STAROSLOVANSKE IN NEKE ZGODNJESREDNJEVEŠKE NAJDBE
V ISTRI
Branko M arušič
Znani pisani viri, ki se nanašajo na razdobje od propada rim skega cesarstva 
do prihoda in n aseljev an ja Slovanov v Istro, nam navzlic nekaterim odličnim 
zapisom 1 ne dovoljujejo zadovoljive rek o n stru k cije zgodovinskih d o g ajan j v 
Istri v tem razdobju. P isani viri nas sicer seznanjajo s političnim i dogodki, 
družbenim i sprem em bam i, gospodarsko stru k tu ro , historično geografijo, upravno 
in cerkveno organizacijo, vendar samo v glavnih potezah, in še to ne vedno.2 
Vemo, da so od konca V. stoletja do prve polovice VII. stoletja živeli v Istri 
Vzhodni Goti, najem niške čete bizantinskega cesarstva, Langobardi, A vari in 
Slovani. Vemo, da so te d aj v Istri iskali in našli zatočišče begunci iz Panonije, 
a verjetno tudi iz severne D alm acije. Domnevamo, da so se tedaj pričeli v Istro 
naseljevati Slovani prve m igracije. Toda kakšen je bil način življenja, m ate­
rialna in duhovna k u ltu ra začasnih in stalnih novih prebivalcev Istre, kakšen je 
bil njihov odnos do starega rim skega in rom aniziranega prebivalstva, do n je ­
govega načina življenja, do njegove m aterialne in duhovne kulture in obratno? 
O tem nam vedo k a j m alo povedati sodobni pisani viri. Če bomo hoteli to 
zvedeti, bomo m orali poklicati na pomoč vire iz XL, XII. stoletja in iti od znanega 
k neznanem u, m orali bomo konzultirati pom ožne zgodovinske vede: lingvistiko, 
etnografijo, agrarno zgodovino in arheologijo zgodnjega srednjega veka.
Zato sem zb ra l v tem članku vse do leta 1948 objavljene podatke, ki se 
nanašajo n a grobišča zgodnjega srednjega veka v Istri in o b jav ljam neke 
najdbe, ki so bile izkopane ali po n ak lju čju najdene, pa so prišle v m uzejske 
shram be, k je r so zapadle pozabi.
Če vzamemo Istro v njenih zgodovinskih m ejah, je najsev ern ejša staro­
slovanska najdba grobišče v Tom aju na tržaškem Krasu.3
Po predzgodovinskem arheologu dr. R. B attagli, ki je m ed obem a vojnam a 
precej delal v Istri,4 so bili v zgodnjih slojih k rašk ih jam P redjam a, Š kocjanska
1 Pisani viri za obravnavano razdobje so navedeni v B. Benussi, N el medio 
evo, Poreč 1897, str. LXIX—LXXVIII; edicirani so v P. K andier, C odex diplom a- 
ticus istrianus, T rst 1864 in v F. Kos, G radivo I, II, L ju b ljan a 1902—1906.
2 B. Benussi, n. d.; G iovanni de V ergottini, Lineam enti storici della costitu­
zione politica dellT stria durante il medio evo, Roma 1924; Jože Rus, Johannes 
— zadnji škof panonske, a prvi istrske Emone, GMDS XX, 1—4, L ju b lja n a 1939, 
str. 152. sl.; M. Kos, O starejši slovanski kolonizaciji v Istri, R azprave I, L ju b ­
ljana 1950, str. 55. sl.
3 M itt. Z. K., N. F., v. XXV, str. 94.
4 G lej spisek njegovih člankov v k n jig i La Venezia G iulia te rra d’Italia, 
Venezia 1946, str. 57.

jam a, M aterija, K reka itd. najdeni ostanki grobo izdelane keram ike, ki je bila 
sive ali črnkaste barve, brez leska, hrapava in okrašena z vzporednim i valov- 
nicam i. G roba izdelava, fak tu ra in zlasti okras n av ajajo R. Battaglio k m išljenju, 
da je to slovanska gradiščanska keram ika iz prvih časov po slovanski doselitvi 
v tržaško zaledje, iz konca VIII. stoletja.5
N ajdišča iz zgodnjega srednjega veka so dalje odkrita pod Buzetom in v 
njegovi širši okolici.
D a so vzhodno od Buzeta, na hribčkih desno od ceste v Roč, razsežna stara 
grobišča, je bilo znano že davno pred letom 1894. K m etje so p ri svojem delu 
m nogokrat naleteli n a človeške skelete, bronaste in zlate uhane, steklene bisere, 
bronaste pasne spone in fibule, železne puščice, nože in konjske podkve. A prila 
m eseca leta 1894 so izkopali na hribčku B režac devet skeletov, k i so ležali v 
zem lji drug poleg drugega. P ri n jih so našli dva zlata in več bronastih uhanov, 
n ek a j bronastih fibul in železne nože. P redm ete je odkupil tržaški m uzej. Šele 
po te j najdbi so se pričela prva izkopavanja, ki jih je na svoje stroške opravljal 
zdravnik dr. Cleva, On je izkopal n ekaj skeletov, bronaste uhane, fibule in pasne 
spone, železno kopje in n ek aj nožev.6 L astnik zem ljišča je prodal U pravi »Società 
istriana di archeologia e storia patria« zlat uhan, ki ga je našel v nekem grobu.7 
Na te n ajdbe se v erje tn o nanaša beležka A. P uschija, rav n atelja M estnega m u­
zeja v T rstu pred prvo svetovno vojno in km alu po n je j, ki pravi, da so na 
nekem p olju na podnožju Buzeta najdeni številni ostanki m rličev in nekaj 
skeletov, od katerih je eden imel v rokah železen nož, ostali pa sreb rn e uhane.8 9 
V ečje grobišče je bilo tu d i na posestvu A ntuna Flega, na južnih pobočjih sosed­
njega hribčka M ejica. V potni beležnici A. P uschija čitam o, da je tu neki km et 
našel bronasto zapestnico, ki je bila na koncih okrašena, in večji železni nož 
(dolg 19,5 cm, širok 2,5 cm) s kratkim ročajem , ravnini rezilom in hrbtom , ki je 
šel do konca druge tre tjin e vzporedno z rezilom , nato pa se je postrani spustil 
k njem u; ob samem h rb tu je tekel žleb za odtok krvi (sl. 1).° Po te j najdbi je 
A. Puschi kopal n a M ejici z nekaterim i presledki od 3. avgusta 1895. leta do 
17. septem bra 1896. leta. Na dan je prišlo 131 skeletnih grobov. M rliči so ležali ali 
v sami zem lji, ali p a na kam nitih ploščah, obraz jim je bil o b rn jen navzgor, 
pod glavo pa je b ila kam nita blazina. N ajd aljši skelet je m eril 193 cm. 42 grobov 
je bilo brez grobnih dodatkov. Za ostalih 89 grobov pa je značilno, da drži večji 
del m rličev v rokah nož: 48 v desni, 17 v levi roki. V 5 prim erih im ajo v desni 
roki tudi puščico. Sicer pa so bili grobovi siromašni. V 11 grobovih so bili 
obsenčni obročki, slični prstanom z ojačenim spodnjim delom, v k aterega so 
vdelane tri luknje. D alje je našel A. Puschi 7 bronastih obsenčnih obročkov, ki 
so podobni navadnim prstanom , 15 uhanov, 18 bronastih, 5 železnih in 3 biserne 
prstane, 6 ovratnic iz steklenih biserov, 5 iz steklene paste, 17 glavnikov, 8 za­
pestnic, 7 kresilnih kam nov z 2 kresilom a, 7 obročkov, 3 igle, 5 lasnic, od tega
5 R. Battaglia, Le civiltà prerom ane della Venezia G iulia e le prim e immi­
grazioni slave, La Venezia G iulia terra d’Italia, Venezia 1946: isti, Indagini sull’ 
eia dei resti um ani rinvenuti nelle caverne e nel castelliere di San Canziano del 
Timavo, A tti del m useo civico di storia n atu rale, Trst, v. XV — N. 1.
6 A tti e m em orie della Società istrian a di archeologia e storia p a tria (odslej 
AeM), v. X, 1895, str. 523—524; Mitt. Z. K., N. F., v. XXII/I, 1896, str. 46.
7 AeM, v. X, 1895, str. 524.
8 A rcheografo T riestino (odslej AT), III. S, v. XIV, str. 266.
9 A rhiv Arheološkega m uzeja Istre (odslej AMI), beležnica A. Puschija, str. 154, 
155, 157.

PEN lCiÒ
b r k a c
KA RO JBA 2
L-AB IN CI
+ P O R E C
VRSAR
H o d a u &a n ì
• JT A ft» S OC AM 
• R O G A T IC A
B a r b a r ic a
-♦ .B A N jO L E
p 6 R ° j M u t v o a a n
SU D IO R + # + V .Z A C S ,
• M u A ibE l 5aw «iT (A v^J 
■ + • 5 M O M O A
BRÌONt
UIXN)A* }| 
POMEA-f-
M A tfC v ii
k a š t e l • S pilja
z/\jčji B R £ 6
M EJIC A
OPRTALJ B R E Z A C
DUBÌn a \ a i MB BE N IN ici i
+ G robišča stardromanskega prebivalstva
db B arbarska g r o b ìs c a (V i , začetek viijt.)
■■ STAROSLOVANSKA GROBiŠČA 
• N AjbiŠČA S KERAMIKO
• KORTina
TRX»r
05O R

2 srebrni, in še n ek a j m anj važnih predm etov.1 0 Buzetski o k rajn i sodnik S. Gan- 
dusio je n ad aljev al z izkopavanji na istem mestu. N ašel je n e k a j redkih in 
zanim ivih okrasnih predm etov.1 1 Na sliki v M itt. Z. K. 1896 vidim o dva lepa uhana 
belobrdskega tipa (tab. I, 3, 4) in dva s psevdofiligranskim okrasom v predrti 
tehniki. P rvi (tab. I, 1) je okrašen n a spodnji stran i ojačanega obroča z okroglim 
priveskom , k i je zak lju čen s trikotno izboklino. P rivesek je v tre h vrstah 
izpolnjen z obročki, ki so m edsebojno spojeni. Levo in desno je privesek flan- 
k iran s trem i sličnim i obročki, a nad priveskom odnosno obročem sta še dva 
spojena obročka. D ru g i uhan (tab. I, 2) je na spodnji stran i obroča okrašen z 
dvem a nasproti postavljenim a lilijam a.1 2 V idni spojni šivi na spodnji strani 
belobrdskih uhanov govore za tehniko u liv an ja v dvodelnem kalupu. U hani s 
psevdofiligranskim okrasom v p red rti tehniki so izdelani, kak o r je videti po sliki, 
v tehniki ulivanja s kalupom po voščenem modelu. N ad nekim skeletom je
S. Gandusio našel n e k a j bronastih uhanov, na levem členku bronasto ploščico 
z luknjicam i.1 3 Pri desni roki drugega skeleta je bil novčič z napisom , ki om enja 
L otarja.1 4 P ri vsakem ušesu je im el še po en srebrn uhan nenavadne oblike, na 
prsih pa dva spojena uhana.1 0 Mrliči, ki jih je izkopal S. Gandusio, so gledali 
proti vzhodu. Bili so pokopani v vrstah in oddeljeni eden od drugega s kam ­
nitim i ploščami.1 6 L eta 1948 je našel lastnik zem ljišča na Brežcu ponovno dva 
skeletna grobova. V enem je bil dolg železen meč, drugi p a je bil brez dodatkov. 
V VIII. in IX. m esecu istega leta je osebje A rheološkega m uzeja Istre dvakrat 
brezuspešno sondiralo v okolici novo n ajd en ih grobov. E naki rez u ltat so dala 
tudi poizkusna izkopavanja na Mejici. T u je b il po n ak lju čju n ajd en na površini 
njive, ki je bila p ra v k a r p reorana s trak to rjem , del bronastega obročka okroglega 
preseka (inv. št. 793/S; tab. I, 8).1 7
M anjše grobišče je bilo na golem h rib u okoli 100 m etrov severno od zaselka 
Peničiči, n a pol poti od Svih Svetov p ro ti Sv. D onatu, v buzetskem okraju. 
Grobišče je bilo om ejeno z ogrado iz neobdelanega kam enja. Z enakim k a ­
m enjem so bili označeni tudi grobovi. M rliči so ležali na hrb tu , z glavo na 
zahodni in z nogam i na vzhodni strani. V grobu, ki ga je odprl A. Puschi dne 
24. ju n ija 1895. leta, je bila pod glavo kam n ita blazina. O b levi in desni roki je 
bila b ronasta zapestnica. V nekem drugem grobu je S. G andusio našel ovratnico
1 0 AT, III. S, v. XIV, str. 270; AeM, v. XIII, str. 402; arheološki dnevnik je bil 
v sestavu rokopisov A. Puschija. Po njegovi sm rti (9. XI. 1922) so rokopisi prešli 
v glavnem v last istrsk e p o k rajin sk e skupščine, a od tod v P o krajinsko knjižnico. 
Del rokopisov se je leta 1928 n ah a ja l p ri P. Opigli iz T rsta (Notizie di scavi, 
S. VI, v. IV, 1928, str. 405, op. 2). Za selitve v drugi svetovni vojni so se Puschijevi 
rokopisi iz P okrajinske knjižnice izgubili. Z adnjikrat se om enjajo leta 1943 v 
spisku arhivalij, rokopisov in knjig, ki so jih p rep e ljali zaradi varstv a pred 
letalskim i napadi v Poreč. Izvleček iz dnevnika je objavil B. Benussi v AT, III. 
S, v. XIV. str. 249—275.
1 1 AT, III. S, v. XIV, str. 275; AeM v. XI, 1896, str. 541; AeM. v. XIII, 1898, 
str. 403.
1 2 Mitt. Z. K., N. F., V.XXII/I, 1896, str. 46, sl. 1 ab, 2, 3; crteži v tab. I, 1, 2, 3, 
4 so izdelani po sp red a j om enjenih fotografijah.
1 3 AeM, v. XI, 1896, str. 541.
1 4 AT. III. S, v. XIV, str. 275; AeM, v. XI, 1896, str. 541; Mitt. Z. K., N. F., XXII/I, 
1896, str. 46.
1 5 AeM, v. XI, 1896, str. 541.
1 6 AT, III. S, v. XIV, str. 275; AeM, v. XI, 1896, str. 541.
1 7 Zapisnik kustosa Bačiča Borisa, ravnatelja AMI, prot. št. 454/1948, katerem u 
se na tem mestu zahvaljujem za številne nasvete in podatke ter ostalo pomoč.

