203 Letnik 43 (2020), št. 1 O DEL U ARHIV O V IN ZBOR O V ANJIH ON THE A CTIVITIES OF THE AR CHIVES AND THE C ONFERENCES Poročilo o delovanju medarhivskih delovnih skupin v letu 2019 (sk upno por očilo pripr a vil k oor dinat or dr . Mat e vž K ošir) 1.1. Pravne podlage za delovanje medarhivskih delovnih skupin Osno v a za delo v anje medar hi v skih delo vnih sk upin je Zak on o v arstvu dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a t er ar hi vih (Ur adni list R S, št . 30/06, 24/14 – odl. US in 51/14), ki v sedmem odsta v k u 54. člena določa, da za obr a vna v o str ok o vnih vpr ašanj na posameznih podr očjih ar hi v sk eg a str ok o v - neg a dela minist er , prist ojen za ar hi v e, ustano vi medar hi v sk e delo vne sk upi - ne za posamezna podr očja ar hi v sk e deja vnosti. Za usklaje v anje dela medar - hi v skih delo vnih sk upin minist er določi k oor dinat orja. Medar hi v sk e delo vne sk upine delujejo pri drža vnem ar hi vu. P odr obnejše delo v anje medar hi v skih delo vnih sk upin določa Pr a vilnik o delu medar hi v skih delo vnih sk upin (Ur a - dni list R S, št . 66/16). Na t emelju prv eg a odsta v k a 4. in 5. člena na v edeneg a pr a vilnik a je minist er , prist ojen za k ultur o, 20. f ebruarja 2017 izdal Sklep o ustano vitvi medar hi v skih delo vnih sk upin, imeno v anju člano v medar hi v skih delo vnih sk upin in imeno v anju k oor dinat orja medar hi v skih delo vnih sk upin. Za obr a vna v o str ok o vnih vpr ašanj na posameznih podr očjih ar hi v sk eg a dela so bile ustano v ljene medar hi v sk e delo vne sk upine za podr očja: upr a v e, pr a - v osodja, zdr a v stv a in socialneg a v arstv a, k ultur e in znanosti, vzgoje in izo - br aže v anja, gospodarstv a t er sk upina za ar hi v sk o str ok o vno izr azje. Sk upine imajo po sedem člano v iz slo v enskih ja vnih ar hi v o v . Gener alna ocena je, da so bile medar hi v sk e delo vne sk upine v letu 2019 deja vne in da se je njiho v o delo v anje pri r eše v anju št e vilnih vpr ašanj pok azalo k ot uspešen pr ost or iz - menja v e str ok o vnih mnenj in delo vnih pr ak s t er pri or g anizaciji izobr aže v anj ipd. t er k ot uspešna pomoč pri delu posameznih ar hi vist o v . 1.2. Skupni sestanki medarhivskih delovnih skupin V letu 2019 je bil or g anizir an sk upni str ok o vni sestanek medar hi v skih delo vnih sk upin 15. maja 20 19 v a v li Ar hi v a R S, na k at er em so člani delo vnih sk upin obr a vna v ali pr edlag ano v sebinsk o in t ehnično r ešit e v klasifik acije f ondo v in zbir k v sk upni podatk o vni zbir ki. Odprta vpr ašanja klasifik acije so bila v v eliki meri r ešena. Delo medar hi v skih delo vnih sk upin in g la vno pr oblematik o njiho v e - g a dela so 4. okt obr a 2019 na 29. zbor o v anju Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije v Mariboru pr edsta vili k oor dinat or in v odje posamez nih delo vnih sk upin. Pr edsta vitvi je sledila r azpr a v a o aktualnem dog ajanju na r azličnih podr očjih dela. Ar hi v sk o društv o Slo v enije je v skladu s sklepom 29. zbor o v anja ADS v Mariboru po njego v em zakl jučk u pr edlag alo ustano vit e v dodatne medar hi - v sk e delo vne sk upine za podr očje inf ormatik e. Sk upni sestanek v odij medar hi v skih delo vnih sk upin je pot ek al 18. de - cembr a 2019 v sejni sobi Ar hi v a R S. Prisotni so bili: mag. Hed vik a Zdo v c ZA C (za Medar hi v sk o delo vno sk upino za podr očje upr a v e), Anja Prša ZA C (za Medar hi v sk o delo vno sk upino za podr očje pr a v osodja), mag. Mojca Gr abnar AR S (za Medar hi v sk o delo vno sk upino za podr očje zdr a v stv a in socialneg a v arstv a), mag. Mirjana K ont estabile R o vis P AK (za Medar hi v sk o delo vno sk u - 204 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences pino za podr očje k ultur e in znanosti t er za Medar hi v sk o delo vno sk upino za vzgojo in izobr aže v anje), Alek sandr a Mr da v šič AR S (za Medar hi v sk o delo vno sk upino za gospodarstv o), dr . Zdenk a Semlič R ajh P AMB (za Medar hi v sk o de - lo vno sk upino za ar hi v sk o str ok o vno izr azje), dr . Mat e vž K ošir AR S (k ot k oor - dinat or medar hi v skih delo vnih sk upin). Gla vne t eme sestank a so bile: pr eg led delo v anja in aktualna vpr ašanja pri delo v anju medar hi v skih delo vnih sk upin, por očilo o delu medar hi v skih delo vnih sk upin, poenot enje delo v anja delo vnih sk upin in pripr a v a por očil o delo v anju posameznih sk upin za let o 2019. Delo vne sk upine so nadalje v ale z deja vnostmi iz leta 201 8. V ečinoma zno - tr aj medar hi v skih delo vnih sk upin v njiho v em delu deja vno sodelujejo v si člani iz v seh slo v enskih ja vnih ar hi v o v . Delo v anje sk upin je še posebej učink o vit o pri r eše v anju k onkr etnih zade v , ki zade v ajo ist o str ok o vno podr očje v eč ar hi v o v . Sk upine so pri s v ojem delu obr a vna v ale v ečinoma aktualna vpr ašanja na podr o - čju delo v anja, posebno tista , ki obseg ajo usklajeno delo pri post opanju z ustv ar - jalci, usklaje v anju klasifik acijskih načrt o v , pripr a vi pisnih str ok o vnih na v odil, klasifik aciji f ondo v in zbir k, izobr aže v anju ipd. P osamezni v odje ozir oma drugi člani medar hi v skih delo vnih sk upin so podali por očilo o njiho v em delu v letu 2019. Za medar hi v sk o delo vno sk upi - no za podr očje pr a v osodja je podala por očilo Anja Prša (ZA C). P or očilo je sicer pripr a vila mag. Aida Šk or o Babić, ki pa se sestank a ni mog la udeležiti. Delo v - na sk upina je naj v eč delo v ala v okviru dopisnih sej. Ena od g la vnih t em je bilo vpr ašanje pr e vzemanja hibr idneg a ar hi v sk eg a gr adi v a, ki g a sesta v lja fizično in elektr onsk o gr adi v o. P osebe n izzi v je, k er so e vidence za sodišča in t ožilstv a za v se v odene centr alno. Delno so e vidence elektr onsk e, delno pa so t o še vpisni - ki, ki jih hr anijo na sodiščih. Sk upina pr edlag a r ešit e v , ki bi zagota v ljala celo vi - t ost , tak o da elektr onsk e e vidence pr e vzame AR S, r egio nalni ar hi vi