ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXIII | 11. oktobra 2024 - Buenos Aires, Argentina | Št. 18 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija 70 LET SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE V soboto, 14. septembra, smo se zbrali v Slovenski hiši, da obeležimo 70-letnico Slovenske kulturne akcije. Začeli smo s sveto mašo, ki sta jo darovala č.g. Franci Cukjati in č.g. Robert Brest, za vse žive in pokojne predsednike, odornike ter člane SKA. “70 let – dolga doba, doba plodnega delovanja, ustvarjanja, požrtvovalnega dela, doba lepih, nepozabnih trenutkov”, s temi besedami smo začeli slovesnost v polni dvorani dr. Tineta Debeljaka. Zapeli smo slovensko himno ter pesem “Slovenija v svetu”. Predsednik organizacije, Damijan Ahlin je pozdravil navzoče in spregovoril ob tem visokemu jubileju. K mikrofonu je stopil začasni odpravnik poslov veleposlaništva Republike Slovenije v Argentini Igor Šef, ki je čestital ter izrekel željo, da bi SKA nadaljevala še dolgo let, nato pa še predsednik Zedinjene Slovenije Jure Komar, ter podal plaketo predsedniku naše organizacije. Sledil je govor urednika revije Meddobje, Toneta Mizerita. Slovenska kulturna akcija ima več odsekov. Eden od njih je filozofija. Filozofija je humanistična veda. Dejstva filozofije so dejstva miselnega sveta kot takšnega. Pravilna filozofija človeka ne odtujuje svetu, temveč ga predpostavlja, prav v svetu, kot nosilca misli. Filozofija v bistvu sprašuje in skuša dajati kolikor toliko utemeljene, čeravno morda samo začasne odgovore na stalna vprašanja. Teološki odsek je dolga leta vodil dr. Mirko Gogala. V njegovem eseju »Vera in teologija danes« pravi, da je teologija osvoboditve skušala dati krščanstvu nov praktičen red, s pomočjo katerega bi se končno odrešenje moralo dogoditi. Ta praksa je pustila za seboj ruševine, namesto da bi ustvarila svobodo. Esej zaključi z mislijo, da je naša naloga da služimo Bogu s ponižnim duhom in z vsemi močmi svojega srca. In vam povem eno zanimivost, za katero malokdo ve: 8. marca leta 1956 je, na predlog patra Prešerna, sv. oče Pij XII daroval Slovenski kulturni akciji 4.000 pesov. Če povzamemo besede Lojzeta Rezlja, ki je v Zborniku Slovenske kulturne akcije 1954-1994 obširno opisal kako se je razvijal gledališki odsek lahko povemo, da je gledališče umetnost, ki terja od svojega odjemalca aktivno sodelovanje, miselni napor, ljubezen do materine besede; daje pa tudi globoka doživetja in spoznanja. Gledališče vzgaja, plemeniti in osrečuje. Vodja odseka, Dani Grbec je s sodelovanjem Borisa Rota pripravil Čehovo enodejanko, “Tragik po sili”, katero je prevedel Janko Moder: Žrtvovano življenje, ovire, obveznosti, pomanjkanje odločitev in nakopičena nesreča so gonilne sile, ki dajejo življenje igri: Ivan Ivanovič Tolkačov se odpravi k svojemu najboljšemu prijatelju Alekseju Aleksejeviču Muraškinu, da bi poiskal pomoč. Glede na njegovo nesrečno življenje potrebuje nujen odziv, kar je lahko popoln razlog, da se okrepi in konča njegova tragedija. Izvrstno igrana enodejanka je bila nagrajena z dolgim ploskanjem. Literatura je slika časa in človeka. Ob tej sliki se oseba zamisli in išče, kako in kaj je treba reagirati. Problemi, ki se odkrivajo, pozivajo k razmišljanju, k reševanju, morda po novih poteh. Vsak umetnik je odvisen od svojega talenta, njegove mere in smeri, od okolja, ki se je v njem razvijal in rasel, od situacij, ki vanje zaide, od izobrazbe, od svetovnega nazora, ki ga ima, od značaja, itd. Morda prav vezanost pisca najbolj vpliva na kakovost in količino dela. Pri Slovenski kulturni akciji je izšlo v vseh teh 70 letih čez 200 publikacij (če vključimo tudi izdaje Meddobij). Rok Fink in Maruša Batagelj sta se z veseljem odzvala našemu vabilu ter prebrala nekaj odlomkov pisane besede raznih avtorjev, kateri so bili sledeči: Damijan Ahlin, Vinko Beličič, Frank Bukvič, Tine Debeljak, Lev Detela, Vladimir Kos, Ted Kramolc, Milena Merlak, Lojze Novak, France Papež, Gregor Papež, Tone Rode, Vinko Rode, Andrej Rot, Branko Rozman, Zorko Simčič, Bine Šulinov, Vladimir Truhlar ter Rafko Vodeb. Slovenska kulturna akcija je v 70 letih razvila bogato glasbeno dejavnost. Po analizi, ki jo je pripravil pokojni dr. Edo Škulj, lahko razdelimo to dejavnost na tri dele: samostojne izdaje, glasbene razprave in članki ter glasbeni kulturni večeri. Med samostojnimi izdajami lahko imenujemo Geržiničev oratorij, Geržiničevo ploščo ter Bajukovo pesmarico. Kar se tiče glasbenih razprav in člankov lahko povemo, da je v Meddobju izšlo kar nekaj razprav, pogovorov, člankov in ocen, ki zadevajo glasbo. Po kakovosti in dolžini izstopajo Osanova razprava Musica perennis, Geržiničev oris Moderne glasbe in Škuljev prikaz cerkvenega glasbenika Stanka Premrla. Glede glasbenih kulturnih večerov lahko imenujemo Dvoržakov večer, Večer komorne glasbe, Mozartov večer, Schumannov večer, koncert kvarteta Finkovih, recital Franje Golobove, Beethovnov večer, recital Bernarde, Marka in Veronike Fink, Luke Debevca, Marka Bajuka, Ani Rode, Bogdane Herman, Vere Golob ter orgelski recital Anice Arnšek in klavirski recital Antona Soler-Biljenskega. V Sloveniji smo praznovali našo 70-letnico junija letos in to zelo slovesno. Na ekranu smo si ogledali kratek posnetek kjer smo si ogledali kako smo obeležili naš praznik v Ljubljani (26. 