med drugim sliko naše filmske zvezde Ite Rine (Ide Kravanjeve) z naslednim besedilom: »Italianka Ita Rina baš opazuje Valentinovo sliko- Zato sanjavr blesk v njenih očeh...« Prepričani smo, da bo gdč-Ita Rina omenjeni reviji sama pojasnila zmoto in zahtevala popravek. Ali ne bi bilo morda umestno, če bi si Ita Rina spremenila svoj romansko zveneči umetniški priimek v boli slovanskega? Brezplačno poučevanje v šivanju, vezenju, krojenju i. t. d. na »MINERVA" šivanih strojih. Začne se IO. t. m. Prijav se l*hko v trgovini na Miklošiče.i cesti, od 8—12 ure in od 2—6 ure. iflka, polkovnik g. Čedomir Stano lovič, ki si je v svojem poldrugoletnem bivanju v našem mestu pridobil splošno naklonjenost občinstva zapušča Maribor. Kakor smo že poročali, je prestavljen na važno in zaupno mesto v vojno ministrstvo. Izredno agilnemn polkovniku so priredili Oficirski dom, Stre-1'ačka družina in Slov. lovsko društvo v Mariboru v sredo zvečer v mali dvorani Narodnega doma odhodnico, ki se Je prav kmalu razvila v nenavadno prisrčno in intimno prireditev. Razen mnogoštevilnih o6-cirev z generalom g- Živkom Stanisavlje-vičem na čelu, so napolnili dvorano zastopniki oblasti, lovci, člani strelske družine, Sokoli in številni slavljenčevi osebni prijatelji. Vrsto napitnic je otvoril g. general v slovo g. polkovniku pa so izpregovorili še župan dr. Juvan, dr. Robič in dr. Černič, ki so vsi naglašali n:egove zasluge za razvoj društvenega in družabnega življen'a, posebno pa strelskega športa- Ob sviranjn vojaške godbe je potekel večer v najlepšem razpoloženju. Gosp. polkovnik zapusti naše mesto iutri, v soboto popoldne. Prepričani smo, da ohrani Maribor vedno v najlepšem spominu in da ostane tudi vnaprej iskren prijatelj našega naroda. a— Občinski svet mariborski bo Imel r četrtek, dne 19. decembra, redno javno sejo. Na dnevnem redu je proračunska razprava. Finančni odsek, ki je imel zadn:e dni več se', bo s proračunskim delom gotov najbrže že danes. a— Poklonitvena deputacija mariborske občine. V deputaciji slovenski,! občin, ki se bo po vzgledu hrvatskih mest šla poklonit našemu vladarju, da javno manifestira zvestobo do kralja in domovine, bosta zastopala mariborsko občino župan dr- Juvan, podžupan dr. Lipold in še dva občinska svetnika. a— Uprava »Večernika« t Mariboru sporoča cenj. inserentom, da so upravičeni pobirati novoletne oglase le oni akvizi-terji, ki se izkažejo s pooblastilom »Večernika.« a— Trgovine na kraljev rojstni dan zaprte. Trgovski gremij v Mariboru opozarja trgovstvo, da morajo biti trgovine po ministrski odredbi o delovnem času na rojstni dan Nj- Vel. kralja dne 17. decembra zaprte. a— Iz gledatišča. Danes 13. t- m. bo dijaška predstava »Pohu'šan"e v dolini šent-flcrijanski«. Cene so zelo nizke od 2 do 7 Din. Začetek ob 17. — V nedeljo popoldne ob 15. bo v proslavo desetletnice gledališča kmečka predstava »Stilmondskega župana« Cene najnižje. Zvečer pa se bo pela zabavna komičira opera »Wormski orožar« po znižanih cenah. a— Skrajno uboga družina, obstoječa iz 7 članov, otroci v starosti pol leta do 8 let, ki je našla vsled deložacije skromno zavetišče v nekem hlevu, se obrača na naročnike in čitatelje »Jutra« s prošnjo za pomoč. Vsak prispevek, bodisi v denarju ali blagu, dobrodošel. Zima je pred durm, božič se bliža, usmilite se sirot. Vsem blagim darovalcem že vnaprej: Bog povrni. Darove sprejema podružnica »Jutra« v Mariboru Aleksandrova cesta 13. a— Nesreče in nezgode. Posestnik Franc Remec, stanujoč na Zerkovski cesti, je tako nesrečno padel po stopnicah, da si ie zlomil tri rebra. Na zdravnikovo odredbo so ga prepeljali v bolnico- — V lonec z vrelim lugom je padla med igranjem 5 letna Valerra. hčerka glasbenega učitel'a Co-•r.ellia. S težkimi opeklinami so ubogo dekletce prepeljali v bolnico Iz Celja e— Občni zbor Celjskega pevskega društva. V torek zvečer se je vršil v društvenih lokalih občni zbor CPD ob precejšnji udeležbi članov- Pogeršali pa smo nekaj bivših dolgoletnih pevk in pevcev. Iz poročil dru- štveni.! funkcionarjev posnemamo, da je priredilo društvo v svojem jubilejnem 35. letu dva koncerta, dva večja in več manjših nastopov, ki so po sodbi domačih in tujih kritikov v umetniškem oziru dobro uspeli. Ni pa našlo društvo dovoljne materialne podpore v javnosti, tako da končuje svoie poslovno leto z malim deficitom. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika dosedanji zaslužni predsednik g. prof- Fink, za pevovod.io pa dosedanji pevovodja. učitelj glasbe g. Šegula. Odbor je izpopolnjen z nekaterimi novimi močmi, ki aa e'o do-voljno jamstvo, da bo društvo delalo- Pri slučajnostih je bil izvoljen za častnega člana vsemu Celju dobro znani zaslužni na-rodno-ku!turni delavec in pevec g. Likar, ki sodeluje v zboru od njegove ustanovitve do danes. Občni zbor je osvoni tudi nekaj predlogov g. dT. Mejaka in upravitelja g. Prekorška. e— Celjske brivnice bodo na rojstni dan Nj. Vel. kralja 17. t m. enako kakor tudi vsi drugi celjski obrati in trgovine ves dan zaprte. e— Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celjn je naklonila tukajšnim 4 osnovnim šolam vsaki po 5500 Din, skupno torej 22-000 Din, da za božič obdarijo najrevnejšo šolslco deco z najpotrebne;šo obleko, oziroma obutvijo. Ta denar je imela državna zaščita dece deloma v prihrankfi iz prejšnjih let, deloma pa je vse leto zbirala m se trudila, da bi mogla razveseliti za božič čim večje število otrok v n:ihovi veliki bedi. K akciji za božičnico so prispevali: mestna občina celjska 3500 Din. okoliška občina 2500 Din. mestna hranilnica celjska 2000 Din, Celjska posojilnica ?OfX) Din, L:udska posojilnica 500 Din. g. Gluck Adolf, lesni trgovec 200 Din in tovarna tkanin v Št- Pavlu pri Preboldu 40 metrov Platna. Odbor se blagim dobrotnikom v imenu uboge šolske dece prav iskreno r3-hval uje, ker so s svojimi prispevki pripomogli do prisrčnega božičnega veselja naši revni mladini. e— Umrla je v Levcu pri Celju 71 letna prevžitkarica Ana Lipovškova. e— Nesreča ne počiva. V Vojniku pri Celju je 72 letnemu Simonu Pevcu na poti spodrsnilo in si je Pevec zlomil desno nad-lehtnico. Pomoč ie moral iskati v celjski bolnici. e— Čudna nezgoda. Predvčerajšnjim se je zaletel v Prešernovi ulici na cestnem hodniku pred mestnim magistratom v oskrbnico Ano Vrečkovo, uslužbeno pri de. Šurbiju, velik pes bernardinec in jo s silnim sunkom podrl na tla. Vrečkova je takoj ko je stopila zopet na noge, začutila v notranjosti telesa, zlasti v trebušni votlini, hude bolečine. Lastnika psa je policija že izsledila Zagovarja pa se lastnik psa s tem, da je nekdo psa, ki je običa'no priklenjen na domačem dvorišču, namenoma odveza! in izpustil- Pes ni zloben, temveč je Vrečkovo slučajno podrl, ko se je podil za nekim drugim psom. e— Nevarna igrača. Na Dečkovem trga ie predvčerajšn'im vzel 16 letni Ignac IC, brezposelni delavec iz Celja, 5 letnemu Konradu Pircu otroško puško iz rok in jo sprožil proti mimo