pa gr adi v o. R egionalnim ar hi v om pa se ur edi dost op do elektr onskih e videnc. Prizade v ajo si, da bi »pilotsk o« pr e vzeli elektr onsk e e vidence. Ukv arjali so se še s pripr a v o klasifik acijsk eg a načrta za drža vna t ožilstv a, s v et o v anjem pri pripr a vi notr anjih pr a vil ipd. V elik o t eža v o pr edsta v lja pr ost orsk a stisk a pri ustv arjalcih in ja vnih ar hi vih. Delno je že pot ek el 30-letni r ok, k o bi bilo tr eba gr adi v o na t emelju za - k ona pr e vzeti v ar hi v . P o zak onu bi bili sicer gr adi v o dolžni pr e vzeti, a zar adi pr ost orsk e stisk e t eg a za enkr at (še) ne mor ejo. Ugota v lja se v elik r azk or ak med t eorijo in pr ak so. P oleg t eg a se je sk upina ukv arjala s prist ojnostmi posameznih ar hi v o v g lede ustv arjalce v v REGUS TU . Glede vpr ašanja ar hi v sk eg a statusa k a - zensk e e vidence pa ar hi v sk a str ok a nima enotneg a stališča. Za medar hi v sk o delo vno sk upino za upr a v o je podala por očilo Hed vik a Zdo v c. P oleg sestank o v sk upine so naj v eč k omunicir ali pr ek elektr onsk e pošt e. Osr ednja t ema sk upine je bil pr a vilnik o določanju r ok o v v ja vni upr a vi, ki je bil obja v ljen v a v gustu 2019. Pr a vilnik je bil dobr o spr ejet , v endar je tr eba prilago - diti klasifik acije. S sk upnostjo občin in upr a vnimi enotami so se ukv arjali, k ak o r azčleniti klasifik acijsk e znak e, in z enotnim klasifik acijskim načrt om za upr a vne enot e, ki je bil spr ejet k ot prilog a pr a vilnik a (spr ejela MJU v no v embru, v elja v en s 1. 1. 2020). P osta v ljena je bila posebna k omisija za upr a vne enot e, v k at eri bo tudi pr edsta vnik medar hi v sk e delo vne sk upine za upr a v o. T udi občine bodo mor ale no v elir ati klasifik acijsk e načrt e. Pr eg ledali so tudi klasifik acijski načrt Za v oda za gozdo v e z enotami. Ukv arjali so se tudi s sodelo v anjem pri pripr a vi izobr aže v anj. P or očilo medar hi v sk e delo vne sk upine za zdr a v stv o je pr edsta vila mag. Marija Gr abnar . Naj v ečji f ok us je bil na pripr a vi in or g anizir anju d v eh izobr aže - v anj. V elik e t eža v e se poja v ljajo pri e-hr ambi v zdr a v stv enih domo vih, pr a v tak o pri upor abi splošneg a klasifik acijsk eg a načrta in enotneg a klasifik acijsk eg a na - črta za zdr a v stv ene domo v e. V v eliki meri se ta ne upor ablja. Zade v e posk uša - jo r eše v ati tudi pr ek sk upnosti zdr a v stv enih domo v . F ok us sk upine je bil še na centrih za soc ialno delo, ki so se r eor g anizir ali (s 60 na 16). Sodelujejo tudi s sk upino za pr a v osodje, saj se nek at er e prist ojnosti pr enašajo na sodišča. Zar adi r eor g anizacije centr o v za so cialno delo se bo tr eba dogo v oriti tudi g lede t erit o - 205 Letnik 43 (2020), št. 1 rialne prist ojnosti med ar hi vi, saj so se t e ponek od spr emenile. Ukv arjali so se tudi z vpr ašanji, k ak o prist opiti h k oncesionarjem, saj so pr ejeli vpr ašanje, ali se lahk o gr adi v o uniči ozir oma, k am z njim, k aj je ar hi v sk eg a ipd. Zar adi k omple - k snosti vpr ašanja za enkr at še ni pr a v e r ešitv e, je pa bilo vpr ašanje posr edo v ano s v etu dir ekt orje v . P or očilo medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o je podala Ale - k sandr a Mr da v šič. Naj v eč so se ukv arjali z ustv arjalci na podr očju ener getik e, s k at erimi sodelujejo, čepr a v f ormalno niso v eč njiho vi ustv arjalci. T eža v a je definicija ja vnoupr a vne ose be, zat o bi bilo tr eba ob priliki popr a viti t ozade vne člene v ZVD A G-a. P or očilo medar hi v sk e delo vne sk upine za ar hi v sk o str ok o vno izr azje je podala dr . Zdenk a R ajh. Sk upina se je sestala d v akr at . Sk upina je obr a vna v ala nek aj ar hi v skih definicij in izr azo v , pri k at erih se je poja v ljal d v om o ustr eznosti oblik, npr .: digitalizacija/digitizacija ipd. R edno delajo na t erminološk em slo - v arju. P ot em so se ukv arjali z uskladitvijo splošne klasifik acije ar hi v sk eg a po - klica ar hi vist/ar hi v ar . Klasifik acijo v odi Statistični ur ad R S, ki izhaja iz pr e vzetih klasifik acij EU . Pri nek at erih izr azih v klasifik aciji bo potr ebna spr ememba. P or očilo medar hi v sk e delo vne sk upine za podr očje k ultu r e in znanosti t er Medar hi v sk e delo vne sk upine za vzgojo in izobr aže v anje je podala mag. Mirjana K ont estabile R o vis. Pri šolstvu so se naj v eč ukv arjali z enotnim klasifik acijskim načrt om za šo le in sodelo v ali z delo vno sk upino, ki je pripr a vila r ok e hr ambe. Sk upina za k ultur o pa se je osr edot očila na Ja vni sklad za k ulturne deja vnosti in or g anizacijo izobr aže v anj. Na sestank u so med drugim sklenili, da bodo pr edlag ali, da bi T anjo Mar - t elanc P ANG imeno v ali v medar hi v sk o delo vno sk upino za t erminologijo. Ude - leženci na sestank u načelno podpir ajo ustano vit e v no v e medar hi v sk e delo vne sk upine za ar hi v sk o gr adi v o društ e v . Obenem pa je pri ustana v ljanju sk upin potr ebna pr e vidnost , da jih ne bo pr e v eč, saj so k adr o v ski viri ar hi v o v omeje - ni. Opozorjeno je bilo, da mor a v sak a delo vna sk upina v skladu s Pr a vilnik om (9. člen) letno or g anizir ati d v e r edni seji sk upine, sicer pa sodelo v anje pot ek a pr ek do pisnih sej ipd. Do k onca meseca januarja 2020 posamezne medar hi v sk e delo vne sk upine posr edujejo letno por očilo k oor dinat orju, ki do k onca meseca f ebruarja pripr a vi sk upno por očilo. P odr obnejša por očila medar hi v skih delo vnih sk upin, ki sledijo v nada - lje v anju, so pripr a vili v odje posameznih medar hi v skih delo vnih sk upin. V od - je medar hi v skih delo vnih sk upin so mag. Hed vik a Zdo v c (delo vna sk upina za upr a v o), mag. Aida Šk or o Babić (delo vna sk upina za pr a v osodje), Marija Gr ab - nar (de lo vna sk upina za zdr a v stv o in socialno v arstv o), dr . Bojan Himmelr eich (delo vna sk upina za podr očje k ultur e in znanosti), Mirjana K ont estabile R o vis (delo vna sk upina za vzgojo in izobr aže v anje), mag. Ni na Gost enčnik (delo vna sk upina za gospodarstv o) in dr . Zdenk a Semlič R ajh (delo vna sk upina za ar hi - v sk o str ok o vno izr azje). 