Gorenjski koledniki PoAtnin« platem v aotovtfL Oana 30«— lir Spediz. la abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulic« S. Anas-tasio 1-c - tel. 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Hiva Piazzutta it. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto VIII. - Štev. 52 Trst « Gorica 24. decembra 1954 Izhaja vsak petek BOŽIC 1954 O DRUŽINSKI SREČI IN SLOGI Veliki praznik. Praznik neizmerne ljubezni, ko je Bog poslal svojega Sina, da iz ljubezni do človeškega rodu postavi vidno vez med onim in tem svetom, da se poniž..' in učloveči, da odreši človeštvo podedovanega greha sužnosti, pohlepnosti, sovraštva in zavisti. Je to praznik družinske sreče in povezanosti, praznik veselja, praznik o-lajšanja tudi za reveže in trpine. Ali Božič je tudi simbol zmage svetlobe nad temo, dobrega nad zlim, pravice nad krivico. Praznik prerojenega upanja in stremljenja na-vzgo)- za novimi cilji. Zato je Božič najlepši in največji praznik vsega krščanskega sveti. Ali tudi letošnji Božič je našel človeštvo razdvojeno, sprto med seboj in v polnem oboroževanju za obrambo in za napad. Na svetu ni miru; pa ga tudi ne bo, dokler bo en del hotel s silo svetovne revolucije ali s »petimi kolonami« podjarmiti drugi del sveta in mu vsiliti svoje revolucionarne nauke, ki so doslej prinašali povsod ljudem, ki so jim bili vsiljeni, samo suženjstvo, bedo, diktatu-re , n maloštevilni vladajoči kasti pa diktatorsko oblast in do razuzdanosti razkošno življenje na breme stradajočega ljudstva. Pri nas tuj. Tržaškem ozemlju praznujemo letos božične praznike pod vtisom razdelitve in ukinitve Svobodnega tržaškega ozemlja ter pod, vtisom londonskega sporazuma in statuta o naših narodnostnih pravicah. STO je pokopano. Ali cilj našega, demokratskega gibanja je višji in širši kot je bilo STO. In temu cilju ostanemo, slovenski demokrati, zvesti tudi v bodoče. Svoboda, človečanske pravice, enakopravnost našega naroda, verske in moralne vrednote našega ljudstva ter socialna pravičnost, ta so temelji našega dela in programa. In za ohranitev našega. narodnostnega značaja in, jezika nam jamči londonski statut, ki se mora in se bo izvajal v duhu sprave z vso lojalnostjo in poštenostjo, kakor smo tudi mi lojalni in za odkritosrčno sodelovanje. Ni zato mesta za malodušnost in strahopetnost! In letošnji Božič praznujemo ne v znamenji', potrtosti in obupavanja, ampak v znamenju novega življenja, novih upov in poletov, prepričani, da mora tud: za naš narod zasijati dan svetlobe in pravice. Ljubi svojega bližnjega kot ljubiš samega sebe, je zapoved Jezusa, ki se je učlovečil v betlehemskem hlevčku. In sledeč tej veliki ideji, pošiljamo božične pozdrave našim sosedom italijanske narodnosti, prepričani, da mora prej ali slej priti med nami in njimi do medsebojnega mirnega sožitja in odkritosrčnega spoštovanja v korist nas vseh. Ali naši božični pozdravi gredo tudi vsem Slovencem, Hrvatom in Srbom na Tržaškem ozemlju ter v vsem zamejstvu, kakor tudi vsem onim v. domovini, tam prefeo železne zavese in onim, ki so razkropljeni po vsem svetu. Mir ljudem na zemlji, ki so dobre voljel dr. Josip Agneletto GoriSko voščilo Vesele božične praznike in srečno Novo leto 1955 želi vodstvo Slovenske demokratske zveze v Italiji vsem bratom Slovencem, kjer koli na svetu prebivajo, in vsem sodržavljanom italijanske narodnosti! Naj božična luč betlehemske štaiice zasije v sleherni dom vseh naših bratov in naših sodržavljanov ter jim prinese toplo ljubezen svete noči! Ob tej priliki čutimo posebno dolžnost poudariti željo, da se v O OTROKU (Največja sila na svetu, pred katero polagajo vojske svoje orožje, ki se ji klanjajo kralji in cesarji, pred katero klečijo papeška in škofovska pokrivala — to je lahko samo č’oveik, obdan z zlato zarjo ne-dolžnosti: dete. ... Ces in zgodovina sveta zadržite svoj utrip, kadar se nasmehne o-•trok. • * • Med ''verna velik'ma sovražnima taboroma na našem planetu, med mošk!m in ženskim spolom, je samo ena resnična vez, en sam majčken most — dete. svetu, v duhu Jezusovega nauka, uveljavi socialna pravičnost, ki naj odprcvi v družbi krivične neenakosti! In ker je v svetu še vse premalo miru, želimo, da se med narodi v-stvarijo pogoji za trajno mimo sožitje ter enkrat za vselej odpravi vojna, kot sredstvo za nadvlado e-nega nad drugim! Slovenci v zamejstvu trdno zaupamo, da se bo v tem Božiču vendarle izpolnila naša goreča želja da postanemo enakopravni državljani ne le na papirju, ampak tudi dejansko. Pritiče nam po božjem in naravnem pravu zaščita vseh naših pravic, zato ne more biti več daleč dan, ko se bodo ti naši upi uresničili! Za svoje brate v matični državi nenehno zahtevamo, da si »prosto volijo vero in postave«! Naj svetu vladata ljubezen in pravičnost, kot nam ju božje Dete oznanjuje! Vodstvo SDZ v Italiji Pripravljamo se, da praznujemo praznik družine, osnovne celice družabnega življenja. Kaj jo mora odlikovati, če hoče izpolniti svojo nalogo, uispeu v življenjskem boju, se obdržati in uveljaviti? Predvsem sloga vseh njenih sestavnih delov, koliko velikih premoženj in domov je že propadlo, ker se zakonca ni-ista razumela, ker so se otroci pravdali in prepirali za vsako drobtino! ,K)ar velja za družino, velja tudi za višje družabne tvorbe, za pripadnike raznih slojev, poklicev, •razredov in — končno — tudi za narode in države. Sloga jači, nesloga tlači! Kjer ni medsebojnega razumevanja, vlada namesto sreče pekel, namesto blagostanja siromaštvo. Višje socialne tvorbe, ki ne znajo ločiti manjših koristi svojih sestavnih deilov od osnovnih in skupnih interesov celote, ne morejo uspeti. V notranjih bojih izgubljajo energije, katere bi lahko sprostili v skupno korist. To prihaja človeku na misel, ko gleda tako pred božičnimi prazniki našo slivensko zamejsko življenje, posebno .tržaške Slovence. Manjšinski statut, katerega so sestavili in sprejeli na londonski konferenci, lepo govori o naši skupnosti, tako rekoč zahteva, da jo ustvarimo. Baje se je nedavno tako izrazil tudi najvišji predstavnik italijanske državne uprave v Trstu. Toda te skupnosti še vedno ni. In. kar je še važnejše, nikjer ne vidimo -tistega duha popuščanja in medsebojnega upoštevanja, ki bi moral ustvariti prve pogoje za takšno skupnost. Kje so vzroki? Zopet mi uhaja pogled na tisto celico, ki je osnova vseh socialnih tvorb, na družino. Kdaj ni v njej sloge, posebno če so otroci že odrasli? 