idočemu trgovskemu slugi Otonu Zupancu tako neprevidno, da je zadel izstreljeni leseni klin z gumijasto glavico Zupana naravnost v desno oko, kar je povzročilo Zupanu velike bolečine. Neprevidni strelec je takoj po svo:em. dejanju pobegnil- Nevarnosti za vid desnega Zupanovega očesa ni. e— Brezsrčna mati. Pri Antonu Lande-kerju, delavcu okrajnega cestnega zastopa v Gaberju, je pustila njegova svakin a, 38 letna Jakopina H. pred dnevi svojega 8 let-t.ega sinčka Vo ka in je neznanokam pobegnila s svojim ljubčkom Milanom N-Istočasno pa ie vlomila v zaklenjeni kovčeg Landekerieve matere in ji ukradla 300 Din denarja. Pobegnila je, kakor se domneva, v TrbovFe ali pa v Beograd, kjer je bil njen 1'ubček pred leti gostilničar. e— Udarec na nepravi naslov. V Vo:nikn je pred dnevi neki večer nenadoma bil napaden 43 letni Jurii Pilih, ki je udarec s krepelcem prestregel z desno roko. Udarec pa je bil tako močan, da mu je zlomil desno roko med zapestjem in komolcem- Sprejet je bil v zdravlien e v cel'ski bolnici. Napadalec je izjavil, da je mislil udariti nekoga drugega, namesto katerega oa ie prestregel vso silo maščevanja ubogi Pilih- Restavracija Narodu! dom66 v Celjn kavarniški prostori se oddajo v najem. Pismene ponudbe do 31. decembra 1929 na »Ravnateljstvo Celjske posojilnice d. d.« v Celju. 16889 Iz Škofje Loke S— »Jutro« Je bilo zaradi podrobnega opisa tragedije pri Sv. Andreju popolnoma razprodano in ga ni bik> dobiti ne pri Žiganu in ne v trafiki. Z osobitim zanimanjem so segali po njem gorski okoličani. al— Gospodarski in ubožni odsek škofjeloške občine sta imela svoji seji ob koncu preteklega tedlna. Pri gospodarskem odseku se je razpravljalo o zemljiščih, ki pridejo za gradnjo Uradnega doma v poštev. Do (Se fin it iv ne odločitve ni prišlo. Nato se je razpravljalo o prošnji gostilničarja Ivana Kavčiča za odprodajo 120 kvadratnih metrov občinskega zemljišča ob njegovem salonu na Spodnjem trgu. Želji se bo pod določenimi pogoji ugodilo. — Zdaleka koč-Ijivejšo in nujno zadevo pa je pretresal nbožni odsek. Svoječasno sta živela v Škofji Loki zakonska Jugovic, ki sta imela sedlarsko obrt Preselila sta se nato s svojo družino v Maribor tn se preživljala z raznimi obrtmi, dokler nista zašla na pota nepoštenih manipulacij tn bila pred mariborskim sodiščem obsojena na 3 rn 4 leta zapora, ki ga morata nastopiti v začetku prihodnjega leta. Otroci, ki jih je pet in r starosti 2 mesecev do 6 let, bodo v tem času brez roditeljev in bo morala zanje skrbeti domovinska občina, ki' je v Škofji Loki. Finančne ponudbe za škofjeloško občino so težke in hi obremenjevale proračun sa mesečnih 2250 Din, ako ne bo uspelo, otročičev oskrbeti s cenejšo streho in kuhajo. Odsek ie vložil prošnje za ugodnej--- > preskrbo nesrečnih zapuščencev in upa, da mu bo akcija uspela. Z Jesenic 9— Sokolsko društvo na Jesenicah namerava v kratkem v novem domu otvoriti plesno šota, v kateri bo poučeval moderne kakor tudi starejše plese priznani učitelj rz Ljubljane Plesne vaje se bodo vršile vsako sredo od 20. ure naprej v veliki dvorani novega doma ter se lahko prijavijo vsi člani društva, kakor tudi po njih uvedena gostje. Prijave sprejema db torka 17. t m. br. Rudolf Ogrin vsak čas, predvsem pa zvečer v sobi st. 16, v novem domu od 19. do 21. ure. iz Kranja r— Vprašanje prestopa Kranjskega Sokola v SKJ. Tukajšnje Sokolsko društvo, ki je matično društvo sokolske organizacije na Gorenjskem, bo imelo v soboto 14. L m. ob pol 20. v telovadnici izredni občni zbor. Sklepalo se bo o vstopu Sokolskega društva v Sokola kraljevine Jugoslavije. Na svoji seji preteklo sredo je upravni odbor soglasno sprejel resolucijo, ki p> zdravlja vstop društva v novo edinstveno organizacijo, ki bo predložena sobotnemu občnemu zboru. r— Sokolsko društvo v Stražišču je imelo 11. t. m. izredno odborov o sejo, kateri «3 se odvzali vsi odborniki in katere dnevni red je h£l prestop Sokolskega društva k Sokolu kraljevine Jugoslavije. Vsi navzoči so glasovali za vstop. V nedeljo 15. t m. ho izredna glavna skupščina Sokolskega <5^jštva ob 13. v posvetovalnici Sokolskega doma z dnevnim redom: vstop društva k Sokolu kraljevine Jugoslavije. Pozivamo \ se brate m sestre, da se zborovanja si-in točno udeleže. — Prosvetni odsek .Sokola priredi v soboto 14. t. m. ob 20. burko »Namišljeni bolnik«. Vabimo člane in članice ter prijatelje Sokola, da se prireditve udeležijo. Igra se ponovi v nedeljo 15. t. m. cb 16. in vabimo k ponovitvi posebno okličane kakor tudi meščane iz sosednjega Kranja. Pri igri bo sodelovala godba- k Tržiča č— Slavnostni koncert Slovenskega bralnega društva, ki bo v soboto zvečer ob 8. «r.i v telovadnici meščanske šole pod vodstvom ravnatelja Lajovica obeta biti prava zanimivost. Na sporedu bodlo ženski in moški zbori deloma s spremljevanjem klavirja. Iz prijaznosti bo sodeloval tudi strokovni učitelj g. Kernc Leopold, priznan in upoštevan goslač. Vse točke s spremljeva-niem kliavirja bo spremljala gdč. Tončka Maiijeva, ki se s tem koncertnim nastopom poslovi o>d tržiškega občinstva, ko je od-šla že na svoje novo službeno mesto na Dobrovo pri Ljubljani Drugi dan v nedeljo bo slavnostni občni zbor Slovenskega bralnega društva v telovadnici meščanske šole ob 9. dopoldne po prihodu dopoldanskega vlaka. Pri tej slavnosti pripne gospa Anka Polakova, soproga industrijca, ki je prevzela pokrovitelj stvo nad jubilejno prireditvijo, društveni zastavi spominski trak, ki ga pokloni narodno ženstvo. Po občnem zboru se pokloni društvo spominu umrlih članov na tržiškem pokopališču, kjer zapoje dve nagrobnici in "se v govoru spominja vseh tistih, ki so v najnevarnejših časih dvigali visoko pod nebo slovensko in napredno misel. Popoldne ob 17. pa bo v sokolski telovadnici velika narodna veselica s plesom, pri kateri bo sodelovala železni carska godba ljubljanske »Sloge«. h Zagori a %— Knjige Vodnikove družbe so dospele bi se bodo po možnosti dostavile vsem članom na dom. V povračilo stroškov doplača vsak 2 Din. Prosim vse člane, da bTag;yvolijo takoj plačati tudi članarino 20 Din za prihodnje leto, s čimer mi prihranijo mnogo dela. — Šulin, poverjenik. I? Hrasfmka h— Predrzna tatvina. Ko je odšel rudar Frarnc Lokošek iz Turja na delo v Hrast-nft, je vdrl v njegovo stanovanje predrzen trzmavič ter mu odnesel 1000 Din v goto- vim, ono, zlato verižico, več komfidbv srebrnega in zlatega denarja tuje valute in popolnoma nov dežni plašč. Za enkrat za storilcem ni nobene sleda, možno pa je, da 'ločinec prav isti, ki je pred mesecem dni ukradel v »Gorah« 4000 Din. Za stvar se zanima orožništvo in upati je, dia bo dotičnik kmalu v rokah pravice. Iz Ptuja j— živinski sejem v Ptuju se bo vršil zaradi državnega praznika namesto v torek 17. t m. v sredo 18. L m. skupno s svinjskim sejmom. j— Opera na ptujskem odru. V sredo, 18. t. m. se bo pela v ptujskem gledališču Lortzingova komična opera »\Vormski oro-žar«, a le v primeru, če bo gledališče