1.3. Poročilo o delu medarhivske delovne skupine za upravo za leto 2019 (pripravila vodja skupine mag. Hed vik a Zdo v c) Medar hi v sk a delo vna sk upina za podr očje upr a v e, v sesta vi Suzana Čeh (P AM), Aleš Jambr ek (ZAP), T atjana Šenk (ZAL), Jurij R osa (P ANG), dr . T eja Kr a - šo v ec (P AK), V esna Got o vina (AR S), mag. Hed vik a Zdo v c (ZA C), je bila imeno v a - na na t emelju sklepa Ministrstv a k ultur o z dne 20. f ebruarja 2017. Za obr a vna v o posameznih str ok o vnih vpr ašanj in uskla je v anj se je v v eči - ni pr emer o v upor abljala elektr onsk a pošta, r edni delo vni sestanek pa je pot ek al 30. sept embr a 2019 v sejni sobi Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje. P oleg člano v delo v - ne sk upine so bili pri obr a vna vi str ok o vnih t em v ključeni tudi drugi ar hi visti, ki delajo na podr očju upr a vnih or g ano v . 206 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences V prvi polo vici leta 2019 (od januarja do junija) je delo vna sk upina (V esna Got o vina, mag. Hed vik a Zdo v c, Luk a Z upanc) za pripr a v o no v eg a pr a vilnik a o določanju r ok o v hr ambe v ja vni upr a vi opr a vila št e vilna usklaje v anja po elek - tr onski pošti zar adi pripr a v e čist opisa in obja v e pr a vilnik a v ur adnem listu. No vi Pr a vilnik o določanju r ok o v hr ambe dok umentarneg a gr adi v a v ja vni upr a vi je bil iz dan 5. a v gusta 2019. P o obja vi v ur adnem listu bi mor ali pr edst oj - niki or g ano v ja vne upr a v e v r ok u tr eh mesece v pripr a viti no v e klasifik acijsk e načrt e in jih posr edo v ati v prist ojne ar hi v e v pono vno določit e v ar hi v sk eg a gr a - di v a. Zat o je mag. Hed vik a Zdo v c imela v eč izobr aže v anj, kjer je pr edsta vila no - v osti no v eg a pr a vilnik a, pojasnila struktur o zbirneg a k atalog a in podala na v odi - lo za upor abo II. III. in IV . pog la vja zbirneg a k atalog a o določanju r ok o v hr ambe v ja vni upr a vi (24. sept embr a 2019 na izobr aže v anju, ki g a je pripr a vila za obči - ne Sk upnost občin Slo v enije v Ljubljani, 24 okt obr a 2019 dopolnilno str ok o vno usposabljanje za uslužbence upr a vnih enot v or g anizaciji Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje v Celju, 19. no v embr a 2019 na pos v etu šolskih tajnic v Lašk em, 28. no v em - br a 2019 dopolnilno str ok o vno usposabljanje za uslužbence ja vnopr a vnih oseb v or g anizaciji Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje v Celju). Sk upaj z V esno Got o vina pa je 12. no v embr a 2019 pot ek ala še pr edsta vit e v no v eg a pr a vilnik a o določanju r ok o v hr ambe za zaposlene v Zgodo vinsk em ar hi vu Ljubljana. Kljub iz v edenemu izobr aže v anju so občine posta v ljale še v elik o vpr ašanj, zlasti g lede r azčlenitv e klas ifik acijskih znak o v 3. ni v oja na 4. ozir oma 5. ni v o in ustr ezne prilagoditv e v sebine iz 3. ni v oja. K onec a v gusta 2019 je s pripr a v o no v eg a klasifik acijsk eg a načrta začel Za v od za gozdo v e Slo v enije. No v klasifik acijski načrt sta pripr a vila Nik o R ainer (Za v od za goz do v e Slo v enije) in mag. Hed vik a Zdo v c (Z godo vinski ar hi v Celje). Osno v a za pripr a v o no v eg a klasifik acijsk eg a načrta je bil spr ejet klasifik acijski načrt iz leta 2008. P o no v elir anju je bil no vi načrt klasifik acijskih znak o v poslan na vpog led v Ar hi v R epublik e Slo v enije, in sicer zar adi pripr a v e sk upneg a pi - sneg a str ok o vneg a na v odila za odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarne - g a gr adi v a. Slednjeg a sta pripr a vili V esna Got o vina (Ar hi v R epublik e Slo v enije) in mag. Hed vik a Zdo v c (Zgodo vinski ar hi v Celje), v k omisiji za spr ejem pa sta sodelo v ala še dr . T anja Mart elanc (P okr ajinski ar hi v No v a Gorica) in dr . Vink o Skit ek (P okr ajinski ar hi v Maribor). Dopolnit e v sk upneg a pisneg a str ok o vneg a na v odila je bila izdana 10. decembr a 2019. Pri pripr a vi pisnih str ok o vnih na v odil za odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi v a za občine in upr a vne enot e se je posta vilo vpr ašanje, ali bi se lahk o izdalo za omenjene ustv arjalce sk upno pisno str ok o vno na v odilo za odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi v a. Glede na t o, da so bila nek at erim občinam že izdana pisna str ok o vna na - v odila za odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi v a in da lahk o občine klasifik acijsk e znak e v klasifik acijsk em načrtu iz 3. ni v oja za lastne po - tr ebe r azdelijo na 4. oz. 5. ni v o, mor ajo prist ojni ar hi vi tudi vnapr ej za v sak o občino posebej pripr a viti pisno str ok o vno na v odilo za odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi v a. Obstaja pa možnost pripr a v e sk upneg a pisneg a str ok o vneg a na v odila za odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi v a za upr a vne enot e, k er imajo le-t e z Odr edbo o enotnem načrtu klasifik acijskih znak o v za upr a vne eno - t e (Ur . l. R S, št . 