'Neredko zasejejo njeno seme starši, ki se ne razumejo. Ce se povrnemo, na primer naših narodnih manjšin bi to bili lahko naša matična domovina in dr- žava, v kateri živimo. Kot sprta t če in mati bi vsaka iskala med o-troci svoje pristaše, če jih ne bi bilo, bi jih ustvarjala. Mislimo pa, da pri tukajšnji slovenski manjšini v današnjih razmerah lahko izključimo ta vpliv. To torej ni vzrok razbitih slovenskih vrst, neslogo, ki nas slabi. Ostanimo še pri starših. Kaj pa, če so roditelji pristranski, če dajejo vse enemu samemu otroku, če •ga obsipljejo z darovi in sredstvi, če hočejo, da mu drugi priznavajo prvo mesto, tudi če sodijo, da tega ni vreden? Ta otrok je morda ‘ celo tako preračunljiv, da se dela, kakor da so nazori staršev popo,-noma njegovi nazori, čeprav bi bilo mnogo naravneje, da ima vsaka glava svojo (misel. Mu t pač kaže. Na ta način si ohranja pristransko naklonjenost, meče staršem pesek v oči. Mnogo družin je uničila prav takšna zaslepljenost staršev. Bolelo jih je, ker so se otroci razvijali Dober in pravičen družabni red pogoj zbližanja med narodi Dva tisoč let je že, kar je Kristus daroval človeštvu nauk in zakone, ki naj vodijo svet, da na zemlji zavladata mir in blaginja; ljubezen in delo na temelju moralnih resnic. V prizadevanju za dosego miru in blaginje tekmuje človeštvo v različnostih narodov, verstva in o-mike, miselnosti in tudi nezdravih osebnih pohlepov. Eni so za razvoj, ki ga narekujeta razum in znanost; drugim je vsako sredstvo, tudi nasilje, dobrodošlo za dosego določenih ciljev; tretji pa menijo, da je Bog ustvaril svet samo zanje in da je na'boljši in najpravičnejši le tisti družabni red, ki jim nudi priložnost, da živč udobno in razkošno. iSamega Kristusovega nauka pa še danes premnogi posamezniki in vladarji, ali ne razumejo aJ.i pa po svoje in svoiih koristih v dobri veri, pa vendar napak tolmačijo ali pa ga v slabi veri farizejsko izrabljalo! Kristusov nMik in niegovi Kakšni so izraženi tako zelo priprosto, da jih vsakdo, ne le razumnik, mora zaoo^asti. Preprosti pa niso zgolj za razumevanje ta tolmaSe-nie, ampak tudi za ravnanje po ni'.h in za njihovo stvarno uveljavljanje. Nabava sama, ki izvira iz božjih zakonov, nudi človeštvu, ki jih sprosti, odkriva, v svojem razvoju in po svoiih trenutnih potrebah zadostna določila za družabno življenje. Zal se v tekmi za nadvlado enega nad drugim mnogi poslužujejo novih odkritij znanosti in umskih pridobitev le v slabe namene, kot so poizkusi 'zavojevanja tujih narodov ali pa tudi politična in gospodarska premoč nad drugimi. •Dosedanji družabni ustroj ne zadošča več vsem potrebam in težnjam človeštva, ki naglo raste in kliče po pravičnejšem in dostojnej-šem življenju! Treba je najti izhodišče iz težkega položaja, v katerem životari ubogo človeštvo. Listina človečanskih pravic. ie dobra in utegne predstavljati pravilen poizkus temeljnega družabnega zakona. Sama po sebi pa ta listina ne more predstavljati nič drugega kot kos papirja, če je vlade ne spoštujejo in je ne .uveljav: ljajo napram slehernemu državljanu. iNjeno spoštovanje in uveljavljanje bi morala, nadzirati vrhovni oblast svetovnega značaja, kajii pravice človeka so prvenstvenega značaja-, pred pravicami države in celo pred pravicami družbe! »Vsak posameznik predstavlja svet zase!« je dejal Kristus, ki je prvi razodel čudo človekovega bitja in ga postavil na prvo mesto •/ naravi ,rn nad njo. Da m.s imamo zlasti v Evropi primere demokratičnih držav, ki jim v'ada že meče polena, .pod noge $<> nežne*, mu novorojenčku bodočega - skupnega slovenskega, zastopstva, -ka,telega naj bi tvorili redno izvoljen, predstavniki slovenskih volivcev . naši občinski svetovalci.,- , Slovenci ne Tržaškem smo prisi*’ ljeni, da prej ali, -slej' ustvarimo organ, ki bo glasnik naše skupne' volje in bo na .zunaj predstavljal našo družino. Uspeh ali neuspeh v te.j nalogi bo v precejšnji meri nu--žalostni izpit. Zato je trebe odstrt.-' niti vse ovire, ki stoje temu na poti, med katerimi je ta, -na.' kaief* sem opozoril, nedvomno največja ' Gotovi ljudje se jnuirafot odvaditi,- sebe, kajti sebičnost in preračunljivost ne moreta biti temel-je ne' družinske, ne narodne sloge. * * * December življenja Robert Browning je napisal: »Najboljše je še pred nami: zadnja leta življenja; za. te leta so bila detin ska lete ustvarjena!« December življenja pričenja, ko-ljudje zapuščajo svoja poklicna o-pravila, odhajajo v pokoj a-lii na odpočitek. Prav božični praznik nas kljub božjemu rojstvu opominjajo na izrek Browninga, ki sn, ga zgoraj posneli. Uspeh in sreča v letih pokoja, vse to je odvi-sn ■ — kot v vsakem drugem odlomki našega življenja — od naših naporov, znanja in zdravega človeškega razuma. Tudi na pokoj, na odpočitek ob zatonu našega življenja jo potrebne in važne prav take priprave, kot so potrebne za življenj ski poklic. Življenja v starosti se moremo prav tako učiti kot v ostalih življenjskih obdobjih. Tudi v tej starostni dobi nimam. -enotnega obrazca. Upokojenci imi jo najrazličnejše potrebe. Kakor so različni posamezniki, tako različne so tudi pota, na katerih iščejo lrv najdejo zadovoljitev svojih željA V pomoč bi nam morda služili na slednji nasveti, ki ne veljajo »goli za starostno dobo pozne jeseni, peč pa tudi za tiste, ki živijo še v polnem poletju. J. Ustvariti fii moramo pametni -mnenje o sami dobi odpočitka! Bo di neodvisen t stanovanju, prehrani in obleki, in soludje te bodo cenili in spoštovali. T-udi kadar se odtegnemo poklicnemu delu, je potrebno, da te osnovne potrebščin-še izpopolnimo. 2. Pouči se, kolikor ti je le -mogoče, o življenju upokojenca! Povprašaj znance in prijatelje upokojence in išči s;i dobrih nasveto. (Ukvarjaj se z njihovim nadinoni življenja, prebiraj knjige in članke, ki obravnavajo to življenjska dobo! 3. izdelaj si lastni osebni načr za dobo upokojitve! Razne pisarne se omejujejo na le to, da tolmači j:, upokojencem njihove pravice, ne nudi j« pa nobenih nasvetov o tem, koko naj živi upokojenec. Doba u-pokojenca pomeni 'boljšo -bodočnost samo za tistega, ki se je nanjo temeljito pripravil. 