razprodano do sobote zvečer. Abonenti ne doplačajo ničesar, za ostale posetnike veljajo za 50 odst. povišane operne oene radi dveh gostov in ogromnega ansambla, ki ga zahteva ta opera. DiiMriffLOM RADOVLJICA. Pevski zbor Sofcofe v Ru- dov-Ljšet priredi v nedeijo 15. t. in. ob 20. v So-kckfcesm domin koncert pod vodstvom pevovod-je br. Kobentarja. Spored: trije ženski, sedem rooištoiii jn devet mešarafi zborov. Ko! zaključna točka se bo izvaije.ta spevoigra »Leto pleše« v Šproarjievem pravod« in je za mjo prirediš ples« društveni načeMc br. Bezmk. I®no bodo izvajate šitrri pevke, ka predstavljajo letine čase. Več na lepaka. Naš štaviini in mairf#vš pevski zbor za<*juiži, da občimstivo napoJini dvorano. Pridite točno, ker bo divorana med izvajanjem zniprta. BREŽICE. V soboto 14. t. m. ob 20. uprizorijo Sani krškega SotaEa in satlonskega <»rke-spvo v (Korani hrežišlkega Narodnega doma gubico Hervejeivo otperero v 4 dejaiajiJi »MaimzeHie Nštonsahec. O izbonnosti oipere/te priča tokratno proizaTafanje v Krškem in emkraitno v Račtoen-bumgiu, vsaikiiteait pri poipolmcuma naepToda.TicIh dvoranah. Pose« odlidčno tiajšourinrane in igrane operete priporočamo vsakomur, ziastj otoifčc-ooim. PrediprcKteija vstopnic v trgo Smer vetra L Barom. Tempe* io brzino ra 7 Opazovanja o 0i v m in sek. 1 O ® LlobDana 766 8 bO ENE 2 Maribor /64" > 2 7 ■-> W 4 2 Zagreb * ?6r8 2 90 SE 2 1 Beograd g ?66 2 2 90 mirno 8 Sarajevo 7o5'8 90 mirno 5 Dubrovnik SkoplJe 7 767-7 1 90 mirno 1 Split ■ 765-4 7 65 WNW 2 1 Padavine vrerta Dež v mm do 7. ure Načela pravilnosti bo ugodeno y najboljši meri, ako se rezultati vsakega po-edinca ocenjujejo po tabeli FL\A za više-boj (izdela se pa tabela za discipline, za katere jih FlAA še ni izdala), načelo razvoja v širino pa ostane nedotaknjeno, ako se število tekmovalcev omeji samo z njihovo sposobnostjo; načelu povprečnosti pe bo ugodeno, ako se za vsakega, ki lahko vpliva na sam izid prvenstva, določi najmanjšo mejo sposobnosti. 1. Prvenstvo moštev Jugoslavije se vrši vsako leto v zgodnji sezoni, v letu 1930. 7. in 8. junija, (da bi se že v začetku sezone prisililo veliko število atletov na intenziven trening), v naslednjih disciplinah: teki 100 m, 200, m, 400 m, 800 m, 1500 m. 5000 m, 10.000 m, teki z zaprekami na 110 in 400 m, štafeta 4 X 100 m. skoki v daljavo in višino z zaletom, troskok in skok ob palici ter meti diska, krogle, kopja in kladiva. (Vrstni red za leto 1930. je nastopni: I. dan: 100 m, met krogle, 400 m, skok v daljavo. 5000 m. met diska. 800 m, skok v višino, tek 110 m z zaprekami; II. dan : 200 m, met kladiva, tek 400 m z zaprekami, troskok, 10.000 m, met kopja* 1500 m. skok ob palici, 4 X 100 m). 2. Pravico nastopa imajo vsi klubi oziroma njih člani, ki imajo pravico nastopa n>a dan prvenstva, na prvenstvo pa vplivajo samo oni, ki dosežeio na tem tekmovanju enak rezultat ali boljši od najslabšega predpisanega. Coni pomladka imajo pravico nastopa v disciplinah, ki so dovoljene za njih starostni razred. 3. Da se zviša število tekmovalcev, so dovoljeni enemu tekmovalcu nastopi v največ šestih disciplinah vključno štafeto, za pomladek pa veljajo predpisi dotičnega starostnega razreda. 4. Najslabši rezultati, ki so predpisani za poedine discipline, so: za 100 m 12.6, 200 m — 26.2. 400 m — 58. 800 m — 2:17, 1500 m — 4:50. 5000 m — 18:20, 10.000 — 38, 110 z zaprekami — 18.8, 400 m z zaprekami — 1:07, 4 krat 100 m — 50, skok v višino — 150. v daljavo — 5.60, ob palici — 2.70, troskok — 11.50, met krogle — 10.50 disika — 28, kopja — 42, kladiva 25 m. 5. Klasifikacija ae vrr§i m način, da se vsak rezultat, ld je enak ali boljši od najslabšega predpisanega ocenjuje po tabeli za višeboj. Na ta način dobljeno število točk vseh tekmovalcev enega kluba ▼ vsaki disciplini tekmovanja se sešteje in klub, ki doseže celotno največje število točk, je zmagal v prvenstvu moštev Jugoslavije. V štafeti se ocenjevanje vrši po povprečnem doseženem rezultatu za vsakega poedinca. 6. Tekmovanje za prvenstvo moštev Jugoslavije se mora vršiti v vseh mestih države na isti dan. Klub, ki ne nastopi tega dne, izgubi p^vVo t^kmovfm ia za ptrven- o moštev Jugoslavijo v dotičnem leta. 7. Klubi iz enega mesta morajo nastopiti istočasno in na istem igrišču, t. j. morajo prvenstvo moštev izvršiti kot eno tekmovanje. Igrišče se določa sporazumno, ravno tako vsa ostala vprašanja tehničnega in finančnega značaja. Ako se ne doseže sporzum, odločuje savez. Ta tekmovanja veljajo istočasno kot prvenstvo moštev za dotično mesto. 8. Klubi iz več mest lahko sporazumno prirede prvenstvo moštev Jugoslavije v enem mestu, od njihovega sporazuma pa je odvisno, ako se to tekmovanje vrši istočasno tudi za prvenstvo moštev dotičnih mest ali področja, iz katerega so klubi. Tehnična in finančna vprašanja se rešujejo kakor pod 7. 9. Pavšalna prijava za vse tekmovalce enega kliuba znaša 100 Dia in jo je treba plačati p< centa. V Budimpešti je danes notirala pšenica za marc 22.85 — 22.86 penga. Pri nas eo cene le nebistveno popustile. -f Ljnbljanska borza (12. t m-) Tendenca za pšenico in rž slaba, za koruzo in oves mirna. Zaključen je bil 1 vag. koruze. Nudi se pšenica (slov. poet., mlev. tar. pl. 30 dni): baška, 79 kg 245 - 247.5; 78 kg 2425 -245; 77 kg 2385 — 2405; sremska, 77 kg 235 _ 237.5, slavonska. 77 kg 227.5 -moka: »0< franco Ljubljana 370;—375; koruza: baška. umetno eušena 195 — 197.5. po mlevski tarifi 192.5 — 195, času primerno suha 1685 — 170; ječmen: baški 63/64 kg 187.5 — 190; oves: baški 1925 — 195. -f Novosadska blagovna borza (12. t m.) Tendenca mlačna. Promet: 14 vagonov pšenice. 31 vagonov koruze in 12 vagonov moke. Pšenica: baška 77 kg 190 _ 195; 78 kg 192.5 _ 197-5; baška potiska 1975 — 202.5; sremska 77 kg 182.5—1875. Oves: 137.5 do 1425 Ječmen: baški 122 _ 1275. Koruza: baška in sremska 1025 — 105; e kakovostno garancijo 105 — 110; za december - januar 1075 — 110; za marc. ladja Dunav 125 do 130; umet suš. 127.5 — 132.5. Moka: baška »0< 305 — 310; >2< 275 - 280; »5« 235 do 240; 2.6« 185—190- Otrobi: 90 — 95. Krom. pir: beli 50 — 55. + Dunajska borza sa kmetijske proizvod« (11. t m.) Pod vplivom vesti o slabši argentinski letini, je bila tendenca na svetovnih tržiščih zopet nekoliko čvrstejša. Navzlic temu pa se promet na dunajski borzi ni oživel. Tudi kupčije preko Brajle niso bile pomembnejše. Za jugoslovensko [Miško pšenico (ladja Brajla) zahtevajo 137 sh, dočim se ponuja denar le pri 168 eh- Uradni tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni. Občlnslcl pogrebni zavod Trbovlje V glofoofci žalosti naznanjamo, da je naša srčnoljubljena, dobra soproga, mati, stara mati, sestra in teta, gospa Marija Sušnik posestnica In gostilničarka v sredo, dne 11.1, m. po do ligi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 13. decembra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. TRBOVLJE, dne 11. decembra 1929. Franc Sušnik, soprog; Franc, Miroslav, učitelj, sinova; Marija