6. dopoldne v Slovenski Matici -kjer smo dobili priznanje iz strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu-; popoldne v Narodni univerzitetni knjižnici (NUK) in naslednji dan v Državnem zboru. Izročili smo priznanja Slovenske kulturne akcije predstavnikom vseh treh ustanov v zahvalo za sodelovanje ob našem jubileju. Prvotnim petim odsekom SKA so se z leti dodali novi, med njimi tudi zgodovinski. V njem je sodeloval France Dolinar, ki je bil med pobudniki in prvimi sodelavci Slovenske kulturne akcije. Člani tega odseka so bili, med drugimi, tudi dr. Srečko Baraga, dr. Silvin Eiletz, Fran Erjavec, dr. Rajko Ložar in dr. Branislava Sušnik. Izrednega pomena pa je Zgodovinski atlas Slovenije, delo prof. Romana Pavlovčiča, ki je izšel kot 40. publikacija Slovenske kulturne akcije leta 1960, ki je bil prvi tovrstni opus v slovenski znanosti sploh. Slovenska kulturna akcija je bogata tudi iz likovnega vidika. Vodja likovnega odseka, Andrejka Dolinar Hrovat, nam je na kratko predstavila odsek in razstavo, ki je krasila dvorano (razstavljali so Adriana Omahna, Eli Hafner, Helena Klemenc, Cecilija Grbec, Andrea Quadri, Veronika Šparhakl, Andrejka Dolinar, Marjetka Dolinar, Branko Zavrtanik, Zalka Arnšek, Lučka Oblak, Tone Oblak; pokojni pa: umetnika profesorja umetniške šole SKA, Bara Remec in France Ahčin ter Andrej Makek in Arh. Jure Vombergar, ki sta predstavljala učence Umetniše šole). Ena od pobud SKA v letih njene največje zagnanosti in razvejanosti njenih delovanj je bila ustanovitev umetniške šole leta 1955. Zaslugo za ustanovitev te šole in potem za obstoj in redno delovanje skozi pet let si delita umetnostni zgodovinar Marijan Marolt in stikarka Bara Remec. Kot profesorja pa sta ves čas sodetovala tudì kipar France Ahčin in slikar Milan Volovšek. Ta dan je bila prava priložnost, da se zahvalimo odbornikom, ki so dolga leta prisotni z delom, z nasveti, z zgledom ter z vztrajnostjo. Sledila je oddaja priznanj Tonetu Mizeritu in Andrejki Dolinar Hrovat, ki sta bila presenečena ter hvaležna za to gesto. V teku večera smo prebrali nekatere čestitke, ki smo jih dobili: Mateja Arčona, Ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu ker podpredsednika vlade; Suzane Lep Šimenko, predsednice Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Državnega zbora RS; Boštjana Kocmurja, tajnika društva Slovenija v svetu; Zorka Simčiča, Toneta Kuntnerja ter Bogdana Šaleja z Brazilije. Sledila je pogostitev in prijateljsko srečanje, ki se je zavleklo kar dolgo v noč. Hvala Bogu, Kulturna akcija je še živa, imamo veliko načrtov, idej in projektov. Imamo zveste člane po vsem svetu, imamo ljudi, ki si želijo včlaniti in z nami sodelovati. In to bomo izkoristili. Vrata so odprta. Spoštujmo delo, trud in požrtvovalnost ljudi, ki skrbijo za to “našo organizcijo” … In zaključim z Zorkotovim geslom, ki je dandanes še kako aktualen: V potrebnem enotnost, v dvomljivem svoboda, v vsem pa ljubezen! Marjana Pirc Ahlin za Slovensko kulturno akcijo 69. SLOVENSKI DAN | IX. MARTINOVANJE Mendoza, 14. do 17. novembra 2024 UDELEŽBO POTRDITE TUKAJ MSGR. VINKO BOKALIČ KARDINAL Papež Frančišek je v nedeljo, 6. oktobra 2024, imenoval 21 novih kardinalov, ki bodo umeščeni med konzistorjem 8. decembra 2024. Med njimi je tudi naš rojak, msgr. Vinko Bokalič. “Prihajajo iz vsega sveta, kar izraža univerzalnost Cerkve, ki vedno znova oznanja usmiljeno božjo ljubezen vsem ljudem. Umestitev novih kardinalov v Rimski škofiji in drugje kaže na nezlomljivo povezavo med Petrovim sedežem in lokalnimi Cerkvami, ki so posejane po svetu”, je dejal papež. Papež Frančišek dobro pozna msgr. Bokaliča, saj je bil njegov pomožni škof v Buenos Airesu. Leta 2013 ga je imenoval za škofa argentinske škofije Santiago del Estero. Letos je sveti oče to škofijo povzdignil v nadškofijo in msgr. Bokaliča imenoval za njenega prvega nadškofa in primasa Argentine, zdaj pa ga bo imenoval še za kardinala. Msgr. Vinko Bokalič se je rodil 11. junija 1952. Njegova starša sta prišla v Argentino leta 1949 med tisoči slovenskih beguncev, ki so bežali pred komunističnim režimom. Iz te trpeče a vedno Bogu in Mariji vdane slovenske skupnosti so izšli kar štirje škofi (msgr. Andrej Stanovnik, nadškof škofije Corrientes, msgr. Alojzij Urbanč, škof škofije Catamarca, msgr. France Rode in msgr. Bokalič) od katerih sta dva kardinala (msgr. France Rode in sedaj msgr. Bokalič), na kar moramo biti zelo ponosni. Čestitamo novoimenovanemu kardinalu in primasu argentinske Cerkve ter mu želimo mnogo božjega blagoslova ter Marijinega varstva. Slovenska skupnost pa bo molila - kakor je prosil sveti oče - da bodo novi kardinali s potrditvijo svoje pripadnosti Kristusu, usmiljenemu in zvestemu Velikemu duhovniku, papežu pomagali v službi rimskega škofa v dobro vsega svetega Božjega ljudstva. STRAN 2 11. OKTOBRA 2024 | SVOBODNA SLOVENIJA OBLETNICA SLOMŠKOVEGA DOMA IN MLADINSKI DAN V nedeljo, 22. septembra 2024, smo v Slomškovem domu