4. Upravljaj previdno in skrbno s svojimi, dohodki in prihranki. Po možnosti pi poišči kak lažji sirar (Nadaljevanje na 2. strani) ir A I RTI 11 jCT TITU If IMIVIII19 Ureditev obmejnega prometa IV H J KUJL IIIU W IH Ulji ■ Pogajanja v Viomu so se premaknila Tito preživlja svoje božične počitnice v Indiji. Sprejet je bil tako, kakor baje še noben tuji državnik. Ujegov obisk je seveda vzbudil veliko pozornost v svetovnem tisku in zanimivo je, da ga vsi komentirajo prav tako, kakor smo ga -e •mi v našem prvem članku. Vsi .namreč menijo, da gre za poskus utrditve in oblikovanja tako imenovane »tretje sile«, ki naj bi zavzemala nekako srednje mesto meri .sedanjim vzhodnim in zahodnim blokom. V tem sta si Tito in indijski predsednik Nehru precej podobna: oba se želita približati Sovjetski zvezi, ne da bi se ji podredila, oba želita ohraniti dobre stike z Zahodom, posebno z Veliko Britanijo. Oba tudi v lastnem interesu stremita po ohranitvi miru, saj' vesta, da bi prav njune dežele v morebitni vojni močno trpela. Vojskujoče se sile bi pač najprej •likvidirale nevtralce. Nehru ima o-pravka s komunističnimi infiltracijami ob tibetanski, burmanski in nepalski meji, pa tudi v lastnih sindikatih, Tito se zopet s svoje s'rani boji domačih kcminformi-•snov. Oba državnika torej želita odvrniti Sovjetsko zvezo od vrne suvanja v njune notranje zadeve, ne da bi se zaradi tega z njo sprla. Sovjetska zveza ima seveda od ustanovitve takšne nevtralne, z o-brambnimi organizacijami Zahoda nepovezane skupine držav lahko samo koristi. Zato obsipa Jugoslavijo in Indijo s pokloni in uslugami. iZj-rill Boldirew, ki je o tem napisat zanimiv članek v tedniku »Standpunkta, pravi, da ima obstoj -takšnega bloka lahko različne posledice: »tretja sila« lahko dovede do zbližanja med meščansko-socia-hstičnim in komunističnim svetom; »nevtralci« se bodo torej prej ali slej odločjli za enega izmed dveh glavnih obstoječih taborov ali pa bo njihova volja tako močna in trdna, da bodo lahko ohranili svojo samostojnost. Sovjetska zunanja politika ima po Boldiretvtem mnenju pred očmi vse tri možnosti in vse tri se trenutno skladajo z njeno Igro. »Tretja sila« podpira sovjetsko tezo »sožitja« med komunističnim in ka pitalističnim svetom. Zato si Sov-.jeti lahko samo želč, da bi ta »tretje sila« tudi zaživela in nekaj pomenila. Močan sklop nevtralnih dr-•žav bi namreč oddaljil možnost o-•ooroženega spopada. Razdobje miru, ki se ne bi bistveno razlikovalo od tega, kakršnega imamo po drugi svetovni vojni, pa bi komunisti izkoristili za širjeSje svojih’ idej. Kremelj je prepričan, da bo to lahko izvedel ne samo v kapitalističnem svetu, temveč da bi utrdil vr-#te svojih pristašev tudi pri »lju December življenja (Nadaljevanje s 1. strani) &ki zaslužek. Pravilno izbiraj kraj, kjer misliš preživljati svoja zad- *ija leta. Ce si sin podeželja in če te mesto še ni povsem zajelo, pojdi na deželo. Tam boš obnavljal svoja otroška leta. V prejšnjih časih človeške zgodovine je bilo človeško življenje pri 30 ali 40 letih zaključeno. Danes živijo ljudje, predvsem zaradi orjaškega napredka higiene in zdravstva, okrog 20 let dalje kakor okrog leta 1900. V naslednjih 20 letih se bo ta doba verjetno podaljšala še za nadaljnjih 10 let. Učenjaki smatrajo, da človeštvo še dolgo ne bo doseglo viška starostne dobe, ki znaša danes 68 let. Človek bi po znanstvenih raziskovanjih lahko živel 150 let. , Visoka starost ni .bolezen. V resnici so le zelo redki ljudje, ki u-imirajo .zaradi starosti. Ostvarjenje je zgolj ena laza življenjskega kroga. Popuščanje telesnih sil, severi 1 (komaj opazno, pričenja že pri 21 letu starosti. 2e v srednji starostni dobi se mora vsakdo počasi prilagoditi popuščajočim telesnim silam. •Primoran je nositi očala, odpovedati se mona športnim naporom, določeni prehrani in pijači. To pri-Ugojevanje je nekaj naravnega. Najtežja .bolezen starejših ljudi :je prav njihov strah pred staros* • jo. Starosti pač ne moremo zadržati! Lahko pa si prihranimo neprijetnosti v naših poznejših letih, če se znamo starati z razsodnostjo rifl modrostjo. Skrivnost dolgega .življenja v dobi »penzioniranja« je v stremljenju, da smo duhovno in telesno vedno na višini. Duhovno .in .telesno lenuharjenje človeka hi tro spravi v grob. Vse preveč pa .je starejših ljudi, ki se trudijo, da bi držali korak z znatno mlajšimi «fc raznih prireditvah in proslavah. Z olepševalnimi sredstvi in dietami poskušajo s 65 leti starosti izglodati, kakor da jih imajo 35. Modrijani pa živijo v, pokoju na trdih tleh sedanjosti in urejujejo svoje ■življenje na trdnih in stabilnih načelih duhovne trdnosti in od loče-bosti' in neutrudljive delavnosti. Te misli sem napisal kot božična voščila tistim, ki so že ali pa sp pripravljajo na pokoj ali odpočitek J C, B. bih prijateljih« v Jugoslaviji, Burmi in Indiji. V danem trenutku bi nato pritisnil na gumb, in Nehru bo šel po poti Beae-ša, Tita pa bo doletela usoda Trockega in Bsrje. Doslej se namreč še nikdar ni zgodno,. da bi Moskva neposlušnim zares in iskreno odpustila. Lahko se seveda zgodi, da posredovalna vloga »tretje sile« ne uspe in da .bi Zahod vkljub temu odločno nadaljeval svoje obrambne priprave. V tem primeru bo sovjetska politika storila vse, kar je v njen; moči, najprej, de. zrahlja, vezi med nevtralci »tretje sile« in Zahodom, nato pa jih 'bo skušala potegniti v svoj objem. Ce ji ne bi uspelo, da bi z njimi sklenila pravo zvezo, bc poskušala dobiti vsaj njihovo moralno podporo. Pri tem bodo igrala veliko vlogo razna miroljubna gesla in zapeljive ponudbe za poživitev medsebojne trgovine. Režimi nevtralnih držav bi seveda tudi v tem primeru prej ali slej bili obsojeni r.a vlogo satelitov. Toda tudi če bi pristaši »tretje sile« ostali gluhi za vsa prišepeta- vanja tter bi se kakor polž zaprli v svojo nevtralno m^mo, m ,to Sov- jUsui zvezi ae vedno koristilo. 'Nevuaina Jugu&4avi.,u -n nevtralna .Indija bi v primeru vojnega sp-o-tiuj močno Vv-z,.., roke .zanoanim aii. , in. V iata na oa.iuii v .Sredozemlje, v Jugovznodno Azijo m indijski ocean bi ostaia odprta za vsakogar, ki bi se ne no-tei c-zirau na mednarodno piavo in obveze. Doslej so tako postopali samo totaiitarci in nasilniki. Zato bi tudi ta tretja možnost prinesla ugodnosti samo Sovjetski zvezi. Takšne so torej niti, "ki jih trenutno plete Tito v Delhiju. Teb dejstev ne more prav nič izpreme n,-ti zagotovilo, da ne gre za ustvarjanje nekega tretjega bloka ali st te, temveč za iskanje poti, ki naj vodi v m.r in k enotnosti človeštva. Naj bo težnja za mirom.še tako u-niverzalna, toda če si poleg že obstoječih dveh zamisli za njegovo dosego nekdo izmisli še tretjo, potem predstavljajo sile, ki naj bi jo podpirale, že zaradi tega nek nov, tretji blok. z mrtve točke Jugoslovansko - italijanska mešana komisija, ki proučuje v Vidmu vprašanje ureditve obmejnega prometa med obema državama, je zarodi praznikov včeraj prekinila' svo.e delo. Vkljub -temu pa se lah-k reče, da je bil doslej dosežen i.