im Kristina, por. Črnjavič, hčeri; Fanika, sinaha; Jakob Cerniavič, železniški kontrolor, zet; Nada, Bo)an, vnuka in ostali sorodniki. Iz življenja in sveta K nemirom na otoku Haiti ▼Iste pafača ▼ sfernem mestu Haltija Port-an -Prince. (SUka.) Zdrnžeoe države M poslale pred mesto volno ladjo ia več vojnih letal, da akrote nemire, Id so se razvili Iz vsesplošne rUrke defavcev. V spopa-tfih z ameriškim vojaštvom je bilo doslej ubitih 9 oseb in več težka ranjenih. Zakaj je radij tako drag? Brezvestno postopanje peščice kami človeštva — Radij bi Pariški »Journal« je nedavno objavil daljšo razpravo znanega francoskega radiologa Dioskoridcsa, ki strahovito obtožuje skupino belgijskih industrij* cev, lastnikov afriških rudokopov v Gornji Katangi na ozemlju belgijskega Konga. Ti brezdušni izkoriščevalci ze« meljskih bogastev afriške celine so ustanovili kartel, ki naj za vse večne čase vzdrži cene radiju na dosedanji nedosegljivi višini.. En gram radija stane šest do osemsto tisoč frankov, dasi se ta pretirana cena nikakor ne da utemeljiti z redkostjo te veleko* ristne prvine. Ko je gospa Curie^Sklo* dowska I. 1903. odkrila radij, je bilo treba 10.000 kg jahimovske smolnate rude, da se je na silno kompliciran na* čin pridobila iz teh desetih ton mate* riala neznatna količina enega grama radija. Od tedaj pa so našli po svetu na več krajih snovi, vsebujoče radij, zlasti na Švedskem, v Španiji, v Ame* rikL osobito pa v Gornji Katangi, zna* ni po svojih kositrovih in bakrenih rudnikih- Zaloga radija v Katangi ie neizčrpna ter se smolnata radijeva ru* da koplje obenem z rudo imenovanih Sovjeti proti filozofiji zapada Gospa Krnpskaja, vdova Lenina, ki Je načelni-ea urada m vzgojo sovjetske mladine. Je odredila, da se Iz lavnih knjižnic izločijo spisi mislecev: Platona, Kanta. Scbopenhaueria, Nietz-scheja in Spencerja. Nedavno je gospa Krtrpska-ja o kazala sežgati svete knjige treh velikih ve-roizpovedovani: krščansko sv. pismo, muslimanski koran ln židovski talnimi. sebičnikov, ki bogate nad mn-bil lahko dvajsetkrat cenejši dveh kovin. V Kstangi bi bilo mogo* če pridobiti rad'j za desetino, da, celo za dvajsetino dosedanjih stroškov, ta* ko da bi en gram radija stal te kakih 40.000 frankov. Trust industrijcev se opravičuje, češ da zato ne pridobiva radija iz vzpo» redno izkopane rude, ki leži m se za* metava kot neizrabljena, ker je po* vpraševanje po radiju premajhno. Ta cinični odgovor brezvestnega trusta je resničen, kajti danes si lahko samo najbogatejše države lahko dovolijo iz* datek 800.000 frankov za en gram ra« dija. Ako pa bi njegova cena bik 40 tisoč frankov, kar je prava malenkost v primeri s koristnostjo te prvine, bi si svoj gram radija lahko kupita vsaka večja bolnica. Dobiček iz rudokopov r Gornji Ka« tangi dosega za naše razmere skoro astronomske številke. Par sto delničar* jev, po večini belgijskih bogatašev, si je 1. 1927. razdelilo 125 milijonov fran* kov dobička, lani se je zvišala ta šte* vilka na 245 milijonov, pri čemer se je na razne odpise porabilo le 119 mi* lijonov, kar zopet ni nič drugega nego zatajen dobiček. Letos se obeta izkio* riščevalcem še vse večji dobiček. Ena delnica tega podjetja z imensko vred* nostjo 500 frankov notira danes 195.000 frankov. Treba je vpoštevati, da. pri pridobi* vanju radija ne gre za snov, ki bi ime* la vrednost v industriji, marveč služi radij le v medicinske svrhe, da se olaj* šajo muke in ohrani življenje onim tr* pečim stotisočem, ki bolujejo na raku. Sredstva za nakup dragocene zdra* vilne prvine gredo predvsem iz jav* nih sredstev, iz ustanov posameznih človekoljubov in iz zbirk celih naro* dov, da se onemogoči pustošenje raka, ki je najhujši sovražnik človeštva. Za* radi pretirane cene radija umira v mu* kah na tisoče ljudi, ki bi jim bilo mo* goče prožiti pomoč in rešitev, neko* Iko nenasitnih sebičnežev pa si grabi neizmerna bogastva. Ti delničarji bi morali pomisliti, da vsak milijon njih dobička plačuje človeštvo s smrtnimi mukami stotisočev, ki pa* dajo leto za letom kot žrtve raka. Zo» oer to sramoto dvajsetega stoletja in toliko slavljene evropske civilizacije bi se moral zavzeti zdravstveni odsek Društva narodov in razbiti trust, ki ta* ko brezdušno izrablja nesrečo člove* štva v svoje koristoljubne namene. Znamenit sodnik in prijatelj mladine odpuščen iz službe Iz Denwerja (Združene države) po* ročajo, da so odvzeli naslov sodnika znanemu Ben Lindseyu, bivšemu vodji mladinskega sodišča v Denwerju in propagatoTju »tovariških zakonov«. Očitajo mu, da je za velik denar po* sredoval v neki zadevi, ki ni spadala v njegovo področje. Njegovi prijatelj1 pa trdijo, da gre za maščevalno deja* nje kukluks=klanovcev (ameriških faši* stov) ki ga imajo v želodcu zaradi nje* govih svobodoumnih in človekoljubnih del o problemih moderne mladine, ki jo je povsod zagovarjal in ji skušal priboriti boljše in zmiselnejše življen* ske pogoje. Že prej enkrat so se bili kukluks=klanovci znesli nad njim, ko so dosegli, da so mu odtegnili delova* nje pri mladinskem sodišču. Menih in njegova mati V Modeni je našel mlad menih svo* jo mater po 20 letih. Mati, neka An* dreiettijeva, ga je kot nezakonskega sina takoj ob rojstvu zaupala nekemu tamošnjemu dobrodelnemu društvu. Neka kmečka družina ga je posinovi* la in skrbela zanj do njegovega 16. le* ta, ko je vstopil med dominikance. Ker so morali ugotoviti njegovo po* reklo, predno bi mogel položiti sve* čano prisego, se je podal v domačo vas, da poišče svojo mater. Štiri leta se je trudil brezuspešno, končno se je neki ženski zazdelo, da je podoben Andreiettijevi, katero je poznala še iz mladih let Tako je mladi menišek po 20 letih vendarle našel svojo mater. Dve sekundi predeš trešči ob tla Ta redki posnetek m le posrečB fotografa pil letalsld sezgodj blizu Siil svoje cesarstvo v večjo čast božjo in v tem zmislu upravljam sedaj svoje posestvo v Doornu. Morda me je Bog izbral, da bi svetu povedal resnico o vzrokih vojne. Tem nalogam posve* čam ves svoj prosti čas podnevi in po* nočL« Kakor je videti, se Viljem z Bogom zelo dobro razume, čeprav je delal vse življenje hudiču v zadošče* nje. _ Boljševiki proti inteligenci Po vsej sovjetski Rusiji je opažati novo nastopanje boljševiških diktator* jev proti inteligentom. Stalin ne trpi nobene svobode misli in je naščuval sedaj GPU tudi proti sovjetskim pes* nikom in pisateljem. Tako so pregnali znanega komunističnega pisatelja Bil* njaka v Sibirijo, ker je v inozemstvu objavil več del. ki kremeljskim kro* gom niso po volji. Razumljivo, da vla* da zaradi podobnih primerov med sov* jetskimi literati veliko ogorčenje in — strah, kajti GPU je dokazala že do* voljkrat, da ne pozna šale. Avtomati za znamke v Pragi V Pragi so uvedli te dni zanimivo ameriško novost: avtomate za izdaja* nje znamk, prav za prav šele dva avto. mata. Stojita v veži praške glavne po* šte in delujeta vsak čas, podnevi in ponoči. V