71/2019), v prilogi odr edbe obja v ljen Enotni načrt klasifik acij - skih znak o v za upr a vne enot e. Zat o je medar hi v sk a delo vna sk upina pr edlag ala, naj se pr e v eri, ali ar hi v sk a zak onodaja omogoča pripr a v o le-t eg a in že poda - la pr edlog za sesta v o k omisije (mag. Hed vik a Zdo v c, Zgodo vinski ar hi v Celje, T atjana Šenk, Zgodo vinski ar hi v Ljubljana, in Aleš Jambr ek, Zgodo vinski ar hi v Ptuj), iz upr a vnih enot pa Ernest Mencig ar in Karmen Str enčan. Mestna občina Ljubljana se je na Ar hi v R epublik e Slo v enije obrnila z vpr a - šanjem, k do od uslužbence v je dolžan opr a viti pr eizk us str ok o vne usposoblje - nosti za delo z dok umentarnim gr adi v om. Iz dopisa izh aja, da imajo na mestni 207 Letnik 43 (2020), št. 1 občini or g anizir ano g la vno pisarno, naloge g la vne pisarne pa opr a v ljajo tudi uslužbenci tajništv a na posameznih oddelkih in službah. Zar adi uskladi tv e r azume v anja 1. odsta v k a 2. člena Pr a vilnik a o str ok o vni usposobljenosti za delo z dok umentarnim gr adi v om so člani delo vne sk upine spr ejeli sklep, da mor ajo pr eizk us str ok o vne usposobljenosti za delo z dok u - mentarnim gr adi v om opr a viti ja vni uslužbenci v g la vni pisarni, tajništvu služb in enot ozir oma osebe, določene za opr a v ljanje nalog g la vne pisarne. Že nek aj časa ima P okr ajinski ar hi v K oper t eža v e z Za v odom R epublik e Slo v enije za zaposlo v anje na Območni službi K oper . Prist ojni ar hi vist je na t e - melju popisa dok umentarn eg a gr adi v a pripr a vil doda tno na v odilo za odbir a - nje ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi v a. V endar je centr alna služba za v oda odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a za vrnila s pojasnilom, da mor a str ok o vna na v odila za odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi v a za celot en za v od pripr a viti Ar hi v R epublik e Slo v enije, k er je bilo enotno pripr a v ljeno tudi pisno str ok o vno na v odilo za za v od leta 2011. P o mnenju za v oda bi odbir anje po posameznih službah pri v ed lo do r azličnih usmerit e v , k ar ni v int er esu za v oda, ki je centr alno or g anizir an. Ustaljena pr ak sa je, da za dok umentarno gr adi v o drža vno-upr a vnih or - g ano v , ki so se centr alno or g anizir ali po letu 1994, dodatno pisno na v odilo za odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi v a do r eor g anizacije pri - pr a vi prist ojni ar hi v . Zat o je delo vna sk upina pr edlag ala, naj se ustaljena pr ak sa ne pr ekine in spr ejela sklep, da Ar hi v R epublik e Slo v enije pono vno st opi v stik s centr alno službo za v oda in s pojasnili sk uša r ešiti nastalo t eža v o, k er ima za v od tudi v pisnem str ok o vnem na v odilu za odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentar - neg a iz leta 2011, pri naslo vu 2.1 Odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a, določeno: »... ZRSZ mora pred začetkom odbiranja arhivskega gradiva obvestiti pristojni arhiv. Pri odbiranju se morajo upoštevati tudi pisna in ustna strokovna navodila, ki jih lahko dajejo pristojni arhivi pred ali med odbiranjem arhivskega gradiva. Za kri- terije vzorčenja dokumentarnega gradiva prevzame odgovornost vsak pristojni arhiv. « Zar adi zlitja ba z Ar hi v a R epublik e Slo v enije in V zajemne podatk o vne zbir - k e Sir anet je tr eba poenotiti tudi klasifik acijsk o shemo f ondo v in zbir k med ar - hi vi. Zopet se je poja vila t eža v a u vrščanja f ondo v za centr e za socialno delo in inšpekt or at e. Medar hi v sk a delo vna sk upina je pr edlag ala, naj se centri za soci - alno delo r azvrstijo pod sk upino P osebni or g ani in or g anizacije za delo, družino, socialno v arstv o in zdr a vje od leta 1945, inšpekt or ati pa pod sk upino Inšpekt o - r ati od leta 1945. 1.4. Poročilo o delu Medarhivske delovne skupine za področje pravosodja (MDS) za leto 2019 (pripravila vodja skupine mag. Aida Šk or o Babić) Medar hi v sk o delo vno sk upino za podr očje pr a v osodja sesta v ljajo: Žar k o Bizjak (ZAL), Debor ah R ogoznica (P AK), Lilijana Vidrih La vr enčič (P ANG), Boštjan Zajšek (P AM), Aleš Jambr ek (ZAP), Anja Prša (ZA C), Aida Šk or o Babić (AR S). MDS za pr a v osodje je v letu 2019 delo v ala pr ek dopisn ih sej, saj so bila aktualna vpr ašanja per eča v t ej meri, da jih je bilo tr eba ad hoc r eše v ati. Dopisne seje so bile izv eden e v obdobju 15. 1.–24. 1. 2019, 18. 2. 2019– 26. 2. 2019, 13. 5. 2019–16. 5. 2019, 16. 12. 2019. Pri s v ojem delu je MDS zaznala naslednje stanje v pr a v osodnih or g anih: • digitali zacija in inf orm atizacija pisarnišk eg a posl o v anja , • poenot enje in ponek od centr alizacija podatk o vnih baz, • gr adi v o sodiš č/t ožils t e v/od v etništv a je hibridno : e vid ence/vpisniki so elektr onski, spis ozir oma zade v a je v digitalni in papirnati obliki; 208 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences • centr al izir ani vpisniki/e vid ence v eč r azličnih ustv arjalc e v , ki so v prist oj - nosti r azličnih ar hi v o v . MDS je v letu 2019 delala na poenot enju stališč. Pripr a v ljala je in nadalju - je s pripr a v o enotnih pisnih str ok o vnih na v odil za okr ajna sodišča do leta 1994. V pripr a vi so tudi enotna pisna str ok o vna na v odila za Upr a vno sodišče. MDS je začela pogo v or e g lede pilotnih pr e vzemo v elekt r onskih e videnc z V r ho vnim sodiščem in Drža vnim od v etništv om R S, ki smo ju v ključili v pr ojekt e- ARH.si. MDS pa se je v ključila tudi v pr ojekt V r ho vneg a sodišča e-hr amba. MDS je deja vno sodelo v ala pi pripr a vi drža vnot ožilsk eg a r eda ozir oma priloge slednjeg a – klasifik acijsk eg a načrta. Sodelo v anje je pot ek alo z Ministr - stv om za pr a v osodje in V r ho vnim drža vnim t ožilstv om R S. MDS je v letu 2019 odpr la naslednja vpr ašanja: sist em centr alno v odenih vpisnik o v in e videnc t erja tudi centr alno v odeno stalno zbir k o dok umentarne - g a in ar hi v sk eg a gr adi v a. T o je vpr ašanje, pri k at er em se sr ečujemo s t em, k ak o obr a vna v ati gr adi v o po letu 2014, k o so v si vpisniki že elektr onski. P oja v lja se vpr ašanje prist ojnosti ar hi v o v ozir oma k at eri ar hi v je prist ojen – obenem pa se poja v lja vpr ašanje spošt o v anja načela pr o v enience in celo vit osti (namr eč niso v si vpisniki centr alizir ani – samo nek aj t eh). Ustv arjalce smo opozorili na ob v ezno spr ejetje notr anjih pr a vil iz 18. čl. ZVD A G A. Ustv arjalci so sami dolžni pripr a viti klasifik acijski načrt , v primeru, da bi želeli uskladit e v z ar hi v sk o str ok o, naj imenujejo odgo v orno osebo za usklaje - v anje z MDS. T r enutno pri pripr a vi notr anjih pr a vil deja vno sodelujemo z Usta v - nim sodiščem, V r ho vnim sodiščem, Drža vnim od v etništv om in jim s v etujemo. Pr a v ta k o se je poja vilo vpr ašanje