~, precejšen napredek, posebno glede obsega področja, za katerega naj bi ureditev veljala. Italijanska deiegatci.a se je namreč v začetku postavila na stališče, -da bi posebne olajšave moraie veljati samo za prehod meje med obema področjema Svobodnega tržaškega ozemlja, medtem ko so Jugoslovani menili da bi v, znaku pomiritve morali širokogrudno omogočiti obmejni promet ob vsej jugoslovansko-italijan-ski meji. Italijani sicer še' nis-o pristali na takšno razširitev, dela komisije, pač pa so že dopustili, da naj ureditev obmejnega prometa obsega vse meje sedanje cone A Svobodnega tržaškega ozemlja, torej tudi tržaško - jugoslovansko in ne samo tržaško - koprsko mejo. Želeti bi -bilo, da bi delo komisije imelo res koristne posledice. Preračjinliipcem o premislek Bridka usoda največjega slovanskega naroda je v resnici naravnost tragična. Odkar je bil v zgodovinskem razvoju ruski narod spočet, so ga vpregli v jarem nasilja in gospodovalnosti. Dolga stoletja ga je tlačil jarem carizma. Novejša zgodovina pa mu je na vrat naložila še hujše breme okrutnega in samopašnega komunizma, največjega sovražnika človeškega rodu. Na tisoče najboljših ruskih sinov je carizem pognal v sibirske tundre; na ducate milijonov ruskih, ljudi je komunizem poklal, postreljal in izstradal. Za vsakega nekdanjega carističnega pregnanca si je komunizem vzel na tisoče talcev, med njimi ogromno večino takih, ki niso s carizmom imeli nobenega o-pravka. Carizem je ruski narod zatiral, ga v razvoju zaviral in tudi v ca-rističnih časih je vladala lakota. Carizmu so stali na čelu bebci in norci. To dobo je oblikovalo neznanje in zaostalost. Komunizem vodi načrtna hudobija, zavestna brez vestnost. Komunizem potiska življenjsko raven navzdol zato, da v svoj jarem vpreže tudi zadnjega človeka. Vsak košček kruha, vsak (trlžljaj, vsak požirek tekočine, vse je odvisno od milosti komunističnega samopašnika. Kruh in krožnik slane juhe, to je tisti -barometer, s katerim komunistični oblast--neži usmerjajo potlačeno voljo podjarmljenih množic. "Pa se najdejo ljudje — in tud: med nami jih je še vedno preveč — ki so vse te resnice že davno spoznali na lastnih Izkušnjah ali na izkušnjah svojcev ali prijateljev — pa vendar iščejo in najdejo sramežljiva opravičila za vse te hudobije. Ta laži-opravičila izhajajo iz src, v katerih še tli žerjavica resnicoljubnosti in poštenja, na jezik pa vro besede, ki niso izraz notranjega prepričanja, pač pa so se preoblikovale iz osebnih koristi ali pa zaradi lažne ljubezni do lastnega naroda in lastne domovine Ti duhovni trgovci vedo, da prodajajo lažnivo robo; sami pred seboj se tega trgovanja tudi sramujejo, opravičujejo pa ta početja z izgovorom, da niso osamljeni, da delajo drugi prav tako. Morda je prav sedanji čas pri- nam to nazorno dokazuje »Primorski dnevnik« — dovoljena tudi po kaka pikra beseda kritike na račun komunizma in vladavine, da bi izglt-dali zagovori komunistične v:adavine bolj prepričljivi. 2ivimo v časih, ko se komunizem kot ranjena- zver krčevito o-prijema oblasti, ki mu je padla 1 naročje po zvijači in nasilju ter mu uhaja zaradi popolne nesposobnosti polagoma, vendar neizogibni iz krempljev. S pravimi ostudnimi brza-minskimi samohvalnicami ’ poskuša razpihniti svojo popolno družabno in gospodarsko polomijo, ker računa na prostodušnost ljudskih množic in učinke množične psihoze. Ure komunizma pa so štete in bi bile seštste že davno, če bi demokratični svet ravnal s komunizmom tako, kakor ta zasluži Revolucionarna pijanost se je v tej povojni dobi že močno izkadila. Ljudske množice, prav posebno na oni strani železne zavese, so že davno spoznale, da komunizem kraljuje le še na- konicah bajonetov, in tudi na Zahodu so delavske množice, kljub hermetični zapori zaslutile — resnično stvarnost največje svetovne goljufije v »domovini so cializma«. Tisti, ki proti svojemu prepričanju in zaradi čisto osebnih koristi to nasilje podpirajo, so morda večji krivci od tistih, ki to nasilje izvršujejo. To naj bi bile božične, misli vseh. ki jim je blaginja lastnega naroda pri srcu. Tistih, ki jim pogum še tli v srcih, da z njim ohrabrijo o ne, ki svoje notranjosti še niso izenačili s svojo zunanjostjo. Jude-ževi groši, cve.nkajoči ali zgolj duhovni, nimajo'blagoslova. Svobodnjak Sovjetska vlada grrzi Pretekli ponedeljek je sovjetska vlada- izročila britanskemu velepo-s’aniku v Moskvi noto, ki je bistveno enaka noti, katero je nedavno dobila Francija V njej namreč Kremelj sporoča vladi Njenega Britanskega Veličanstva, da bi ratifikacija pariških sporaz.umov avtomatično razveljavila sovjetsko-angleško zavezniško pogodbo iz leta 1942. V njej sta se namreč obe sili o-bve- 1 praven, da te sopotniške figure resno vzamejo v pretres svojo ves* in še tiste ostanke značajnoeti, ki so jim preostali po zakonih podc-dovalnosti in se vprašajo, ali ni trika preračunljivost hujši zločin nud lastnim narodom kakor pa odkritosrčna pripadnost nasilniški kliki Ta plast oportunistov, ki tako rada poseda po dveh stolicah, je nevarnejša narodu, družbi in sama sebi neprimerno bolj kakor so nevarni javni nasilniki. Nasilniški prevaranti prav v tej plasti iščejo In najdejo svoje najboljše zaveznike, ker se zavedajo, da sami s svojo odkritosrčno surovostjo odbijajo, ljudske množice, medtem ko so o-port-unistični »dobrohotneži za vsako ceno« javnosti mnogo prisfop-nejši. Prav zato je tem — kakor zali, da si bosta medsebojno pomagali, če bi bila ena od njiju zapletena v spopad, v katerem bi sodelovala tudi Nemčija-. Ker pariški sporazumi predvidevajo vključitev Nemčije v zahodno obrambo, katero ograža lahko edino Sovjetski zveza, je jasno, da bi si v takem primeru Velika Britanija, kot članica zahodnega zavezništva, in Sovjetska zveza, kot voditeljica vzhod ne-na bloka, ne .mogli pomagati, ker bi si bili sovražni. Zato je sovjetska vlada sporočila, da bo v primeru podpisa pariških sporazumov. enostavno predložila prezid'-'U Vrhovnega sovjeta, naj vzame v proučevanje predlog o razve-■1 avl !en ;u britansko - sovjetske zavezo iške pogodbe. Ka’ror kaže bodo torej pariški srorazumi res pomenili najvažnej- ši preobrat v joovojni zgodovini Evrope. Sovjetska zveza jasno čuti da -bi ji predvideno o ačenje evropske obrambe za vedno prekrižalo ...ene zavojevalne načrte v tem delu sveta. Zato skuša z vsemi si-'ami preprečiti, da »e v Parizu sprejeti sklepi o ponovni nemšk’ oborožitvi in reorganizaciji evropske obrambe ne J.i uresničili. V ta namen je pripravljena žrtvovati vsa svoja zavezništva z zahodnoevropskimi silami. Izgleda pa, da so vsi napori Sovjetov in njihovih zvestih pomagačev; pa zahodnem svetu obsojeni na neusjaeh. Zahodni svet je končno prebolel strah, s katerim so Sovjeti in njihovi priprežniki leta in leta terorizirali svobodni svet. Rožljanje z orožjem, grožnje s komunističnim valjarjem, prerokovanja o zavojenju sveta, vse to je da • nes zbledelo V- srcih iztreznjenih ljudi. Pariški sporazumi morda ne -bodo tako hitro in brez pretresljajev pod streho, vendar vse kaže, da se zahodni svet ne bo ustrašil sovjetskih- groženj, kakor ni nasedal njihovim medenim vabam. Ko bo enkrat Evropa med seboj povezana, potem bodo razgovori s Sovjeti gotovo lažji in plodonosnejši. iskalcem zaveznikov in opor Ce stopiš psu na rep, zacvili. Menda smo že enkrat to