aparat vržeš novec za 50 st ali 1 Kč in spodaj se prikaže znamka primerne vrednosti. Takšni avtomati so se obnesli še povsod, kjer jih že imajo, pa se bodo tudi v Pragi. Učinki prohibkn^skega zakona Kakor poročajo iz Amerike, so tam v času od 1. julija 1928. do 30. junija letošnjega leta aretirali policisti 66.195 oseb, ker so prekoračile prohibicijske zakone, poleg tega pa so še prohibicij* ske oblasti posameznih unijskih držav zašile 11.156 oseb. Takšne žetve niso imeli niti v času, ko je smel vsak Ame* ričan prodajati in uživati alkohol po mili volji. Uxtoigrlo » najlažji pot, po fcaterean prffoa^a^o tlk< leasn v naše teto. DECO, ki potearja šole. obvarujejo oajjanesljTveie prehlada, naboda as jn£u»-eoce ANACOT . PASTILE dr-a Wandera- Dobrvajo se t vseli lekarnah Vamdte se preparatov. ki v poslednjem časa posnemale Aaaoo*. pastile! Radio Izvleček tz programov Petek, li decembra. LJUBLJANA 12-30: R^ociiaram glasta. — 13: Napoved časa. borea, ces>ro6uoirana tAafita- — 13-30: Poročite s dnervu&ov. — 17-30: Koo-oert radio-orkestra. — IS JO: Predavanje o dpumaišfrvti. — 19: Gospodinjska ara. — 10.30: jtelSanšošm. — 20: Delavski večer. — 21: Koncert radoo-oc&estr*. — 22: Napoved Sam ia poročila. Sobote, ti. Iu»uhr». i LJUBLJANA 12JO: Reproducaram cfadba, « toda napram tujemu človeVn Se n!6. Premijera. Izven. Nedelja. 15. ob 15.: Janezek Nosanček. Mladinska predstava. Znižane cene. Izven. — Ob 20.: Don Carloe. Izven. Ponedeljek, 16.: Velika abeceda. C. LJUBLJA.VSRA OPERA. Začetek ob pol 20. Petek, IS.: Gorenjski slarček. B. Sobota, 14.: Mamzelle Nitouohe. Opereta Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. tfedelja, 15. ob 15.: Gorenjsfki slavček. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20.: Tičar. Opereta. Premijera. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek. 13. ob 17.: Pohujšanje v doHni šent-florjanski. Dijaška predstava. Dijaške cene. Sobota 14.: Velika abeceda. Kuponi. Nedelja, 15. ob 15.: Zupan Stilmondski. Kmečka predstava. Globoko znižane cene. _ Ob 20.: Wormski orožar. Znižane «Mie. Kuponi SKNTJAK0BSK1 GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15. Sobota. 14.: Prisega ob polnoči. Nedflja, 15.: Prisega ob polnoči. Nemški prevod Cankarjeve »Hiše Marije Pomočnice« Kakv»r stto na kratko že zabeležili, je terlaln zal ;fba Nietbunmer na Dunaju in v Leipzigu že drugo knjigo prevodov iz le! Ivana Cankarja >Das Haus zur Barmherzi- fen Mutf* ? Gottes«. Kakor je bilo »Hlapsu erneju« pridejanih nekaj drobnih črtic, ki iso še nežneje zarisale duhovni profil avtorja glavne novele, spremljajo tudi >>Hi!o Marije Pomočnice« še nekateri značilni spini. "Predvsem »Moje življenje« v celoti, apie, ki ne bo približal nemškemu čitatelju samo Cankarja, marveč 6plob Slovence. Tako bo zlasti peto poglavje,, ki govori o Ljubljani, zapustilo poleg čisto umetniškega tudi nacijonalno - psihološki vtisk. (Pohvalno je omeniti, da prevajalka ni nadomestila slovenskega imena z nemškim, kar je sieer li-_teraroo pravilno, a se žal baš v nemških spisih tolikrat krši). Razen Cankarjeve av-tobiografije so prevedene iz iste zbirke črtice j-Skodelica kave«, »Tuja učenost-*, »Večerna molitev« in »Pred krčmo«. s Hišo Marije Pomočnice« in ostalo je prevala zopet ga. G. Jirku. Njene prevajalske sposobnosti smo na tem mestu poudarili že v poročilu o prevodu >Hlapca Jerneja«. Omeniti je le. da je »Hiša Marije Pomočni-re r na nekaterih mestih nebistveno skrajšana. Revijalni kritiki se bo nudila prilika, da zavzame stališče k temu Založba Niet-hanimer je izdala to knjigo v enaki opremi kot Hlapca Jerneja« (v nakladi 5000 izvoru'). Z izdajo dveb knjig Ivana Cankarja s je brez dvoma pridobila častno zaslugo r,. zbliževanje med Jugosloveni in Nemci", poslanMVo? ki ^'zahtevalo od novega založništva precej- poguma. Mi ga hvaležno kvi-tiramo. Fvod knjigi >Das Haus zrar Barmherzigen Mutter Gottes*. je spisal Fritz von Haniel. To omenja, da je Cankar na Dunaju pogosto obisfcaval otroško bolnico; oh pogledu na bolne, majhne pohabljene deklico, ki so ležale na svojih belih posteljicah in veselo pričakovale smrti odrešiteljice, se je zganilo v njem nekaj mehkega, žalostnega, slo- Zahvala. Za izkazano sočustvovanje ob smrti naše nepozabne mamice, gospe Frančiške Koran izrekamo vsem, ki so jo spre-mi-li na njeni zadnji poti ter jo počastili s cvetjem, srčno hvalo. Sv. Peter v Sav. dolini, dne 12. decembra 1929. ŽALUJOČI OSTALI Ho§ufta&ta voCna najfinejša za stport Tudš so došK moderni in smyma vzorci za preproge, kakor tudi volna v vseh barvah. TONI JAGER Ljubljana, Dvorni trg 1. dober strojnik. Skrbno je preiskal vse dele kolesja, prav kakor so delali drugi uranji, in potem je podal z isto ta k šaro prepričevalnostjo svoje mnenje. DejaJ je: »Preveč pare nareja, morah b: obesi r; Monkviev prrvijač na varnostno k'opmico.« Pri tej priči sem mu raztreščil loba-nio rn ga dal pokopati na svoje stroške. Moj stric BiH (žal, je že mrtev!) je bnel navado reči, da je dober konj dober konj. dokler ni prvič zbezl'ja'1, in dobra ura je dobra ura, dokler je ni bobi! kakšen popravlgač v roke. In navado je imel začudeno vprašati, kaj neki postanejo vsi ti loncevezi, pušk ar ji, čevljarji in pod kovač i, ki jim gre slabo; pa na to mu ni mogel nikoli nihče odgovorili._ Urarski pomočnik samostojen delavec, vešč malega in veii/kega dda kakor tudi zlatarskih popravi], tfnbi stalno nameščenje. Nastop čim prene. Ponudbe poslati na Janko Baffenan nasijednici, Kariovac. vanskega. Pisec končuje svoj predgovor tako-le: »Lahko bi mislili, da je »Hiša Marije Pomočnice« ena tistih čudovito nežnih pesniških stvaritev, ki niso ustvarjene za to, da bi bile prelite v toge, mrtve črke in da bi nastopile pot povsakdanju.iočega razširjenja. Če pa se je to v tem primeru vendarle zgodilo. je izšlo iz občutja, da se vse življen-sko mora vrniti k življenskemu in da se to, kar pride iz srca, mora zopet razodeti v srcih.« Knjiga se naroča pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani. Zaradi globoke notranje lepote in vzorne opreme je primerna tudi kot božično darilo znancem iz nemških krogov. Ne prikrivaimo si, da utegnejo take knjige izvršiti med Nemci, ki žive v naši sredi ali ki prihajajo z nami v stike, tisto propagando, ki je tem bolj dragocena, čim globlje sega: propagando v srcih! »ZdravniSkl Vestnlk«. Izšla je 9. — 10. številka »Zdravniškega Vestnika«, edinega slovenskega medicinskega časopisa, ki je z dosedanjimi številkami tudi lajiškim krogom lepo pokazal znanstveno višino našega zdravništva. V tej številki je med drugim objavljen članek vseuč. rektorja dr.