praznovali 63. obletnico doma in 54. mladinski dan pod geslom bl. Antona Martina Slomška: »Kdor jezik ljudi pozna, je pri njih kakor doma«. Letos se spominjamo 75-letnice začetka verske skupnosti v Ramos Mejii, ko je pokojni dušni pastir Janez Kalan prvič imel sv. mašo v slovenskem jeziku v farni cerkvi Karmelske Matere božje. Obhajamo tudi 25 let odkar je papež, sedaj svetnik, Janez Pavel II., 19. septembra 1999 razglasil škofa Antona Martina Slomška za blaženega. Prav tako tudi 200-letnico Slomškovega mašniškega posvečenja. Udeleženci na praznovanje so se počasi zbirali na dvorišču Slomškovega doma, kjer so se po dviganju zastav in petju argentinske in slovenske himne udeležili svete maše, ki jo je daroval župnik in delegat slovenskega dušnega pastirstva v Argentini, č. g. Franci Cukjati. Med mašo je pela Slomškova mladina in pevski zbor Ex-corde, pod vodstvom dirigenta Diega A. Pereza. Po sveti maši so se gostje in domačini zbrali v spodnji dvorani in si ogledali likovno razstavo, delo naših umetnikov, ki jo je otvorila ga. Andrejka Dolinar Hrovat. Raznolika likovna dela so letos predstavili: Andi Hrovat, Andrejka Dolinar, Helena Klemenc, Helena Loboda Oblak, Jana Kastelic, Janko Žnidaršič, Matija Petkovšek, Matjaž Godec in Vera Rupar Bohinc. Nato smo se pomaknili v lepo pripravljeno jedilnico, kjer smo bili deležni okusnega kosila. Po kosilu so nas na dvorišču doma vabile stojnice, na katerih so bile izvrstne sladice in druge dobrote. Športnice in športniki iz vseh domov so že od zgodnjega jutra tekmovali v odbojki na igrišču doma. Pred programom so skupine vseh domov zaključile s tekmami. Osvojitelji prvih mest so bili odbojkarji in odbojkarice iz Slomškovega doma. Ob napovedani uri se je v zgornji dvorani pričela prireditev. Program je vodila in povezovala ga. Andrejka Vombergar Štrfiček. Na prvem mestu je vse navzoče pozdravil predsednik doma, Marko Selan. Podal nam je nekaj spodbudnih besed za nadaljnje uspešno delovanje in skupno sodelovanje v Slomškovem domu. Nato sta nas pozdravila predsednika mladinskih organizacij: Viki Kastelic in Martin Hribar. V imenu Zedinjene Slovenije nam je podal misli podpredsednik, Bine Magister. V imenu Veleposlaništva Republike Slovenije v Argentini nas je pozdravila sekretarkaTija Kuhar. Nagovoril in pozdravil nas je tudi naš župnik č. g. Franci Cukjati. MLADINSKI DAN NA PRISTAVI 15. septembra 2024 smo v Slovenskem domu Pristava praznovali naš 54. Mladinski dan. Začel se je ob 8.30 z nogometnim in odbojkaškim turnirjem, kjer so se pomerile skupine slovenskih domov v Buenos Airesu. Ob 11.30, po dviganju argentinske in slovenske zastave, smo se udeležili svete maše, kjer smo molili za uspešno preživetje tega posebnega dne in se zahvalili Bogu za to novo obletnico. Sledilo je okusno kosilo, po katerem so mladi nadaljevali s športnimi aktivnostmi. Po končanem turnirju smo se zbrali v dvorani, kjer smo se udeležili kulturnega programa. Štirje igralci pristavske mladine so nam predstavili ameriško igro. Čestitke vsem igralcem! Po igri smo se zbrali v spodnjih prostorih ob družabnem klepetu in ob tem uživali dobrote, ki jih je mladina pripravljala na žaru. Srečni in hvaležni Bogu za tako krasen pomladanski dan smo zaključili naše praznovanje. Hvaležni smo tudi pristavskemu odboru, ker nam zmeraj stoji ob strani. Hvala lepa vsem navzočim, ki podpirate naše delovanje. Lep pozdrav, Pristavska mladina Po pozdravih smo bili pozorni na oder, kajti ob tej priložnosti je naša Slomškova šola predstavila igro Levji kralj. Takoj smo se potopili v pravljični svet, v katerega nas je popeljal mladi levji princ Simba. Ker smo letos praznovali 75-letnico šole in smo takrat obeležili praznovanje s to čudovito igro, se nam je zdelo primerno še enkrat pokazati, kaj so se naučili učenci in bivši učenci, ki so z navdušenjem in ljubeznijo nastopili pod vodstvom ge. Angelike Smole Selan. Po končani igri in močnem aplavzu za vse nastopajoče so sledile zahvale vsem tistim, ki so pripravili in organizirali igro. Podelili so tudi priznanja zmagovalcem tekmovanj, skupinama fantov in deklet iz Ramosa. Kot najboljša igralca tekem sta dobila nagrado Natalija Podržaj in Matej Kavčič. Z veseljem so vse navzoče povabili v spodnje prostore, kjer nas je že vabil privlačen vonj iz kuhinje. Lepo smo se ob okusni hrani in pijači, v domači in prijetni družbi, podali v klepet. Ponosni smo, da smo z današnjim praznovanjem doživeli pomen letošnjega gesla tudi v praksi. Slovenska beseda nam je domača in radi se dobimo s prijatelji in znanci, ki še vedno z veseljem delajo za skupne cilje: ohranjati slovensko besedo in dediščino naših predhodnikov. Tudi letos lahko s ponosom rečemo, da smo se v Slomškovem domu počutili kot doma! M.H. ČLANSKO KOSILO V CARAPACHAYU V nedeljo, 29. septembra, smo se zbrali v domu za člansko kosilo. Polna dvorana članov in njihovih svojcev je pripomogla k lepemu, sproščenemu vzdušju. Kosilo je bilo skrbno pripravljeno in, da ne bi bilo samo druženje ob hrani smo se odločili, da igramo tombolo. Precej dobitkov so podarili člani, nekateri v denarju, drugi v materialni obliki. Imeli smo tudi “darilne bone” za čevlje, sandale ali škornje iz strani priznane firme “ANCA & CO”, saj je njena direktorica naša članica. Med drugimi so bile tudi igre za otroke, servis za kavo s prekrasno majolko, stenske ure, posoda za kuhinjo, drevo z lučkami, kozmetika, parfumi in še mnogo drugih. Nabralo se jih je toliko, da so vsi odšli s svojim dobitkom. Povedali smo tudi katere aktivnosti bomo imeli v domu do konca leta (9. 