napisali, če se ne motimo, celo v uvodniku. Če pa stopiš psu zraven repa, se še zmenil ne bo. Mirno bo naprej dremal. Cvilei je torej znak, da je psa nek j zabolelo, da mu je ne p r 1 -„e,no. Pa da ne bo kdo užaljen' Bio.ogi pravijo, da je pes po svoji jizioioški gradnji precej podoben človeku. Pasji refleksi so podobni človekovim. Zato tudi dušeslorvci, in ne samo- zdravniki, najprej preizkušajo svoje teorije na psih in šele nato na ljudeh. Navadno odkrijejo, da so doseženi rezultati bistveno enaki. Tako velja uvodoma omenjeni pregovor, ki se nanaša na pse, tudi za ljudi, katerim se ni treba tega prav. nič sramovati. Zato popolnoma razumemo, d n se je »Primorski dnevniku moral obregniti, ko smo mu v zadnji številki stopili na njegov najnovejši komaj zrastli rep, pardon, na »neodvisne« socialistično stranko, s kr..e, j skuša, fU ~.k. titevd zad nje čase poživiti svoje od razočaranj potlačene pristaše. Obenem nam člankar zaman dopoveduje, da je bil naš napad nebogljen. Ce bi bilo tako, se ne, bi razburil, ne bi v samih štiriindvajsetih urah na dolgo zacvilil. Pri tem pa je sam priznal bridko resnico. Takole piše: »A kaj naj si obetamo od Cuc-chija in Magnanija, ki nimata nobenega vpliva v vladi in naših krajih? Ta naš »neodvisni« socializem — kakor mu, pravijo — je res nebogljen in ni, da bi pričakovali od njega bogve kakšne nepo sredne koristi.« J£o smo to prečitali, nismo mogli storiti drugega kot dvigniti klobuk in s prijaznim nasmeškom smo sz neznanemu sobesedniku zahvalili za uslugo, katero nam je izkazal, ko je na tako jasen in nedvoumen način samo potrdil pravilnost naše. domneve. Zveza, ki jo sklepajo ti tovci v Italiji, torej res nič ne pomeni! Lepa je ta, kaj? Pa to še ni vse! Naš sobesednik hoče biti resnično odkritosrčen. Zato še posebej pristavlja: »Točno je to.« Po tej piki pa se našopiri, skoči na plot in zmagoslavno zakikirika: »A kaj nam morete nuditi vi? Na koga se nameravate nasloniti, kje boste iskali zaveznikov za uspešen zaključek izključno nacicmalne borbe tržaških in goričkih Slovencev... Nujnosti, da imamo tržaški in go-riški Slovenci močnega zaveznika v svoji borbi, ne morete zanikati...« Počasi, prijatelj! smo si mislili. Saj je ognjevitežu grozilo, da bi še sapo izgubil. Niso še fašističnega sledovi pravosodja Gospod urednik, V Vašem cenjenem listu ste v 51. številki letošnjega letnika objavili članek »Dr. Slavko Tuta oproščen«. Ob koncu ste mi k oprostitvi tudi čestitali. Topla zahvala Vam in vsem onim, ki so sledili naši kri-ženi poti, ki je pričela nekako okoli leta 1926 z razpustom slovenskih kulturnih društev iri ukinitvijo še zadnjega razreda naših šol na Primorskem. Dovolite mi, da Vam pojasnim, kako je do revizije prišlo, saj bo to zanimalo tudi slovensko javnost v Trstu in na Goriškem, moje sotrpine, ki so Kalvarijo preživeli, pa še prav posebno. Po razsulu fašizma in ukinitvi posebnega sodišča za zaščito države v Rimu, bi vs"k pameten človek pričakoval, da bodo vlade, od Badoglia dalje — tudi tista, v kateri je kot pravosodni minister sedel komunistični veljak Togliatti, obsodile postopanje tega sodišča s tem, da bodo poskrbele, da se popravi krivica, ki so nam . jo delali fašisti. Pa ni bilo tako. To dejstvo je zgovorno pokazala aretacija od vetnika dr. Sfiligoja iz Gorice, katerega je sodišče ukazalo zapreti in odpeljati na Elbo, kjer naj bi bil presedel še ostalih 16 let ječe. Dr. Sfiligoju ni preostalo drugega kot da je zaprrosil za revizijo, ki jo je dosegel. Bil je popolnoma oproščen. Človek bi mislil, da je bilo na Tržaškem drugače. Pa bi se spet zmotil. Ljudska oblast, ki je zased la 1. maja 1945 vsa odgovorn/i mesta, se za take malenkosti ni zmenila, ker je morala zasledovati no ve »zločince«, nevarne ljudi in na-srrrotnike komunističnega režima Kaj je to oblast brigalo, da men' briše kazen 30 let, če je pa prvo sapo porabila zato, da me je takoj miskala, zaprla, kakor je to storila tudi z nekaterimi mojimi soobtoženci z istega procesa. Kaj pa Zavezniška oblast s svojimi demokratičnimi načeli? Ta je s'cer izdala zakon o amnestiji, ki je bil ,zelo lep, toda podoben raj- skemu jabolku. Zakon namreč ni vseboval jurisdikcije in so tržaška sodišča odklanjala kompetenco. Koliko je bilo poti, vlog, zahtev itd itd., da bi to dosegli. Sele preden so se poslovili, so Angloameričani milostno dopolnili zukon, ki bi moral biti učinkovit že v trenutku svoje objave. Z".to mi po petih letih truda a to zadevo ni preostalo drugega, kot da sem se obrnil na beneško Prizivno sodišče. To se pa ni pustilo takoj prepričati, da spada revizija v njegovo pristojnost. Razpravo so pred dvema letoma prekinili s sklepom, naj Vrhovno sodišče v Rimu določi kompetenco. Državno toži’-sivo v Benetkah pa se ni smatralo vezano na ta sklep in je poslalo vse spise tržaškemu državnemlu tožilcu, češ da 'bi moralo vendar naše sodišče biti pristojno, za to revizijo. Ko je tržaško državno tožilstvo preučilo zadevo, je vrnilo spise v Benetke, češ da ni pristojno. Ted,aj je isti beneški prokurator sledil poti, ki mu jo je nakazalo že prej Prizivno sodišče. Zaprosil je Vrhovno sodišče v Rimu, naj od loči, kje se ima vršiti razprava. In to je končnoveliavno določilo, da mora piostopek vzeti v roke beneško Prizivno sodišče. Bil sem oproščen. Pri vsem tem delu sem imel v odvetniku dr. Sfiligoju iz Gorice iskrenega, zaupmega in predvsem nesebičnega branil,ca. Kar se pa tiče obrambe same, moram reči, de ni mogla biti boljša. Dr. Sfiligoj je znal izluščiti pravilno pravno razlago posameznih zločinov ki mi jih je posebno fašistično sodišče naprtilo brez vsake podlage in samo nn osnovi golih namigovanj dveh so obtožencev, katerih ne maram imenovati, ker je mene sram, da ju je rodila slovenska mati. Svojim ostalim soobtožencem pa ki bi se radi poslužili istega postopka in smatrajo da bi jim kakor koli lahko pomagal, sem na razpolago z največjim veseljem. Z odličnim spoštovanjem dr. Slavko Tuta Kaj nudimo mi? Mislimo, da je nas program dovolj jasen in razumljiv. Tudi se ne trkamo na prsa, da or oil ta program naša iznajdba m naš patent. Trudimo se samo, da bi se tržaški in gcriški Slovenci v javnem življenju izživljali na podoben način, kot se izživljajo vse zrele narodne manjšine na svetji. Smatramo, da bi se morali predvsem zavzemati za svoje narodne koristi, da bi glede tega morali biti ena sama družina. Manjšinska jgolitika je grenka.. Manjšina si zaman domišlja, da bi usodno vplivala na ureditev družabnega reda, o katerem odloča večina, posebno še v državi, kjer ne predstavlja niti enega odstotka prebivalstva. Zato mislimo, da bi bilo za manjšino ugodnejše, če ne bi izgubljala sil v naporih za dosego stvari, o katerih lahko odločajo