^ M. Dolenca »Pregled za zdravnike najvažnejših določb novega kazenskega zakonika«. Znani onko'og dr. I. Cholewa je prispeval razpravo »Kemobiologija m citokemija raka«. dr Fr Debevc p>a je zaključil »Umetnost zdravljenja s tuberkulinom«. Dr. Vladimir Guzelj je avtor razprave »Patologija in terapija ščitnice«, članek »Napredki narkoze m anestezije« je razumljiv tudi lajiku, v rubriki »Književnost in referati« čitamo simpatično oceno Pupinove avto-biografije »Od priseljenca do izumitelja«, v kroniki pa vse polno splošno zanimivega drobiža V Govorilnici je zaključek zelo zanimive, tudi izobraženemu lajiku namenjene razprave dr Fr Derganca »Poljšak in Zeiles«. Iz istega peresa poteka filozofski drobiž na koncu zvezka. S to številko je letnik zaključen. Z novim letom 1930 začne »Zdravniški Vestnik« izhajati kot samostojno glasilo; uredništvo je prevzel namesto primirija dr. Derganca univ. docent dir. A. Košir. Večer beograjskih književnikov v Valjčni. V Valjevu se bo vršil 15. t. m. prvi ta-mošnji literarni večer, ki kot dokaz vedno večjega zanimania za književnost zasluži, da ga zabeležimo. Na tem večeru bodo sodelovali naslednji beograjski pisatelji: Cima Pnndurovič (pesmi). Momčilo Miloševič (pesmi) Velmar Jankovič (proza). Josip Ku-lundžič (odlomek iz drame). Borivoj Sto.jko-vič (esej o najmlajši liriki) in član beograjske drame Plaovič (recitacije). Posmrtno izdanje Vojnovičeve dram«. V beocma.jski francosko - srbski knjigarni A. M. Popoviča je izšla doslej v celoti še neobjavljena drama pokojnega Ive Vojnoviča »Prolog nenapisane drame«. Kakor smo že zabeležili, je ta drama že prevedena v francoščino in jo nameravajo v Parizu uprizoriti. Nor mednaroden gledališki časopis. V Parizu je. pravkar izšla prva številka-, mednarodnega gledališkega časopisa z naslovom »Bravo«. Direktor je znani gledališki kritik Jacques Tery, glavni urednik pa dramatik Andrč Lang. »Bravo« je pritegnil v svoj sotrudniški krog najpomembnejše gledališke teoretike in praktike v Franciji in inozemstvu. V uvodnem članku piše Jacques Tery: »Ni krize ali nazadovanja gledališča. Še nikdar ni bilo toliko res nadarjenih avtorjev kakor danes. Naša doba je polna bogastva in raznoterosti. Še nikdar si niso dobri gleda lisic i komadi pridobivali tolikega uspeha in tako prijaznega sprejema ko} v našem času. Skupno s kinematografom, ki je lahko nevaren samo slabi drami, bo gledališče nadaljevalo svojo slavno in pomenljivo umetniško pot.< Pasijonske igre t Oberammergan. Listi beležijo, da so večino vstopnic za pasijonske igre, ki se vrše običajno v juliju 'n avgustu, že zdaj pokupili — Američani. Zaradi tega se prireditelji bavijo z mislijo, da bi razširili dobo iger na čas od maja do septembra. Sokol CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 da me mu posije po poet* naslov 0€dor hece aK GaGe drugo informacijo ttccc« sc malih oglasov naj priloži v *namfiah ^ mamGah sicer ne ho preje/ odgovora CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Šoier izučen mehanik., treien in zanesljiv vozač, ae pod 24 let >tar, dobi takoj mesto k tovornemu vozu Predstaviti se je t trgovini Ignae And-ašii. Kranj 43745 Prodajalko t dežel*. dobro moč. t najmanj dveletno prakso, f prejme takoj Jos. Plementaš — Planina nad Sevnico 43S78 Navijalec samostojen tn izkušen dobi stalno mesto. Ponudbe na naslov: Emil Perl m — Osijek 43835 Mladega brivskega pomočnika i vso oskrbo v hiSi in pfla-fo po dogovora sprejme ta koj Joško Golob. brivski salon za dam« in gospode v Ormožu. 43828 StenografJnJo « perfp.ktno v slov., erbohrv. in n<»m5k em jt-zfkn — po mninnfti » prakso pri elektrotehničnem -podjetju!, farno prvovrstno mo? sprej-m<*mo. Pontidbe na ojrlasni oddelek »Jutra« ponwn oddelku »Jutra«. 43911 Iščemo g&neralne zastopnike v vseh večjih mestih, erven-tuelno pokrajinah, za naš patentirani OIwa!d držalec koncepta (montiran nad pisalnim Krojem) tajedno s prevzetjem raj°n. skladišča Brezkonkurenčna novort. — 01wald Zagreb, Kačičeva ulica 7/n 43954 Dekle pridno in pošteno, ki bi opravljala vsa hišna dela in zna tudi kuhati, sprejmem k 3 osebam. Besednik.. Go-sposvetsk« 4/1. Zgladiti se je med 10 in 2. uro. 43959 Potnico za sprejemanje naročil pletenih »b'ač:l siprejmem — Ponudbe na ocia*. oddelek »Jutra« pod »Poštenost«. 43JM3 J- ^ Obrača se pažnja (Mtopnikjm in podzastop nikom da dobe najugod nejie pogoje za prodaje iriavnih vrednostnih napi' >ev ia zlatnikov na odpli. čilo — k»fcor tudi drugih ,.r-.1mf*tov pri baaki »Agra ri»«. B°ograd. Obiličev v-oac b» 23 206 Iščem voino vdovo ki bi mi pripomogla s tvojo predpravicc do koncesije. Prodajal bi n« njeno ime. Ponudbe na oglas, oddelei »Jutra« pod značko »Lepa odškodnina SO«. 43942 Šivilja po nizki ceni v delo obleke in perilo. Cenj. damam se najvljudneje priporoča Marja Sopotnik — Roina dolina, cesta VT/4. 43M8 L obU kon. šoierska šola Camernik, Ljubljana, Dunajska cesta 36 (Jugoavto). — Tel. 2236 Pouk in orakt-.S ne vožnje 231 Francoščino In Italijanščino poučuje starejša dama. Naslov peve oglasni oddelek »Jutra«. 43880 Mayerjev konverz. Leksikon celotno Vn izdajo ▼ 6 debelih. t platno in n,=nje vezanih zvezkih prodam po zelo nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43825 O. Th Rotman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica a slikami) (Ponatis prepovedan); Pianist rutiniran. išče mesto v salo« orkestru ali slično. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43853 Uradnik knjigovodja-bilancist, stojfn v slovenski in nemški korespondenci, verziran v pisarniških poslih, išče mesta Blagohotne ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra« pod značko »Privatni uradnik«. 43774 Boljša šivnja mlada, ižče primerno shrf-bo. Najraje bi $1* Vot pomočnica fc kaki šivilji ali t konfekcijsko trgovino. — Grem pa tudi kot ®obar!ca. domač* šivilja ali kaj elič-i) -ga Nastopim lahko t»->oj a1 i pozneje Ponudbe prosi Olga C5ri, SlMina-Radenri 43752 Strojnik veS5 T^eh popravil n» p»nrt Sagi tn usniarni. ieH bo Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43899 Oskrbnik star 40 let. otenjem, c t otToVonLi. M itn a večletno prakso t eikoiiomi'1, rrt-rarstvu in »ozdarstvu hi ki 2-ovori več j^zik-o-r. želi »talTO s'užbo na praiSni ali na T-ečjem poseotvu. — Po-nndbe na eddelsJ: -.Tutrac pod »0>-frrbnik«. 43900 Absolventhija meSčsnsbe 5ole, brez staršev. želi službe. Naslov t oo»a NemSka Loka pri Kočevju. 43912 Lepo posestvo blizu glavne ceste, obsegajoče 9 ora'ov zemlje in z vs«-m gospodarski® inventarjem proda Galof Alojzi]. Heinsko št. 9. Sv. Peter — Medvedovo eoio, po«a Podplat. ^ Vr.rj^n 20% ne kron. bone plačuje najboljše »Pučka štediona«. Oeijek 235 Postelje rnH selitve naprodaj Treov- ska 3. Omara etofiee, miza in povelja aa-prodaj na PoljarKkem na.si-pu St. 40/1. vraia 4. 43955 77/ Moško suknjo ltuo, črno in teemno-Iro obleko ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43960 Abonente sprejmem na dobro domačo hrano na Gallusovem nabrežju St. 7/U. 43916 i.fJrt Lep lokal na glavnem trgu v mestn Šoštanj, pripraven n Soi ko obrt, posebno za mle karno. knjigarno »U drugo slično obrt, poceni oddam. Nas-lov t oglasnem oddelku »Jutra«. 