iz steklenih biserov prisekano bikonične oblike. Biseri so bili v glavnem pepel- 
kaste barve. Eden je bil rdeč, dva m odra, eden zelen, eden rum en in eden 
bel z m odrim i m ehurčki in črticam i. Ob levem nadlaktu je bila železna zapest­
nica in del lasnice. V tretjem grobu je ležal ob desni roki m oškega skeleta 
železen nož. V tem grobu so km etje našli tudi m odrikasti biser iz steklene paste 
z rum enim i valovitim i črtam i.1 8
Na Zajčjem breg u p ri Velikem M lunu je bilo grobišče, ki je bilo popolnoma 
podobno grobišču na Mejici. Tudi tu so držali skeleti v rokah nož.1 9
Za cerkvijo sv. Jelene pri O prtlju so bili najdeni mnogi skeleti z rimskim 
denarjem ; na istoim enski gradini so na raznih k ra jih našli tudi skelete z dodatki, 
ki po A. P uschiju pripadajo razdobju n aseljev an ja Slovanov v Istro.2 0 N a bregu 
Beniniči pri G radinju so najdeni skeleti, ki so usmerjeni od zahoda n a vzhod. 
O m ejeni so s kam enjem , obraz je obrnjen navzgor, pod glavo pa je kam nita 
blazina.2 1
Na pol poti od O p rtlja do G rožnjana je k raj, imenovan D ubina. Tu so v 
globini pol m etra skeleti, ki im ajo glave obložene s trem i kam ni. O rientirani 
so tako, da gledajo proti vzhodu.2 2
Zanim iva grobišča so v K aštelu nad D ragonjo, v bujskem okraju. N a poljih 
blizu naselja so najdeni številni grobovi v treh slojih. Spodnji je predzgodo­
vinski, sred n ji je rim ski, zgornji pa srednjeveški. G robovi v prvih dveh slojih 
so žarni, v tre tje m skeletni. Nedaleč od teh grobišč je n a m estu, ki ga im e­
n u je jo V elika V rtača, nad slojem pepelnatih žar sloj skeletnih grobov, ki povsem 
ustreza grobišču na M ejici.2 3
G. P arentin, učitelj iz Novigrada, je našel na nekem polju blizu gradine 
sv. D uha pri N ovigradu tri skeletne grobove. Skeleti so bili položeni m ed kam ­
nite plošče, od grobnih dodatkov pa se om enjajo bronasta fibula in železni noži.2 4 
Grobišči pod Buzetom sta vsekakor n ajv ečji do sedaj izkopani grobišči iz 
zgodnjega srednjega veka v Istri. Celotni grobni inventar je v T rstu; tam so 
tudi eventualni podatki o toku samih izkopavanj, ki so bila za današnje pojme 
nestrokovno izvedena.2 5 2 6 Tako smo vsaj za sedaj popolnoma odvisni od ob­
ja v lje n ih beležk, objavljenega gradiva, slik in m išljenj. Zato bodo ostali m arsi­
k ateri problem i, ki so v zvezi z buzetskim i grobišči, nerešeni ali samo nakazani.
Če so objavljena poročila o buzetskih grobiščih k ratk a , so še k ra jša razna 
m išljenja. Poročevalec v Mitt. Z. K. 1896 misli, da so grobišča pod Buzetom ali 
slovanska ali pa njihovih sosedov. Ker so najdbe slične najdbam v K eszthelyu, 
K öttlachu, Igelu, jih d atira v čas od VII. do X. stoletja, čeprav ne izk lju ču je tudi 
XI. stoletja.2 0 B. Benussi in A. Puschi ne op red elju jeta grobišča niti časovno niti 
etnično. B. Benussi sam misli, da gre za kasnoantično najdišče.2 6 a A. Tam aro,
1 8 AT, III. S, v. XIV, str. 267; beležnica A. Puschi ja, str. 153.
1 9 Istotam , str. 266.
2 0 Istotam , str. 265.
2 1 Istotam.
2 2 Istotam.
2 3 Istotam , str. 259; AeM, v. XVI, 1900, str. 417.
2 4 AeM, v. VI, str. 516—517.
2 5 Kustos Boris Bačič je obšel leta 1951. v mesecu aprilu sledeča najdišča: 
Peničiči, sv. Jelena p ri Selcah in Zajčji breg pri Velikem Mlunu. S tarejši lju d je 
so mu povedali, da so okoli leta 1895. k m etje sami izkopali grobišča in nosili 
najd en e predm ete na prodaj v Buzet.
2 0 Mitt. Z. K., N. F., v XXII/L, str. 46.
2 6 < * AeM, v. XXXVII, 1925, str. 256.

ta jn ik »Società istriana di archeologia e storia patria«, pravi v tajniškem poročilu 
iz leta 1894, da je grobišče kasnoantično,2 7 leta 1895 in leta 1897 pa, da je sred n je­
veško.2 8 L. K aram an ga stavlja zaradi belobrdskih uhanov in novčiča L otarja 
v XI. stoletje med staro h rv atsk a grobišča z belobrdsko k u ltu ro 2 9 J. Korošec, ki je 
poznal po fotografijah v člankih K. D inklageja več buzetskih predm etov, misli 
z vprašanjem , da je Buzet kiittlaško najdišče.3 0 S. Fuchs pa domneva, da pripa­
data obširni grobišči v okolici Buzeta A varom .3 0 »
Posamezni buzetski predm eti so bili, izločeni iz celote, obdelani v delih 
N. Aberga, J. W erner ja in K. D inklageja.3 1 Če jih ponovno vključim o v celoto, 
če poleg tega upoštevam o poročilo A. Puschija, kom parativni arheološki m aterial 
in znana zgodovinska dejstva, so o bjavljeni predm eti prvovrstno gradivo za 
reševanje m nogovrstnih problem ov, ki jih sta v lja jo grobišča pod Buzetom.
N. Aberg našteva sledeče langobardske predm ete, ki so bili n ajd en i v nekem 
grobišču v Buzetu: dve enakokraki fibuli (ena ima trikotno ploščo, druga štiri­
kotno, ki je okrašena s punktiranim i krogi), dve pasni sponi s šibkim trnom , 
brez okova, dve pasni sponi s trnom in trikotnim okovom, eno pasno spono s 
trnom in štirikotnim okovom (prva in tre tja spona sta iz železa, ostale so bro­
naste), n ek a j preprostih spon z običajnim trnom , »bizantinsko« spono s predrtim 
okovom (trn se je izgubil), »bizantinsko« spono z okovom, ki je zaokrožen v 
obliki črke U in zaključen s polkrožno izboklino (trn se je izgubil), dve pozlačeni 
polusferični grbi, ki sta verjetno pripadali ščitu, tri podolgovate sreb rn e okove, 
okrašene s punktirano trikotno rešetko, tri srebrne jezičke pasice, ki so podobni 
črki U, železne k o n jsk e žvale, koščene glavnike itd. Številni uhani so mu z 
vprašanjem negerm anski.3 2 J. W erner dopolnjuje N. A berga v toliko, da prinaša 
poleg obširnejšega opisa tudi slike enakokrakih fibul (tab. I, 9, 10).3 3 K. D inklage 
nas seznanja v svojih člankih3 4 z delom buzetskega gradiva. Tipološko so n a j­
važnejši obsenčni obročki: eden se v spodnjem delu zavija v tri p e tlje (tab. I, 5), 
drugi v eno petljo (tab. I, 6). Posebno pozornost je posvetil K. D inklage steklenim 
biserom . N eke d atira na k ra j VII. stoletja, neke pa v karolinško obdobje. Ostali 
slikovni m aterial nam kaže prstan okroglega preseka (tab. I, 7), m asivno zapest­
nico s kijasto ojačenim i k raji (tab. II, 3), zapestnico s kvačico n a eni strani 
(tab. II, 4), navadno pasno spono (tab. II, 5), iglo brez ušesa (tab. II, 1), kresilo 
z jajčastim srednjim delom in rahlo zavitimi k raji (tab. II, 6), puščico, ki je slična
2 7 AeM. v. X. 1895, str. 524.
2 8 AeM, v. XI, 1896, str. 541; AeM, v. XIII. 1898, str. 403.
2 9 L. K aram an, S tarohrvatsko groblje n a M ajdanu kod Solina, Split 1936, 
str. 22, 23; isti. Iz kolijevske hrvatske prošlosti, Zagreb 1930. str. 119.
113, 144 in op. 274 na str. 134.
3 0 J. Korošec, S taroslovanska grobišča v severni Sloveniji, C e lje 1947, str. 80, 
113, 144 in op. 274.
“ a S. F uchs, D ie Erforschung der germ anischen H interlassenschaften in Ita ­
lien. Bericht über den VI. internationalen Kongress fü r Archaeologie, Berlin 1939/40, 
str. 644. Na referat m e je opozoril dr.Z. Vinski, znanstveni sodelavec A rheološkega 
m uzeja v Zagrebu. Za opozorilo in za podroben prepis se m u najlepše zahvaljujem .
3 1 Nils Aberg, D ie Goten und Langobarden in Italien, U psala 1923; dr. K arl 
Dinklage, Frühdeutsche V olkskultur in K ärnten und seinen Marken, L jubljana 1943;
J. W erner, Die langobardischen Fibel aus Italien, Berlin 1950.
3 2 N. Aberg, n. d., str. 150.
™ J- W erner, n. d., str. 40. D 5 in D 35; crteža na tab. 1, 9, 10 sta izdelana po 
črtežih v W erner ju ; p ri fibuli D 5 (tab. I, 9) je pri prerisav an ju izpuščen pikčasti 
okras, ki teče vzporedno s črtastim okvirom.
3 4 J. Korošec, n. d., str. 62.

lastavičjem u repu (tab. II, 7), in glavnik z iglami na obeh straneh (tab. II, 2). Vsi 
našteti predm eti so po K. D inklageju zgodnjenemški.3 5
R azprave K. D inklageja so nastale iz politične potrebe.3 6 Izraz zgodnje­
nemški je pri zgoraj opisanih predm etih izvit iz trte. Slične pasne spone, bisere, 
glavnike in puščice najdem o v zgodnjem srednjem veku na širokem področju 
pri različnih narodih v skoraj nesprem enjenih oblikah.3 7 Zapestnice s kijasto 
ojačenim i k ra ji se ja v lja jo v germ anskih grobovih že v IV. stoletju, so tipične 
za V. stoletje in se obdržijo še v sledečih stoletjih.3 8 N ahajam o jih v najdbah 
tako im enovane sarm atske in avarske skupine (po Hampelu) v P an o n iji;3 8 * en 
prim erek se je našel tudi v starejši skupini grobišča na P ristavi p ri Bledu.1 0 
Tu je J. Kastelic izkopal iglo, ki je slična naši.4 1 Zapestnice s kvačico im am o tako 
v kottlaški, k ak o r v belobrdski kulturi.1 5 Slični obsenčni obročki so n ajd en i v 
skupini K rungl-H ohenberg, Bled-Bohinj, v grobišču na P tujskem gradu in v 
kottlaškem im portu v D alm aciji.1 3 Od steklenih biserov so za datacijo važni 
samo najm lajši, t. j. karolinški.
N. Aberg in K. D inklage sta obdelala samo tiste buzetske najdbe, o k aterih 
sta mislila, da so langobardske ali zgodnjenem ške. Za celotno problem atiko bu­
zetskih grobišč je to dejstvo nadvse važno. Znano je, da je k u ltu rn i inventar 
obeh skupin različen in da je m ed njim a določen časovni presledek. S tem pa 
je dana čvrsta osnova za trditev, da ne tvorita grobišči pod Buzetom k ulturno 
in etnično celoto, k ak o r so nekoč mislili, da pripadajo to rej m rliči, k atere so 
pokopali pod Buzetom, različnim etničnim enotam , ki tu niso prebivale ob istem 
času.
Iz dosedanjega razlaganja je znano, da sta izkopani grobišči na hribčku 
Brežac in na sosednjem hribčku M ejica. Če vzporedim o predm ete, ki jih je 
opisal N. Aberg, s predm eti, ki so, čeprav brez podrobnega opisa, n ajd en i po 
poročilih A. T am are na Brežcu, bomo videli, da so vsi predm eti N. Aberga 
najdeni na Brežcu. Grobišče na Brežcu je bogato; najdeni so zlati in srebrni 
uhani, fibule, pasne spone, okovi spon, jezički pasic, podkve in žvale. S tru k tu ra 
najdb sirom ašnega grobišča na Mejici je popolnom a drugačna. A. Puschi in 
S. G andusio nista našla niti ene fibule, okova spone, jezička pasice; izkopane 
pasne spone so preproste, prstani in uhani pa so v glavnem iz brona.
Po N. A bergu je grobni inventar iz B režca langobardski. L angobardi so 
stvarno m ed leti 568 in 602 večkrat poskušali brez pravega uspeha zavzeti Istro.
3 5 Risbe na tab. I, 4—7 in tab. II, 1—7 so napravljene po fotografijah tab. V 
— tab. X v n. d. K. D inklageja.
3 8 J. Korošec, n. d., str. 62—63.
3 7 Tako se n. pr. puščice, ki so podobne lastavičjem u repu. ja v lja jo po
J. E isneru na področju Češkoslovaške v stari, srednji in m ladi gradiščanski k u l­
tu ri (J. Eisner. Z aklady kovarstvi v dobe hradištni v Československu, Slavia 
A ntiqua, v. I, Poznan 1948, str. 382).
3 8 M ainzer Zeitschrift 1934, str. 80.
3 9 J. Ham pel, A lterthüm er des frühen M ittelalters in U ngarn, Bd. I, str. 410, 
str. 785—786.
1 8 Varstvo spom enikov, II, 3—4, L ju b ljan a, str. 60.
1 1 Istotam .
1 2 J. Korošec, n. d., str. 90—91.
1 3 J. Kastelic, Slovanska nekropola na Bledu. Ljubljana 1950, str. 32; J. Korošec, 
Slovansko grobišče na P tujskem gradu, L ju b ljan a 1950, str. 61—62; L. K aram an, 
Iskopine društva »Bihaća« u M ravincim a i starohrvatska groblja, Rad IA, 1940, 
str. 34.

