Poberki iz različnih časnikov.
„Das Slaventhtmi besonders in Sudosterreich¨,
,,von einem Adoptivslaven."
Razuzdanost,   ktera  se je  polastila nekterih  nemških časnikov, kader se spominjajo Slovanov, nima ne konca   ne   kraja.    Strupene   sline   plujejo   Slovanom  v obraz, sramote, zaničujejo,   psujejo jih,   da kaj tacega zgodovina ne pripoveduje.    In to delajo   v  imenu  in s pozivom na  svojo   kulturo,   v imenu   in   s pozivom na človečnost!!    Ali morejo  o omiki,   o Človečnosti  govoriti taki časopisi,   ki delajo tako nepošteno,   kterim je glavna krepost — surovost  in laž?    Prišlo je do tega, da je moral nemški jezik nalašč  za  to izkovati sramo-tivne besede, da se ž njimi sramote Slovani.   Turek in Slovan,   prvi zlato , drugi blato!    Sveta tem časopisom ni nobena  reč,   resnica  jim  je  laž   in   laž  — resnica vselej, kadar je treba Slovane sramotiti, ovajati in črniti.    Ti časopisi  so  največ   krivi,   da   v Avstrii   hodi vse navskriž, da peša občno blagostanje, da umira vera in zaup.   Rodoljubje razglašajo za izdajo, plašljivost za moralno junaštvo, izdajo za rodoljubje.   Zoper take sovražnike   nimamo  orožja.     In   kdo  so   ti  sovražniki ? Večidel ptujci, ne Avstrijci, prišli so med nas Avstrijo podirat, da laže osnujejo veliko Nemčijo. In te lažnjive preroke slušajo   celo   nekteri vladni  možje  ter jih plačujejo.    To je hudo,   tako dejanje  mora  žaliti in strašiti vsacega,   kdor   dobro  in  pošteno misli z Avstrijo; po tej poti ni mogoče mirne sprave med narodi, po tej poti mora Avstrija razpasti. Naš namen ne more biti boriti ali pogajati se s tacimi sovražniki, ker njim resnica nič ne velja.   Namenili smo se danes samo spregovoriti ozbiljno besedo o sestavku:   „Das  Slaventhum,   besonders in Stidosterreich. Von einem Adoptivslaven", kterega je te dni prinesla „Triester Zeitung." Ta sestavek prevrača slovansko zgodovino samo v ta   namen ,   da Slovane črni in psuje.    Po tem  sestavku  so  Slovani  naj-veči barbari, roparji,   za omiko popolnoma nesposobni« Naj blagovoli nam povedati „Triester Zeitung" sine ira et studio: od kod je prišlo poljedelstvo, obrtnija in kupčija med   Nemce.    Ali  ne  izmed   Slovanov?    Porok je temu Herder.    Kdo  je  preporodil  nemško   slovstvo? Ali ne   luziški   Srb Lessing?    Od kod^ imajo   Nemci cerkveno petje? Luther ga je našel na Ceskem. Kdo je varoval Evropo 7   da je niso   potopile divje trume iz Azije?    Kdo je   pobil  Mongole   in  Tatare?    Cehi  in južni  Slovani.    Kdo  je   ustavil   presilne  Solimanove trume?    Bil je  Sobieskv,   bili   so  južni   Slovani. To in še mnogo  druzega   so   storili Slovani,   in s tem obvarovali Nemce in vso zapadno Evropo,   in morebiti bi   se   še   dan danes  bliskal   polomesec  v  Berolinu in Parizu,   da vsega tega  niso storili Slovani.    In ako bi vsega tega   ne   bili   storili Slovani,   kje   bi danes bila
161
nemška kultura? Ce je temu tako ? kje je dolžna hvaležnost? Ali je morda Slovana Bog za to ustvaril, da je samo varuh drugim narodom, da za-nje kri preliva ter jim noge liže? Naj temu pošteno odgovori „Triester Zeitung", pa mirna Bosna!                   Iz ,,Primorca."
162