g lede hr ambe gr adi v a notarje v in No - tarsk e zbornic e, pri čemer je Notarsk a zbornica izr azila željo po str ok o vnem sodelo v anju MDS. MDS za pr a v osodje je deja vno sodelo v ala tudi z drugim i medar hi v skimi sk upinami. T ak o se je dogo v orila z MDS za zdr a v stv o in MDS za upr a v o za sk u - pni ses tanek člano v g lede vpr ašanj vr ednot enja gr adi v a, ki se poja v lja v t eh sk u - pinah (v d v eh ali v v seh tr eh). Na vpr ašanje MDS za upr a v o pa je MDS za pr a v osodje po t ehtni pr eučitvi in r azmislek u podala mnenje, da k azensk a e videnca mor a ohr aniti status ar hi - v sk eg a gr adi v a. MDS za področje pravosodja je sprejela naslednje sklepe: • vzposta viti je tr eba k omunik acijo z najodgo v orne jšimi funk cionarji pri ustv arjalcu, • oza v ešč ati je tr eba naj višje funk cionarje, namr eč izhajajoč iz dejstv a, da je izobr aže v anje zaposlenih pomembno, ugota v lja, da je oza v eščenost naj - višjih še bolj, • člani MDS za pr a v osod je nujno potr ebujejo dost op do osno vneg a or odja za dost op do pr a vih inf orm acij – do I US INF O , v endar g a ne dobijo, k er dost op za člane MDS ar hi v om pr edsta v lja pr e visok str ošek. Nujna pereča vprašanja, ki bi jih po mnenju MDS za področje pravoso- dja najvišja telesa na področju varstva arhivskega gradiva morala rešiti, so : • ur edit e v R egusta – oz ir oma dogo v or med ar hi vi g lede prist ojnosti g lede na centr alizir ano v odene e vidence, • pr ost or sk a stisk a za hr ambo gr adi v a pri ustv arjal cih, • pr ost or sk a stisk a pri a r hi vih , • gr adi v o sodišč mor a b iti hr anjeno v pr ost orih, ki s o v la sti drža v e, • k er je r ok za pr e vzem ar h. gr adi v a sodišč (30 let) g lede na v sebino gr adi - v a absolutno pr ekr at ek, MDS pozi v a k spr emembi določb ZVD A G A g lede dost opnosti t eg a gr adi v a v ja vnem ar hi vu. 209 Letnik 43 (2020), št. 1 1.5. Poročilo o delu Medarhivske delovne skupine za zdravstvo in socialno varstvo (MZSV) v letu 2019 (pripravila vodja skupine Marija Grabnar) Medar hi v sk a delo vna sk upina za zdr a v stv o in socialno v arstv o je delo v ala v naslednji sesta vi: 1. Bojana Arist o vnik, Zgodo vinski ar hi v Celje 2. Dušan Bahun, Zgodo vinski ar hi v Ljubljana 3. Gor dana Šö v egeš Lipo v šek, P okr ajinski ar hi v Maribor , 4. Nataša Majerič K ek ec, Zgodo vinski ar hi v Ptuj 5. Iv ank a Uršič, P okr ajinski ar hi vi No v a Gorica 6. Mat ej Muženič, P okr ajinski ar hi v K oper 7. Gr abnar Marija, Ar hi v R epublik e Slo v enije SEST ANKI V minulem k oledarsk em letu je opr a vila d v a sestank a: 1. 26. sept embr a 2019 v pr ost orih AR S, Z v ezdarsk a 1, prisotni v si člani sk u - pine, sestanek je tr ajal od 9. do11. ur e. Obr a vna v ane t eme: 1. ocena no v e klasifik acije f ondo v in zbir k (združena klasifik acija AR S in pokr ajinskih ar hi v o v) za podr očje zdr a v stv a in sociale, 2. pripr a v a enotneg a pisneg a na v odila za odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi v a za zdr a v stv ene domo v e, 3. pr oblematik a v arstv a zdr a v stv ene dok umentacije/podatk o v izv en bol - nišničnih usta no v (Nacionalni inštitut za ja vno zdr a vje, centri za socialno delo, domo vi za ostar ele ...), 4. stanje gr adi v a centr o v za socialno delo po r eor g anizaciji, 5. pr oblematik a v arstv a ar hi v sk eg a in dok umentarneg a gr adi v a Splošne bolnišnice dr . F r anca Der g anca No v a Gorica po inšpek cijsk em nadzoru 1. 7. 2019 (por očilo o t em). 2. 11. decembr a 2019 v pr ost orih AR S, Zemljemers k a 12 (prisotni v si člani sk upine, r azen Gor dane Šö v egeš Lipo v šek, ki jo je nadomestil Vink o Ski - t ek, sestanek je tr ajal od 10.00 do 12.30 ur e. Obr a vna v ane t eme: 1. nadalje v anje pripr a v e enotneg a pisneg a na v odila za odbir anje ar hi - v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi v a zdr a v stv enih domo v , 2. r a vnanje z gr adi v om centr o v za socialno delo: - vpelja v a dok umentneg a sist ema Krpan – je certificir an? - vrst e e videnc v EKN za C SD – v k olik šni meri jih centri v odijo, - t eža v a ar hi vir anja gr adi v a o prizna v anju očet o v stv a in r azv ezah v cen - trih za socialno delo, ki je tudi na sodiščih in upr a vi – gr e za enak o gr adi v o, kje g a hr aniti, 3. r a vnanje z gr adi v om manjših k oncesionarje v (2 zapos lena) – izv ajalce v ja vne službe ozir oma ja vneg a pooblastila – k ak o izv ajati v arstv o ar hi v sk eg a in dok umentarneg a gr adi v a pri njih v skladu z ar hi v sk o zak onodajo (primer manj - šeg a k oncesio narja z Obale, ki želi ar hi vu v K opru pr edati izbor k art ono v umr lih pacient o v), 4. or g anizacija dopolnilnih izobr aže v anj v drugi polo vici leta 2020 (izbir a kr aja, v sebine na sestank u v f ebruarju 2020). 210 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences OPRAVLJENA DELA OR G ANIZA CIJ A IZ OBRAŽEV ANJ 1. 24. janu ar 2019: izpelja v a enodne vneg a dopolnilneg a izobr aže v anja za bolnišnične za v ode za štajersk o območje (t ehnična or g anizacija Zgodo - vinski ar hi v Ce lje, Splošna bolnišnica Celje, v sebinsk a pripr a v a pr ogr ama in pr ed a v at elje v MZS V , čas iz obr aže v anja 9.00–13.30 ur e, 7 pr eda v at elje v , 83 udeležence v , v sebina: pr eg led f ondo v zdr a v stv enih ustano v v ja vnih ar - hi v skih ustano v ah na Slo v ensk em (Marija Gr abnar), pomen izobr aže v anj za delo z dok umentarnim gr adi v om za ustv arjalce s podr očja zdr a v stv a (Bojana Arist o vnik), skr b za ja vno zdr a v stv o v drugi polo vici 19. st oletja v f ondih upr a v e Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje (Hed vik a Zdo v c), Spolne bo - lezni v Mariboru in ok olici na osno vi matičnih knjig Splošne bolnišnice Maribor v času med obema v ojnama (Gor dana Šö v egeš Lipo v šek), osebni podatki pacient o v in njiho v e pr a vice (Katja R amšak), posebnosti v arstv a ar hi v sk eg a gr adi v a izv ajalce v zdr a v stv ene deja vnosti, ki v sebuje osebne podatk e (Luk a Z upanc), izzi vi pri pr e vzemanju ar hi v sk eg a gr adi v a P sihia - trične bolnišnice Idrija (Mir a Hodnik). 