L eta 571. so porušili Trst.4 1 Toda dejstvo je, da v grobnem in v en tarju iz Brežca 
niso zastopani tipični langobardski predm eti: fibule z ovalno nogo in uhani 
s košarico. Sicer je res, da so v langobardskih grobiščih v Ita liji najdene enako­
krake fibule in sploh »bizantinski« inventar v moških grobovih,4 4 4 5 kar kaže v 
našem p rim eru na vojake in opravičuje odsotnost fibul z ovalno nogo, toda 
ne daje zadovoljiv odgovor za uhane, ki so po N. Â bergu številni, toda neger­
m anski.4 6 4 7 K er je znano, da se ja v lja jo »bizantinski« predm eti v langobardskih 
grobovih šele s stilom II (600—700),4 7 je s tem grobišče na Brežcu, v kolikor je 
langobardsko, datirano točno v razdobje avarsko-slovanskih-langobardskih vp a­
dov v Istro okoli leta 600. K akor vidimo, dopuščajo pokopavanje Langobardov 
n a Brežcu tako zgodovinska dejstva kakor arheološka analiza. Toda arheološka 
analiza in zgodovinska dejstva dopuščajo še eno možnost. K akor v grobovih na 
Brežcu, tako nastopajo tudi v langobardskih grobovih v Italiji včasih »bizantinski« 
predm eti sami, brez sprem stva tipično langobardskega inventarja. N. Âberg 
misli, da gre v teh prim erih za negermanske vojake v langobardski službi.4 8 
P rav tako so m orda tudi na Brežcu pokopani negerm anski vojaki, ki pa niso 
bili v langobardski, am pak v bizantinski službi; Istra je nam reč bila od leta 539. 
do leta 778. vključena v bizantinsko državo. Listina o rižanskem zboru nas 
obvešča o tržaškem num erusu, ki je bil verjetno form iran že za langobardskih 
vpadov.4 9 P rav lahko so torej bili pokopani na Brežcu vojaki bizantinske po­
sadke kaštela Buzet (Pinguentum ), ki leži na strateško nadvse pom em bnem 
mestu.
R ekel sem že, da se grobišče na M ejici razlik u je od grobišča na Brežcu. 
K ottlaški in belobrdski uhani, zapestnica s kvačico, karolinški stekleni biseri, 
verjetno tudi ostali, žal nepoznani inventar, in kot n ajb o ljša opora L otarjev 
novčič, dokazujejo, da je bilo grobišče na M ejici v uporabi v IX., X. stoletju. 
Škoda je, da ne vemo, kateri L otar je dal kovati naš novčič. V poštev prideta 
L otar I, rim ski cesar (817—855) in Lotar, sin k ra lja H ugona, k ra lj Italije (931 do 
950). S. G andusio misli n a L otar ja, rim skega cesarja.5 0 K er nim am o podrobnega 
opisa grobne najdbe, je vsak zak lju ček hipotetičen. G lede na predm ete, ki so na 
M ejici najdeni, p rih a ja ta v poštev tako eden kak o r drugi.
Šele sedaj, ko sem ugotovil, k d a j je bilo grobišče na M ejici v uporabi, p re ­
hajam n a analiza sam ega grobišča, pri čem er si bom pom agal s paralelam i iz 
sosednjih staroslovanskih grobišč.
4 4 B. Benussi, n. d., str. 8—15.
4 5 N. Âberg, n. d., str. 70, 131.
4 6 D a ne m isli m orda N. A berg pri tem na uhane, n ajd en e v grobovih iz 
M ejice? Tako sta n. pr. S. Fuchsu grobišči v okolici B uzeta navzlic močnemu 
langobardskem u navdihu negerm anski, ker gleda na grobišči kot na eno samo 
veliko celoto (F. Fuchs, n. d., str. 644).
4 7 N. Aberg, n. d., str. 131.
4 8 a Edino v zvezi z navedeno datacijo grobišča n a B režcu je mogoče sp rejeti 
S. Fuchsovo m išljenje, da so v okolici Buzeta pokopani A vari. V sekakor so tu 
bili pokopani tudi konjeniki, saj to dokazujejo v grobovih n ajdene podkve in 
žvale.
4 8 N. Aberg, n. d., str. 131, 132.
4 9 B. Benussi, n. d., str. 51—54; G. de Vergottini. n. d., str. 36; F. Cusin, A ppunti 
alla storia di T rieste, T rst 1930, str. 43—44; R. Udina, Il placito di Risano, AT,
III. S, v. XVII, 1932, str. 17.
5 0 AT, III. S, v. XIV, str. 275.

G robišče na M ejici je piano grobišče na vrste. G robovi so izkopani v rum eni 
ilovici, ki je zgoraj brez kam enja.5 1 5 2 5 3 5 4 5 5 5 6 5 7 * 5 9 6 0 6 1 Dno grobov je ponekod popločeno, med 
grobovi je kam nita plošča, pod glavo pa kam nita blazina. Če vzporedimo naša 
grobišča z grobišči v D alm aciji, a to nam v Istri dopušča še večja kontinuiteta 
z antiko vidim o, da v D alm aciji dno iz nepravilnih kam nitih plošč zam enjuje 
deske grobov iz poganskega razdobja.6 2 Kam nita pregrada bi pom enila prehod od 
navadnih grobnih jam h kam nitim grobovom.6 3 Grobovi iz Dubine, ki imajo 
tri kam ne okoli glave, so po konstrukciji m lajši od grobov na Mejici. Mlajši 
so tudi grobovi iz Beniniča in Peničiča, ki gredo v vrsto grobov s kam nito 
oblogo. G robovi v Sloveniji so v glavnem brez opaznih regularnih oblik.5 4 Izjem a 
je Bled5 5 in deloma P tu j.6 6 Naši grobovi so torej, k ar se tiče oblik, nekako v 
sredini m ed grobovi iz Dalm acije in grobovi iz Slovenije. Kamnite blazine ne 
srečam o v staroslovanskih grobovih niti v D alm aciji niti v Sloveniji. Do sedaj 
je znan samo en prim er, v k aterem je bila m rliču podstavljena kot blazina 
opeka.6 7 Ta običaj je, kakor mi kaže razpoložljiva literatu ra , Slovanom sploh 
neznan. V Istri pa je zapažen v vseh staroslovanskih grobovih. Kam nita blazina 
je n ajd en a tudi v grobu iz VI/VII. stoletja v prostoru št. 7 severne bazilike v 
Vizačah (Nesactium).5 8 Tudi v langobardskih grobovih v Ita liji so našli pod glavo 
blazino, ki pa je običajno iz opeke. C. Cecchelli misli, da so hoteli s tem po­
kojniku omogočiti pogled na sončni vzhod.5 9 Kam nite blazine srečamo tudi v 
gotsko-alem anskih grobovih v K ranju.6 0
Za naša grobišča je značilno veliko število nožev. M rliči jih držijo običajno 
v desni roki. V Kninu je fra M arun našel v grobovih iz druge polovice VIII. sto­
letja, na južni strani bazilike, v m rličevi desnici nožič.6 1 L. K aram an misli, da je 
tudi v. tem prim eru visel nož, k ak o r je bil običaj, na pasu, samo da niso pri 
izkopavanju na to pazili.6 2 N aša grobišča, pa tudi grobišče v Veliki Gorici,6 3 iz 
začetka IX. stoletja, dokazujejo, da je beležka fra M aruna pravilna. V Sloveniji 
niso našli nož niti v enem p rim eru v rokah. Pač pa je ta običaj ugotovljen v 
staroslovanskih grobovih iz M oravske.6 4 K ar pa se tiče sam ega števila nožev, 
nam n u d ijo sorodno sliko samo kottlaška najdišča v Sloveniji.6 5 D alm atinski 
grobovi iz IX., X. stoletja so dali samo en nožič;6 6 tudi v belobrdskih so redki.6 7 
Č eprav se nož običajno prišteva m ed orodje, lahko služi tudi kot orožje. Položaj
5 1 Zapisnik Borisa Bačiča, prot. št. 454/48.
5 2 L. K aram an, n. d. (Mravinci), str. 50.
5 3 Istotam , str. 26.
5 4 J. K astelic, n. d. (Bled), str. 17.
5 5 Istotam , str. 26.
5 6 J. Korošec, n. d. (Ptujski grad), str. 18—21.
5 7 L. K aram an, n. d., str. 43, op. 90. «
6 8 AeM, v. XXX, Poreč 1914, str. 18.
5 9 C. Cecchelli, I monumenti del F riuli dal sec. IV al XI, Milano-Roma 1945, 
str. 190.
6 0 Jahrbuch der K. K. Z. K., II. Bd./I. Teil, W ien 1904, str. 238; Jahrbuch für 
A lterthum skunde, I. Bd, W ien 1907, str. 56.
6 1 L. K aram an, n. d., str. 16.
6 2 Istotam .
6 3 V jesnik hrvatskog arheološkog društva, v. X, 1908/09, str. 128, grob 18.
6 4 J. Poulik, Staroslovanska M orava, P raga 1948, str. 41.
6 5 J. Korošec, n. d. (Staroslovanska grobišča), str. 113; J. Kastelic, n. d., str. 43.
6 6 L. K aram an, n. d., str. 16.
6 7 J. Korošec, n. d., str. 113; isti, n. d. (Ptujski grad), str. 104.

nožev v naših grobovih govori za orožje, zlasti, ker so najdene 
v rokah tudi puščice. Tudi dolžina noža n a sl. 1 potrjuje zgornjo 
domnevo.
Ko sem že pri orožju, bi omenil, da so našli jugovzhodno od 
Buzeta, v Selcih, pri cerkvi sv. Jelene, skelete s kratkim i in ši­
rokimi sabljami. A. Pusclii misli z vprašanjem , da gre za rimske 
skelete.6 8
Kresilni kam ni s kresilom so najdeni v D alm aciji v Bisku­
piji pri K ninu in v Koljanih, t. j. v grobovih iz poganskega 
obdobja, iz V III. stoletja.6 9 Sicer se jav lja samo kresilo kot del 
nošnje tudi v m lajših grobovih.7 0
Kakor vidimo, so obdržali Slovani, ki so pokopavali svoje 
m rtve v grobišču na Mejici in širši okolici Buzeta, v pogubnih 
običajih m arsikaj iz poganskih časov. Grobišče je na vrste, a 
med izkopavanjem niso odkrili nikakih ostankov nadgrobne 
cerkve, v grobovih pa je najdeno orožje (puščice in m orda noži) 
in kresilni kam ni s kresili. Ugotovljeni poganski običaji so n a j­
boljša osnova za datacijo grobišča, datacijo, ki je potrjena tudi 
s pisani viri in izkopanim arheološkim gradivom.
Leta 804(?) je bil v k raju Rižana p ri Kopru zbor, na k a ­
terem so se zastopniki istrskih mest pritožili pred poslanci K arla 
Velikega proti ravnanju vojvode Ivana. Listina o zboru om enja 
med drugim tudi Slovane, ki jih je vojvoda Ivan naselil v Istro. 
Im enuje jih pogane,7 1 kar so zaradi svojih pogrebnih običajev 
vsekakor bili za miselnost rom anskega prebivalstva. Ker je bil 
zbor v Rižani, m isli M. Kos, da so se Ivanovi Slovani naselili 
predvsem nekje v bližini, t. j. v širši koprski okolici.7 2 D a to drži, 
je pokazala izvršena arheološka analiza grobišča na Mejici. 
Arheološko gradivo dokazuje, da so Ivanovi Slovani-pogani n a ­
selili okolico Buzeta, bregove na severni strani reke Mirne in 
Bujsko. Skoraj vsa grobišča iz zgodnjega srednjega veka v širši 
okolici Buzeta in grobišče v Kaštelu so nam reč po opisu A. Pu- 
schija in zaradi sličnosti z grobiščem na Mejici staroslovanska; 
samo grobovi v D ubini in na Beniniču so mi staroslovanski z 
vprašanjem , a grobovi v Sv. D uhu neslovanski (frankovski?). 
Pretežno kottlaški značaj grobišča n a Mejici daje slutiti, da so 
Ivanovi Slovani prišli v Istro po cesti, ki spaja tržaško zaledje 
s področjem okoli Buzeta in z dolino reke Mirne.7 2 a
N a osnovi vsega, kar sem rekel o staroslovanskem grobišču 
na Mejici pod Buzetom, trdim , da je bilo to grobišče v uporabi 
od konca VIL stoletja, ko so F ranki prevzeli oblast v Istri, pa
6 8 AT, III. S, v. XIV, str. 267; da niso m orda grobovi avarski?
6 9 L. K aram an, n. d., str. 26.
7 0 Istotam, str. 32.
7 1 M. Kos, n. d., str. 56.
7 2 Istotam , str. 63.
72a Do enakega sklepa je prišel pri proučevanju jugoslo­
vanskih dialektov Istre tudi J. R ibarič (Srpski dijalektološki 
Zbornik, knj. IX, Beograd 1940, str. 9).

do druge polovice X. stoletja. N ajstarejši so grobovi z noži, s puščicami, kresilnimi 
kam ni, z zapestnico s kijasto ojačenim i kraji in »bizantinskimi« uhani, najm lajši 
pa grobovi z belobrdskiini uhani. Čeprav bi slednji dopuščali uporabo grobišča 
tudi v XI. stoletju, je to v Istri izključeno. Cerkev s tradicijo, ki ne pozna cezure 
s starokrščanskim razdobjem in izgrajeno farno organizacijo, ne bi dovolila poko­
pavanja m rtvih v grobišču na vrste, brez nadgrobne cekve. Kompromisi s pogan­
skimi običaji so v Istri v XI. stoletju nemogoči. Belobrdski uhani gredo glede na 
grobišče kot celoto najkasneje v drugo polovico X. stoletja in kažejo m orda na 
doseljevanje severnočakavskega prebivalstva iz Pazinštine v predele okoli Buzeta.
A rheološka lopata bo pokazala, k je je bilo naselje, katerem u je grobišče 
pripadalo. Prebivalci Buzeta niso uporabljali grobišča na Mejici. Leta 804. so ti 
še Rom ani (znano je, da so rom anski zastopniki kaštela Buzet prisostvovali na 
zboru v Rižani,7 3 a grobni dodatki in način pokopavanja izključujejo pokopa­
vanje Rom anov v grobišču na M ejici. Po letu 804 se B uzet ja v lja ponovno v 
listinah leta 932.7 4 Da se je rom ansko naselje obdržalo m ed Slovani, je popol­
noma mogoče. Slovani niso prišli okoli leta 800. v Istro kot vojaki, s silo, temveč 
so jo naselili kot poljedelci in p astirji v sporazum u z državno oblastjo.7 5
Malo je pisano o grobiščih iz zgodnjega srednjega veka v ostalih predelih 
Istre.
Ko so leta 1899. razširjali pokopališče pri cerkvi sv. A n d reja pri K arojbi, so 
naleteli n a poznobizantinski kam niti sarkofag in na srednjeveške zlate in sre­
brne predm ete, kakor uhane, pasne spone itd.7 6
O koli izginule cerkve sv. Sabe pri Skitači je staro pokopališče, ki ga še 
dandanes u p o rab ljajo prebivalci podfare Šaini.7 7 A rheološko izkopavanje bi dalo 
verjetno zanim ive rezultate, k a jti tu je v srednjem veku tekla hrvatsko- 
rom anska etnična m eja.
Y P uli so najdeni grobovi iz razdobja p reseljev an ja narodov na V alturski 
cesti in na več mestih okoli Arene. Največje grobišče iz tega časa je bilo tik 
same A rene, na njeni m orski strani. Skeleti so ležali na rim skem pločniku.
A. G nirs misli, da izvira grobišče iz konca V. in iz VI. stoletja. G robni dodatki 
so po njegovi beležki tipični za razdobje p reseljev an ja narodov. Pleme, k ate­
rem u grobišče pripada, je prišlo po njegovem m išljenju v Istro od severa ali 
vzhoda in uporabilo Areno, ki leži pred samim m estnim obzidjem , za svoje 
prebivališče.7 8
D a je hrvatski del južne Istre pokopaval m rliče kot dalm atinski H rvati, 
sklepam po običaju, ki je bil splošen še pred n ek aj sto leti. M rliče so stavljali 
ne sam o v navadne grobne jam e, am pak tudi v kam nite grobnice. Te so zidali 
popolnom a prim itivno, ne da bi u p o rab ljali m alto ali pa redko apno. Takšne 
grobnice so odkopali leta 1908. v M utvoranu. Y njih so bili razen skeletov tudi 
razni okrasni predm eti. N ajdeni so različni prstani, uhani, stekleni biseri, križci, 
novci in m edalje. Poleg številnih beneških (od konca XIII. do XVIII. stoletja),
7 3 AT, III. S, v. XVII, str. 63.
7 4 F. Kos, G radivo II, L ju b ljan a 1906, št. 350.
7 5 M. Kos, n. d., str. 60—61.
7 0 AeM, v. XVI, 1900, str. 417.
7 7 P agine istriane, v. VII, K oper 1909, str. 81—82.
7 8 Jhhft. d. ÖAI, Wien, Bd. XI. str. 167; istotam, str. 189, 190. M. D ucatti, C ata­
logo del Museo civico di Pola. 1907, str. 63, št. 48, omenja lok langobardske fibule, 
ki je po opom bi 3. Schiavuzzija najden v Areni (arhiv M uzeja v Puli, protokolarna 
številka 27/1907).