43904 Stanovanje 3—4 sob. pripravno za pisarne, " sredini ali južnem delu Ljubljane iščem za takoj ah s 1. januarjem. Ponudbe na oglas, oddelek .»Jutra« pod »Pisarne za A« 4385:1 Stanovanje sobe in kuhinje, pripravno, na Mirju takoj na razpolago m * n j š i družini bTtz otrok. Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra«. 4S319 Stanovanje na prometni ceste pri kolodvoru in tra o. novo. v H. na.istropju. 2 veliki in 2 majhni sobi. kuhinja, shramba in pritikline, se takoj odda. — Na-iov pove DruStvo hišnih posestnikov v Ljubljani. 43933 Stanovanje S sob ln kuhinje oddam s 15. de«, v Zeleni jami. Simon Gregorčičeva ulic« 8. 43937 Stanovanje «10- in dvo^o-bno s pritiklinami odda s 15. decembrom Knez, Rožna dolina VI/4. 43947 Stanovanje 3 «*. kuhinje in pritiklin oddam takoj v vili blizu Tivoli. Naslov v oglasnem oddelka »J-utra«. 41972 'j A Gospodični oddam lepo opremljeno, svetlo sobo, z elelrtr.'razsvetljavo. Na rai{»iago tudi klavir Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 48S20 Sobo «a 300 Din takoj e d d a m gospodični Naslov t oglas, oddelku »Jutea«. 43918 Opremljeno sobo c elektriko ia posebnim vhodom, event. tudi s hrano iiče tteožanjen u-gcvaki. za-. Hopnik a 1. januarjem. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Več dni odsoten«. 43937 Sostanovalca sprejmem v SiSkl Medvedova 22. 43938 Gospoda )d je ves daa o-j.-otern ^>rej-men na stanovanje, event. tudi na dobro domaio hrano. — Nac4o-v pove oglasni oddelek »Jutra«. 43944 Boljšo gospodično sprejmem na stanovanje v Kolodvorski ulici štev. 33/1 43950 Opremljeno sobico event. t 2 posteljama oddam e 15. na Domobranski časti 17/IL 43902 Lepo sobo separirano ia z elektriko, v eeratru mesta oddam. Na-sioT pove oglasni oddelek »Jutra«. 43964 TomTTm Gospodično u^lužbenv pri g. Dulničar-<1, ki jo prišla v torek, ine 10 t. m. v opere k zadnjemu dejanju »Beneška 10Č« na dijaško stojiši-o. :-ros:m za naslov, v svrho loznanstva pod šifro »Be-nef-ija« na oglasni oddelek »Jutra«. 43SO6 Gospodični v sipremstvu gospoda, ki sta mi dnr 10. dec ob 16. uri vrnili pogled na Erjavčevi cesti (drama), se "naprošati za sestanek. Sporočilo na oglasni oddelek »Jutra« 43017 Kdo bi posodil m'ajši gospodični manjšo vsoto denarja? Dopise na os-las. oddelek »Jutra« pod »Obresti po dogovoru«. 43934 Dotični gospod kateri si je ogledal črno suknjo na Gosposvetski e. in nudil 800 Din — naj se 43958 V oglasnem oddelku «Jutra» Je dvigniti sledeča pisma; Akademik 40. Akti. Agencija. Ahacljeva cesta. Afrodita. Boljše dekle. Brinet-kn 15. Blagajna, Wertheim, Brez konkurence. Čili vr.'n-trs-ovina. Črna blond. Dobro stan'e. Dom, Dunkel-blond, Devetletna praksa. Dobra po=pod;nja. Dobra •tenosrrafinia. 15 december Dobro srce. D»lo. Eksistenca, Energiče-n. Elektrotehnik. Grintovec. Gr>spn-dična v roži. Gabrovina, Gostilna na Dolenjsketn. Hiša, Hamlet. Hišnica. Izurjena šivilja 12. Inkasajit, Krojačica. Krasno, Lastni stroj, Ljubljana 2& Lb'al 20, Ljubitelj rož. LichtbiH erbeten, Moč. Man, Marljiv 50, Mirna m snažna. Mirna lega. Motor SI. Mi delamo za Vas, Morski pes, Marljiv 500. Motor S. Mali obrtnik. Mesarija, Neženi-rano, Nada 24, Nedeljska zabava. Oprava. Opis življenja, Poštena nrodajaika, Prijateljica PetMesefrl december. Planine, Poslovodja, Poceni. Predpogoj či-.etost, Pfo-met 25, Perfekt-na. Pisalni etroj 40, P?>š».T,i predal 290, P 29, Prakli-kant, Prelepi Božič, Rinfa-za. Rudarski inženjer Re-cepie, Razumevanje hi sočustvovanje, Re^tavraci* 15, Stranka brez otrok. Sirota 20 let. Snažnost. Sreča mila. Srečen dom S, S »pari ran vhod. Sloga jati. Samevam. Solnčna šoba 16, Stalen. Stenografinja. Sreča r jeseni. Steparica. Špecerijska trgovina. Selak, Šivilja 1930. TTgovsko na-obražena. Trezna moč. Trideset, Tiha želja, Trd len, Tovariš, Takojšen nastom 15—17. Dntlbertroffen, Vrnitev segurna. Ugodnoc% Vila pod Rožnikom.' Vedno hvaležna. Vzgojiteljica, Vo-loTrterka. Voz, Zimski ve-čori. Zajamčena tajnost. Zima, Zimski šp>rt. Zaželiea dom. Začetnik 355. 400 Dia 300.000 Din. 900. 300. 95. 'JI L A. Damsko rokavico usnjeno, sean izgubila od Zrinjetega alice po Poljanski cesti. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne v ogla«, oddelk* »Jutra«. 43965 Tamburaši, pozor! Berdo, bu pari jo U, čelo, brač in bisernico po »el« nizki eeni radi selitve prodam. Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra«. 43903 Kratek klavir malragon", z angleško mehaniko prodam. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 439ST Drogerija (Tleform-drogerija) ▼ Orlk-venfei naprodaj takoj iz obiteljskih razlogov. Takojšnja vprašanja n« »Sanita-ria«, Orikvetrica. Primcrie. 43910 Trgovske lokale opremljene oddam mlademu agilnemu m solidnemu trgovcu i 1. januarjem 1930 za daljšo dobo v najem. Prometna točka Stanovanje v hiši Ponudbe pod mačko »Pošten ln agilen« aa o»rl. oddelek »Jutra«. 43799 Trgovino dobro vpeljano, mešano. 1» prometni točki na deželi prodam ali dam v najem. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 43907 1000 m* bukovih hlodov Ia ed 35 cm premera dalje kupim Cenj ponudbe z f-anko vagon označeno ceno In količin« na »Drvara« Zagreb, Menčetlčeva ulica ea 43728 Gabrovega lesa kupim vsako množino. Ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra« pod eiirt »Gaber«. 43906 G2B3 EZE2ZZE Vino Opolo zajamčeno pristno, do konca decembra čez ulico po 10 Din t hotelu »Belle-vue«. Ne zamudite ugodno-sti. 4355! Zi Ma. ZL Petek ob ii 4 na križišču. Misel na T« me ossre^uje. 43Š96 Dr. a Piccoli lekarnar ▼ Ljubljani priporoča pri aaprtju jn dragih teikočah želodca srvoio preizkušeno želodčno tinkturo. 229 Šivalni stroj ročni, primeren za trikotažo, poceni naprodaj v Ilirski ulica 21/HI. 43923 Iščem prvovrstnega zobofehnikR popolnoma veščega v kavčuku in ziaiu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* FTiSHESg i«6t Najpopolnejši in najcenejši ar-- . ^iia-?enje, poslednji uspeh nen;3u Multw Co, Beograd, Obillčer vena. or. :5. Telef. 33-01. 201a Attar Beraiede: BELFEGOE Pustolovski roman DRUGI DEL Zapri je vrata za seboa, jih zapahniJ, prižgali lestenec, utrnil svoio svetilko, jo položil na mizo, oprezno pogledal okoli sebe in stopil h knjižnici. Vzel je iz sredine nekaj knjig, jih stisnil pod desno pazduho, potegnil iz žepa predmet, ki ga je porinil za usnjate vezbe, kar jih je bilo osrta-lo na polici, in postavil knjige nazaj... Nato ije stopil k Bellegardeovi pisalni mizi, izbral enega izmed svojih vetribov, ga vtaknil v ključavnico in jo brez najmanjšega truda odklenil. V ta predal je položil najprej sveženj pisem, nato pa železni Okov, ki ga je bil odrezal z renesančnega kovčega... Skrbno je zaklenil predal, prižgal električno svetiljko, utrnil lestenec, odšel iz sobe v predsobje, iz predsobja v vežo, obrnil v vratih ključ in s krepkim glasom zaklical pred vratarjevo ložo: »Vrvico, prosim!« Zapah je tiesniJ in naš grbec je bi! na cesti... Z dolgimi koraki -je odhitel k šoferju, zlezel k njemu na sedež... in voz je odbrenčal v noč .. 