2. 5. mar ec 2019: izpelja v a enodne vneg a dopolnilneg a izobr aže v anja za domo v e za star ejše, posebne socialno-v arstv ene za v ode, v arstv eno-de - lo vne centr e, socialno-v ars tv ene za v ode za usposabljanje za štajersk o območje (t ehnična or g anizacija Zgodo vinski ar hi v na Ptuju, v sebinsk a pripr a v a pr ogr ama in pr eda v at elje v MZS V , čas izobr aže v anja 9.00–13.30, 5 pr eda v at elje v , 47 udeleže nce v , v sebina: k adr o v sk a dok umentacija, za - k onski pr edpisi, r oki hr anjenja (Andr eja Samec K oderman), r a vnanje z dok umentarnim in ar hi v skim gr adi v om tr eh izv ajalce v institucionalneg a v arstv a star ejših in posebnih sk upin odr aslih, napotki za pr a vilno r a vna - nje z njim (Nataša Majerič K ek ec), upor aba EKN za domo v e za ostar ele in posebne socialno-v arstv ene za v ode (Darja Nag lič), zagota v ljanje v arstv a gr adi v a v digitalni obliki v skladu z zak onskimi določili ( Jože Šk ofljanec), or g anizacija mat erialneg a v arstv a dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a s poudar k om na pr epr eče v anju popla v ozir oma r eše v anju popla v ljeneg a gr adi v a (T atjana R aho v sky Šuligoj). DELA V ZVEZ I S PRIPRA V O S TR OK O VNEG A N A V ODILA ZA ODBIRANJE ARHIV SKEG A GRADIV A IZ DOK UMENT ARNEG A GRADIV A ZA ZDRA V S TVENE DOMO VE Dušan Bahun (ZAL) in Marija Gr abnar (AR S) sta na t emelju pr eg leda po - slo v anja naj v ečjeg a zdr a v stv eneg a doma v Slo v eniji – Zdr a v stv eni dom Ljublja - na (ur adni zaz namek sestank a z njimi dne 11. 5. 2019) ugot o vila, da posluje že od 12. aprila 2012 na t emelju EKN za zdr a v stv ene za v ode, da upor ablja certifi - cir an inf ormac ijski sist em Orig ami, da mu je ZAL dne 26. sept embr a 2017 izdal Pisno na v odilo za odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi v a. Za - v od je do v olil upor abo KN v sem drugim zdr a v stv enim domo v om po Slo v eniji. Člani MZS V so por očali, da je na njiho v e zaht e v e (pisne, pr ek t elef ona) le malo zdr a v stv enih domo v iz r azilo željo po sodelo v anju pri pripr a vi pisnih na v o - dil (doslej je izdanih le 13 zdr a v stv enim domo v om od ok oli 65). NO V A KLA SIFIKA CIJ A F ONDO V IN ZBIRK P o udeležbi na str ok o vnem sestank u 15. maja 2019 (v odja sk upine Ma - rija Gr abnar in nek aj člano v) je bilo ugot o v ljeno, da ni bistv enih r azlik g lede naših pr edlogo v pri klasificir anju za v odo v s podr očja zd r a v stv a in sociale, r azen 211 Letnik 43 (2020), št. 1 v ključitv e centr o v za socialno delo med upr a vne f onde (sk upina je pr edlag ala v ključit e v med socialne f onde). PREDS T A VITEV DELA MZS V Marija Gr abna r je pr edsta vila delo v anje Medar hi v sk e str ok o vne sk upine AR S za pr oblematik o zdr a v stv a in sociale v letih 2007–2019 na zbor o v anju ADS v Mariboru 4. okt obr a 2019. POGRAM DELA MZSV v letu 2020: 1. or g anizacija dopolnilneg a izobr aže v anja v drugi polo vici leta 2020 (K o - per ali Ljubljana) o pr oblematiki v arstv a zdr a v stv ene dok umentacije/ podatk o v izv en bolnišničnih ustano v in digitalizir anju le-t eh (pr enos pa - pirnih dok ument o v na drug medij), 2. or g anizacija sestank a 10. f ebruarja 2020 s pr edsta vniki medar hi v sk e sk upine za sodstv o in upr a v o g lede ar hi vir anja dok ument o v očet o v stv a in r azv ez, 3. pripr a v a dopisa, naslo v ljeneg a na zdr a v stv ene do mo v e, g lede sodelo v anja pri pripr a vi pisnih na v odil, 4. pripr a v a dopisa, naslo v ljeneg a na Ministrstv o za delo, družino, socialne zade v e in enak e možnosti, g lede v odenja e videnc s str ani C SD , 5. vpr ašanje, posr edo v ano S v etu dir ekt orje v , g lede prist ojnosti združenih C SD (nek at er e v ečje enot e združujejo centr e, ki so bili pr ej v prist ojnosti d v eh ar hi v o v), 6. vpr ašanje, posr edo v ano S v etu dir ekt orje v , g lede poenot enja r a vnanja z ar hi v skim gr adi v om manjših k oncesionarje v . 1.6. Poročilo o delu Medarhivske delovne skupine za področje vzgoje in iz- obraževanja (MadsVIZ) za leto 2019 (pripravila vodja skupine Mirjana Kontestabile Rovis) Medar hi v sk a delo vna sk upina za podr očje vzgoje in izobr aže v anja se je se - stala na sestank u (1. 2. 2019), drugo pr oblematik o smo r eše v ali pr ek dopiso v anja. Medar hi v sk a delo vna sk upina za podr očje vzgoje in izobr aže v anja je v letu 2019 nadalje v ala z dopolnili no v eg a Pr a vilnik o določanju r ok o v hr ambe v ja vni upr a vi, v k atalogu za podr očje vzgoje in izobr aže v anja. Pr oblematik a odbir anja osebnih map otr ok, ki jim je nudena pomoč v vrt cih in šolah, ki jih ar hi vi r azg lasimo k ot A -vzor čno gr adi v o, ponek od še v e - dno naleti na naspr ot o v anje, kljub poslani okr ožnici z Ministrstv a za šolstv o. V sk upini se dogo v orimo, da nadaljujemo z oza v eščanjem vzgojno-izobr aže v alnih za v odo v o pomenu t eg a gr adi v a. Medar hi v sk a sk upina je o t ej pr oblematiki ob - v estila Inšpekt or at za k ultu r o in medije R S (IR SKM), ki je podal neob v ezujoče mnenje v zv ez i s pr oblemat ik o osebnih map v vzgojno -izobr aže v alnih za v odih k ot A -vzor čneg a gr adi v a in s pr oblematik o seznanil ministr a MIZŠ. V letu 2019 je bila poudarjena pr oblematik a zasebnih šol ozir oma, k daj k at er a šola opr a v lja ja vno službo in k at er e zasebne šole imajo k oncesijo, ozir o - ma, k at er e so br ez k oncesije in opr a v ljajo ja vno službo. Kat er e od t eh naj bodo za v edene v REGUS TU in k at er e so ar hi v ski ustv arjalci. Maja P o v alej je na MZIŠ pr e v erila, ali v se šole, vpisane v r azvidu izv ajalce v vzgoje in izobr aže v anja, opr a v ljajo ja vno službo. Hana Habjan je opr edelila gr adi v o, ki je v e videncah o maturi in je označe - no k ot ar hi v sk o gr adi v o. Ugot o vile smo, da sta za pr a vno v arnost pomembna le zapisnik o opr a v ljeni maturi in zapisnik maturit etne k omisije. Za drugo gr adi v o, 