10 Posledice ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 na gibalni razvoj otrok: študija primera OŠ Janka Modra Abstract The article presents the trends in motor development of girls and boys from Janka Modra Primary School after the introduction of covid-19 mittigation measures. We included the SLOfit-Sports Educational Chart measurements of the pre-corona generations who attended the fourth grade in the school years 2015/16, 2016/18, 2017/18 and 2018/19, and the two corona generations of fourth-graders from the school years 2020/21 and 2021/22. The comparison was made in three groups according to body fat, and it showed that in all three groups children of both corona generations experienced the most unfavorable development. At the same time, the trends in the generation of fourth-graders from the 2021/22 school year were positive, but they still remained well below the average of their peers from the period before the epidemic. There was a decline in most motor abilities, but it was most pronounced in coordination and speed of alternating moves. Keywords: covid-19, motor abilities, trend, fourth graders, SLOfit Izvleček Članek predstavlja trende gibalnega ra- zvoja učenk in učencev OŠ Janka Modra po uvedbi ukrepov za zajezitev epidemi- je covida-19. Za primerjavo so bile v anali- zo vključene predkoronske generacije, ki so četrti razred obiskovale v šolskih letih 2015/16, 2016/17, 2017/18 in 2018/19, ter pri dve koronski generaciji četrtošolcev iz šolskih let 2020/21 in 2021/22. Primer- javo meritev SLOfit-Športnovzgojni kar- ton smo izvedli v treh skupinah glede na zamaščenost, analiza pa je pokazala, da so v vseh skupinah zamaščenosti najbolj neugoden razvoj doživeli otroci obeh koronskih generacij. Hkrati se je pokaza- lo, da so bili trendi pri generaciji četrto- šolcev iz šolskega leta 2021/22 pozitivni, a so v 4. razredu vseeno ostali precej pod povprečjem vrstnikov iz obdobja pred epidemijo. Upad smo zaznali pri večini gibalnih sposobnosti, najizrazitejši pa je bil pri koordinaciji in hitrosti izmeničnih gibov. Ključne besede: covid-19, gibalne sposob- nosti, trend, četrtošolci, SLOfit Aleš Lebar, Gregor Starc Posledice ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 na gibalni razvoj otrok: študija primera OŠ Janka Modra športna vzgoja 11 „ Uvod Do leta 2020 smo ljudje epidemije global- nih razsežnosti poznali le iz znanstveno- fantastičnih filmov, ki so preigravali različne scenarije dogajanja in ukrepanja, skoraj vsem scenarijem, z redkimi izjemami, pa sta bili skupni brezkompromisnost odziva oblasti in odsotnost otrok iz napetega do- gajanja. Seveda se morda zdi neresno, da bi filmsko fikcijo uporabljali pri izobraževa- nju epidemiologov, a verjetno bi lahko vsaj sprožili razmišljanje o tem, kaj vse gre pri obvladovanju epidemije lahko narobe. Ko je bila v Sloveniji namreč z objavo Od- redbe o razglasitvi epidemije nalezljive bo- lezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije (2020) 12. marca 2020 uradno razglašena epidemija covida-19, je že ob prvih ukrepih, ki so posnemali ukrepe drugih držav, postalo jasno, da o morebi- tni škodi omejevanja gibanja in druženja na razvoj otrok nihče ni razmišljal. Še več, o otrocih nihče od odgovornih uradnikov, politikov ali strokovnjakov v javnosti ni govoril drugače kot o potencialnih prena- šalcih virusa. Da so ukrepi zaobšli upošte- vanje vsakdanjega življenja ljudi in špor- tnih praks, je razvidno tudi iz dokumenta Higienska priporočila za uporabo športno rekreativnih površin na prostem, športnih objektov na prostem in na površinah za šport v naravi (NIJZ, 2020), ki so bila izje- mno neživljenjska. Strokovnjaki, ki so oblikovali ukrepe, politi- ki, ki so jih sprejemali, in uradniki, ki so jih vpeljevali, bi morali upoštevati že prido- bljeno znanje o tem, kaj se zgodi z otro- škim organizmom, ko mu radikalno zmanj- šaš možnosti za intenzivno gibanje, a so pri svojih odločitvah to povsem ignorirali. Že najmanj 40 let namreč iz vrhunskega športa vemo, kaj pomeni proces detrenin- ga, se