goriških (iz k raja XVIII. stoletja), salzburških (iz konca XV. stoletja) denarjev je 
najden tu d i novčič srbskega k ralja Uroša V., ozirom a D ušana Silnega (1331—1355) 
in tržaškega škofa Arlonga de Visgonija (1240—1280). Po' nadgrobnih spomenikih 
in najdenem denarju sodeč je bilo pokopališče v M utvoranu v uporabi od XVIII. 
stoletja naprej.7 9 8 0 Toda v zemlji so najdeni tudi dovratniki neke cerkve, k i so 
okrašeni z zanimivim živalskim okrasjem zgodnjerom anske rustične izdelave.8 9 
Vse kaže, d a je bilo na tem m estu pokopališče z nadgrobno cerkvijo že v XI. sto­
letju, ali pa celo še bolj zgodaj.
S tarohrvatski grobovi iz IX., X. stoletja so po opisu v literatu ri pri sv. Lo­
vrecu na Cresu. Tu so bili n ajd en i poleg rim skih grobov, ki jih datirajo od 
III. sto letja naprej, tudi skeletni grobovi, ki so bili om ejeni s kam nitim i ploščami, 
med katerim i ni bilo m altastega veziva in ki so pokriti s kam nito ploščo.8 1
S tem je prvi del članka zaključen. V drugem delu so predm et raz p ra v lja n ja 
najdba iz zgodnjega srednjega veka, na katero so slučajno naleteli med obem a 
vojnama, a smo zanjo izvedeli šele po osvoboditvi Istre (A) in predmeti iz istega 
razdobja, k i so bili najdeni v shram bi A rheološkega m uzeja Istre v Puli (B, E), 
M uzeja v Poreču (C) in v shram bi arheološke zbirke v O soru (D).
A. Slučajna najdba
P redsednik KNO Pazin A ntun K rajcar je izročil 8. VII. 1952. leta kustosu 
Borisu Bačiču, ravnatelju A rheološkega m uzeja Istre bronasti uhan (i. št. 751/S; 
tab. V, 3). D obil ga je od A ntuna Peteha iz M odrušana p ri K anfanarju. O broč 
ovalnega preseka je n a enem koncu zaključen šiljasto, na drugem topo. Spodnji 
del je okrašen s trem i medseboj spojenimi obročki. U han je ulit s kalupom po 
voščenem modelu. Velikost u h an a je 3 X 2,9 cm Po pripovedovanju A ntuna P e­
teha so ga našli leta 1925 ali 1926 pri oranju njive, imenovane G rabrovica (širši 
teren, v k atereg a je njiva vključena, se im enuje K ortina) v skeletnem grobu, 
ki je b il om ejen s štirim i ploščam i. Kam nita plošča je b ila tudi na prsih. Razen 
zgoraj om enjenega uhana je bil v grobu še en popolnom a sličen uhan, ki p a se 
je izgubil. V bližini groba je bil n ajden okrogli, 4 cm široki bronasti prstan pol­
krožnega preseka (i. št. 750/S; tab. V, 4) in srebrni novčič silikva (i. št. 749/S; 
tab. V, 5) gotskega k ra lja V itigesa (536—540). P rem er dobro ohranjenega novčiča 
je 1,35 cm, teža 1,46 g. Na sp red n ji strani je doprsje bizantinskega cesarja Justi- 
nijana (527—566) z bisernim diadem om na glavi in napisom (DNI)VST(I)NIAN 
AVG, na reverzu pa znotraj okvirnega venca napis v štirih vrstah DN/VVIT/ 
IGES/RIX.81a A ntun Peteh se spom inja, da so še pred pTvo svetovno vojno našli v 
sosednjem vinogradu otroški skeletni grob s srebrnim prstanom .
N a n jiv i G rabrovici sem 6. m aja 1953. le ta sondiral na petih mestih. N ašel 
sem sam o n ek a j odlomkov zelo trošne, v lom u črne keram ike. Glini so p ri­
m ešani kom aj zaznavni drobci kvarcitnega peska.
7 9 AeM. v. XXX, Poreč 1914. str. 200—206. K. Stockert je v članku: Beitrag zur 
serbischen M ünzkunde (Num. Zeitschrift 51/1918. str. 191—193) popravil m nenje
B. Schiavuzzia, da prip ad a srebrni srbski polgroš Urošu III (1241—1272).
8 0 Istotam , str. 201.
8 1 P agine istriane, v. XI, K oper 1913, str. 104—107.
8ta jr p Kraus om enja v svojem delu Die Münzen O doakars und des O stgoten­
reiches in Italien (Halle 1928) na str. 195, št. 15 enak srebrni novčič — silikvo 
Vitigesa kot edini prim er tega tipa. V kolikor ni bil od 1928.1. dalje najden še kak 
primer, je silikva iz M odrušana drugi znani novec.

B. Shramba Arheološkega muzeja Istre v Puli
1. Bronasti uhan (i. št. 794/S; tab. III, 4). O broč kvadratnega preseka je od­
lom ljen na zgornji strani. Spodnji del je okrašen s trem i m ed seboj spojenim i 
obročki. Uhan je izdelan v tehniki ulivanja s kalupom po voščenem modelu. 
V elikost je 4,7 X 3,4 cm;
2. kot zgoraj (i. št. 795/S; tab. III, 2). O broč je zaključen na enem koncu 
šiljasto, na drugem kijasto. Velikost je 5 X 4,1 cm;
3. k o t zgoraj (i. št. 796/S; tab. III, 1). Koti med obročki so izpolnjeni s tr i­
kotnim i vložki. Velikost je 5,1 X 4,6 cm;
4. k o t zgoraj (i. št. 797/S; tab. III,'3). O broč je odlom ljen na zgornji strani, 
od obročkov je ohranjen samo eden in polovica drugega. V elikost je 3,9 X 2,8 cm;
5. k o t zgoraj (i. št. 798/S; tab. III, 6). Na spojih obročka z obročki so drobne 
točkice. O broč je zaključen na enem koncu šiljasto, n a drugem pa z ojačenim 
dvotračnim prstanom , z luknjico na strani, k i je n asp ro tn a šiljku. Velikost je 
3,7 X 3,3 cm;
6. kot zgoraj (i. št. 799/S; Tab. III, 5). Obroč je na zgornji strani odlomljen, na 
spodnjem koncu pa je zaključen s prstanom . Velikost je 4 X 3,4 cm;
7. sreb rn i uhan (i. št. 782/S; tab. III, 8). O broč okroglega preseka je zaključen 
na eni stran i šiljasto, na drugi p a s kocko s prisekanim i vogali. Izdelan je v 
tehniki ulivanja. Velikost uhana je 3,1 X 3,4 cm;
8. kot zgoraj (i. št. 783/S; tab. III, 7);
9. b ronasta ščitasta fibula (i. št. 792/S; tab. IV, 5). V koncentričnih krogih je 
okrašena z vrezanim i in vžigosanim i vzorci (povezane pičice, krožnice, valov- 
nice, krogci, krogci s piko v sredini, grški k riž z razširjenim a in ravno odre­
zanim a krakom a). Osnova železne igle, ki je bila na spodnji strani ploščice, je 
pričvrščena z dvem a zakovicam a. P rem er fibule je 3,6 cm;
10. bronasti jeziček pasice (i. št. 780/S; tab. IV, 3). Podoben je črki U. G ornji 
del je razklan, v nastalo odprtino pa so vtaknili konec pasice, ki je bila p ri­
trje n a na jeziček z dvem a žebljičkom a. V elikost jezička je 10,3 X 2,2 cm;
11. del bronaste spone z okovom (i. št. 779/S; tab. V, 2). O valni okvir je ulit 
sk u p aj z zaokroženim okovom, ki je zaključen s polkrožno izboklino. Okov je 
okrašen z naturalistično izvedenim listnim okrasom (polovica palm ovega lista). 
V elikost je 3,3 X 3 cm;
12. železna trobridna puščica (i. št. 778/S; tab. IV, 8). T rn je odlom ljen na 
spodnji strani. Velikost je 5 X 2,2 X 2 cm;
13. bronasti okov na v rh u šlem a (i. št. 777/S; tab. V, 1). S estavljata ga dve 
ploščici, k i sta spojeni z m asivno kvačico. Ploščica s trikotnim izrezom in profi­
liranim zaključkom , ki je na spodnji strani odlom ljen, je podobna liri. O krašena 
je s psevdofiligranskim , nežno stiliziranim listnim okrasom . D ruga ploščica je 
podolgovate oblike. Na k rajših straneh je zaobljena, na d aljših rahlo valovita. 
V elikost prve ploščice je 4,9 X 1,9 cm, velikost druge 5,2 X 1,6 cm. G robni in­
v en tar neznanega števila grobov tvori skupina predm etov, k i so bili, kakor 
čitam o na priloženem listu, n ajd en i 4. m aja 1934. leta na zem ljišču A ntuna Toma­
som ja na V rhu nad Brkačem p ri Motovunu. Na m estu sam em je kustos Boris 
Bačič izvedel, da so našli v nekem vinogradu na ju ž n i stran i hribčka okoli

10 skeletnih grobov. Vsi so bili om ejeni s kam nitim i ploščami. L ju d je se spo­
m injajo, da so videli v grobovih železni nož in prstane z obročki.8 2 V grobovih 
so najdeni naslednji predm eti:
1. bronasti uhan (i. št. 776/S; tab. V, 7). O broč je zaključen na enem koncu 
šiljasto, n a drugem topo. Na spodnjem delu so trije m ed seboj spojeni obročki, 
ki so levo in desno flankirani s trikotnim vložkom. T ehnika izdelave je ista kot 
pri uhanu skupine A in skupine B 1—6. V elikost je 3 X 2,6 cm;
2. k o t zgoraj (i. št. 775/S; tab. V, 8). Podoben je uhanu B 3, razlika je le 
v tem, da je spodnji k raj obroča zaključen kot p ri uhanu B 5. Velikost je 
4,7 X 2,8 cm;
3. kot zgoraj (i. št. 774/S; tab. V, 9). Obroč je ovalnega preseka, spodnji del 
je sploščen. V elikost je 3,9 X 2,7cm;
4. kot zgoraj (i.št. 773/S; tab. V, 10). V elikost-je 4,2 X 2,6 cm;
5. kot zgoraj (i. št. 772/S; tab. VI, 1). Spodnji del obroča je zaključen stož­
často. V elikost je 3,9 X 3,8 cm;
6. kot zgoraj (i. št. 771/S; tab. VI, 2). V elikost je 3,5 X 2,7 cm;
7. kot zgoraj (i. št. 770/S; tab. VI, 3). O hranjen je samo spodnji del obroča.
Velikost je 1,2 X 2,5 cm;
8. b ro n asta pasna spona s trikotnim predrtim okovom (i. št. 763/S; tab. V, 6). 
O valni okvir polkrožnega preseka je zaključen na spodnji strani z brvjo štiri­
kotnega preseka in z dvem a uškam a. Trn štirikotnega preseka z uško na spodnji 
strani osnove je na koncu lokasto zavit. Okov z dvem a uškam a na zgornji stran i 
in z dvem a okroglim a ter enim srčastim izrezom, je zaključen z ovalno izbo­
klino, n a k a te ri je rahlo vrezan znak. Os, ki je v ta k n jen a v vse do sedaj om e­
njene uške, veže okvir, trn in okov v celoto. Na spodnji strani okova so tri 
uške. V elikost spone z okovom je 6,6 X 3,1 cm;
9. p rep ro sta bronasta spona (i. št. 761/S; tab. VI, 7). O valni okvir je pol­
krožnega preseka. T rn ima na začetku kvačico, na koncu pa je lokasto povit ob 
okvir. V elikost je 2,6 X 2,9 cm;
10. preprosta železna spona (i. št. 761/S; tab. VI, 8). Pravokoten okvir je v pre­
seku k v adraten. Velikost je 1,8 X 3 cm;
11. p rep ro sta železna spona (i. št. 760/S; tab. VI, 9). O kvir kvadratnega p re ­
seka je podkvaste oblike. V elikost je 2,9 X 3,9 cm;
12. privesek z obročkom (i. št. 757/S; tab. VI, 5). V elikost je 2,2 X d ,3 cm;
13. okrogli gumb z obročem na spodnji strani (i. št. 758/S; tab. VI, 6). P rem er 
je 2,5 cm;
14. bronast prstan okroglega preseka z vrezanim križem na ploščici (i. št. 756/S; 
tab. VI, 4). P rem er je 2,3 cm;
15. del ploščice, okrašene z volutam i (i. št. 759/S; tab. VI, 10). M aterial je 
zlitina bro n a in svinca. Velikost je 3,1 X 2,6 cm;
16. železna puščica (i. št. 755/S; tab. VI, 11). Slična je lastavičjem u repu. 
Tulec je tordiran. Velikost je 6,5 X 1,8 cm, prem er tulca 0,8 cm.
8 2 A rhiv AMI, prot. št. 313/53, od 29. V. 1953. V B rkaču so bili najdeni tudi 
štirje zlatniki bizantinskega cesarja Justina II. (565—578) AeM, v. XIII, str. 416.