212 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences ki je k oličinsk o obsežno, pr edlag amo, da ima značaj dok umentarneg a gr adi v a ozir oma naj r ok e hr ambe določi vzgojno-izobr aže v alen za v od sam. Sk upina bo dala pr edlog za spr emembo na Pr a vilnik o šolski dok umentaciji v sr ednješol - sk em izobr aže v anju. V se v eč vzgojno-izobr aže v alnih za v odo v že pr akticir a elektr onsk o hr am - bo. Ne gr e samo za elektr onsk o r edo v alnico, v elik o šol v elektr onski obliki v odi tudi matične list e. Šole so v d v omu, ali naj na k oncu šolsk eg a leta matične list e tudi natisnejo. Ugot o vile smo, da je pr ak sa od šole do šole r azlična. Nek at er e šole ne tisk ajo matičnih list o v , druge tisk ajo na k oncu šolsk eg a leta ozir oma v sr ednjih šolah, k o zaključijo zadnji letnik. Če so spr ejeta notr anja pr a vila, pri e - -ar hi vir anju matičnih list o v ni tr eba tisk ati. Ugot o vile smo, da je na seznamu za ob v eščanje, ki ta članice sk upine za šolstv o upor abljamo za dopiso v anje ozir oma izmenja v o mnenj s podr očja pr o - blematik e vzgoje in izobr aže v anja solstv o@zal-lj.si , pri ja v ljenih v elik o tak šnih, ki z vzgojo in izobr aže v anjem nimajo neposr edneg a stik a ozir oma še v elik o ar - hi v skih dela v ce v , ki so že v pok oju. Dogo v orimo se, da skr bnik u seznama posr e - dujemo no v seznam tistih, ki smo neposr edno po v ezani z ar hi v skim delom na podr očju vzgo je in izobr aže v anja. Sk upina bo pr ek skr bnik a seznama ob v estila v se člane seznama, naj spor očijo, ali želijo še nadalje biti člani, v naspr otnem primeru jih izbrišemo. 1.7. Poročilo o delu medarhivske delovne skupine za področje kulture in znanosti v letu 2019 (pripravil vodja skupine dr. Bojan Himmelreich) V letu 2019 se je sk upina sestala le enkr at . Na začetk u let a se je članica sk upine sestala z inšpekt orico Inšpekt or ata R S za k ultur o in medije g lede možnosti v ložitv e pr edlog a za začet ek post opk a pr oti JSKD . Pri dobila je pr ed log dopisa, ki g a je sk upina poslala inšpekt or atu, k o so ji čla ni sk upine posr edo v ali podatk e o območnih izposta v ah (OI), pri k at erih so zaposleni že imeli opr a v ljen pr eizk us znanja. Pri odpr emi dopisa je sodelo v al tudi Jernej Križaj, ki je v AR S prist ojen za JSKD . Njiho v a centr ala je namr eč odlo - čala, k at er a OI so smela poslati s v ojeg a zaposleneg a na izobr aže v anje. Člani sk upine so se dogo v or ili, da bodo, kljub očitnemu ignorir anju dogo - v or a na str ani v odstv a JSKD , vztr ajali pri izv edbi dogo v orjeneg a. T r etje sk upno izobr aže v anje za zaposlene na OI JSKD sta jeseni or g anizir ala P ANG in P AK. Pr ed t em so z v odstv a JSKD zagot o vili pripr a v ljenost za polno sodelo v anje, ki so g a k asneje tudi ur esničili. Jese ni je na seminarju sodelo v alo dogo v orjeno št e vilo udeležence v . Pri izobr aže v anju pr edsta vnik o v ustv arjalce v je sodelo v ala tudi članica sk upine iz AR S dr . Mat eja Jer aj, ki je imela pr eda v anje za muzealce v sklopu de - ja vnosti sek cije za dok umentacijo pri Sk upnosti muzeje v . Bojan H immelr eich je pr edlag al, da bi sk upina izdelala publik acijo, ki bi v u v odu podala sk upni pr eg led ar hi v sk eg a gr adi v a g ledališč (že pr e vzet eg a in tudi tist eg a, ki je še pri ustv arjalcih, po k oličinah in vrstah), prinesla opis stanja hr ambe gr adi v a pri ustv arjalcih t er izdelala tipsk a na v odila za odbir anje njiho - v eg a gr adi v a in posk usila izdelati klasifik acijski načrt . Izdaja t e publik acije (v nadalje v anju r azpr a v e je t ekla beseda tudi o njenem poimeno v anju), ki bi ob - seg ala tudi zak onodajo in primerja v o s stanjem v tujini, naj bi bila del ak cije za pridobit e v gr adi v a g ledališč v prist ojne ar hi v e, saj bi s pr edsta vitvijo ar hi v o v k ot ja vnih za v odo v t er njiho vih str ok o vnih k ompet enc in boljših pogoje v za ma - t erialno v arstv o gr adi v a mor da le omajali tr dno stališče nek at erih g ledališč, ki vztr ajajo pri lastni hr ambi (za k at er o pa še nihče ni izpo lnil pogoje v). Pri t em bi bilo bistv eno še enkr at poudariti pogoje ustr ezne hr ambe gr adi v a in pr ed v sem pogoje, ki jih zaht e v a lastna hr amba. K pisanju u v oda t e publik acije bi lahk o prit egnili tudi k at er eg a od zgodo vinarje v . 213 Letnik 43 (2020), št. 1 Publik acija bi bila potr ebna, k er se nek at er a g ledališča izgo v arjajo na pr e - dajanje delo v gr adi v a v Slo v enski g ledališki inštitut al i na nek ak šne pr et ekle ustne dogo v or e, da lahk o sami hr anijo gr adi v o. Članice sk upine so por očale o s v oji deja vnosti: dr . Mat eja Jer aj je pripr a - vila na v odila za Slo v ensk o nar odno g ledališče Oper a in balet Ljubljana, osnut ek KN pa so pripr a vili sami. T a bi lahk o bil osno v a za KN za g ledališča. Marjana K os in Mirjana K ont estabile R o vis sta por očali, da P AK in ZAL zar adi pomanj - k anja pr ost or a nimata v eč možnosti pr e vzemanja ar hi v sk eg a gr adi v a. Nataša je por očala, da je pr e vzela gr adi v o JSKD , OI Ptuj. Člani sk upine so si izmenjali pisna str ok o vna na v odila za odbir anje r aznih ustv arjalce v gr adi v a. P oizv edo v ali so tudi, ali se je že k do lotil pripr a v e KN za ar hi v e. Člani sk upine so na pozi v Mirjane K. R o vis izr azili pripr a v ljenost na sode - lo v anje pri pripr a vi publik acije o gr adi vu ustv arjalce v na podr očju k ultur e. V prihodnjem letu sk upina namer a v a (poleg besedil za pr a v k ar na v edeno publik acijo) pripr a viti besed ila za publik acijo o v arstvu ar hi v sk eg a gr adi v a g le - dališč, nadalje v ati s pripr a v o v saj eneg a sk upneg a izobr aže v anja za ustv arjalce s podr očja k ultu r e t er nadalje v ati s sodelo v anjem člano v pri izmenja vi inf ormacij o KN , na v odilih za odbir anje, notr anjih pr a vilih, stanju gr adi v a in njego v eg a pr e - vzemanja pri ustv arjalcih s podr očja k ultur e in znanosti. 