pravi hipne prekinitve trenažnega procesa vrhunskih športnikov, katerih te- lesa fiziološko delujejo po povsem enakih mehanizmih kot telesa otrok. Težava pa je pri otrocih še resnejša, saj ob tem še rastejo in se njihovi organski sistemi še razvijajo, zaradi česar intenzivno gibanje še bolj nuj- no potrebujejo. Tako bi odločevalci morali upoštevati, kaj se lahko zgodi otrokom, če vemo, da sposobnost teka v submaksimal- ni hitrosti pri vrhunskih tekačih v samo 15 dneh brez treninga lahko upade za 25 % (Houston idr., 1979), da se vrhunski kolesarji pri supermaksimalni obremenitvi že po 2 do 4 tednih utrudijo za 8 % hitreje kot prej (Coyle, Hemmert in Coggan,1986) ali da se pridobitve treninga aerobne vzdržljivosti izgubijo že po osmih tednih nedejavnosti (Klausen, Andersen in Pelle, 1981). Na pod- lagi tega pa bi tudi morali predvideti, da bo omejevanje gibanja izjemno omejilo razvojne možnosti otrok. Upoštevali niso niti vseh dotedanjih izsledkov z drugih po- dročij, ki govorijo o tem, kako omejevanje socialnih stikov opustoši kognitivni in ču- stveni prostor človeka, niti priporočil (Jurak idr., 2020), ki so jih ob razglasitvi epidemije oblikovali slovenski strokovnjaki s podro- čja gibanja. Popolnoma so zanemarili tudi opozorila o izjemnem upadu gibalnih spo- sobnosti slovenskih otrok, ki so nastali takoj po koncu prvega zaprtja šol spomladi 2020 (Starc idr., 2021; Morrison idr., 2021), saj so po prvem zaprtju čez pol leta šole zaprli še enkrat. Učiteljice in učitelji športne vzgoje v Slo- veniji smo med seboj povezani bolj kot učitelji drugih predmetov, kar izhaja tudi iz tega, da smo bili vsi izobraženi na eni instituciji, da se nenehno srečujemo na raznoterih šolskih športnih tekmovanjih in da tudi na splošno več komuniciramo med sabo. V nemudoma vzpostavljeni nefor- malni množični komunikaciji na družbenih omrežjih smo po tem, ko so se otroci spet vrnili v šolske klopi, začeli ugotavljati, da so otroci postali drugačni, da se stvari, ki so se jih prej z lahkoto naučili, zdaj učijo s težavo in da lahko že s prostim očesom opazimo, da so gibalne sposobnosti otrok po epide- miji covida-19 na izjemno nizki ravni. Seveda je za vsako učiteljico in učitelja pomembno, da dobro pozna otroke, ki jih poučuje, in da se pri tem ne zanaša zgolj na subjektivne občutke, temveč za njihovo potrditev uporabi čim bolj objektivne kri- terije. Osnovni namen tega članka se tako skriva prav v motivu, da na primeru OŠ Jan- ka Modra z uporabo objektivnih analitičnih metod preverimo, ali se otroci, ki so bili izpostavljeni ukrepom za zajezitev epide- mije covida-19, v svojem gibalnem razvoju razlikujejo od predhodnih generacij otrok, ki epidemije in dolgotrajnega zaprtja šol v svojem otroštvu niso doživeli. Osnovni hipotezi, ki ju želimo preveriti, sta, da so generacije otrok OŠ Janka Modra, ki so v prvem triletju osnovne šole bile podvržene ukrepom za zajezitev covida-19, dosegale nižjo raven gibalne učinkovitosti v primer- javi z generacijami naših učenk in učencev pred epidemijo ter da je bil napredek v gi- balni učinkovitosti teh generacij manjši kot pri generacijah pred epidemijo. „ Metode Merjenci Da bi se izognili vplivanju procesov dozore- vanja na gibalni razvoj otrok, smo se odlo- čili za analizo razvoja gibalne učinkovitosti več generacij otrok v predpubertetnem obdobju med 6. in 10. letom starosti. V ta namen smo analizirali spremembe v gibal- nem razvoju pri predkoronskih generaci- jah, ki so četrti razred obiskovale v šolskih letih 2015/16, 2016/17, 2017/18 in 2018/19, ter pri dveh koronskih generacijah četrto- šolcev iz šolskih let 2020/21 in 2021/22. V šolskem letu 2019/20 nismo izvedli meritev Športnovzgojnega kartona. Učitelji špor- ta na naši šoli smo se namreč odločili, da damo po vrnitvi v šole ob koncu prvega vala epidemije pri pouku športa prednost vsebinam, s katerimi bi čim bolj nadome- stili primanjkljaje, ki smo jih pridelali med zaprtjem šol in poučevanjem na daljavo. Med vzroki za odločitev, da ne izvedemo meritev, je bilo tudi dejstvo, da bi zaradi vseh