C. Shramba Muzeja v Poreču
1. O krogla bronasta fibula (i. št. 781/S ; tab. III, 10). N a obodu so bile v enakih 
razm akih štiri glave roparskih ptic z močno ukrivljenim kljunom , ki so podalj­
ševale fibulo. Ena glava je odbita, od druge je ostala samo polovica. Plošča je 
okrašena z osmimi pičicami, ki so postavljene krožno v enakih presledkih in 
povezane z ozkimi trakovi tako, da so nastale štiri skupine s po dvem a pove­
zanim a točkicam a. Na sredini plošče in na m estu očes so celice, izpolnjene z 
rdečim steklom. Fibula je ulita istočasno s ptičjim i glavami. Prem er je 3,1 cm;
2. bronasti jeziček pasice (i. št. 788/S; tab. IV, 2). Podoben je zaokroženi 
črki U. G ornji del črke je ozek in n ad k rit z okroglim zaključkom , ki je okrašen 
s stilizirano rozeto. Osnovna površina je izpolnjena z dvem a žleboma, ki tečeta 
vzporedno z okvirom , in z dolgim, ravnim žlebom v sredini. Vrhovi m ed žlebi 
so vertik aln o narezani. Velikost je 6,6 X 1,8 cm;
3. bronasti okov spone (i. št. 789/S; tab. IV, 7). O kvir, ki je podoben liri, je 
zaključen na vsaki strani s stilizirano živalsko glavo. O snovna površina je izpol­
n jen a z moško glavo. Lasje so naznačeni z vrezi. Pod dolgimi trepalnicam i so 
velike oči, nos je podolgasto pravokotne oblike, dolgi b rk i se spuščajo čez odprta 
usta, gosta brada je naznačena z vertikalnim i vrezi. Lične kosti so izbočene. 
Spodnja stran okova je zaprta s široko brvjo in z dvem a uškam a. Prazen prostor 
m ed b rv jo in najožjim razponom lire je izpolnjen s trikotnim vložkom. O kras 
je ulit istočasno z okovom. Velikost je 3,7 X 2,4 cm.
D . Shramba arheološke zbirke v Osoru
1. B ronasta enakokraka fibula (i. št. 747/S; tab. IV, 1). Trapezasta kraka sta 
okrašena na sredini s štirim i koncentričnim i krogi. Vogali na zaključnih stra­
nicah trapeza so izpolnjeni z dvem a koncentričnim a krogom a, ob podolžnih 
stranicah in n a loku so nanizani krogci. Povsod je v sredini pičica. Fibula je 
ulita, okrasni vzorci so žigosani naknadno. Velikost je 7 X 2,3 cm;
2. bronasti uhan (i. št. 746/S; tab. III, 9). O broč okroglega preseka je za­
ključen na enem koncu šiljasto, na drugem pa s kvadrom , ki ima prisekane 
vogale in na sredini vsake stranice pičico. Velikost je 3,2 X 2,9 cm;
3. bronasta okrogla fibula (i.št. 745/S; tab. IV, 6). V sredini je m ajhna okrogla 
lu k n ja, na obodu polkrožne izbokline. O krašena je s šesterokrako zvezdo. Kraki 
trik o tn e oblike in volute m ed k ra k i in krožnico so izpolnjeni s pičicami. Prem er 
je 3,9 cm.
Za večino predm etov pod A do D ne vemo niti točna najdišča niti okolnosti 
najdbe. Še največ podatkov imamo za skupino A, za grobove iz B rkača v sku­
pini B in za predm ete iz skupine D, ki so bili verjetno najdeni v skeletnih gro­
bovih osorskega grobišča.8 3 Mislim, da so tudi ostali predm eti n ajd en i v grobovih 
iz zgodnjega srednjega veka. P ri skupini B p rih aja v poštev že om enjeno gro­
bišče v okolici puljske A rene, p ri skupini C p a grobovi iz K arojbe. Seveda je 
to dom neva, za katero govore le k ratk e beležke v strokovni literatu ri. Naši 
predm eti so bili p rav lahko n ajd en i tudi v nekem neznanem najdišču, ali pa 
celo samo prineseni v m uzej brez vsakih podatkov. D a bi bil k ateri od naštetih 
predm etov najden v ruševinah nekega naselja iz zgodnjega srednjega veka, je
8 3 Notizie di scavi, S. V., v. XXI, Roma 1924, str. 148.

skoraj izključeno. Izkopavanja v te j sm eri so do le ta 1948 v Istri domala n e ­
znana. Izjem a je le m ajhen sektor v tako im enovanem bizantinskem kastrum u 
n a Brionih.84 P rav tu p a je bil leta 1952 n ajd en samo en bronasti uhan tipa B 1 
do 6, dasiravno je bila tedaj izkopana površina n e k a jk ra t večja.
G robovi, v katerih so bili n ajd en i naši predm eti, so iz VI. in VIL stoletja n. e. 
in ne pripadajo starorim skem u prebivalstvu. Grobovi le-tega, ki so prišli na dan 
v Puli, Poreču in Puljštini, se razlik u jejo tako po načinu pokopavanja, kak o r 
tudi po grobnem in v en tarju od grobov iz B rkača, M odrušanov, okolice A rene 
in v erjetn o tudi iz ostalih neznanih najdišč. G robovi starorom anskega p re b i­
valstva so najdeni vedno v sklopu nagrobne cerkve. Mrliči so pokopani v 
narteksu in okoli cerkve. Položeni so v sarkofage, zidane grobnice in v navadne 
grobne jam e posam ično in v družinskih grobnicah. O rien tacija skeletov je raz­
lična. N ajd b e nagrobnih spom enikov z napisi in najd b e grobnega in v e n tarja so 
redke. V sarkofagu iz polovice VI. stoletja, k i so ga odprli v Val Sudigi m ed 
Pulo in G aležanom , so našli n e k a j steklenih biserov, a n a pokopališču C im are 
pri Poreču so navzlic velikem u številu starokrščanskih in zgodnjesrednjeveških 
grobov našli samo en srebrn p rstan z vrezano palmo na ploščici.8 5 V M odrušanih 
in B rkaču pa je n ajden relativno bogat inventar, v k aterem je tudi orožje 
(Brkač), grobna arh itek tu ra je drugačna,8 6 * 8 8 o kaki nagrobni cerkvi ni sledu niti 
na m estu sam em niti v tradiciji.
Silikva gotskega kralja Vitigesa — potrebna je seveda določena previdnost, 
ker je n ajd en a izven groba — stav lja grob v M odrušanih v čas m ed leti 536 
in 539. L eta 539 so nam reč B izantinci ponovno zavzeli Istro, a po najdbah got­
8 4 Jahrbuch fü r A ltertum skunde, V.Bd., W ien 1911, s tr .94—97; AeM, v.XLVII, 
Pula 1935, str. 295.
8 5 V lite ra tu ri se om enjajo naslednja pokopališča opisanega tipa: Pula, pri 
baziliki Form oza (AeM, v. XXXVIII, Poreč 1926, str. 63); Pula, pri cerkvi sv. M iho­
vila, AeM, v. L, Pula 1938, str. 253; Pula, p ri nagrobni cerkvi sv. Teodora (Jah r­
buch des K. K. Z. K., N. F., IV/I. Teil, Wien 1906, str. 255—256) ; n a otokih v puljskem 
zalivu (Jahreshefte d. ÖAI, Bd. XIV, 1911, str. 188); n a otoku sv. K atarina (istotam, 
str. 192—193) ; Pula, p ri baziliki Felicita (Jahrbuch des kunsthist. Inst. K. K. Z. K.,
H. I— -IV, 1911, str. 34—35); splošno za Pulo (AeM, v. XLIV, Pula 1932, str. 35—36, 
39, 41, 46); pri cerkvi sv .P etra na B rionih (Jahrbuch des kunsthist. Inst. K. K. Z. K.,
H. I—IV, 1911, str. 46); pri cerkvi v Val Sudiga (istotam, str. 22—23); p ri sv. Ivanu 
na F u n tan i pri Pom erju (AeM, v. XXIII, Poreč 1907, str. 205—206); p ri Šmohorju 
pri Š tin ja n u (AeM, v. XXIV, P oreč 1908, str. 13); v n artek su bazilik v Vizačah 
(AeM, v. XXX, Poreč 1914, str. 17—18, 20—31) ; pri sv. S ilvestru pri G aležanu sta 
pokopana v sarkofagu iz IX. stoletja dva rom anizirana langobardska k le sa rja 
(AeM. v. XLIV, Pula 1932, str. 46); p ri baziliki v B anjolah p ri V odnjanu (AeM, 
v. XXIV, Poreč 1908, str. 360); v B alah (G. C aprin, L T stria nobilissim a, T rst 1905, 
str. 67); p ri baziliki na Brionih (Jahrbuch fü r A ltertum skunde, V.Bd., W ien 1911, 
str. 77—78, 78—80. 93) ; pri Poreču na pare. 1350 (AeM, v. XIV, Poreč 1898, str. 497 
do 498. 505, 499—501; AeM, v. X, Poreč 1894, str. 504 sl.; AeM, v. XXIX. Poreč 1913, 
str. 160 sl.); Poreč, p ri cerkvi sv. Tomaža (AeM. v. XXVIII, Poreč 1912, str. 216 
do 218); v a triju E vfrazijeve bazilike (AeM, v. XIV, str. 414); pri cerkvici sv. Ivana 
pri P oreču (AeM, v. XXIX, str. 138); splošno za poreška pokopališča (AeM, v. XXIX, 
str. 185, op. 233).
8 8 Blizu ostankov cerkvice sv. L ovrenca pri L ižnjanu so našli 3. II. 1939. leta 
sedem človeških glav v grobnicah, ki so bile om ejene s kam nitim i ploščami. 
D odatki niso najdeni. Za sedaj je še težko reči, kom u pripadajo ti grobovi, ki 
kažejo tako na starorom ansko kot na novo prebivalstvo (AeM. v. L, str. 242) ; 
etnično in časovno nedoločeni so tudi grobovi v rim skem sloju, najdeni v Puli, 
pod Kaštelom , takoj za m estnim obzidjem (Mitt. Z. K., 1906, str. 202, op. 2).

skega d e n a rja v Italiji vemo, da je bil z bizantinsko reokupacijo gotski denar 
povsod ta k o j vzet iz prom eta.8 7 Zgornjo datacijo p o trju je tudi ostali najdeni 
drobni inventar. Slični ukani so izkopani na Siciliji v grobovik iz VI. stoletja,8 8 
bronaste spone s predrtim okovom pa so n ajdene v velikem številu v grobovik 
iz V., VI. stoletja na Siciliji in Sardiniji.8 7 8 8 8 9 Severno od tega področja so tak i ukani 
in spone izjem a.9 0 U kani so še najštevilnejši v Istri (Brkač, M odrušani, B 1 do 6, 
Brioni), najdišče ukana v predzgodovinskem m uzeju na D u n aju je neznano,9 1 
dva u k an a pa sta najdena v okolici Verone, v časovno neodrejenem grobu.9 2 
Spone pa so prišle n a dan v K alaja Dalm aces p ri S kadru,9 3 * v P anoniji9 1 te r med 
Ilerom in Lekom.9 5 G rob v M odrušanih in grobovi v B rkaču padajo to rej časovno 
v nem irno razdobje bizantinsko-gotske vojne (535—555). K er kot pokojniki ne 
p rih a ja jo v poštev starorom anski prebivalci Istre, so v n jik pokopani ali vojaki 
bizantinske vojske, ki je bila etnično zelo raznolika, ali pa Vzhodni Goti oziroma 
njihovi zavezniki. Za prvo m ožnost govorijo ukani in spone m editeranskega 
izvora. U hani so razvojno v zvezi s sličnimi zlatim i uhani, ki so najdeni v feni- 
čanskih ali kartažanskih grobovik v T harrosu na S ardiniji.9 6 B rionska najdba 
dokazuje, da so jih nosili tudi starorom anski prebivalci v Istri. Tehnika ulivanja 
in m aterial kažeta na masovno proizvodnjo, ki je poenostavljala dragocene 
bizantinske zlate uhane.9 7 9 8 * Za Vzhodne Gote (ali njihove zaveznike), ki so gospo­
d arili v Istri in na K varnerskih otokih od 493. do 539. leta,0 8 govori predvsem 
najdba Vitigesove silikve. V erjetno jim pripada tu d i grobišče okoli puljske 
A rene. M orda kažejo na njihovo navzočnost tudi uhani B 7, 8 in D 2." Gotska
8 7 J. W erner, M ünzdatierte austrasische G rabfunde, B erlin und Leipzig 1935, 
str. 12.
8 8 P. Orsi, Bizantina Siciliae, Biz. Zeitschrift XIX, 1910, str. 465, sl. 2; P. Orsi, 
Sicilia bizantina, Roma 1942, str. 159—160. On misli, da so uhani tega tipa spe- 
ci fieno sicilijanski
8 9 Biz. Zeitschrift, Bd. XXI, 1912, str. 199, sl. 12, str. 203, sl. 24; N. Aberg, n. d., 
str. 119. P. Orsi, n. d. (Sicilia bizantina) str. 115, sl. 39 (konec VI. stoletja), str. 185, 
skupina E.
9 0 Za spone glej opombo v M arlis F ranken, Die A lam annen zwischen Iller 
und tech, Berlin 1944, str. 14, op. 3.
9 1 Mitt. der prähist. Commission, I. Bd., W ien 1903, str. 114.
9 2 Istotam .
9 3 F. Nopcsa, Beiträge zur Vorgeschichte und Ethnologie N ordalbaniens, Mitth. 
aus Bosnien und der H ercegovina, Bd. XII, Sarajevo 1912, str. 193, sl. 59.
9 1 J. H am pel, n. d., Bd. I, str. 300—301, glej sl. 734.
9 5 M arlis Franke, n. d., str. 14.
9 6 G lej slike v A. T aram elli in E. Lavagnino, Il R. Museo G. A. Sanna di Sas­
sari, Rom a 1933, str. 41; enakega m išljenja je tudi P. Orsi, Biz. Zeitschrift, v. XIX, 
str. 468.
9 7 Biz. Zeitschrift, v. XIX, str. 465; podobni zlati uhani so najdeni v Ceseni 
(prov. Forli); datirani so v začetek druge tre tjin e VI. stoletja (H ertha Rupp, 
D ie H erkunft der Zelleneinlagen und die Alm andin-Schreibenfibeln im Rheinland, 
Bonn 1937, str. 61).
9 8 B. Benussi, n. d., str. 1—4; Mitis, S toria dell’isola di Cherso-O ssero (476 
do 1409), AeM, v. XXXVII, P oreč 1925, str. 75—79.
0 9 U hani s kocko, ki im a prisekane vogale, so bili v p rv ih stoletjih srednjega 
veka razširjen i od Črnega m orja do A tlantskega oceana (B renner E., D er Stand 
d e r F orschung über die K ultur d er M erowingerzeit, B ericht röm.-germ. Komm. 
VII, F ra n k fu rt am Main 1912, str. 293). N ajdeni so tudi na K avkazu, k je r so po 
P. O rsi ju izključeni germ anski vplivi (Biz. Zeitschrift, v. XIX, str. 469). N. Aberg 
m isli, da so jih Goti m orda sp rejeli pod bizantinskim vplivom , ko so prebivali 
v p red e lh ob Črnem m orju (n. d., str. 13, 30). Po W. V eecku so številni, v W ürt-