1.8. Poročilo o delu medarhivske delovne skupine za gospodarstvo za leto 2019 (pripravila vodja skupine mag. Nina Gostečnik) Str ok o vna sk upina za f onde in ustv arjalce s podr očja gospodarstv a je v letu 20 19 izv edla d v e r edni , r edno pa je pot ek ala tudi k or espondenca pr ek k o - r espondenčne list e. Na seji 21. maja 2019 je sk upina obr a vna v ala klasifik acijo f ondo v in zbir v sk upni podatk o vni zbirnik slo v enskih ja vnih ar hi v o v t er na pr edlog načrta po - dala s v oje pripombe, ki so bili upošt e v ani. Na seji 28. no v embr a 2019 so člani sk upine, ki so prist ojni za pr oizv ajalce in pr odajalce električne ener gije, obr a vna v ali r azg lasit e v v na v odilu za odbir a - nje o vr ednot eno gr adi v o za ar hi v sk o gr adi v a HSE d. o. o. za ar hi v sk o. K or espondenčno je sk upina r eše v ala pr ed v sem str ok o vna vpr ašanja, ki so se poja vila v pr ak si in so bila v v eliki v ečini v ezana na R egist er ustv arjalce v ar hi v sk eg a gr adi v a, v alorizacijo ustv arjalce v in sodelo v anje z njimi. T ak o je obr a vna v ala spr ejem pisnih str ok o vnih na v odil pri ja vnopr a vnih osebah, ki niso določene s sklepom, klasifik acijski načrt r azv ojne agencije t er pr edlog klasifik acije f ondo v in zbir k. 1.9. Poročilo o delu medarhivske delovne skupine za arhivsko strokovno izrazje v letu 2019 (pripravila vodja skupine dr. Zdenka Semlič Rajh) Člani delo vne sk upine so dr . Zdenk a Semlič R ajh, dr . T atjana Hajtnik, dr . Bojan Himmelr eich, mag. Mitja Sadek, Olg a Pi v k, Mat ej Muženič in dr . T anja Mar - t elanc k ot opazo v alec. Delo vna sk upina se je v letu 2019 sestala enkr at , v ečino dela pa je k omisi - ja opr a vila z dopisnimi k onzultacijami pr ek elektr onsk e pošt e. V ečina člano v je deja vno sodelo v ala pri izv ed enih sejah, medt em k o se eden/a izmed člano v sej k omisije ne udeležuje r edno. K omisija se je v letu 2019 se stala 12. no v embr a, na seji pa so se člani k o - misije na pr oš njo ar hi v sk eg a s v eta v ključili v r eše v anje pr oblematik e neustr e - zne def inicije poklica ar hi vist . V Slo v eniji obstajajo namr eč r azlične definicije in klasi fik acije pojmo v , ki se nanašajo na podr očje v arstv a dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a. Standar dna klasifik acija poklice v t er Klasifik acijski sist em 214 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences izobr aže v anja in usposabljanja t emeljita na e vr opski klasifik aciji in po t em po v - zemajo tudi za v odi za zaposlo v anje in statistik o, Agencija za r azisk o v alno de - ja vnost R S pa ima s v ojo klasifik acijo. Sk upina je spr ejela sklep, da se pripr a vijo pr edlogi defin icij za naslednje poklice in podr očja: ar hi vist , ar hi v ski sodela v ec, ar hi v ar , ar hi v ski ur adnik, dok umentalist in dok ument olog. Na osno vi spr ejetih sklepo v se je v odja sk upine dogo v orila za sestanek s skr bniškim odbor om SKP -08 in KLA SI US na Statističnem ur adu R S, na k at e - r em bi pr edsta vili našo pr oblematik o in sk ušali uskladiti mnenja. Sestanek je bil pr ed viden v mesecu januarju 2020. Na seji sk upine v no v embru 2019 so se člani sk upine pono vno opr edelili o de finiciji pojmo v »digitalizacija« in »digitizacija« t er potr dili mnenje, ki so g a oblik o v ali že na seji v letu 20 18. Glede na dosedanjo pr ak so in SSK J ostajamo pri enem pojmu digitalizacija, ki zajema tak o pr etv or bo podatk o v v digitalno oblik o k ot u v ajanje t ehnologije, ki omogoča t o pr etv or bo. K er pa v ang lešk em go v or - nem ok olju obstajata za t o d v a ločena pojma: digitalizacija za u v ajanje t ehnolo - gije in digitizacija za pr etv or bo podatk o v v digitalno oblik o, se v t erminološk em slo v arju na v ajata oba pojma in ob t em pojasni r azlik o. P oleg sodelo v anja s pr ojektno sk upino e- ARH g lede t erm inoloških r ešit e v v okviru pr ojekta je sk upina nadalje v ala s pripr a v ami za izdela v o t erminološk e - g a slo v arja. Člani sk upine so se 15. maja 2019 udeležili str ok o vneg a sestank a na t emo Klasifik acija f ondo v in zbir k. S s v ojimi pripombami so sodelo v ali tudi pri oblik o - v anju pripomb na omenjeno klasifik acijo. V odja sk upine je v decembru 2019 sodelo v ala na sestank u k oor dinacije v odij medar hi v skih sk upin, kjer je bila pr edsta v ljena pr oblematik a dela ome - njene medar hi v sk e sk upine. Načrt dela za let o 2020 Delo, ki smo si g a zasta vili, se bo nadalje v alo v letu 2020. V mesecu janu - arju, natančneje 23. januarj a 2020, bomo opr a vili sest anek na SUR S v zv ezi s SKP -08 in KLA SI US. Sk upina bo pripr a vila v so potr ebno dok umentacijo in opise posameznih k at egorij, ki bodo služile k ot osno v a za spr emembo v t eh d v eh klasifik acijah. Sk upina bo nadalje v ala s pripr a v ami za izdela v o t ermin ološk eg a slo v arja. dr . Mat e vž K ošir 51. posvetovanje Hrvaškega arhivskega društva Sla v onski Br od (Hrv ašk a), 23.–25. okt ober 2019 51. pos v et o v anje Hrv ašk eg a ar hi v sk eg a društv a je pot ek alo od 23. do 25. okt obr a 2019 v Sla v onsk em Br odu na Hrv ašk em. P os v et o v anja so se udeležili hrv ašk a ar hi v sk a ja vnost t er št e vilni pr ed - sta vniki ar hi v skih institucij in društ e v iz sosednjih drža v . T ema zbor o v anja je bila Upr a v ljanje z elektr onskim gr adi v om in sodobna ar hi v sk a pr ak sa. V sr edo , 23. okt obr a 2020, se je začel plenarni del pos v et o v anja. Ob otv o - ritvi so ok oli 200 zbr anih udeležence v pozdr a vili or g anizat or t er pr edsta vniki ar hi v skih ustano v in društ e v iz r egije. Prvi dan pos v et o v anja so bile obr a vna v ane tri t eme. Prv a je bila upr a v lja - nje z dok umentarnim gr adi v om, pri čemer so bili pr edsta v ljeni štirje prispe v ki: 1. Arian R ajh (Hig hflott d. o. o.): AMMAmodel zr elosti: pr ocjene zr elosti pr o - cesa s gr adi v om u pismohr anama stv ar at elja, ar hi vima u sasta vu i ar hi - v skim ustano v ama 2. E d vin Buršić (Financi jsk a agencija): Pr ošir enje upr a v ljanja dok umentar -