ukrepov in omejitev ter splošnih po- gojev na naši šoli (veliko število učencev in učenk, 3 enote šole, 1 velika telovadnica, 1 komplet merilnih naprav) za izvedbo meri- tev porabili zelo veliko časa. Tako podatkov za generacijo, ki je v šolskem letu 2019/20 obiskovala 4. razred, žal nimamo. Število vključenih fantov in deklet v vzorec posa- mezne generacije je razvidno iz Tabele 1, analiza variance pa je pokazala, da se fantje in dekleta med generacijami po starosti niso statistično značilno razlikovali. Tabela 1 Število fantov in deklet ter povprečna starost v analiziranih generacijah četrtošolcev Šolsko leto Fantje Dekleta N Starost (let) N Starost (let) 2015/16 36 9,19 42 9,40 2016/17 36 9,42 25 9,40 2017/18 38 9,37 47 9,40 2018/19 48 9,29 33 9,42 2020/21 51 9,47 41 9,44 2021/22 52 9,42 43 9,40 Skupaj 261 9,37 231 9,41 Ker smo želeli preveriti, ali so bili razvojni trendi zaradi ukrepov za zajezitev epide- mije enako prizadeti pri otrocih z različno ravnijo telesnega maščevja, smo otroke razvrstili v tri skupine zamaščenosti glede na začetno centilno vrednost kožne gube nadlahti v 1. razredu. Tako smo oblikovali tercilne skupine zamaščenosti otrok v vsaki 12 generaciji. V prvi tercil otrok z nizko zama- ščenostjo smo razvrstili otroke do 30,34. centila kožne gube nadlahti, v drugi tercil otrok z zmerno zamaščenostjo smo razvr- stili otroke med 30,34. in 59,49. centilom, v tretji tercil pa smo razvrstili otroke s poviša- no zamaščenostjo od 59,49. centila naprej. Povprečne centilne vrednosti v posame- znem tercilu se v različnih generacijah niso opazneje razlikovale, še največja razlika se je pokazala v tercilu nizke zamaščenosti pri generaciji, ki je četrti razred obiskovala v šolskem letu 2015/16 (Slika 1) in v kateri so imeli otroci statistično značilno višji pov- prečni centil kožne gube nadlahti od preo- stalih generacij. Pripomočki Za analizo smo uporabili šolske podatke meritev gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti SLOfit-Športnovzgojnega kar- tona, ki smo jih zbrali na podlagi soglasja staršev oziroma skrbnikov otrok. Merska baterija SLOfit-Športnovzgojni karton vklju- čuje tri antropometrijske meritve (višino, maso in debelino kožne gube nadlahti) ter meritve osmih gibalnih merskih nalog (do- tikanje plošč z roko, skok v daljino z mesta, poligon nazaj, dviganje trupa, predklon na klopci, vesa v zgibi, tek na 60 m in tek na 600 m). Postopek Meritve otrok smo v vsakem šolskem letu izvedli na šoli med 15. aprilom in 15. majem po standardnem postopku in z istim mer- skim instrumentarijem. Za vsako od šestih generacij smo najprej poiskali rezultate vseh meritev SLOfit-Športnovzgojnega kar- tona, v analizo pa smo vključili podatke iz 1. in 4. razreda osnovne šole vsake generacije. Za dve časovni točki smo se odločili zaradi lažje predstavitve rezultatov in zato, ker v šolskem letu 2019/20 na šoli nismo izvedli meritev. To pomeni, da generacije četrto- šolcev iz šolskega leta 2019/20 nismo mogli zajeti. Hkrati bi s tem umanjkali tudi rezulta- ti 3. razreda pri četrtošolcih iz šolskega leta 2020/21 in rezultati 2. razreda pri četrtošol- cih iz šolskega leta 2021/22. Pogoji razvoja tistih generacij, ki so 4. razred zaključile v obdobju pred epidemijo, so bili drugačni od tistih dveh, ki sta v prvih štirih letih šo- lanja izkusili ukrepe za zajezitev epidemije. Nobena od štirih predkoronskih generacij otrok (2015/16, 2016/17, 2017/18 in 2018/19) ni imela kakšnih večjih motenj vsakdanjega življenja, ki bi omejevale njihove možnosti telesne dejavnosti, obe koronski generaciji pa sta dve leti preživeli v pogojih ukrepov za zajezitev epidemije. Kljub temu pa sta tudi ti dve generaciji imeli vsaka svoj sce- narij razvoja. Prva generacija četrtošolcev iz šolskega leta 2020/21 je zaprtje šol in omejitve gibanja doživela v tretjem in če- trtem razredu, kar pomeni, da v četrtem razredu niso imeli možnosti običajnega pouka športne vzgoje, medtem ko je druga koronska generacija četrtošolcev omenje- ne omejitve doživela v drugem in tretjem razredu, v četrtem