11. II Glasbeni večer, 23. 11. Evropski večer, 7. 12. Miklavževanje in 28. 12. večerjo ob koncu leta). Bila je lepa nedelja, drugačna, upam, da bo še veliko takih …. Slovenski dom Carapachay OBJAVLJEN JE JAVNI RAZPIS URADA ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU za finančne podpore Slovencem po svetu. Rok za prijavo: 19. november 2024 Obrazec in navodila najdete TUKAJ STRAN 3 SVOBODNA SLOVENIJA | 11. OKTOBRA 2024 MEDNARODNO ZBOROVSKO SREČANJE | San Martín Glasba je univerzalni jezik, ki pomaga ohranjati in prenašati kulturno izročilo vsake skupnosti ter povezuje ljudi različnih kultur preko melodij, ritma, zvoka, tradicionalnih glasbil. V soboto, 14. septembra, sta Slovenski pevski zbor San Martín in Slovenski dom San Martín pripravila Mednarodno zborovsko srečanje; glasba nas je popeljala na izmišljeno potovanje v Slovenijo, Hrvaško in Nemčijo – navezali smo stike, spoznali bogastvo in pestrost izvajanih del, ki opisujejo življenje, zgodbe, sanje človeka v domačem okolju. Za začetek, seveda, dobrodošlica in pozdravi! Matjaž Filipič je vsako skupino predstavil in omenil posebne značilnosti. Prvi postanek na poti. Pevski zbor San Martín je odprl večer pod vodstvom Ariane Žigart, ki je izbrala Večerni Ave (A. Foerster), Resonet in laudibus (J. Gallus, mlajši pevci), Naša pesem (A. Nagele), Slovenija (A. Krajnc), Ob bistrem potoku je mlin (slovenska ljudska, Prir. Tadeja Vulc), Glasba naj objame te (Katja Gruber). Publika je pozorno poslušala, razvilo se je sproščeno vzdušje. Drugi postanek. Dalmatinska klapa je vrsta tradicionalnega a cappella petja, ki izhaja iz juga Hrvaške. Beseda klapa v prevodu pomeni »skupina prijateljev« in ima svoje korenine v primorskem cerkvenem petju. Besedila pogosto opevajo ljubezen, naravo, domovino, izgubo, hrepenenje. Pomembno je poudariti, da niso več rezervirane samo za moške – pridružile so se jim ženske in tako so se ustvarile celo mešane in ženske klape. Leta 2012 je UNESCO klapsko petje razglasil za nesnovno kulturno dediščino človeštva. Na sceno je stopila Klapa BA, moška zasedba z več kot 25-letnim neprekinjenim delovanjem. Pojavila se je na raznih odrih znotraj in zunaj hrvaške skupnosti v Argentini, pa tudi v tujih državah: Čile, Urugvaj, Hrvaška, Nemčija, ZDA; sedaj jo vodi Marko Frkovič. Uglašeni, čisti glasovi so nas prevzeli ter ponesli v oddaljene čase in kraje; občinstvo je vsako pesem nagradilo z navdušenim aplavzom. Fantom so sledila dekleta. Klapa Valovi je nastala leta 2001; članice spadajo v drugo in tretjo generacijo potomcev hrvaških izseljencev. Nastopile so na številnih prireditvah, koncertih in zborovskih srečanjih. Posnele so tri zgoščenke, eno v živo in druge v studiu (2012, 2015 in 2023); bile so so-organizatorke »1. mednarodnega srečanja klap v Argentini« (2017); v letu 2018 so dobile priznanje za življenjsko delo od takratne predsednice Republike Hrvaške Kolinde Grabar-Kitarović; leta 2019 so se odpravile na turnejo osmih koncertov po hrvaških mestih; leta 2022 so bile povabljene na otvoritev »6. srečanja hrvaške diaspore v Južni Ameriki« v Asunción, Paragvaj; leta 2023 so se udeležile »2. srečanja klap hrvaškega izseljenstva 2023«, ki je potekalo v Hrvaškem narodnem gledališču (HNK) v Zagrebu, nato pa naprej v Samobor, Pulj, Krk in Rab. Letos so se odzvale vabilu na »Croatian Fest 2024« v mestu New Orleans, Louisiana, ZDA. Jasni in melodični glasovi so vzbudili prijetna čustva. Vsi so znova vsako pesem nagradili z navdušenim aplavzom. Tretji postanek. Posaunenchor je skupek glasbenikov, ki igrajo na trobila: rog, trobenta, pozavna ali trombon, tuba. Prvotno so bili ti ansambli zasnovani za spremljavo verskih obredov; v Nemčiji ima skoraj vsaka župnija Protestantske cerkve svojega. Posaunenchor Villa Ballester je grupa nemških potomcev, ustanovljena leta 1964, ki deluje prostovoljno in brezplačno ter jo trenutno dirigira Siegfried Luschnat; sčasoma so dopolnili svoj religiozni repertoar z drugačnimi zvrsti skladb, ki so danes del kulturne in glasbene ponudbe v raznolikih okoliščinah. Prav tako nudijo zastonj tečaje za vsa trobila tistim, ki se jim želijo priključiti, ne glede na vero ali jezik. Slišati glasen zvok sijočih kovinskih glasbil je bilo povsem novo in zanimivo doživetje; še enkrat je polna dvorana vsako pesem nagradila z navdušenim aplavzom. Zadnji postanek na poti domov. V imenu Pevskega zbora San Martín, ki je organiziral koncert, so nastopajoči prejeli darila za spomin in v zahvalo. Na koncu sporeda je vse nas združilo dejstvo, da smo Argentinci; ob krepkih akordih orkestra smo pevke, pevci, publika skupaj zapeli Zamba de mi esperanza. Bilo je izredno, nepozabno! Živahno druženje se je nadaljevalo; odbor Slovenskega doma San Martín je poskrbel za okusno domačo večerjo