je fibula C 1. Močno uk riv ljen i k lju n ptice roparice prip ad a okrasnem u m otivu 
Gotov. Mislim, da je fibula razvojno v zvezi z gotskim nakitom v drugi T hiryjevi 
skupini iz IV. stoletja n. e. (nakit je najden na severnem K avkazu),1 0 0 samo da 
je p ri naši fibuli težnja po sim etriji še bolj poudarjena. S koraj enaka sreb rn a 
okrogla fibula (ploščica je okrašena s sončnimi žarki, štirje močno uk riv ljen i 
k lju n i so postavljeni ob obodu tako, da imamo dve skupini s po dvem a nasproti 
postavljenim a kljunom a), n ajd en a v bavarskem grobišču na vrste pri Irlm authu, 
iz VI. sto letja n. e.,1 0 1 je poleg fibule C i edina poznana m i objavljena fibula te 
r a področju Srednje, Zahodne in Južne Evrope vsekakor redke skupine. Irlm au- 
thska fibula d atira našo fibulo v VI. stoletje. Razen Vzhodnih Gotov je v tem 
času v Istri težko n a jti neko plem e, ki bi m u lahko prisodili fibulo C 1. V zvezi 
s problem om etničnega nosilca grobov iz B rkača in M odrušanov sta nadvse 
zanim iva dva »alamanska« uhana, najdena v M orleku v Vipavski dolini,1 0 2 to je 
v m ejah ted an je Istre. Po m ojem m nenju gre za d eriv at uhanov iz B rkača in 
M odrušanov. D a so prebivali A lam ani nekaj časa v bližini vzhodnih m eja Italije, 
je popolnom a mogoče. Znano je, da se je leta 496 odselil pod frankovskim p ri­
tiskom del Alam anov proti vzhodu in našel leta 506 zaščito p ri Vzhodnih G otih.1 0 3 * 
H. Zeiss in B. G rafenauer m islita, da se je del teh A lam anov naselil v N oriku in 
v zgornji savski dolini (K ranj).1 0 1 D alje vemo, da so bile od 536. do 563. leta 
v beneški ravnini alam anske čete, ki so prišle v Italijo preko alpskih prehodov.1 0 5 
Kolikor sta »alamanska« uhana iz Morleka res derivat uhanov iz Modrušanov 
in B rkača, bi to bil arheološki dokaz, ki bi pričal, da so Vzhodni Goti naselili 
del A lam anov tudi v Istro. U hana iz M odrušanov in grobni inventar iz B rkača 
bi v tem prim eru dokazovali, da so Alam ani prevzeli od starorom anskega p re b i­
valstva n ak it in kovanski okras na obleki. S prejeti n ak it so predelovali po 
svojem okusu (uhana iz M orleka), s čim er so nadaljevali po bizantinsko-gotski 
vojni v W irttenbergu in v Svici, k je r so najdeni »alam anski« uhani v grobovih 
iz prv e polovice VII. stoletja.1 0 6
G erm anskega značaja je jeziček pasice B 10. Podobni jezički so pogosto v 
grobovih raznih germ anskih plem en.1 0 7 N ajveč najdb je iz prve polovice VII. sto­
letja.1 0 8 Točnejša datacija.in etnično atribuiranje zavisita vedno od celotne podobe
tem bergu najdeni srebrni in bronasti uhani z m asivno kocko, ki ima včasih 
vrezane kroge, izvedeni iz poznorim ske osnove (W. Veeck, Die A lam annen in 
W ürttem berg, Berlin und Leipzig 1931, str. 53). Zanimivo je, da sta uhana B 7, 8 
enakih dimenzij, kakor enaka srebrna uhana iz alam anskega grobišča Rentlingen 
II (W. Weeck, n. d. tab. 36 A, 8 a, b; str. 271. U hana sta d atiran a v VI. stoletje) in 
je zelo verjetno, da sta izdelana v isti delavnici.
io° Q T hiry, D ie Vogelfibeln der germ. Volkerwam derungszeit, Bonn 1939, 
str. 17.
1 0 1 R. Eckes und H. Zeiss, B ayrische R eichengräber des VI. Jhh. bei Irlm auth, 
B ayrische V orgeschichtblätter, H. 15, M ünchen 1938, str. 51, Taf. IX/3.
1 0 2 J. Kastelic, N ajdbe zgodnjega srednjega veka v G ojačah p ri Gorici, Zgo­
dovinski časopis, Kosov zbornik, L. VI—VII, L ju b ljan a 1952—1953, str. 99.
1 0 3 Istotam , str. 101.
1 0 1 Istotam , str. 102.
1 0 5 J. W erner, n. d., str. 25.
1 0 0 J. Kastelic, n. d. (Gojače), str. 101.
1 0 7 N. Aberg, n. d., str. 105; glej še G. Behrens, M erow ingerzeit, Mainz 1947, 
str. 48 in J. Ham pel, n. d., Bd. I, str. 282, sl. 655.
1 0 8 Na prim er J. Werner, D as alamannische F ürstengrab von W ittislingen, 
M ünchen 1950, str. 8.

izkopanega groba.1 0 8 Zato je nem ogoče reči, katerem u germ anskem u plem enu je 
p rip ad al jeziček B 10. Morda so to že bili Alam ani, m orda Langobardi, a tudi 
F ra n k i niso izključeni.
Puščica B 12 ima številne paralele v Panoniji, kjer je običajni dodatek v 
av arsk ih grobovih.* 1 1 0 D atiram jo na konec VI. ali v začetek VII. stoletja, to je 
v razd o b je avarsko-slovanskih vpadov v Istro.
G erm ansko-bizantinskega značaja je okov spone C 3. Podoben je bil najden 
tudi v k ra ju Luni; sedaj je v m uzeju v Firenzi.1 1 1
»Bizantinskega« značaja so ostali predm eti. E nakokraka fibula D 1 je prvi 
znani prim erek, najden na K varnerskih otokih. Dve sta bili najdeni v Brežcu 
pod Buzetom. V današnjih m ejah Italije je najdeno 40 enakokrakih fibul, ki 
so datirane v VIL stoletje.1 1 2 Iz V ili, in celo iz IX. stoletja so neke najdbe v 
P o re n ju in B rabantu.1 1 3 K akor v V oltagu in R overetu,1 1 4 so v erjetn o tudi v Osoru 
sestavni del m oške nošnje rom anskega prebivalstva. Spona z okovom B 13 izhaja 
iz istih delavnic kot okov spone iz groba 156 v N ocera U m bri1 1 5 1 1 6 in številne spone 
iz S icilije.1 1 8 O kras na okrogli fibuli D 3 spom inja na okras židovskih osuarijev,1 1 7 
a krožci s pičico na ščitasti fibuli B 9 kažejo n a m editeranski izvor fibule.1 1 8
E. Zgodnjesrednjeveška keramika
V shram bi A rheološkega m uzeja Istre je bilo najdeno tudi nekaj neinven- 
iiran e keram ike, ki jo pripisujem zgodnjem u srednjem u veku. Ponekod so bili 
skupaj z odlomki tudi listki, na k aterih je bilo zabeleženo najdišče. Iz V rsara 
v poreškem o k raju so naslednji fragm enti:
1. odlom ek trebuha, ram ena in v ratu srednje velikega lonca (i. št. 805/S; 
tab. VII, 1). Izdelan je na lončarskem kolesu. Glini so prim ešani drobci kvar- 
citnega peska. Na zunanji in n o tran ji površini te r na lom u je črne barve. 
P ečenje je dobro. Prehod iz ram ena v trebuh je ovalen, v ra t je k ra te k in ostro 
ločen od ram ena, ustni rob je zavihan navzven. U stni obod je odebeljen na 
zgornji strani, a usta postrani odsekana proti zunanji strani. Na zunanji po­
vršini stene so vodoravne črte. N ajširša p eriferija je okrašena z m etličastim 
okrasom , ki sliči raztegnjeni valovnici. V elikost je 7X11 cm, prem er ustnega 
roba je bil 16 cm;
2. odlom ek v rata in ram ena večjega lonca (i. št. 806/S). Izdelan je na lon­
čarskem kolesu. G lini so prim ešani drobci kvarcitnega peska. B arva in pečenje 
kot zgoraj. V rat je ostro ločen od ram ena, ustni rob je zavihan navzven, usta 
zaobljena, gornji rob odebeljen. V elikost je 6 X 9 cm;
1 0 0 B. Salin, Die altgerm anische T hierornam entik, Stockholm 1904, str. 119.
1 1 0 J. H am pel, n. d., Bd. I, str. 171.
■ 1U N. Aberg, n. d., str. 127—128, si. 266; za glavo na sponi glej kom paracijo 
na skrinji za zvonove iz V III. st. v Th. Bossert, Geschichte des Kunstgewerbes, 
Bd. V, Berlin 1932, str. 38, 41, sl. 2.
1 1 2 J. W erner, n. d. (Die langobardischen Fibel), str. 8.
1 1 3 Istotam , str. 63.
1 1 4 Istotam .
1 1 5 N. Aberg, n. d., str. 113, sl. 206.
1 1 6 N. Aberg, n. d., str. 113, sl. 204; Biz. Zeitschrift XXI, 1912, str. 203, sl. 23; za 
n ajd b e v P anoniji glej J. H am pel, n. d., Bd. I, str. 302—304.
1 1 7 W .Holm quist, Kunstproblem e der Merowingerzeit, Stockholm 1939, Taf.LIX.
1 1 8 Istotam , str. 177.

3. odlom ek trebuha, ram ena in vrata večjega lonca (i. št. 807/S; tab. VII, 2). 
Izdelan je na lončarskem kolesu. B arva in pečenje k o t zgoraj. D robci kvarcit- 
nega peska so dodani glini v sk o raj neopazni količini. N o tran ja površina stene 
je popolnom a gladka, na zu n an ji strani so vidne vodoravne črte. Prehod iz 
treb u h a v ram e je ovalen, v ra t je ozek in kratek, ostro ločen od ram ena, ustni 
rob je zavihan navzven, usta preprosto zaključena. Ram e je okrašeno v eni 
vrsti z vdolbinicam i, v drugi z raztegnjeno valovnico; podobna valovnica k rasi 
trebuh. Pod njo je še ena valovnica z bolj strm im i in delom a nepravilnim i in te r­
vali. L uknjice in strm a valovnica so izvedeni z nekim topim predm etom tako 
globoko, da so robovi nadkrilili površino. R aztegnjeni valovnici sta vrezani dosti 
globoko z nekim ostrim predm etom . V odoravne črte so nastale pred okrasom . 
V elikost je 13 X 7 cm, prem er ustnega oboda je bil 24 cm;
4. kot zgoraj, samo da je bil lonec m anjši (i. št. 808/S; tab. VII, 3). V elikost 
je 7 X 8 cm, prem er ustnega roba je bil 18 cm;
5. odlom ek v rata in ram ena večjega lonca (i. št. 809/S). Izdelava, barva, 
pečenje in fak tu ra kot zgoraj. V rat z navzven zavihanim ustnim robom je ostro 
ločen od ram ena. U sta so postrani odbita proti n o tra n ji strani. V elikost je 
4 X 11 cm, prem er ustnega roba je bil 20cm;
6. odlom ek vrata in ram ena (i. št. 810/S; tab. V ili, 1). Izdelava, barva, pečenje 
in fa k tu ra kot zgoraj. Stena je tanjša. T anki v rat z navzven zavihanim robom 
je ostro ločen od ram ena. U sta so postrani odbita p ro ti zu n an ji strani. Ram e je 
okrašeno s petčrtno pravilno valovnico, ki je izvedena v globokih nihajih. 
V elikost je 4 X 5 cm, prem er ustnega roba je bil 18 do 20 cm.
Na listku ni bilo navedeno, k je so v V rsaru n a jd e n i opisani odlomki. K er 
pa je M uzej v Puli pred vojno kopal na m estu starokrščanske bazilike,1 1 9 je zelo 
verjetno, da je bila najdena v rsarsk a keram ika ob te j priliki. V škatli z napisom 
Nesazio (Vizača, Nesactium) je bilo razen provincialno rim ske keram ike tudi nekaj 
odlomkov, ki jih uvrščam v naš popis:
1. odlom ek trebuha nekega lonca (i. št. 818/S; tab. VIII, 2). Na zunanji in 
n o tran ji površini ter v lomu je črne barve. Glini so prim ešani drobci kvarcitnega 
peska. Stena je tanka. N ajširša p eriferija je okrašena z lepo izvedeno pravilno 
valovnico. V elikost je 6X9cm;
2. dno in del trebuha nekega lonca (i. št. 819/S; tab. XI). Na zunanji in no­
tran ji površini ter v lomu je črne barve. G lini so prim ešani večji in m anjši 
drobci apnenca. Na zunanji površini dna so vtisnjene polkrožne brazde (tab. XI, 2). 
Na n o tra n ji površini stene so vidni sledovi glinastih klobasic. N otranja površina 
dna je izglajena s prsti; v p rv i glinasti klobasici je odtisek palca, ki je izglajeval 
dno (tab. XI, i). P rem er dna je 7,5 cm, ohranjena višina treb u h a 4,5 cm;
3. odlom ek ram ena in v ra ta lonca sred n je velikosti (i. št. 822/S; tab. VIII, 3). 
Izdelan je na lončarskem kolesu, barve je črne, glini so prim ešani drobci k v a r­
citnega peska. Rame p reh aja ovalno v trebuh, v rat je k ra te k in ostro ločen od 
ram ena, ustni rob je zavihan navzven, usta so zaobljena. N otranja površina 
ustnega roba je odebeljena. R am e je okrašeno s trič rtn o valovnico; nih aji le-te 
so k ra tk i in nizki. Na zu n an ji površini stene so vodoravne črte, nastale p ri 
izglajevanju s ščetkico. V elikost je 4 X 9 cm, prem er ustnega roba je bil 16 cm;
4. del dna in trebuha nekega lonca (i. št. 842/S; tab. X, 3). Z unanja in no­
tra n ja površina sta črne barve, v lomu je sive barve. G lini so prim ešani večji
1 1 9 AeM, v. XL VII, Pula 1935, str. 289—291.