razredu pa je doživela normalizacijo vsakdanjega življenja brez zapiranja šol in omejevanja gibanja. Statistične metode Rezultatu vsake merske naloge smo najprej določili centilno vrednost na podlagi rezul- tatov vseh otrok v Sloveniji med šolskima letoma 1987/88 in 2021/22. V analizi smo nato kot kazalnik gibalne učinkovitosti upo- rabili odvisno spremenljivko indeks gibalne učinkovitosti (IGU). IGU smo izračunali kot povprečje centilnih vrednosti vseh osmih gibalnih merskih nalog Športnovzgojnega kartona, ki smo jih po izračunu povprečja še enkrat razvrstili na centilni lestvici. Vse centilne vrednosti smo izračunali specifič- no glede na starost in spol, kar pomeni, da so centilne vrednosti različno starih otrok in hkrati različnih spolov medsebojno ne- posredno primerljive. Statistično analizo podatkov smo izvedli s programsko opremo IBM SPSS 28.0.1.1 (Armonk, NY: IBM Corp.). Za analizo razlik v gibalnem razvoju med različnimi generaci- jami po skupinah zamaščenosti smo upo- rabili statistično metodo dvosmerne ANO- VA za ponovljene meritve, pri čemer smo morebitne kršitve homogenosti variance predhodno preverili z Boxovim testom enakosti matrice kovariance. V analizi smo razlike pri posamezniku opazovali prek spremenljivk IGU v 1. in 4. razredu, razlike med posamezniki pa prek spremenljivk pripadnosti posamezni generaciji in za- četne ravni zamaščenosti. Po analizi IGU smo za generaciji četrtošolcev iz šolskih let 2020/21 in 2021/22 izvedli še ločene ana- lize centilnih vrednosti za vsako gibalno mersko nalogo posebej, da bi dobili bolj- šo predstavo, katere komponente gibalne učinkovitosti so utrpele najbolj negativne posledice, pri čemer otrok nismo delili na skupine zamaščenosti. V analizo nismo vključevali kovariat spol in starost, saj smo že sam IGU izračunali glede na spol in sta- rost. Uporabili smo ponavljajoči kontrast, za post-hoc analizo pa smo uporabili Bon- ferronijev test. Statistično značilnost smo določali na ravni p < ,05. „ Rezultati Rezultati kažejo, da se je indeks gibalne učinkovitosti med 1. in 4. razredom stati- stično značilno spremenil, (F(1, 422) = 6,329, p < ,05, η p 2 = ,015), še posebej so bile izra- žene razlike med generacijami (F(5, 422) = 17,9 0, p < ,001, η p 2 = ,176), medtem ko razli- ke med različnimi skupinami zamaščenosti niso bile statistično značilne (F(2, 422) = 3,014, p = ,05, η p 2 = ,014). Post-hoc test je pokazal, da ni bilo statistič- no značilnih razlik v gibalni učinkovitosti 22,9 17,0 19,5 19,8 16,3 16,7 46,5 46,9 46,9 44,1 43,9 43,5 75,1 73,3 78,3 78,4 77,7 78,1 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 2015/16 2016/17 2017/18 2018/19 2020/21 2021/22 2015/16 2016/17 2017/18 2018/19 2020/21 2021/22 2015/16 2016/17 2017/18 2018/19 2020/21 2021/22 Nizka zamaščenost Zmerna zamaščenost Povišana zamaščenost i t h a l d a n e b u g e n ž o k l i t n e C Generacija Slika 1. Povprečne začetne centilne vrednosti kožne gube nadlahti v 1. razredu pri različnih genera- cijah četrtošolk in četrtošolcev športna vzgoja 13 niti med četrtošolci vseh predkoronskih ge- neracij niti med njimi in generacijo četrto- šolcev iz šolskega leta 2020/21, je pa gene- racija četrtošolcev iz šolskega leta 2021/22 dosegala statistično značilno nižjo raven gibalne učinkovitosti (p < ,005) od gene- racij 2015/16 (M = –12,73, 95 % CI [–24,40, –1,05]), 2016/17 (M = –13,18, 95 % CI [–25,74, –0,63]), 2017/18 (M = –13,75, 95 % CI [–25,34, –2,15]) in 2018/19 (M = –13,13, 95 % CI [–24,76, –1,50]), ne pa tudi nižje od genera- cije 2020/21 (M = –3,41, 95 % CI [–14,17, 7,9 0] ). Iz Slike 2 so razvidni trendi sprememb in- deksa gibalne učinkovitosti različnih gene- racij četrtošolcev po skupinah zamaščeno- sti, ki nazorno kažejo, da so predkoronske generacije z nizko zamaščenostjo svojo gibalno učinkovitost od 1. do 4. razreda izrazito izboljševale, medtem ko trendi iz- boljšanja niso bili tako izraziti pri otrocih v tercilih zmerne in povišane zamaščenosti. V generaciji četrtošolcev iz predkoronskega šolskega leta 2018/19 je tako prišlo celo do