in slastno pecivo. Zaslužene čestitke in pohvala za uresničitev ideje, trud, prizadevanje, dodatno pomoč – Janez Filipič za sceno, Matija Medvešček za luči in zvok, Niki Štumberger in Damijan Jerman za fotografiranje, Regina Truden Leber in Brigi Leber ter pridna ekipa v kuhinji in za pultom. Mednarodno zborovsko srečanje je finančno podprla Republika Slovenija – Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Marta J-Š SLOVENSKI GLASOVI V PARANÁ | MPZ San Justo Nepričakovano posrečen obisk v Paraná, Entre Ríos. Že na začetku leta, pravzaprav lansko leto, smo nameravali organizirati pevsko turnejo. To naj bi bilo prvo potovanje v novi zasedbi zbora pod vodstvom zborovodje prof. Diega A. Perez, ki tako deluje že tretje leto. Zato sta stopila v stik Matjaž Ravnik (v imenu odbora zbora) - ki je imel največ zaslug pri organizaciji - in José Pablo Bizaj (Fundación Eslovena Slovenski Duh - Paraná) in to odlično izvedla. Fundación Eslovena Slovenski Duh je imel namen organizirati ”kulturne dneve” s štirimi video konferencami v mesecu juniju, v okviru proslave dneva samostojnosti. Vrhunec programa naj bi bil obisk našega zbora. Dogovor je bil sklenjen! In tako smo se v zgodnjem jutru, v petek 7. junija 2024, vkrcali v avtobus. Voznik, ki nas je spremljal skozi vso turnejo, je bil naš nekdanji pevec Pavel Selan. Med potjo smo se ustavili za zajtrk. V prvih popoldanskih urah smo dospeli v II. Brigada Aérea Paraná, kjer smo po zaslugi našega sopevca Jožeta Novaka prespali in zajtrkovali te tri dni potovanja. Tam nas je pričakoval neutrudni in prijazni g. José Pablo Bizaj. Takoj smo se odpravili v San Benito, kjer so nas na občini čakali Carlos Bizaj (raziskovalec zgodovine Slovencev tega kraja) in Irma Gotte (predsednica društva Slovenski duh). Sprejel nas je tudi župan Ariel Boefray, ki nas je prijazno pozdravil in želel dobrodošlico. Prepustil je nato besedo Carlosu Bizaju, kateri nam je na široko razložil, kako je ta okraj postal zibelka slovenskih in drugih migrantov. Prvi val Slovencev se je v teh krajih naselil med leti 1878/1888, drugi val pa v obdobju 1926/1936. Nastanili so se v San Benito in, povečini, so se ukvarjali z poljedelstvom. Pisanih podadkov ni bilo na razpolago, tudi arhivov ne. Našli so se priimki pri katerih je bil lahko razviden izvir slovenskih korenin. Zanimivo smo ga poslušali in uživali ob prigrizku in pijači. Seveda smo se jim zahvalili s slovensko pesmijo!!! Sledil je obisk v “Centro Cultural Esloveno”. Majhno, simpatično, udobno bivališče, ki stoji na parceli ob cesti Av. República de Eslovenia. V njem so razstavljene knjige, zastave, slike in drugi spominčki, ki pričajo o slovenski prisotnosti. Pred bivališčem je dvorišče, kjer ob priliki prireditev razvrstijo stole za publiko. Pri vhodu pa stoji “kapelica” s slikami Marije Pomagaj in Svetogorke Matere Božje. Naslednji korak je bil obisk cerkve San Benito, ki so jo zgradili Slovenci. Na vhodu visi slika “Svetogorske Matere Božje” in plaketa, ki jo je v priznanje te prve emigracije podaril veleposlanik Bojan Grobovšek. V cerkvi smo spontano zapeli “Marija skoz življenje…” Spremljevalcem so ganljivo privrele solze iz oči, ko so prvič slišali slovensko pesem v tej cerkvi. Zatem smo obiskali semenišče, kjer je pokopan prvi slovenski duhovnik v Paraná: pater Francisco de Asis Pausich. S tem je bil popoldanski izlet končan. Sledil je kratek počitek in sprehod po mestu Paraná. Hoteli smo spoznati “Teatro Tres de Febrero” - prvi kolizej v Paraná, kjer naj bi v soboto zvečer imeli koncert. Večer so poimenovali “Encuentro Coral – Voces Eslovenas en el Paraná – Entre Ríos”. Slikali smo se pred stavbo in plakatom, ki je vabil na koncert! Nato pa smo jo mahnili v restavracijo na večerjo. Dobro smo se naužili in tudi nekaj zapeli! Gostje so navdušeno poslušali, ploskali in spraševali kdo smo! Vabili smo jih: “Če hočete kaj več slišati, pridite jutri na koncert!” Čas je bil za počitek. Trudni, smo zaspali po tako intenzivnem a zanimivem dnevu. V soboto, 8. junija, nas je zbudilo jutranje sonce. Podprli smo se z okusnim zajtrkom. Nato smo se podali v mesto, kjer nas je čakalo uradno turistično vozilo. Sedli smo na sedeže “Cititour” busa okrašenega s slovensko zastavo. Vodički mesta Paraná sta nam okoli dve uri zanimivo razlagali in razkazali zelo lepo, bogato mesto. Spremljal nas je prijeten razgled na breg reke Paraná. Tudi peli smo na busu! Mimoidoči, ki so se sprehajali ob bregu ali v mestu, so nas veselo pozdravljali. Tudi slikali smo se! Čakalo nas je kosilo v kasarni Brigade, kjer smo stanovali. Malo počitka… Nekaj pevskih vaj in … v mesto na koncert!! Do zadnjega kotička nabito polna dvorana (500 sedežev) in zanimivi zbori domačinov, ki so tudi nastopali to noč, so nas prijetno presenetili. Ob koncu koncerta smo želi mogočen aplavz in bili naprošeni za bis!!! Res smo bili zelo zadovoljni s predstavo. Repertoar je bil po večini slovenski. Potomci tistih prvih Slovencev so lahko izredno uživali ob slovenski pesmi! Po predstavi smo bili vabljeni v dvorano “Sociedad Italiana” na bratovsko srečanje z nastopajočimi zbori in organizatorji tega večera. Pogostili so nas z pico, pivom, pijačo … Zapeli smo “kol’ kor kapljic...”, sledile so folklorne pesmi (nekatere smo še zaplesali), lirične in še in še… Organizatorji in zborovodje so si podali darilca - spominek na večer. Kar se tudi spodobi!! Zastopal nas je Matjaž Ravnik. Lep, uspešen večer! 