večinski narodi v svojih domovinah, ne pa v tuji sredi. Ves truc' bi morala posvetiti samo sebi. S tem bi se obenem izognila nevarnosti, da se enemu ali drugemu nosilcu oblasti zameri ter, sj tako polomi krila in pokvari življenje. Prepričani smo da bi kot disciplinirana in svojih koristi se zavedajoča enota lahko dosegli velike več, kakor pa če se skušamo obešati na eden ali drugi voz, pjosebno pa na tistega, ki nima ne konja, ne koles, Boljše sam kot v slabi druščiniI Takšno je naše mnenje, in pri tem ostajamo, prepričani, da naj boljše tolmačimo želje našega človeka, ki ima res zdrav politični jx>sluh — a ne titovskega! PapjShi sporazumi pred francoskim in rimskim -Ko je francoski ministrski predsednik Mendes - France pred dnevi ostal pri glasovanju o proračunih za pridružene države, posebno zaredi politike v Indokini v manjšini, so se začeli pojavljati dvomi tudi glede sprejema pariških sporazumov. Toda Mendes - France 'e še enkrat pokazal svoj značaj. (Postavil je vprašanje zaupnice in je tudi prodrl. Dobil jo je s 310 proti 172 glasovom. Demokristjani so se glasovanja vzdržali, socialisti pa se ga podprli. S tem so bile odstranjene zadnje ovira in francoska skupščina je- v ponedeljek začela razpravo r pariških sporazumih. Kakor je videti, se francoska komunistična stranka trudi, d.- bi zakasnila potrditev sporazumov vsa; čez Božič. Podobno taktiko je zavzela tudi italijanska komunistična stranka, čeprav dobro ve, da ima Scelba s podporo desnice v parlamentu več kot dovolj glasov potrebnih za potrditev pariških sporazumov. Zanimivo je, da je italijanska komunistična stranka- spreme-nha svojo taktiko šele potem, ko j« Sovjetska zveza začela pošiljati raznim državam sv-oje protestne note. Preritem je njen zastopnik zn vi 1, da se .njegova stranka- ne 00 protivila hitremu postopku, predložila naj bi samo pogoj, da pariški sporazumi stopijo v veljavo šele po končanih neposrednih pogajanjih med Vzhodom in Zahodom, na katerih bi morali še en-rrat poskusiti doseči mirno in zadovoljivo poravnavo vseh sporov. S tem bi italijanski komunisti podprli francoske degolis-te in nemške socialiste, ki postavljajo podoben predlog. V trenutku, ko tiskamo te vrstice, nam izid vseh’ teh naporov še ni znan. Toda če bodo pariški sporazumi odobreni y Parizu, Rimu in tudi Bonnu še pred Božičem, potem je to velik uspeh. Zahodne dišave se bodo nato povezane lahko uspešneje pogajale s Sovjetsko zvezo in v Evropi bo zavel občutek večje varnosti in vere v bodočnost. Otta na pariške sporazume tudi v Avstriji Sovjetska ofenziva proti, pariškim sporazumom je zajela tudi sičer mirno Avstrijo. V "tej državi so sc namreč zasedbene sile zadnja lete -e nekam mirno gledale. Tako so Avstrijci stalno, čeprav zaman u-pali, da -bo vprašanje njihove mirovne pogodbe vendarle enkrat rešeno. Nedavno jim je Sovjetska zveza s posebno noto bistro in jasno sporočila, da bi ratifikacija pariških sporazumov dokončno onemogočila sklenitev avstrijske mirovne pogodbe. Tako je -bila proti svoji volji potegnjena v sedanjo diplomatsko- igro tudi Avstrija. V zvezi s tem je dobil poseben poudarek oster nastop sovjetskega vi okega komisarja v Avstriji, I-ljiševa, ki je zahteval posebno sklicanje zavezniškega sveta- zato, ker se je po osmih letih spomnil, da imajo Amervkanci na francoskem področju na Tirolskem popravljal-nico avtomobilov, v kateri je zaposlenih kakih 200 ameriških voja kov. Zahodni predstavniki so seveda protestirali proti zlorabi poslovnika, ki za takšne malenkosti ne predvideva izredne seje. Bela avba v božični noči Z_snežene smreke so metale pošastne sence n., zametano smučino. Mira se je obrnila k Franki, ki je ena 1 rno gazila zai-adii sneg: »Cu 'a a, pa je bila vendar pam da smo prej delate znan. Kaj.' Franka se je neodločno ozrla na odlomljene smrečje vršičke, in je odkimala. Od vsega početka ji n; niti malo ugajala »sijajna misel« ■treh prijateljic, naj se po polnočnici v Kan jem dolu pri Furlanu ločijo iti vozijo domov le v dveh. »Ko .bi bilo po mojem, bi zdaj bile vse štiri na toplem, pri Medvedu!« Bilo je tako mrzlo, da je neprijetno ščipalo v lica in grizlo v noš! .Mladi deklici pa sta vedno hitreio stopali po zameli smučini. Tri prijateljice, sošolke so bile. Mira je bila neke vrste kolovodja: ona je bila tista, ki je imela često »sijajne ideje«. -Neda je bila nežnejše narave — priložnostni pesnik, ljubiteljica narave: Franko pa sta obe deklici vpraševali za svet v zavoženih zadevah. Prijateljice so preživljale božične dneve pri sošolki Micki v črnivrških planinah. »Franka, kako lepa je bila nocojšnja gorska improvizirana polnočnica! Vse tiste starodavne zategle, a .tako lepe pesmi... Kot bi šla za stoletja nazaj z našim narodom, v preprosto, toda pristno davnino. Tak čuden naglas, si opazila?« Mira je skušala potolažiti nevoljno Franko. »To je čisto nekaj drugega.,' kot če bi ostale doma — to je res pravi sveti večer, .stari, dobri Božic, ki ga v mestu ne poznamo več dobro.« Franka je molčala, slišati je bilo le smuči, ki so drsele po snegu. »Skrk!« se je nekaj oglasilo. »Je-žeš!« je istočasno zaklicala Mira. Obe deklici' sta pazljivo prisluhnili v noč. »Zdaj je pa po naju, Franka!« — Le zakaj sta se ločili od Micke in Nede, ko bi lahko vse Štirn zložno prišle do ne preveč oddaljenega doma od polnočne maše? Seveda: mladost — norost. Mira je rekla, da iz »pustolovskih nagnjenj«, Tako sta se pura ločila. »Jasno«, je pretrgala molk Franka. »Jasno — strah te bo požrl. Prav nate čaka. trlica ti suha!« Dolgo zadržana jeza se je kar str sala iz nje. »Cisto dobro ti bo delo malce strahu, da veš. Boš vsaj drugič vedela, kaj je pamet!« »Oh. molči,, lepo te prosim«, sitnari Mira, »vrniva se ali pa poišči-va Micko pa Nedo.« Franka pa .nič. »Naprej morava — saj ne more biti daleč.« In spel je vse tiho. Smučina, ki se je vila pred njima, je bila mal- ce zametena od snega, ki ga je bU zvečer nanosil močan veter. Mira se je morala precej ozirati, da je razpoznala odlomljene vejice kažipot. Gozd se je zredčil, in jasa, ki se je zdajci pokazala pred njima, je bila kakor čudežna dežela kralja Matjaža, vsa posejana z 1-skrečimi se utrinki snežnih zvez-d.c. Sveta noč... Moj Bog, kako je lepo! Obli obrisi srebrnih gora so se za čuda približali in sklenili v en sam čudežen obroč ves ve gorski svet. franka je obstala: kot da čaka zvezde repatice, da jo popelje do pastirčkov, do dobrih slovenskih ljudi, do jaslic. »Dobri si bodiva. Mira!« Iztegnila je roko 'n se dotaknila., dekličinega ramena. Mira ie pa samo gledala, pokimala in zašepetala: »Oh, da.