in m a n jši drobci apnenca. V zunanjo površino ravnega dna so vtisnjene pol­
krožne brazde. P rehod iz dna v treb u h je na zunanji stran i malo ojačen. Na 
n o tra n ji površini stene so vidni sledovi glinastih klobasic. V elikost je 3 X 6 cm.
Najdišče skoraj v celoti ohranjenega lonca konično-jajčaste oblike in srednje 
velikosti je neznano (i. št. 804/S; tab. X, 1, 2). Zunanja in n o tra n ja površina ust je 
črne barve, drugod je barva siva. Z unanja površina stene je popolnom a, notranja 
sk o raj popolnom a gladka. Dno je ukrivljeno rahlo navznoter, na sredini je 
okrogli plastični žig. Krog je izpolnjen z dvem a vodoravnim a in dvem a navpič­
nim a črtam a; v nastali k v ad ra t je vrisan krogec (tab. X, 2). P rehod iz ram ena 
v v ra t je oster, v rat je k ratek , polkrožno uvit, ustni rob je zavihan navzven, 
stopničasto ožlebljena usta skoraj navpično zaključena. U stni obod je odebeljen 
na n o tra n ji strani. Ročaj z dvem a globokim a žleboma sp aja najširšo periferijo 
z ustjem . P rem er ustnega roba je 13 cm, prem er dna 8 cm, višina 12 cm, m aksi­
m alna širina 16,5 cm na višini 7,5 cm.
N eznano je tudi najdišče odlom ka ram ena in v ra ta sred n je velikega lonca 
(i. št. 816/S; tab. IX). Izdelan je na lončarskem kolesu. G lini so prim ešani drobci 
kvarcitnega peska. Odlom ek je v lomu črne barve, drugod rjave. Pečenje je 
dobro. V ra t je k ratek, ostro ločen od ram ena, ustni rob je zavihan navzven. 
U sta so postrani odbita proti z u n a n ji strani. O krašen je v štirih vrstah s tričrtno, 
rahlo vtisnjeno valovnico. Podobna tričrtn a valovnica je tu d i na n o tran ji strani 
ustnega roba. V elikost je 10 X 7 cm.
Ob koncu bi še dodal, da je našel F. B abudri leta 1909 v prostoru 9 (kuhinja) 
podeželske vile Sesta E puleja E rm ija pri Labincih v poreškem o k raju veliko 
število lončarskih izdelkov. D el le-teh je bil izdelan iz k raje v n e gline, k ateri 
so bili prim ešani drobci apnenca, pečen na odprtem ognjišču in okrašen z valov- 
nicam i in različnim i užlebljenim i črtam i.1 2 0 F. B abudri misli, da je opisana k era­
m ika izdelana v II. stoletju n. e. v predrim ski tehniki.1 2 1
N ajd b a opisane keram ike je prinesla v znanstveno evidenco nadvse zanim iv 
m aterial, katerem u niso av strijsk i in italijanski arheologi posvetili potrebne 
pozornosti. Problem atika, ki se nudi nekako sam a od sebe, je tro jn a: časovna, 
etnična in genetična, 12 odlomkov in 1 lonec, dve znani najdišči in popolnoma 
neznane okolnosti, v katerih so bili predm eti najdeni, to je vsekakor prem alo, 
da bi n a podlagi tega iskali odgovor na postavljena v p rašan ja. L. K aram an misli, 
da so odlom ki iz V rsarja tipični za slovanska naselja sred n jeg a gradiščanskega 
razdobja.1 2 2 Ta trd itev je bila p reu ran je n a, čeprav jo p o trju je vse naše dose­
d an je zn an je o staroslovanski keram iki. Profili, okrasi in delom a tudi faktura 
so isti, k o t po vsem slovanskem svetu. Toda v Puli, puljskem okraju, Istri in 
na K v arnerskih otokih je b ila po letu 1948 najd en a k eram ik a istega tipa v 
številnih k rajih . Če nanizam o vse do sedaj znana najdišča v geografskem redu 
od severa proti jugu, so ta nasled n ja: K ortina pri K opru,1 2 3 C iganska spilja pri 
M om janu, Labinci, Vrsar, B arbariga, P eroj, Brioni, M uzibel p ri Puli, Pula, 
Vizača, S tari Gočan, Rogatica, M edulin, Cres, Osor in Tržič p ri Osoru. Veliko 
število najdišč, od katerih so P ula, pulski o k raj in O sor kontinuirano naseljeni 
po rom anskem prebivalstvu, in m nožica najdene k eram ik e zahtevajo veliko
1 2 0 AeM, v. XXXII, Poreč 1920, str. 22.
1 2 1 Istotam , str. 22, op. 1, str. 31.
1 2 2 L. K aram an, O um jetnosti Istre, Historijski zbornik, G. II, Zagreb 1949, 
str. 116.
1 2 3 J. K astelic, n. d. (Gojače), str. 107.

opreznost in odvračajo od vseh prenagljenih zaključkov. Za sedaj je še n e ­
mogoče določiti etnične nosilce, a zaradi prem etanih slojev (Ciganska spilja) ali 
enotnega sloja (Brioni, Muzibel, Barbariga) lahko za sedaj rečemo samo to, da 
je bila naša keram ika izdelana v širokem okviru zgodnjega srednjega veka.
V endar pa s tem še ni rečeno, da nam opisana k eram ik a ne dopušča nobenih 
ugotovitev in postavitev določenih delovnih hipotez.
O dlom ki iz V rsarja so po m ojem m išljenju vrhunec v proizvodnji lon­
čarskih m ojstrov v Istri v zgodnjem srednjem veku. D a jih pogledam o še enkrat. 
Ustni rob je skrbno izveden (tab. VII, i; V ili, 1), usta so postrani odbita proti 
zunanji stran i (tab. VII, 1; V ili, 1), okrasi so izvedeni v tehniki globoke sence 
(tab. VII, 2; VII, 3). Zlasti so lepe strm e valovnice, vrezane pri hitrem obračanju 
loncev, k i so m orali biti izdelani na lončarskem kolesu na nožni pogon. V rsarska 
keram ika je odraz lepotnostnega dojem anja lončarja, na katerega sta delovala 
trad icija in novi vplivi kot posledica nem irnega razdobja, ki je prineslo v Istro 
novo prebivalstvo. V rsarska k eram ik a ima vsekakor predfaze in skupine, ki se 
od nje sicer razlikujejo, ali so sodelovale v njenem izoblikovanju. Potreben 
je podroben študij provincialne rim ske keram ike v Istri, potrebno je ugotoviti, 
koliko so vplivali na genezo vrsarsk e skupine lončarski proizvodi beguncev iz 
Panonije, Bosne1 2 1 * * * in lončarski proizvodi Slovanov.
N eki fragm enti iz Vizač (tab. X, 3; XI. 1, 2) so zanim ivi po svoji tehnični 
strani. Izdelani so nam reč na ročnem krogu težkega tip a.1 2 5 To dokazuje uporaba 
glinenih svaljkov, ki jih lončar zlepi, preden prične delati na krogu. Brez n jih 
ne bi m ogel oblikovati lonca na kolesu, ki se vrsti zelo počasi. Ko je bil zlepljeni 
lonec na deski, je lončar z levo roko vrtel krog, z desno pa je oblikoval lonec.1 2 6 
Ravno dno je bilo ločeno od deske z vrvico, ki jo je lončar z eno roko p ri­
drževal, m edtem ko je z drugo roko izpodrezaval lonec. Z vrvico zajeti drobci 
peska so zapustili pri tem polkrožne brazde.
Da zaključim . Videli smo, da so v Istri v zgodnjem srednjem veku upo­
rab ljali lonce, ki so po obliki podobni gradiščanski keram ik i srednje in pozne 
faze. K rasili so jih prav tako z valovnicam i raznih tipov, izdelovali pa so jih
1 2 1 N aši podobna keram ika je najdena v Bosni na m nogih m estih (I. C re- 
mošnik, N alaz slovenske keram ike u Rači god. 1947 i pregled nalaza do danas, 
G lasnik Zem aljskog M uzeja u S arajevu, N. S., Sv. IV-V, S arajevo 1950, str. 383 sl.). 
Ker je k eram ik a najdena običajno v rim skih ruševinah ali skupaj s tipično 
antičnim i predm eti, je v starejši literatu ri d atiran a v antično razdobje (Mitth. 
aus Bosnien und der H ercegovina. Bd. V, str. 62—63, 266—267; o problem u d ati­
ran ja g lej še I. Črem ošnik, n. d.). Zelo vabljiva se m i zdi naslednja delovna 
hipoteza: ko so se po zavzetju S irm ija (leta 582) Slovani razlili preko Save p ro ti
Jadranskem u m orju in ob Savi p ro ti zahodu (glej B. G rafenauer, N ekaj vprašanj 
iz dobe naseljev an ja južnih Slovanov, Zgodovinski časopis, L. IV, L ju b ljan a 1950, 
str. 59), se je del starega prebivalstva um ikal pred n jim i in prispel v Istro, se­
verno od A lbanije edino p o k rajin o ob vzhodni obali Jadranskega m orja, ki je 
Slovani niso v VII. in VIII. sto letju intenzivno naselili. Samo Istra, ki je od 
leta 539 do 778 v bizantinski posesti, jim je lahko n u d ila zavetišče. V F u rla n iji 
so bili L angobardi, vzhodno od Soče in Raše p a so se naselili Slovani. Z begunci 
je prišla v Istro tudi keram ika, ki je v Bosni n ajd en a na m nogih m estih (v zvezi 
s tem bo treb a seveda n a jp re j rešiti vp rašan je datacije bosanskih najdb), ki pa 
jo v Istri, vsaj tako kaže, v kasni an tik i niso poznali.
1 2 5 Na podoben način izd elu jejo lončarji v R a k iju (južna Istra) lonce še 
dandanes (glej Istra in Slovensko P rim orje, B eograd 1952, str. 27).
1 2 6 B. Rybakov, Remeslo drevnei Rusi, Mokva 1948. str. 169—170.

na ročnem lončarskem kolesu težkega tipa in z lončarskim kolesom na nožni 
pogon. Na zunanjo površino dna loncev so delali žige. To so dejstva, ki mečejo 
n ek a j svetlobe na že nakazane problem e in dopuščajo določene delovne hipoteze, 
ki jih bodo potrdila, korigirala ali pa ovrgla bodoča dela na tem področju.
ZUSAMMENFASSUNG
Altslaw ische und einige frühm ittelalterliche Funde in Istrien
Im ersten Teile des A rtikels sind alle bis zum Jahre 1948 veröffentlichen 
A ngaben gesam m elt, die sich auf die folgenden G rabstätten des frühen M ittel­
alters in Istrien beziehen: T abor bei Tomaj, Brežac u n d M ejica unterhalb Buzet, 
Paničići, Z ajčji breg bei Veliki Mlun, Sv. Jelena bei O p rtalj, Beniniéi bei G radinj, 
Dubina, K aštel, Sv. D uh bei N ovigrad, K arojba, Pula, M utvoran und Sv. Lovrec 
auf d er Insel Cres (Cherso).
E rgiebigste Angaben w urden aus den G rabstätten u n terh alb Buzet erhalten. 
Auf dem H ügel Brežac w urden im Jahre 1894 folgende Funde ausgegraben: 
neun Skelette, zwei Goldm ünzen, m ehrere bronzene O hrringe, ein P aar bron­
zener Fibeln und ein eisernes Messer. Nicht viel später grub Dr. Cleva und fand 
einige Skelette, bronzene O hrringe, Fibeln, G ürtelschnallen, einen eisernen Speer 
und einige Messer. In einem G rabe w urde ein goldener O h rrin g gefunden. Im 
Jah re 1848 w urden zufälligerw eise zwei G räber m it S keletten entdeckt. In 
einem von ihnen befand sich ein eisernes Schw ert (leider verloren gegangen), 
das zw eite G rab enthielt keine Beigaben. Auf den südlichen H ängen des Hügels 
Mejica grub m it U nterbrechungen vom 3. VIII. 1895 bis 17. IX. 1896 A. Puschi. Es 
w urden 131 G räber m it Skeletten zu Tage gefördert. D ie Toten lagen entw eder 
in d e r E rde selbst, oder ab er au f steinernen P latten m it dem G eschieht nach 
aufw ärts; u n ter den Köpfen befanden sich steinerne Kissen. D as längste Skelett 
mass 193 cm. In 42 G räbern w urden keine G rabesbeigaben gefunden. Bezeich­
nend fü r die übringen 89 G rä b er ist der U m stand, dass die m eisten Toten in 
ihren H änden ein Messer halten und zw ar 48 von ihnen in d er rechten, 17 aber 
in d er linken Hand. In 5 Beispielen halten sie in der rechten H and auch einen 
Pfeil. Im übrigen w aren aber die G räber ärm lich bestellt. In 11 G räbern fand m an 
Schläfenringe, die den Ringen m it verstärktem U nterteil m it 3 Löchern ähnlich 
w aren. W eiter fand A. Puschi: 7 bronzene, den gew öhnlichen Ringen ähnliche 
Schläfenringe, 13 O hrringe, 18 bronzene, 5 eiserne und 3 Perlenfingerringe,
6 H alsketten von gläsernen Perlen, 5 aus G laspasta, 17 Kämme, 8 Arm bänder,
7 F euerzeugsteine m it 2 F euerzeugen, 7 Ringelchen, 3 N adeln, 5 H aarnadeln, von 
diesen 2 aus Silber und noch einige m inder wichtige G egenstände. D er B ezirks­
rich ter von Buzet S. G andusio grub w eiter und fand u n te r anderem 2 O hrringe 
des Belo brdo Typus (Tab. I, 3, 4), 2 »byzantinische« O hrringe (Tab. I, 1, 2) und 
bei der rechten H and eines Skeletts eine M ünze des Lothar. D ie Toten w aren 
mit den Gesichtern gegen Osten gewendet. Sie wurden in Reihen bestattet und 
voneinander m it steinernen P latten getrennt.
N ach A. Puschi entsprechen die G rabstätten am Z ajčji breg und bei Kaštel 
der G rab stätte von M ejica. D ie G rabstätte von Sv. Jelena setzt er ab er in die 
Zeit d er Besiedlung von Istrien du rch Slawen.
D ie G rabstätte bei Peničići w ar m it einer W allm auer von unbehauenen 
Steinen eingefriedet. Die G räb er w aren m it Steinen von gleicher A rt bezeichnet. 
Die Toten lagen am Rücken und m it gegen Osten gewendeten Gesichtem. Die 
Köpfe ru h ten auf steinernen Kissen. Die gleiche K onstruktion und O rientierung 
der S kelette fand m an am H ügel Beniniéi. In D ubina sind die Köpfe d er gegen