9. junija 2024 smo po kratkem nočnem počitku zgodaj zajtrkovali in se odpravili v stolnico mesta Paraná, kjer smo peli pri jutranji maši. Čeprav je bila maša zgodnja, se je našlo kar nekaj poslušalcev – vernikov. Zaključili smo z “Marija skoz' življenje” in opazili, da se je marsikdo izmed prisotnih pridružil k petju … Imeli smo nekaj časa pred kosilom in smo ga izkoristili, saj smo - pridni - vso prtljago že imeli s seboj. Obiskali smo “Parque Alvear”, “Diagonal República de Eslovenia” in “Monolito del Paseo Esloveno”. Nasproti parka se nahaja cerkev San Miguel, kjer tudi visi podoba Marije Pomagaj. Čakalo nas je kosilo! V že poznani restavraciji smo bili zelo dobrodošli, dobro postreženi in … seveda smo morali tudi zapeti v slovo! Veseli in utrujeni smo se vkrcali v autobus in se pozno v noč vrnili v Naš dom San Justo. José Pablo Bizaj je odlično organiziral vso turnejo. Zahvala naj mu gre za spremstvo, snemanje video v živo, slikanje, reklamo in širjenje tega dogodka na spletnih straneh, radiju, itd.. Bili smo presenečeni nad tako bogato pripravo! Zahvala tudi odboru zbora in vsem, ki so na katerikoli način sodelovali pri tej tako izredni turneji. In seveda, našemu zborovodju profesorju Diegu Perezu!! Kakor je José Pablo Bizaj napisal v poročilu: “ÉXITO TOTAL” !! Za MPZSJ, Zorka Gris STRAN 4 11. OKTOBRA 2024 | SVOBODNA SLOVENIJA SLOMŠKOV TEDEN | Mendoza 24. septembra je Slomškov dan in COLEGIO ESLOVENO iz Mendoze, Argentina, je obhajal celi teden s praznovanjem na čast šolskemu Patronu Antonu Martinu Slomšku. Že nekaj let v naši šoli podaljšamo slavnost na celotedenski program. Vsak dan se v šoli organizira aktivnost v zvezi s Slomškovimi nasveti in nauku. Res, Slomškovo delo je obširno in bogato, ter njegovo poučevanje neizčrpno. Pripravijo se razne igre, šola je okrašena s plakati, gesli, mislimi, preiskave in čitanje Slomškovih črtic,... ter sodelujejo šolarji, učiteljstvo, starši in družine. Zaključili smo celotedensko slavje v petek, 27. septembra, zvečer v Slovenskem domu v Mendozi, kjer se je zbralo vse šolsko občestvo. V prvem delu srečanja se je razvil akademski program. Povezovala je psihopedagoginja kolegija Zofija Štumberger. Ravnateljica šole Kristina Grošelj in Franci Šmon v imenu Fundacije SLO sta pozdravila in podala nekaj misli nanašajoče na dogodek: kaj nam danes pomeni Slomškovo delo, vsak njegov stavek –vsi tako polni dobrih nasvetov za življenje in za skupno sožitje med ljudmi-, ljubezen do domovine, spoštovanje in priznanje vsega dobrega prejeto od naših prednikov, vzgoja v vrednotah, stalno iskanje višjih ciljev... in predvsem, slediti najvažnejši smernici: ljubezen do Boga! Med tem je bil prikazan institucionalni video s slikami pokrajine Slovenije in Argentine. Tudi video s podatki življenja Slomška ter izvršeno delo v kolegiju skozi celo šolsko leto. Akademija je nadaljevala z nastopom vseh učencev šole, od vrtca in do 7. razreda. Vsaka skupina/razred je pokazala eno vlogo: razne koreografije s plesi in odrske predstave. Najmlajši iz vrtca so orisali na odru prihod njihovih slovenskih dedov in pradedov v Argentino, prihajajoči iz Slovenije z ladjami. Učenki višjega razreda sta opravljale povezavo med Argentino in Slovenijo z recitacijami in artističnim gibanjem. Nižji osnovnošolci so na oder postavili procesijo na čast brezjanske Marije Pomagaj: religiozna in kulturna slovenska navada. Nastopil je tudi »mali škof Slomšek« ter delil blagoslov otrokom in vsem navzočim. Prišel je na vrsto narodni argentinski ples »malambo«, strokovno izvršen od 11- letnega šolarja. Potem je nastopil šolski pevski zborček pod vodstvom pevovodje Valentina Landeta in zapel 4 pesmi, nekatere spremljali z ročnim tolkalom. Nato smo si vzeli malo odmora in v bolj sproščenem vzdušju skupaj povečerjali pri pogrnjenih mizah in malo zaklepetali. Tretji del programa je obsegal predstave vseh povabljenih prijateljev in skupin, ki so združene s Colegio Esloveno obhajali praznik zavetni- TE IGITUR PATER CLEMENTISSIME Povzdigovanje (strežnik pozvoni) Vsa cerkev zavalovi. Vsa procesija živih vstane in se bliža v podnožje Trpečega Križa, kjer Božje Srce visi in trpi, da vsak čas potoči Svojo Sveto Kri v čašo naših ran razbolelih v zevajoči slovenski kelih. Vsa ta procesija se krog oltarja gnete, kot da vidi stvari, le v Apokalipsi razodete, ko je Angel sveti odtrgal peti pečat: pod ploščo oltarno, kjer so relikvije mučenikov, glej: ali ni tam tvoj mož? Tvoj sin? Tvoj oče? Tvoj brat? padli v boju za pričevanje Boga in obrambo? O koliko duš s slovenskih gozdnih žrtvenikov! Vse so našle pod tem oltarjem svojo shrambo… vse dvigajo roke k Bogu, ki na Križ prikovan je, a so roké kot rotenje tisočerih krikov: O Bog, ki sestopaš med nas: kdaj pride nas maščevanje?! In vsa množica živih se vetru palm njihovih udaja, in vsa množica poklekne na kolena in iz grl psalm vstaja: Usmili se