upada indeksa gibalne učinkovitosti za 3,8 centila v skupini z zmerno zamaščenostjo in kar za 5,1 centila v skupini s povišano zamaščenostjo. Najizrazitejši upad gibal- ne učinkovitosti med 1. in 4. razredom se je zgodil v generaciji četrtošolcev iz šol- skega leta 2020/21, ki je v skupini z nizko zamaščenostjo znašal skoraj 10 centilov, v skupini z zmerno zamaščenostjo 14,5 cen- tila, v skupini s povišano zamaščenostjo pa kar 15,7 centila. Ta generacija četrtošolcev je v 4. razredu dosegala tudi najnižje ravni indeksa gibalne učinkovitosti, ki je v sku- pini povišane zamaščenosti upadel celo pod 25. nacionalni centil, skupina zmerne zamaščenosti je končala 13,6 centila pod nacionalnim povprečjem, skupina nizke zamaščenosti pa 3 centile pod nacional- nim povprečjem. Ta generacija je bila tudi edina, ki je v vseh treh skupinah zamašče- nosti v 4. razredu pristala pod nacionalnim povprečjem. Generacija iz šolskega leta 2021/22 je kljub bistveno podpovprečni ravni gibalne učinkovitosti v 1. razredu ra- ven gibalne učinkovitosti bistveno izbolj- šala in v skupini nizke zamaščenosti za več kot 5 centilov presegla nacionalno povpre- čje. V skupini zmerne zamaščenosti je ta generacija v 4. razredu ostala 5,5 centila, v skupini povišane zamaščenosti pa 17 ,1 cen- tila pod nacionalnim povprečjem, kar pa je še vedno bistveno višja raven kot pri gene- raciji iz šolskega leta 2020/21. Analiza trendov posameznih komponent gibalne učinkovitosti zadnjih dveh gene- racij četrtošolcev (Slika 3) kaže, da je bilo v generaciji iz šolskega leta 2020/21 največje poslabšanje pri rezultatih poligona nazaj, močno pa so se poslabšali tudi rezultati dotikanja plošč z roko. Za skoraj 10 centilov so upadli tudi rezultati dviganja trupa in teka na 600 m, za 4 centile rezultati skoka v daljino z mesta, rahlo pa so se izboljšali rezultati predklona na klopci, vese v zgibi in teka na 60 m. Pri zadnji generaciji četrto- šolcev so bili negativni trendi manj izraziti, saj so v poligonu nazaj in dotikanju plošč z roko upadli le za 2,9 centila, pri predklo- nu na klopci za skoraj 6 centilov, pri skoku v daljino z mesta pa je bil upad manjši od dveh centilov. Izrazito so se pri njih izboljša- li rezultati teka na 600 m in dviganja trupa, rahlo izboljšanje se je pokazalo tudi pri re- zultatih vese v zgibi in teka na 60 m. 41,5 52,2 46,8 49,1 44,8 49,1 49,5 44,4 40,6 24,9 28,8 32,9 20 30 40 50 60 70 80 1. razred 4. razred Povišana zamaščenost 51,8 63,7 57,0 60,6 55,1 60,7 59,8 56,0 50,9 36,4 39,1 44,5 20 30 40 50 60 70 80 1. razred 4. razred Zmerna zamaščenost 58,2 74,3 63,5 71,2 61,5 71,3 66,2 66,6 57,3 47,0 45,5 55,1 20 30 40 50 60 70 80 1. razred 4. razred ) l i t n e c ( i t s o t i v o k n i č u e n l a b i g s k e d n I Nizka zamaščenost 2016 2017 2018 2019 2021 2022 Slika 2: Trendi sprememb gibalne učinkovitosti šestih generacij četrtošolk in četrtošolcev med prvim in četrtim letom šolanja Slika 3. Analiza trendov posameznih komponent gibalne učinkovitosti 14 „ Razprava Pred pandemijo covida-19 smo že vedeli, da pomanjkanje gibanja vodi v upad gibal- nih sposobnosti otrok (Sallis, 1993; Dishman idr., 2022), nismo pa si predstavljali, da lah- ko v razmeroma kratkem času zaprtja šol pri otrocih pride do tako velikega upada. Vedeli smo tudi, da dosegajo otroci s po- višanim deležem podkožnega maščevja nižje ravni gibalne učinkovitosti in slabše obvladujejo gibanje svojega telesa kot tisti z nižjim deležem podkožnega maščevja (Kim idr., 2005, Dumith idr., 2010), nismo pa vedeli, da bo do poslabšanja gibalne učin- kovitosti prišlo pri vseh otrocih, ne glede na raven njihovega podkožnega maščevja. Ob zaprtju šol smo na naši šoli, tako kot na vseh drugih osnovnih šolah v Sloveniji, uče- nje športa sicer izvajali na daljavo in glede na mednarodne primerjave so bile naše šole pri tem celo precej bolj uspešne kot šole v drugih državah (Kovacs idr., 2022a). Kljub osvojenemu prvemu mestu v pou- čevanju na daljavo pa lahko danes rečemo, da to v resnici ni bil uspeh. Primerjava je namreč pokazala, da se je pouka