« In sta nadaljevali pot. — — — Micka se prav rahlo smeji; tako se znajo nasmehniti samo planinska dekleta. Stoji tik prelepo opisane skrinje. Modre, rdeče, rumene rože je neznani ljudski umetnik vrezal z nevajeno roko. »To je vendar zelo stara skrinja, mislim, da jo je pripeljala v telo še moja prastara mama — kdo ve, koliko let je od tega...« pravi Micka. »Veš. px>zno je — in skoro sem se naveličala čakati obe zamudnici. Čakaj! Hočeš, da odprem skrinjo, pa bova pregledali, kaj- je v nji?« Neda je vsa srečna. Kajpak! In privlečeta na dan umetelno vezeno srajce, poškrobljene peče in be’e rokavce, živopisane rute z dolgimi resami, težka svilena krila, žametne životce in prelepo belo avbo, vso pretkano z zlatimi nitkami. Bela avba! »Saj ni mogoče«, prav' Neda. »To je vendar prava goreni-ska narodna noša. Kako je le prešla sem ma črnivrški Javornik?« Micka hiti razlagat: »Moja babica je bila Gorenjka in — poglej no! Tu ie pa staro sveto pismo! Zanj še vedela nisem!« V tem se začuje štropotanje in otepavanje snega. »Aha, naši potepuški nerodni!« - »Kaj, potepuški?« Mira komaj dihe. »Toliko ds se nisva izgubili — umrli bi lahka od strahu. Vedve pa na toplem, kajpak... Sram vaju bodi!« Potlej, pogleda krog sebe: same lepe, svetle Teči. Otipuje, gleda, se čudi: »In tista velika črna knjiga?« . »Sveto pismo«, pravi Micka. »Tako starinski duh veje od nje...« In res se ta duh' meša s kadilom in vonjem smrečja tam v kptu, pri jaslicah. Micka lista po orumenelih listih. »Tu je podčrtano: Pre- govori, poglavje 31.« In čila: »Vrlo ženo .kdo najde? Kajti visoko presega bisere cena njen.:. Skrbi za volno in lan in veselo dela z rokami svojimi. Roke svoje i-zateguje po preslici in prsti njeni drže vreteno. Ne boji se snega za svojo družino, kajti vsa njena družica se oblači s karmezinasto vo -no. Odeje si pripravlja, tenčiee in škrlat je oblačilo njeno. Usta svoja odpira modro in ljubezni uk ji je na jeziku. Lažniva je prijetnost in ničeva lepota: Zena, ki se bc-ji Gospoda, njej veljaj hvala!« Micke je utihnila. Pogleda Franko, pa Miro in Nedo. Kot bi jih nekaj vprašala. Ce so bile ali če bodo kdaj take vrle žene, kot je bila babica... 'Pa ni treba besedi. Saj .si razumele. Plamenček zlato plapola ob jaslicah. stara knjiga počiva med rdečo ruto in žametnim životcem. Govorilo je srce babičino.. na sveti večer... VOJKO Opozorilo božične noči Zaročen? Ne, dragi prijatelj, za- lepše preživeli v kaki družini. Za ročen pa res nisem! Ne čudim oa sc. da tako govorijo »dobro poučeni jeziki«. Gotovo, pogostokrat so me opazovali v družbi dekleta. In v resnici so bili trenutki, ko sem celo sam mislil, da sva tako daleč. Morda bi bil danes že zaročen, morda celo poročen, če... Da, da, če bi ne prišlo opozorilo. Čudiš se, prijatelj! Gotovo bi rad_ slišal vso zgodbo. Dobro, pa naj bo! Pred meseci sem spoznal dekle in se seveda zaljubil prav do ušes Nič čudnega- Priznati moram tudi danes, da je Slava izredno lepo dekle. elegantna, inteligentni, prikupna -T- na kratko. Slava ima vse lastnosti; ki moškemu kaj lahko zmešajo pamet in srce: Očitno ji tudi jaz nisem bil nepomemben. Videvala sva se čedalje pogosteje in pogovarjala sva se o vseh mogočih stvareh in odkrivala vrsto skupnih pogledov. Samo še neka bojazen me je zadrževala, da se ji nisem odkril. V mojem srcu pa ie bila vsa zadeva že sklenjena stvar. Pri prvi priložnosti sem jb hotel vprašati, če hoče postati moja žena. Bil sem prepričan, da me ne bo zavrnila. Na božični večer smo se našli v manjši družbi »Pri Rožici«. Z r.s mi je bil tudi Andrej. Zabavali pa se nismo. Ta večer bi vsekakor ALI SE BO VRNILA? Začelo se je mračiti. Zunaj je divjala burja. Ivica, je sedela v kuhinji pri oknu in pestovala majhno punčko iz celuloida: »No joči. Ne joči, sedaj te bom top e je coiekL, da te ne bo zeblo. Je prijetno v tem plaščku, o? Pravzaprav bi ga morala še zašiti, ampak sama ne zr.am, mamica pu je rekia, d? nima časa. Pa nič ne de. Kaj ne, da nič ne de? Ti si vseeno lepa. — Sedaj zaspi? aa. aa. Trudna mo: aš biti.« Stisnila je igračo k sebi in jo začela božati. Rada. js imela to malo punčko. Morda prav zato, ker je imela eno oko pokvarjeno. »Na, sedaj že spi.« Previdno jo je odložila v košek in jo pokrila s krpb blaga. »Da je ne bo zeblo.« 'Pokleknila je na stolico, in se zazrla skozi okno. Ne1bd je bilo .sivo, burja pa je tolkla z mladiko trle z latnika ob šipo. Dekletce se je kar ustrašilo, ko se je zavedalo te- CRNIGORSKI IAVORjNIK POZIMI BOŽIČNE NAVADE PO SVETU Slovanski narodi so za proslavljanje božičnih praznikov ohranili izredno bogate in raznovrstne božične navaue. V Sloveniji prinese sv. Miklavž, otrokom leskovko, okrašeno z raznobarvnimi papirnatimi trakovi. Te .»mzkiavzeve palice« otroci hranijo do 23. dtcemura. Na ta dan, ko je praznik Nedolžnih otročičev, ima,o otroci pravico, da z miklav-ževkami našeškajo odrasle, ki se jim morajo nato primerno odkupiti z raznimi Sladkarijami, predvsem s kosi potice in pince. V SrDiji so pred prihodom komunistične vladavine 24. decembra posekali y gozdu štorasto drevo ki mu pravijo badnjak. Ta badnjak 7. velikimi slovesnostmi prinašajo na ognjišče, kjer počasi gori, medtem ko se vsa družina zbere okrog ognjišča. Cc sreče tako nanese, pride prijatelj '»potnik z napolnjeno rokavico v roki. Ce želi družin srečo, udar' z rokavico proti gorečemu badr u in izraža pri tem svoja vo- 1 V Ve B 4 tani ji sv. Miklavža imenuje o S . ‘a Claus, ki opravlja ista c-sravil' akor pri nas. Otroci veru!c'o d« "uhaja skozi dimnik in tr-ko tu ' 'om zapušča. Tam tega M'V’av a nihče ne vidi. Svečana Tvvrd! a 'e družabno in ne z gol' >-odi-''"sko kosHo 25. decembra. N-vad^o nrihaa i*> mizo pečen "man a'i kaka druga perutnina' Sev»dn ne manika puding. Pri tem kos'lu je še vedno v navadi tako zvani eraekers. To je pestro polepljena cev iz lepenke, v kateri je skrito kako hudomušno darilo, ki se pokaže, ko cev raztržejo. ■Angleškim božičnim navadam so zelo juodobne ameriške. 'Na malikovalske čase še najbolj spominjajo božični prazniki na Švedskem. Dne 21. decembra, ko prične dan rasti, potuje skozi domove Santa Luzia, sončna deklica. Na glavi nosi štiri goreče sveče, s katerimi blagoslavlja dom in dvo-fšče. Na sveti večer posadijo na Švedskem na dvorišču ali pa v vrtu mlaj. na vrh pa privežejo neo-mlačen snop žita, ki naj služi za krmo pticam. Polnočnice ne poznajo, zato pa pričenjajo službe božje že ob treh ali štirih na sveti dan zjutraj. K tej -službi božji se vozi io s sanmi, z gorečimi baklami. Na trgu pred cerkvijo bakle odvržejo v čast zimskemu sončnemu obratu. Sveti Mi.klavž se tam imenu ie Tomte, ki vse leto živi neviden v družini in le za Božič obdaruje Otrok'', Na Ftnctom orireiaio 25. decembra zv°čer mladi fantie vesela kola ki 'im kot gledalke prisostvuie-V> mlada dekleta s Dočrnelimi n-hmzi. da bi 'ih fantie ne st»znali. V nredt-omunlstični dobi So v Rusih’ mznn.li Babuško, staro, vendar dobro čamvnioo, M obdarute Otrok« Bo*'č V Romuni'i od^a 'aknv? 