Osten gewendeten Skelette m it drei Steinen belegt. In den Gräbern yon Peni- 
čiči fand m an bronzene A rm bänder, eine G lasperlenhalskette, ein eisernes A rm ­
band, ein B ruchstück einer H aarnadel und ein eisernes Messer.
D ie G rabstätten unterhalb B uzet erscheinen in der L ite ra tu r zuerst als frü h ­
m ittelalterliche, w ahrscheinlich slaw ische L okalitäten (Mitt. Z. K. 1896), w eiterhin 
als sp ätan tik (B. Benussi, A. T am aro), als m ittelalterlich (A. Tam aro), als lango- 
bardisch (N. Äberg), als Belo brdo (L. K aram an), als frühdeutsch (K. Dinklage) 
und endlich auch als m öglicherw eise aw arisch (S. Fuchs) oder als aus K öttlacher 
Zeit (J. Korošec).
D ie V eröffentlichungen ü b er die ausgegrabenen G egenstände: N. Äberg (das 
langobardische Inventar), J. W ern er (einschenklige Fibeln, Tab. I, 9, 10) und
K. D inklage (das frühdeutsche Inventar, Tab. I, 5—7; Tab. II, 1—7). Nach einer 
Zusam m enfassung der veröffentlichten G egenstände als G anzheit und nach Be­
rücksichtigung des Berichtes von A. Puschi, auf G rund anderer Notizen, des 
vergleichenden archaeologischen M aterials und b ek an n ter geschichtlicher T at­
sachen gelangt m an zu den folgenden R esultaten: 1. D ie G rabstätten unterhalb 
Buzet bilden keine K ultur- und ethnische Einheit, w ie einst angenommen. D as 
langobardische Inventar von N. Äberg w urde in Brežac gefunden. Die G rabstätte 
von B režac ist reich: es w urden gefunden goldene und silberne O hrringe, Fibeln, 
G ürtelschnallen, Schnallenbeschläge, G ürtelzüngel, H ufeisen und Zaumzeug. D ie 
S tru k tu r d er Funde d er arm bestellten G rabstätte von M ejica ist vollkom m en 
anders. A. Puschi und S. G andusio fanden keine einzige Fibel, keinen Schnallen­
beschlag und kein G ürtelzüngelchen; die ausgegrabenen G ürtelschnallen sind 
einfach, die Fingerringe und O hrringe aber hauptsächlich aus Bronze. 2. In der 
G rabstätte von Brežac w urde ein zahlreiches »byzantinisches« In v en tar entdeckt. 
Es fehlen jedoch typisch langobardische G egenstände (Fibeln m it O valfuss und 
Körbchenohrringe). Die G rabstätte gehört entweder den langobardischen Soldaten, 
die zwischen 568 und 602 oft in Istrien einfielen, oder ab er den ungerm anischen 
Soldaten in byzantinischen D iensten (num erus tergestinus). D a »byzantinische« 
Gegenstände in den langobardischen G räbern im Styl II (600—700) erscheinen, 
wäre die G rabstätte, insofern sie langobardisch sei, dam it genau in die Zeit der 
vereinten langobardisch-aw arisch-slaw ischen Einfälle um das Jahr 600 zu setzen. 
3. Die K öttlacher und Belo brdo O hrringe, das A rm band m it dem Hacken, K aro­
linger G lasperlen und L othars M ünze setzen die ebene R eihengrabstätte von 
M ejica in das IX., X. Jah rh u n d ert. Am ältesten sind die G räber m it M essern, 
Pfeilen, Feuerzeugsteinen, m it dem A rm band m it keu len artig v erstärkten R än ­
dern u n d m it den »byzantinischen« O hrringen, am jü n sten aber die G räber m it 
Belo brdo Ohrringen. D er G rabesarchitektur nach gehören die G räber irgendwie 
in die M itte zwischen die G räber von D alm atien und die G räber von Slo­
wenien. C harakteristisch ist das steinerne Kissen u n te r dem Kopf und die grosse 
Anzahl d er Messer. In den B egräbnissitten sind bedeutende Reste aus den heid­
nischen Zeiten bem erkbar. D ie G rabstätte ist in Reihen. Im Laufe der G rabungen 
w urden keine Reste einer K irche über den G räbern entdeckt: in den G räbern 
w urden W affen (Pfeile und vielleicht Messer) und F euerzeugsteine m it F eu er­
zeug gefunden. Diese Tatsache fällt m it dem geringschätzigen Namen von Heiden 
überein, m it dem in d er V ersam m lung von R ižana (804?) von den altrom anischen 
B ew ohnern von Istrien, die vom H erzog Iw an in Istrien angesiedelten Slawen 
belegt w urden. Das archaeologische M aterial bew eist, dass die Slawen — H eiden 
des H erzogs Iw an in der U m gebung von B uzet die N ordufer des M irna Flusses 
und das G ebiet von Buje besiedelt haben. D er überw iegend K öttlacher C ha­
rak te r d er G rabstätte von M ejica lässt verm uten, dass sie nach Istrien auf der 
das Triester H interland m it dem Gebiet um Buzet und m it dem M irnaflusstale 
verbindenden Strasse gelangten. D ie Belo brdo O hrringe weisen au f eine A n­
siedlung d er nordtschakaw ischen E inw ohnerschaft aus dem B ezierk Pazin gegen 
Buzet hin.

Im Jahre 1908 w urden in M utvoran G räb er des altkroatischen Typus ge­
funden. Es wurden Beweise erbracht, dass diese G rabstätte seit dem XIII. Jahrhun­
dert in G ebrauch war. Die gefundenen frührom anischen Torsteine aus dem XI. Jahr­
h u n d ert sprechen ab er sogar fü r eine ältere G räberkiche m it dem entsprechenden 
Friedhof. N ach der L iteraturbeschreibung befinden sich altkroatische G räber aus 
dem IX., X. Ja h rh u n d ert bei Sv. Lovrec auf d er Insel C res (Cherso).
In dem zweiten Teile des A rtikels folgt ein B ericht üb er die bisher unbe­
kannten frühm ittelalterlichen G räber in B rkač und M odrusani.
Am 4. Mai 1934 w urden in einem W einberg am V rh oberhalb von Buzet bei 
Motovun ca 10 Skelettgräber gefunden m it Belägen von steinernen Platten. In den 
G räb ern w urden gefunden: O hrringe (T ab.V, 7—40; T a b .VI, 1—3), G ürtel­
schnallen (Tab. V, 6; Tab. VI, 7—9), ein A nhängsel (Tab. VI, 5), ein Knopf 
(Tab. VI, 6), ein F ingerring (Tab. VI, 4), ein Teil eines Zierplättchens (Tab. VI, 10 
und ein eiserner Pfeil (Tab. VI, 11). Ausser dem Pfeile ist das gänzliche Grabes­
in v en tar aus Bronze. In der N ähe von M odrusani w urde im Jahre 1925 oder 1926 
beim Pflügen des Ackers Grabo vica ein Skelettgrab m it einem Belag von vier 
steinernen Platten gefunden und es w ar m it einer gleichen P latte zugedeckt. Im 
G rabe w urden 2 bronzene O hrringe (Tab. V, 3) gefunden, die mittels einer Guss­
form nach einem W achsmodell gegossen wurden. In der Nähe des Grabes wurde 
noch ein bronzener Fingerring (Tab. V, 4) und eine silberne Ganzsilique (Tab. V, 5) 
des gotischen Königs Vitiges (536—540) gefunden.
In diesem Teile des A rtikles befindet sich auch die Beschreibung des frü h ­
m ittelalterlichen M etallinventars, welches u n in v en tarisiert und ohne irgend­
w elche N otizen in den A ufbew ahrungsräum en des A rchaeologischen Museums 
Istriens in P ula (Tab. III, 1—8; Tab. IV, 3, 5, 8; Tab. V, 1, 2), des Museums in Poreč 
(Tab. Ill, 10; Tab. IV, 2, 7) u n d d er Sam m lung in O sor (Tab. III, 9; Tab. IV, 1, 6) 
gefunden w urde. D ie in M useum von Pula gefundenen G egenstände w urden viel­
leicht in der Um gebung der A rena in einer G rabstätte m it typischen Beigaben 
aus d er V ölkerw anderungszeit ausgegraben. D ie G egenstände aus Poreč w urden 
vielleicht in K arojba gefunden, je n e aus O sor aber in den S kelettgräbern der 
G rab stätte von Osor.
D ie G räber von Brkač und Modrusani als auch die Gräber, in denen die 
beschriebenen G egenstände gefunden w urden, reichen bis ins VI., VII. Ja h r­
hundert. In diesen Gräbern w urde die altromanische Einw ohnerschaft Istriens nicht 
bestattet, denn diese G räber unterscheiden sich von den oben beschriebenen 
sowohl nach der B estattungsart, als auch nach dem G rabesinventar. D urch die 
silberne H albsilique des Vitiges kann das G rab von M odrusani genau zwischen 
die Ja h re 536 und 539 gesetzt w erden. D iese D atierung w ird auch durch das 
übrige Inventar von M odrusani und Brkač bestätigt. Änliche O hrringe wurden 
ja in den sizilischen G räbern aus dem VI. Ja h rh u n d e rt u n d Schnallen m it d rei­
eckigem durchstochenem Beschlag in den sizilischen und sardinischen G räbern 
aus dem V., VI. Jah rh u n d ert gefunden. Die G räber von M odrusani und jene von 
B rkač fallen dem nach zeitlich in die unruhige Zeit des gotisch-byzantinischen 
K rieges (535—555). In diesen G räb ern w urden entw eder Soldaten des ethnisch 
rech t bunten byzantinischen H eeres oder ab e r O stgoten bzw. ihre V erbündete 
b estattet. Zugunsten der ersten M öglichkeit sprechen die Schnallen und O hrringe 
m editerranischen U rsprungs. F ü r die zw eite gibt eine Stütze die H albsilique des 
Vitiges, die G rabstätte in d er U m gebung d er A rena von Pola, vielleicht die O h r­
ringe d er Tab. III, 7—9, ebenfalls ab er die Fibel der Tab. III, 10. D iese letztere 
ist im genetischen Zusam m enhänge m it d er zweiten T hiry-G ruppe aus dem
IV. Ja h rh u n d e rt u. Z.; die näch ste und zugleich dem V erfasser einzig bekannte 
P arallele w urde ab er in d er bayerischen R eihengrabstätte aus dem VI. Ja h r­
h u n d ert bei Irlm au th gefunden. S ehr w ichtig im Zusam m enhänge der ethnischen 
T rä g er der G räber von B rkač und M odrusani sind zw ei »alemannische« bei 
M orlek im W ippachtal gefundene O hrringe; der Verfasser betrachtet diese beiden

O hhringe als ein D erivat der O hrringe von B rkač und M odrušani. Insofern die 
erw ähnte H ypothese richtig ist, ist dam it der archaeologische Beweis erbracht 
fü r die B ehauptung, dass die O stgoten einen Teil der A lem annen auch in Istrien 
und nicht nur im Noricum und im oberen Savetale (Krain) angesiedelt haben. 
In Istrien übernahm en die A lem annen von den altrom anischen Einw ohnern den 
Schmuck (im Schutt einer frühm ittelalterlichen Siedlung auf Brioni w urde im 
Jahre 1952 ein ähnlicher O hrring gefunden) und den M etallschm uck auf dem 
G ew ände. D en übernom m enen Schm uck arbeiteten sie nach ihren Geschm ack 
um Morlek); solche Um arbeitungen setzten sie nach dem beendeten gotisch 
byzantinischen Kriege auch in W ürttem berg und in die Schweiz fort, wo »ale­
mannische« O hrringe in den G räbern aus der ersten H älfte des VII. Jahrhunderts 
gefunden w urden.
Das G ürtelzüngelchen der Tab. IV, 3 zeigt keram ischen C harakter. D er Pfeil 
d er Tab. IV, 8 ist awarisch. D er Schnallenbeschlag der Tab. IV, 7 ist germ anisch­
byzantinisch. Die übrigen G egenstände sind byzantinischen C harakters.
In dem d ritten Teile des A rtikels behandelt der V erfasser die frühm ittel­
alterliche K eram ik, welche uninventarisiert in dem A ufbew ahrungsraum des 
A rchaeologischen Museum Istriens gefunden wurde. D ie Fragm ente der Tab. VII, 
1—5 und Tab. V ili. 1 stam m en aus Vrsar, die Fragm ente der Tab. VIII, 2, 3, 
Tab. X, 3 und Tab. XI w urden in Vizača (Nesactium) gefunden. Die Fundorte des 
Topfes der Tab. X, 1, 2 und d er 2 F ragm ente der Tab. IX sind unbekannt. D ie 
angeführte Keram ik brachte fü r die wissenschaftliche Beleuchtung interessantes 
M aterial, dem bisher die A rchaeologen in Istrien keine genügende A ufm erksam ­
keit gew idm et haben. Die durch die beschriebene K eram ik dargebotene P roble­
m atik ist dreierlei A rt: zeitlich, ethnisch und genetisch. D er V erfasser b ea n t­
w ortet k eine der gestellten F ragen, da er jede A ntw ort fü r v erfrü h t erachtet. 
D ie K eram ik setzt er zeitlich in den breiten Rahm en des frühen M ittelalters. 
W egen d er grossen Anzahl der F undorte, von w elchen einige kontinuierlich von 
rom anischen Einw ohnern besiedelt sind, kann man den ethnischen T räger vor­
läufig noch nicht bestimm en. T rotz allem zeigt aber die beschriebene K eram ik, 
dass in Istrien im frühen M ittelalter Töpfe im G ebrauch waren, die ihrer Form 
nach d er burgenländischen K eram ik der m ittleren und neueren Stufe ähnlich 
sind. Sie w urden m it W ellenlinien von verschiedenen T ypen geschmückt. V er­
fertigt w urden sie auf einem schweren T öpferhandrad und mittels des T öpfer­
rades m it Fussbetrieb. Auf die äussere Fläche des Topfbodens w urden M arken 
eingedruckt. Die Fragm ente aus V rsar bilden ih rer A usführung nach durch 
ihren Schm uck und ihre Technik den H öhenpunkt in der Produktion der T öpfer­
meister Istriens im frühen M ittelalter.