športa na daljavo v Sloveniji redno udeleževalo le 44 odstotkov otrok, kar pomeni, da več kot polovica učenk in učencev, ki pri pouku v živo skoraj v 100 odstotkih obiskujejo pouk športa, tega na daljavo ni počela. Da smo s tem deležem za trikrat presegli druge evropske države, ki jim ni uspelo redno mo- bilizirati več kot 14 odstotkov otrok, nam gotovo ne more biti v tolažbo (Kovacs idr., 2022a). Glede na to, da sta obe koronski ge- neraciji četrtošolk in četrtošolcev iz šolske- ga leta 2020/21 in 2021/22 dosegali izrazito nižje ravni gibalne učinkovitosti v primerja- vi s predkoronskimi generacijami svojih vr- stnic in vrstnikov, lahko z veliko verjetnostjo potrdimo, da je bilo zaprtje šol in omejeva- nje gibanja z vidika razvoja otrok napaka, ki je prizadela prav vse otroke, ne glede na njihov status prehranjenosti. Ob tem nas z zmernim optimizmom navdaja dejstvo, da je v generaciji, ki je 4. razred obiskovala v šolskem letu 2021/22, ko je pouk potekal v živo, kljub vmesnima koronskima šolskima letoma, ki sta zmotila njihov gibalni razvoj, v zadnjem šolskem letu prišlo do izboljša- nja gibalne učinkovitosti glede na njihovo stanje v 1. razredu, a se hkrati zavedamo, da tudi oni svoj gibalni razvoj nadaljujejo s precejšnjim primanjkljajem v primerjavi s predkoronskimi generacijami. Hkrati je analiza potrdila, da je večja zama- ščenost dejavnik tveganja, ki bistveno po- slabšuje možnosti ustreznega gibalnega razvoja (D'Hondt idr., 2013; Kakebeeke idr., 2021). Tudi pri najbolj prizadeti generaciji četrtošolk in četrtošolcev iz šolskega leta 2020/21, ki so imeli v 1. razredu nizko za- maščenost, je namreč gibalna učinkovitost le rahlo zdrsnila pod slovensko povprečje, medtem ko so otroci z zmerno in visoko zamaščenostjo pristali zelo globoko pod slovenskim povprečjem. Seveda moramo biti pošteni in priznati, da je tudi že v kateri drugi generaciji med 1. in 4. razredom na naši šoli prišlo do upada gibalne učinkovi- tosti, kar se je npr. pokazalo pri generaciji, ki je bila v 4. razredu v šolskem letu 2018/19, a tudi v tem primeru se upad ni zgodil pri otrocih z nizko zamaščenostjo. Glede upada posameznih gibalnih spo- sobnosti pri koronskih generacijah četrto- šolk in četrtošolcev lahko rečemo, da nas trendi niso presenetili. Pri poučevanju na daljavo smo bili namreč pri poučevanju predmeta šport v bistveno drugačnem položaju kot pri drugih predmetih. Ome- jevali smo se večinoma na vsebine, ki so jih otroci že znali, saj pri učenju novih gi- banj otroci potrebujejo asistenco učiteljev tako z vidika varnosti kot individualnega odpravljanja napak. Otroci med zaprtjem praktično niso osvajali novih gibanj in obli- kovali novih gibalnih programov, zaradi česar je tudi prišlo do izrazitega upada pri koordinaciji gibanja. V merski nalogi poli- gona nazaj so četrtošolke in četrtošolci iz šolskega leta 2020/21 tako dosegali za sko- raj polovico nižji centil, kot so ga dosegali v 1. razredu, pa tudi pri najmlajši generaciji iz šolskega leta 2021/22 je ta gibalna spo- sobnost bila na nižji ravni kot v 1. razredu. Pri poučevanju na daljavo tudi nismo mo- gli izvajati izrazito intenzivnih eksplozivnih in hitrih gibanj, saj so otroci pouk izvajali v stanovanjih, torej v omejenem prostoru, opremljenem s številnimi ovirami, kjer bi takšna gibanja predstavljala veliko tvega- nje poškodb otrok in stanovanjske opreme. Zaradi tega je prišlo tudi do upada eksplo- zivne moči, saj so rezultati skoka v daljino z mesta upadli pri obeh generacijah, pa tudi hitrosti, saj se je enako zgodilo pri merski nalogi dotikanja plošč z roko. Hkrati so tudi rezultati teka na 60 m ostali na izjemno niz- ki ravni. Izboljšali so se sicer pri generaci- ji, ki je 4. razred obiskovala v šolskem letu 2020/21, vendar pa to izboljšanje ni tako presenetljivo, če upoštevamo, da so bili že v 1. razredu na izjemno nizki ravni. Vedno je namreč izboljšanje lažje doseči, če je začetna raven izjemno nizka. Ker smo pri poučevanju na daljavo lahko več delali na krepilnih vajah za moč, nas ne preseneča, da je pri generaciji