4. poglavje. Prvi žarki dnevne svetlobe so padali skozi okna Louvra. Pred «1o je izginjala tema, ki je obdajala neizmerne umetnostne zaklade. Dnevni pazniki so nastopali službo in zamenjavali svoje nočne tovariše. Loti so se bili po navodilu muzejskega ravnateljstva, ki ga je bil Menardier tako poučil, na svojih obhodili ognili dvorane barbarskih bogov, da ne bi vzbudili opreznosti -zagonetne prikazni. Med tem ko se ije zamenjana partija razhajala .počivat, se je nova razkropila po muzejskih sobanah, katere jim je bik) nadzorovati. Naslednik Pierra Gautraisa, mlad človek z imenom Albert Droquin, ki je bil šele nekaj mesecev v službi muzejske uprave, je krenil s tovarišem, ki je že dolgo služil, v galerijo antik. Oče Bizot je bil starejšna paznikov, katerim je bilo poverjeno nadzorovanje Melske Afrodite in drugih umetnin v okolici tega kipa. Ko sta se približala dvorani barbarskih bogov, se je Droquin ustavil, rekoč: »Oče Bizot, ali se vam ne vidi, da tu nekam čudno diši?« Stari paznik je potegnil zrak v nosnice. »Meni ne!« »Jaz pa pravim, da... Človek bi rekel, da je nekdo odprt !e-karnarsko steklenko.« Stopil je v dvorano in dejal: _ »Odtod prihaja!« A tisti mah je vzkriknil. Pravkar je bil zagledal Menardierja 'in njegova na-d zamika, ki so negibno ležali na tleh, še vedno v tistem položaju, v katerem so jih bili pustili Belfegor in njegova dva pomagača. »Oče Bizot!« je za jecljal... »Oče Bizot, poglejte!...« Paznika .sta premagala prvo razburjenje in priskočila k Me-nardierju, ki sta ga takoj spoznala. Prepričala sta se, da pravilno sope Ln samo globoko spi, kakor tudi njegova dva agenta. Stari paznik se je prvi umiril in vzkliknil;- »Skoči brž in obvesti gospoda konservatorja!« Droquin je planil venkaj, a Bizot se je sklonil k Menardienju, ki se je pravkar dramil iz svojega svinčenega sna Več paznikov, ki so za culi klicanje tovarišev, je priteklo na lice mesta. Nekateri so se zbrali okoli policistov, drugi pa so obstali pred votlino, ki je zevala tam, kjer je bil še včeraj podstavek Belfe gorje vega kipa. Vzklikali in kričali so vsi vprek. »Razbojnik!« — »Lopov!« — »To pot je pobil kar tri na mah!« »Ne, ne,« je popravil oče Bizot, ki edini ni bil izgubil pameti, »saij vidite, da so živi!« In .res so se Menardier tn njegova dva moža budifi iz omotice im kazali znake življenja. Glavni konservator Lavergne in njegov namestnik Rabusson, ki ju je bil Dro<]uin v naglici obvesti;, sta prihitela v dvorano. Menardier, ki je še težko dihal, je jel odpirati obrvi. S pomočjo dveh paznikov je vstal; njegov obraz je bil ves prepaden... Dvaikrai, trikrat si je potegnil z roko po čelu in zamrmraf: »To je blazno!... To je nezmiselno! Ali se mi je sars:alo?...« Naglo se je ozrl na ostala dva nadzornika, ki sta se po malem osveščala. Lavergne ie pristopil k Menardieriu in ga vprašal: »Kaj se je pa zgodilo?« »Oh, vi ste, gospod konservator?« je zamrmra! policist z negotovim glasom človeka, ki se je vzbudil iz globokega, dolgega spanja. »Da, prijatelj. Zberite se in govorite... Ali ste videli prikazen?« »Videl, gospod konservator, in kolnem se vam, da sem mislil: .moja poslednja ura je prišla.« To priznanje iz ust moža, o katerem so po pravici trdili, da ga je sam pogum in poštenje, je šlo vsej njegovi okolici globoko do živega. Menardier je nato ob molku vseh ostalih pripovedoval! svoji nočni doživljaj in konča? z besedami: »Že sem mislil, da ga imam... Ce hi bil vse to vedel, bi irra bil pognal svineenko v prsi. A hotel sem ga dobiti živega. S:cer moram pa priznati, da se nisem imel več v oblasti... Ves zmeden sem bil..j Nič več nisem vedel, kaj delam... Lahko si mislite, kako nenavadno se mi je zdelo vse to!« Med tem, ko so vsi poskišali Menardierja, je vstopil v dvorano barbarskih bogov preprosto, a izbrano oblečen gospod v široko-kramem klobuku, ki si ga je bil potegnil na oči. Bil je Chantecoq! Kralj detektivov se ie okoristS s tem, da je bil do nadafjnega Menardier središče obče pozornosti, ki radovedno spustil oča po tleh. HtctotH TRETORN vrhnje čevlje in sne$ne čevlje danes vsafaio kupuje, ker je postala ta znamka radi svoje, odlične kvalitete in elegantne fazone ljubljenček vsega sveta. i Zahtevajte samo »TRETORN« vrhnje In snežne čevlje! Prometni imi za premog u LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo samo na debeli Manjši denarni zavod išče pritličen lokal v centra mesta Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Lokat 17* žive krape od /j do 3 kg iz ižansk'h ribnikov pripo ročam za Božič. Naiočla sprejema Franc PALME Liubl ana Gocposvelska 7 tel. ?376 domaS in inozemski, za domačo kurjavo in induitrijske svrhe. Premog, Kovaški premog Koks. livarniški, plavžarski in plinski. Brikete. Prometni zavod za premog d. 9., £jubljana, M klošičeva ces a št 15/L Novost! Norosti Železna služinska Brozovič. patent postelja zložljiva, s tapeciranim m a-dracom, zelo praktična za vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne službe in za potujoče osebe stane Din. 450.— Ras pošiljam po pošt-nem povzetiu. Lesena patent postelia tložliiva, s tapeciranim madracom, zele praktična stane Din. 280.— Na najprometnejšem mesta ▼ Murski Soboti »c proda lz proste roke lepa, veRka, 16 let stara, etKOTadstropcea trgovska hiša z dvema trgovskima Šakaloma (v enem trgovina mešanega btaga io tn&raufa.ktttre, v drugem trgovina čevljev in zastopstvo Singerjevih šsvaJmih strojev), z emran vellifkian ia enim manjšam stanovanjem odvetniško pisarno io lepimi kletmi. Vsako stanovanje je opremljeno s kopalnico. V hiša je vodovod m elektrika. Zraven hiše K ve Sko dvorišče, tep obsežen vrt, ki pride lahko kot stavbena par oeJa v poštev. — Pojasnila v trgovini Brata Brumea t Murski Soboti. 15696 Trodelnl Z volno pol-meni madraci stanejo Din. 750.- MICHELSOVA MOČILANA KUDELJE I TVORNICA UŽETA D. D., Stara Palanka, Bačka poštna predail 17 ustanovljena 1884 priporoča po konkurenčni cen! t r w I za transmisiiske pogone kakor različne vrvi za dvigala, ladje ta splave iz prvovrstne bačke konoplje tehnično najpopolnejše dovršene v različnih dimenzijah. Specijaliteta: tranSinlsijske vrvi z patentiranim! spojkami (Seilschloss). Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo prefcužno vest, da je po kratki mučni bo-iezni premimi v 83. letu starosta nas lljubjjeni oče, sitari oče dn tast, gospod Ivan Lah Pogreb nepozabnega se bo vršil v petek dne 13. decembra L 1. ob 15. uri nz mrtvašnice obče bolnice na po/kopališče pri Sv. Križu. LJubljana, 12. decembra 1929. Žalujoče rodbine: LAH, RAK, MEZULIČ, PEH. Potem mam veliko zalego puhastega perja kg po D 38. - cisto belo gosje kg po D 130.— in čisto beli puh kgpo D 300.— in celo tapetniško in posteljsko blago. , L. BROZOVIC Zagreb, lilca 82. L. MIKUS Mestni trg St 15 rvornlca dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic — — Naročajte Jakopičev zbornik (Politični memoari spadalo med natorfltufolieneiSe čtivo v vseli literaturah. Sem spada dr. Vošraiakova fcniiea