nas, o Bog, po usmiljenosti Tvoji veliki! A mrtvim v belih oblačilih se poneizmerijo kriki: O Bog, o Bog, kdaj pride nas maščevanje?! KRISTUS NA KRIŽU, ki sklanja glávo, kot da je že mrtev, samo vzdihne v odgovor množici pokopani: KO SE DOPOLNI ŠTEVILO ŽRTEV, KO PRIDEJO ZA VAMI ŠE VAŠI BRATJE ZAZNAMOVANI… Samo to - oči zapira in umira… Mrtvim zadnji krik ne gre čez čeljusti. Živih sleherni se na obe koleni zgrusti in samo kot iz smrtne groze zahlipa: Moj Gospod in moj Bog! Mašnik v sebi A name kot da se ves svet sesipa: Mrtvo Telo mi pada na roké o, rane prstov krčevitih! o, rane krvavo prebitih nog! o, zaprto oko!... Zbiram v sebi vse moči, da dvignem Mrtvo Telo, da Ga povzdignem nad glavó, visoko nad množico glav, više - Sloveniji nad Triglav, o, pod samo nebo, v žar sonca, ki kriči, da izgubljam zavest in um: HOC EST CORPUS MEUM!... (Strežnik zvončkljá) Pokleknem pred bremenom Svete Teže. Nekdo Mu prebode zdaj Stran Srca o, poln je moj kelih Rešnje Krvi!! COLEGIO ESLOVENO AMS 34. FIESTA DE LAS COLECTIVIDADES DE TANDIL ZA POBITE SLOVENCE MISSA PRO DEFUNCTIS ka šole. Nastopili so s folklornim argentinskim petjem, družinski ansambel (očka in 5 otrok), solisti s kitaro in imenitna plesna skupina »Mendoški nageljni« pod vodstvom Miriam Šenk -v slovenskih narodnih nošah- so zaplesali: najmlajši belokranjski kolo in najstniki živahne polke in valčke. Ob krasnem vzdušju navzočih smo zaključili praznik z ganljivim nastopom: napovedovalec je povabil moške na oder in skupno so zapeli pesem »Virgen de la Carrodilla« -Devici Mariji v poklon- kot zadnja točka šolskega družinskega srečanja. Izredno lepo in čustveno je potekel praznovanje našega zavetnika in Patrona Slomška. Blaženi Anton Martin Slomšek, prosi za nas! Moja roka Ga tesnó objame, trepeta mi v prstih belih, nagnem se Nanj v strahotni dušni žeji: HOC EST CALIX SANGUINIS MEI!... Povzdigujem Kri Nove Zaveze prelito za Slehernega Človeka, za grehe našega veka, za smrti naših mučencev, za našo vojsko pobito, za muke vseh živih Slovencev, zate in zame, grešnika… (Strežnik zvončkljá) Cerkev živih se trka na prsi: O Bog, če so potrebne še žrtve k naši žrtvi, naj bomo mi tisti zreli trsi, da iztisneš iz nas vso kri za odrešitev teh apokaliptičnih dni! O, rešil Si nas prve groze Zate gremo tudi v nove voze, samo - prištej nas, ko bomo mrtvi, v družbo Svojih apostolov in mučenikov in vseh Svojih svetnikov in pobitih slovenskih vojnikov, ne po našem pridobitju, temveč po Svoje Krvi Prelitju, po Usmiljenosti Svojega Srca! Amen. (Strežnik odzvončkljá) Snemam Kristusa z rámen,. Vsa množica je na kolenih. Glave še sklanja. Živi Bog je na oltarju in ne bo šel imo. Čez hip se obrnem preko množic, v zamaknjenje spreminjénih, da jih zbudim z globokega molčanja: OREMUS! - MOLIMO!! 21. in 22. septembra je potekal v Tandilu 34. festival društev priseljencev. Tudi Slovenija je bila prisotna na dogodku, ki ga vsako leto organizira Zveza društev priseljencev v Tandilu v Univerzitetnem kulturnem centru državne univerze “del Centro” (Universidad Nacional del Centro) v središču mesta, ki leži približno 350 km južno od argentinske prestolnice Buenos Aires. Pred dvema letoma je prav tam bil navzoč tudi slovenski veleposlanik Alain Brian Bergant na 5. Srečanju vodij društev. Slovenija se je že tretje leto zapored predstavila s kulturno stojnico, na kateri so prodajali med in medico ter predpasnike za zbiranje sredstev za društvo. Razstavljeni so bili osebni predmeti, spominki, knjige, brošure, razglednice, zemljevidi in ročna dela. Tokrat je bila povabljena plesna skupina Vesel slovenski duh iz Rosaria, ki je dogodek popestrila z nastopom. Festival je obiskalo približno štiri tisoč ljudi. Naj omenimo slovenske udeležence in njihove potomce: predstavnica društva Kamen v Tandilu in članica Zveze Gabriela Guzmán z družino, otrokoma Antonello in Valentinom Sagrerjem, Marío Habjan iz Stavarja ter Eric Guzmán iz Bariločeja. Pablo Tiralosi je plesalce pogostil s pecivom svoje znamke Kruhek. Plesalce je spremljalo več članov društva Kamen iz Olavarríe: Emilia in Alberto Lobo, Alberto Saitti, podpredsednik združenja Kamen, ki je skupini podelil priznanje, njegovi hčerki Lorena in Karina ter vnukinja Catalina. Čestitamo društvu za trud in delo za lepo predstavitev Slovenije! (Podatke za poročilo je poslala Gabriela Guzman, po materi Habjan, ki se ji lepo zahvaljujem.) Rok Fink Lektorirala: Tjaša Lorbek STRAN 5 SVOBODNA SLOVENIJA | 11. OKTOBRA 2024 KOLEDAR 13. oktobra 68. Obletnica Našega doma San Justo 19. oktobra PGV - Pevsko glasbeni večer 19. oktobra 75. obletnica Baragove šole 20. oktobra Materinski dan 20. oktobra Dan dobrote 27. oktobra Pristavski dan 14., 15. in 16. novembra Martinovanje v Mendozi 17. novembra SLOVENSKI DAN V MENDOZI “ ZA RAZMISLEK IN NASMEH “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” PREGOVORI IN CITATI VRATA “Ena vrata so se torej zaprla. Čas je, da se odprejo druga”. S temi besedami je v pisnem sporočilu in video posnetku Anže Logar izstopil iz stranke SDS. Logar je dolgoletni član stranke, mnogi so v njem celo videli morebitnega naslednika Janeza Janše. Celotni tekst sporočila se glasi: “Moja pot V trenutku odločitve je najboljša stvar, ki jo lahko storite, prava stvar. Najslabše, kar lahko storite, je, da ne naredite ničesar. (Theodore Roosevelt). V zadnjih mesecih se je zdelo, kot da nisem počel ničesar. Res je, pred kamerami me ni bilo veliko. A nisem počival. Ob razglasitvi rezultatov predsedniške tekme sem dejal, da Slovenija potrebuje sodelovanja še bolj, kot kadarkoli poprej. Dve leti kasneje ni nič bolje. Zadnja leta sem delal na tem od znotraj. Po svojih najboljših močeh. Pa od zunaj. Z omejenimi uspehi. Potrebujemo več. Klik v glavi. Je že tako v življenju – v vsakem trenutku imamo dve možnosti: ali naredimo korak naprej v prihodnost ali pa o(b)stanemo v jutrišnji preteklosti. Čas je, da gremo na pot prihodnosti. Zato sem včeraj ena vrata zaprl. Po 25 letih članstva sem izstopil iz SDS. Nekaj melanholije je v tem… Z leti so prišle izkušnje, v času po novembru 2022 pa tudi spoznanje, da brez naslednjega koraka ne bo napredka. Da je ponavljanje vedno istega pač obsojeno na neuspeh. Grem svojo pot. Ker tako čutim. Ker imam zaupanje v uspešno Slovenijo. In presežek energije, da vas povabim poleg. Ker sem se v 25 letih političnega udejstvovanja veliko naučil. In ker želim Sloveniji v čim večji meri vrniti tisto, kar mi je dala – znanje, upanje, vero v uspeh in željo po sodelovanju. ” Dr. Avbelj je pred časom zapisal, da Slovenija potrebuje politični tretji steber. Široko polje tistih, ki so pripravljeni sodelovati zato, da nam bo vsem bolje. Upehani smo od politike ‘PROTI’. Zakaj ne bi izbrali logike ‘ZA’? Razmislimo, kaj nas povezuje, ne deli. Namesto razlik med nami poiščimo skupne interese. Verjamem, da je možno. S Platformo sodelovanja smo nakazali pot. Globoko v sebi si vsi želimo dobrih odnosov. Da izboljšamo družbeno klimo. Da postavimo uspešno gospodarstvo v jedro zmagovite Slovenije, mlade ohranimo doma, zagotovimo varno prihodnost in povrnemo zaupanje državljanov v institucije. Le upati si je treba. Ena vrata so se torej zaprla. Čas je, da se odprejo druga. A skozi ta ne grem sam. Nastajali bomo postopoma, od spodaj navzgor, vsem na očeh. Zatorej, iskreno vabilo, da se pridružite #sodelovanju. Vsi, ki ste spremljali moje delo zadnjih 25 let in razumete, zakaj je potreben ta korak. Vabljeni tudi vsi, ki ste že v predsedniški kampanji začutili, kako sproščeno je glasovati ‘ZA’. In vsi, ki ste naveličani zamujenih priložnosti kot posledice političnega boja vseh proti vsem. Da ne bo pomote – to, kar bomo skupaj ustvarili, ne bo politična sredina brez identitete. To bo POLITIČNA ŠIRINA. S paleto vonjav in okusov. A takšnih, ki se med seboj ne ‘nevtralizirajo’. To je pot, ki jo izberejo Demokrati. Vsaka pot se začne s prvim korakom. Lahko je skupna, če boste ubrali pot #sodelovanja. Naj nas poveže #ZAupanje v prihodnost.” Janez Janša je Logarju že naslednji dan odgovoril: “ Hvala za delitev spoznanja, ki smo ga sicer delno že prebrali na spletu in pa veliko sreče pri naslednjem koraku. Upamo, da bo narejen na verodostojni osnovi in da izjavi o izstopu iz stranke sledi tudi izjava o odstopu poslanca Anžeta Logarja oziroma vrnitvi poslanskega mandata ter izpolnitev ostalih obveznosti iz 7. in 8. člena Pogodbe o kandidaturi za poslanca Državnega zbora RS, ki ste jo lastnoročno podpisali dne 12. 3. 2022.” Logar je poslanec v Državnem zboru od leta 2014. V prvi in drugi Janševi vladi je bil direktor vladnega urada za komuniciranje, v tretji Janševi vladi pa minister za zunanje zadeve. Lansko leto je ustanovil društvo Platforma sodelovanja in vse kaže, da se je sedaj odločil za ustanovitev svoje stranke. Kaj nam pa o vratih govorijo pregovori? • Kdor pred ubogimi vrata zapira, ta ne bo našel odprtih vrat nebeških. (španski pregovor) • Bog zapre ena vrata, a odpre stotera. (slovenski pregovor) • Vrata, za katerimi se skriva dobro, je težko odpreti. Vrata, za katerimi se skriva zlo, je težko zapreti. (latinski pregovor) • Potreba prebije železna vrata. (slovenski pregovor) • Nesreča vstopa samo skozi vrata, ki so jih zanjo odprta pustili. (kitajski pregovor) • V vojskovanje vodijo široka vrata, nazaj ozka. (slovaški pregovor) • Bleda smrt trka tako na vrata kolib revežev, kakor na vrata kraljevskih gradov. (nemški pregovor) • Skozi vrata ven, skozi okno noter. (slovenski pregovor) • Ušesa pametnega so odprta vrata za besede modrih in vzdignjen ščit proti besedam neumnih. (ruski pregovor) • Odprite vrata lenobi in revščina bo vstopila v vašo hišo. (španski pregovor) • Denar odpira vsa vrata. (latinski pregovor) • Če zapreš vrata vsem zmotam, bo tudi resnica ostala zunaj. (slovenski pregovor) Izbral: Jože Jan NEDELJA, 20. OKTOBRA Dan Dobrote Nabirka pri vseh slovenskih mašah bo za pomoč potrebnim rojakom. ZVEZA SLOVENSKIH M AT E R I N Ž E N A 55. PGV Svobodno Slovenijo podpirajo | Glasilo Slovencev v Argentini Ustanovitelj Miloš Stare Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Predsednik Jure Komar Urednika: Mariana Poznič, Jože Jan Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofia Komar SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina email svobodna.ba@gmail.com www.svobodnaslovenija.com.ar