iz šolskega leta 2021/22 prišlo do rahlega izboljšanja rezultatov pri vesi v zgibi in pri dviganju trupa, saj je pri tej generaciji zadnje šolsko leto pouk pote- kal nemoteno. Ker učitelji pri svojem delu opažamo, da je povečana gibljivost pogo- sto povezana z nizkim mišičnim tonusom, nas ne preseneča, da so se pri četrtošolkah in četrtošolcih iz šolskega leta 2020/21 re- zultati predklona na klopci med 1. in 4. razredom izboljšali. Zaradi manjše mišič- ne moči so namreč imeli tudi zmanjšan mišični tonus, pri zadnji generaciji pa nam je mišični tonus že uspelo povečati, zaradi česar so rezultati te merske naloge nekoliko upadli. Po vrnitvi otrok v šolske klopi smo veliko časa namenili izboljševanju aerobne vzdržljivosti, zaradi česar so otroci, ki so 4. razred obiskovali v šolskem letu 2021/22, ko je pouk ves čas potekal v živo, bistveno napredovali v primerjavi z njihovim sta- njem v 1. razredu. Na drugi strani pa se to pri generaciji iz predhodnega šolskega leta 2020/21 ni zgodilo, saj kljub temu, da smo jim učitelji med poučevanjem na daljavo dajali tudi vzdržljivostne domače naloge, to ni bilo dovolj. Ker je bilo aerobne tipe (domačih) nalog težko nadzorovati in pre- verjati, je težko oceniti, v kolikšni meri so jih učenci in učenke dejansko sploh opravljali. Hkrati pa podaljšan čas igranja na prostem v času, ko so imeli pouk doma, o katerem so slovenski otroci poročali, očitno ni zago- tovil dovolj velike intenzivnosti, ki bi lahko preprečila upad aerobne vzdržljivosti. „ Zaključek Upamo, da bo naša mikro raziskava dodala svoj kamenček v mozaik razumevanja, kako izjemno pomemben je pouk športa v šoli in kako izjemno močno negativno na ra- zvoj otrok vplivajo motnje v tem procesu. Pokazalo se je, da med prostočasno de- javnostjo doma otroci niso dosegali ustre- znega obsega in intenzivnosti gibanja, ki bi mlademu organizmu dajalo dovolj velik impulz za sprožanje adaptivnih procesov, zaradi katerih bi se gibalne sposobnosti ustrezno razvijale. Pričujoča analiza je edina do zdaj objavlje- na analiza v Sloveniji in v mednarodnem prostoru, ki je učinke ukrepov za zajezitev epidemije analizirala glede na različno stopnjo zamaščenosti otrok, s tem pa smo lahko pokazali, da je zapiranje šol imelo na gibalni razvoj otrok večji negativni učinek kot sama zamaščenost. Seveda pa je pri športna vzgoja 15 posploševanju rezultatov treba upoštevati omejitve naše študije, izvedene na majh- nem vzorcu otrok ene šole, več tovrstnih analiz pa bi lahko potrdilo, ali so se podob- ni negativni scenariji razvoja zgodili tudi v drugih šolah iz podobnih okolij. Naravne danosti okoliša OŠ Janka Modra so sicer zelo ugodne, saj je znotraj meja občine Dol pri Ljubljani veliko gozdnih in drugih naravnih površin, kjer se je bilo tudi med zaprtjem šol mogoče rekreirati. Pri po- uku na daljavo smo učitelji športa to sicer poskušali izkoristiti ter smo učence in učen- ke usmerjali in spodbujali k aerobni vadbi v naravi, zagotovo pa vse šole takšnih mo- žnosti gibanja v naravi nimajo in v teh pri- merih so morda bile posledice zaprtja šol še hujše. Po opravljeni analizi nam je tudi na šoli bolj jasno, kakšni izzivi nas čakajo, saj vidimo, da so se otroci v šolske klopi vrnili z razvojnim primanjkljajem, zato bomo z njimi morali začeti delati na nižji ravni kot s predho- dnimi generacijami. To bo za vse učitelje pomenilo dodaten izziv, več prilagajanja in več dela, vsekakor pa bodo prizadeti otroci nova znanja usvajali počasneje in pozneje kot njihovi vrstniki in vrstnice iz predko- ronskega obdobja. Upamo, da bomo do konca šolanja vse prizadete otroke spravili na podobno raven razvoja kot predhodne generacije, a bo to zagotovo velik izziv, saj so se pri mnogo otrocih zaradi spodbuja- nja digitalizacije spremenile tudi vsakdanje navade, a žal v smer podaljšanega časa sedenja pred zasloni ter podaljšanega časa sedenja za potrebe domačih nalog in učenja za šolo (Kovacs idr., 2022b, 2022c). Čaka nas torej veliko dela, na mestu pa je predvsem poziv odločevalcem, naj si nikoli več ne dovolijo zapiranja šol in naj podpre- jo rešitev ure športa na dan v šoli, saj bomo le tako morda lahko nadoknadili zamujeno. „ Literatura 1. Coyle, E. F., Hemmert, M. K. in Coggan, A. R. (1986). Effects of detraining on cardiova- scular responses to exercise: role of blood volume. Journal of Applied Physiology, 60(1), 95–99. 2. D'Hondt, E., Deforche, B., Gentier, I., De Bo- urdeaudhuij, I., Vaeyens, R., Philippaerts, R. in Lenoir, M. (2013). A longitudinal analysis of gross motor coordination in overweight and obese children versus normal-weight peers. International Journal of Obesity, 37(1), 61– 67. 3. Dishman, R. K., Heath, G., Schmidt, M. D. in Lee, I. M. (2022). Physical Activity Epidemiolo- gy. Human Kinetics. 4. Dumith, S. C., Ramires, V. V., Souza, M. A., Moraes, D. S., Petry, F. G., Oliveira, E. S., ... in Hallal, P. C. (2010). Overweight/obesity and physical fitness among children and ado- lescents. Journal of Physical Activity and He- alth, 7(5), 641–648. 5. Houston, M. E., Bentzen, H. in Larsen, H. (1979). Interrelationships between skeletal muscle adaptations and performance as studied by detraining and retraining. Acta Physiologica Scandinavica, 105(2), 163–170. 6. Jurak, G., Morrison, S. A., Leskošek, B., Kovač, M., Hadžić, V., Vodičar, J., ... in Starc, G. (2020). Physical activity recommendations during the coronavirus disease-2019 virus outbre- ak. Journal of Sport and Health Science, 9(4), 325–327. 7. Kakebeeke, T. H., Chaouch, A., Caflisch, J., Knaier, E., Rousson, V. in Jenni, O. G. (2021). Impact of body mass index and socio-eco- nomic status on motor development in chil- dren and adolescents. European Journal of Pediatrics, 180(1), 1777–1787. 8. Kim, J., Must, A., Fitzmaurice, G. M., Gillman, M. W., Chomitz, V., Kramer, E., ... in Peterson, K. E. (2005). Relationship of physical fitness to prevalence and incidence of overwei- ght among schoolchildren. Obesity Rese- arch, 13(7), 1246–1254. 9. Klausen, K., Andersen, L. B. in Pelle, I. (1981). Adaptive changes in work capacity, skeletal muscle capillarization and enzyme levels during training and detraining. Acta Physio- logica Scandinavica, 1 13(1), 9–16. 10. Kovacs, V. A., Brandes, M., Suesse, T., Blagus, R., Whiting, S., Wickramasinghe, K. in Okely, A. D. (2022c). Are we underestimating the impact of COVID-19 on children’s physical activity in Europe?—a study of 24 302 chil- dren. European Journal of Public Health, 32(3), 494–496. 11. Kovacs, V. A., Csanyi, T., Blagus, R., Bran- des, M., Starc, G., Rocha, P., ... in Okely, A. D. (2022a). Ringing the bell for quality PE: What are the realities of remote physical educati- on?. European Journal of Public Health, 32(Su- pplement 1), i38–i43. 12. Kovacs, V. A., Starc, G., Brandes, M., Kaj, M., Blagus, R., Leskošek, B., ... in Okely, A. D. (2022b). Physical activity, screen time and the COVID-19 school closures in Europe–An observational study in 10 countries. Europe- an journal of sport science, 22(7), 1094–1103. 13. Morrison, S. A., Meh, K., Sember, V., Starc, G. in Jurak, G. (2021). The effect of pandemic movement restriction policies on children's physical fitness, activity, screen time, and sleep. Frontiers in Public Health, 9(1). 14. NIJZ. (2020, 21. julij). Higienska priporočila za uporabo športno rekreativnih površin na prostem, športnih objektov na prostem in na površinah za šport v naravi. https://www.jzr. si/assets/uploads/images/page/7abd4cefe3 e0d94878e9b61e7ce2a5ed.pdf 15. Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije (2020). Uradni list RS, št. 19/20 in 68/20. 16. Sallis, J. F. (1993). Epidemiology of physical activity and fitness in children and adole- scents. Critical Reviews in Food Science and Nutrition, 33(4-5), 403–408. 17. Starc, G., Strel, J., Kovač, M., Leskošek, B., So- rić, M. in Jurak, G. (2021). Upad gibalne učin- kovitosti in naraščanje debelosti slovenskih otrok po epidemiji COVID-19. Šport: Revija za teoretična in praktična vprašanja športa. 69(1- 2), 223–232. Aleš Lebar, OŠ Janka Modra, Dol pri Ljubljani lebarmeister@gmail.com