'o 25. deremKra 1 vihfečo sekiro v Sadovnik, PrpU vcakim drevesom kmet izreče r asle-dn 'o Prožn 'o: »Podrl ‘e bom. kpr si ničvredno drevo.« Kme- tu pa sledi žena s polnim prgiščem testa. Ko je kmet izrekel svojo grožnjo, ga žena roti, rekoč: »Pusti drevo, gospodar! Prihodnje leto bo tako gotovo rodilo sad, kakor jaz sedaj nosim prgišče testa.« V Italiji prihaja »Befana«, coprnica. ki otroke obdaruje na dan sv. Treh kraljev. V Franciji prinaša otrokom 25. decembra zjutraj sladkarije Pčre Noel. V Mehiki poznajo tako imenovano »posada«. Po cerkvenem opravilu za odrasle se zberč otroci na dvorišču hiše, 'kjer je obešen v pester svilen papir zavit glinast lonec. Otrokom prevežejo oči, nato pa morajo s palico tolči po loncu, dokler ga ne razbijejo. Iz lonca sc usu je jo bonboni, čokolada in sadje in vsa množica plane po teh darovih. Ta običaj ponavljajo skozi o-sem dni. V deveti noči se zberejo vse družine in se napotijo k deveti hiši. V ospredju procesije nosi o-trok majhnega Jez.uščka. Na vsaka vrata potrkata, vendar jim nikjer ne odprejo, vse dokler ne dospejo do prostora, kier je postavljen oltar z iaslicami. Tu se vsi zberč in prepevajo božične pesmi. Božične navade so globoko zako-renlniene v srcih vseh narodov in so prav tako dragocena izročila ka kor narodne noše, narodna umetnost in obrt ter ostale značilnosti, ki so se oblikovale ob rasti narodne kulture. Komunistične nestrpnosti seveda- teh navad ne prena-fa'o, v kolikor ne koristijo ideološki propagandi. me. Mame ni bilo doma. Saj ji je rekla, da r.e bo prišla do poznega. Imajo veliko dela, ker je jutri Božič. -Seveda, Božič, in ona bo šla jutri k maši z mamo. Sedaj je postalo že kar temno in Ivica se je na vse moč stegnila, da je lahko prižgala luč. Tako prazno je zgledaio tam v kuhinji! Neprijetno ji je postalo. Mamo bo morala- čakati še dolgo. 'Ne, ne ljubi se ji igrati tuk > sama. Kaj, če bi šla do' k Jožku in pckramlja-la malo z njim? Z? res. da ni Jožek najbolj prijazen deček, ko se igrata, mora vedno cina ubogati. Vseeno, morda je tudi on sam in bo zato dober z njo. Zaprla je vrata in kar stekla- v pritličje, ker jo je bilo strah tem, po stopnicah. Boječe je potrkala. »Naprej.« je'odgovoril rezek glas od znotraj. Odprla je in vstopila. V kotu nasproti sebi je zagledala kr.-sno okrašeno božično drevo. Vzelo ji je sapo. da je obstala z napol odprtimi usti. »Zapri no vrata! Drugače bo šia vsa toplota ver..« Sunkoma se je obrnila, zapahnila vrata, nato se je približala drevescu. »Kako je lepo!« Tisočeri odsevi steklenih barvanih balončkov so jo omamljali. »Kaj se ne pozdravi?« V zadregi je zardela.: »Dober večer.« Jožek je klečal pri jaslicah, ki so bile pod drevescem, in premikal pastirce. Ivice še pogledal ni. Približala se mu je in gledala kako leži sneg na vejca.h in kako spi Je-zušček v jaslih. Tu pa tam so -bile na drevesu med igračami tudi slaščice. iPobožala je ovčico. Bila je tako lepa, snežnobela! »Ne dotikaj se!« je zavrisnil fantek in postal ves rdeč. »To je moje!« Vsa prestrašena je skrila roko za hrbet. »Ne smeš se dotikati jaslic, razbiješ jih lahko,« je pripomnila Jožkova, mati, ki ie cvrla »fritle«. Fant je vzel v roke kamelo in o-sliča in ju skušal razmestiti. »Kaj ti nimaš jaslic?« »Ne,« je plaho odgovorila Ivica »Hm, poglej moje, kako so velike. in drevo se dotika stropa,« je zadovoljno pripomnil. »Z mamo sva prej vse naredila.« »Moje mame ni doma.« »Seveda, pa -tudi jaslip ti ne bo naredila.« »Zakaj?« »Zato, da ne.« »Ampak, ko bo prišla domov.« »Kdo ve, kdaj bo prišle! Saj te pušča samo! Kaj misliš, da si kaj večia, ker si leto starejša od mene?« »Ampak mama dela!« »Na Božič niti moj očka ne dela.« 'Ivici se je stisnilo srce. »Zakaj praviš to?« »Ker je neumen,« ga je prehitela mama 7. odgovorom. Ivici se je zazdelo, kot da ga noče pustiti, da govori. »Zakaj?« Bilo je, kot da bi ženska iskala besed, a je molčala. Nekaj časa ju je dekletce gledalo čisto zmedeno nato se je približala vratom. »Jaz. jaz grem domov.« Bilo ji je silno nerodno. »Fočaikaj, Ivioa, na. vzemi fritlo.« »Ne, hvala, moram domov.« Stekla je po stopnicah. Nerodno je stopile in skoraj padla. Zelo se ie u-strašila ker je bilo temno. Vdrla je v kuhinjo, zatreščila vrata n seboj, da bi s truščem pregnala strah, in takoj prižgala luč. Od okna so silile noter sence. Da jih ne bi gledala, je dekletce sedlo na. stolček v prostoru med omaro in steno. Zahlipala je in za trenutek zp-prla oči. Nekaj časa. ni mogla misliti na nič. 'Nato se je polagoma umirila. Moje mame ni doma. Dela. Moja mama dela. Kmulu bo prišla, prav kmalu. Saj je že pozno. Potem ne bo več sama. In ne bo treba, da gre — dol — k Jožku. Pred očmi ji je zablestel sijaj božičnega drevesca. Ustnice so se raztegnile v smehljaj. Kako lepo je bilo! Prav res. ona ga ne bi čisto ■nič pokvarila, prav res. O. da bi imela majhno božično drevesce’ Celo se ji je zmračilo ob tej želji. — Saj je Jožko rekel, da... Ampak, morda, morda ji ga mama prinese. Morda... 'Saj ni treba elikega, či sto majhno naj bi bilo. Oh. da mame še ni! — A če bi imel Jožko prav? Ce bi res njena mama... Njena mama, kaj? Prestrašila se je; lastne misli, ki si je ni niti upala oblikovati. — Joj, pa Jožkova mama je nekaj rekla, nekaj, ona ni dobro razumela, kaj. — Mame pa tako dolgo ni na.zaj! Saj je Božič in Jožko je rekel, da nihče na Bo Žič ne dela. Moj Bog, zakaj pa mame ni? Sedaj se ji je vsiljevala mi sel, ki jo je prej teko močno zavračala. Kaj pa, če je Jožko misli! drugače, če je hotel reč' da njena mama... Saj ni mogoče. — Pa zakaj, zakaj gospe ni hotela govorih, zakaj ga ni pustile govoriti? Njena mama! Zakaj je ni nazaj?! Kai — je ne bo — več? — Ne, ne. ne! Cisto nepremično je stala tam v kotu in se skušala z vsemi močmi otresti grozne misli. Čakala je in se bala, da se ne bo zgodilo. Gledala je v vrata in upala s trdo sklenjenimi zobmi in z vozlom v grlu. Nikoli prej ni čutila kot danes, kako grozno je bati se lastnih misli in kako težko je čakati v dvomu. Dolgo je tako stala, zdelo se ji je, da je pretekla cela več nost, končno so se vrata odprla. Zadržala je sapo. Prikazala se je mama, zavita in vsa premražena, v plašču, s torbo, rdečimi rokami. »Mama!« Postala je na vratih. »Mama! Saj si tu!« Skočila ji je v naročje in jo trdno objela okoli vratu. V tistem trenutku je pozabila na vse, na božično drevo, na Jožka, na njegovo mamo in na strah. Saj je bila mama sedaj tu, pri njej. — Mama jo je božala po laseh. I vica se ji je še bolj stisnila v naročje. Mama ni rekla nič, razumela jo je, le božala jo je in si zaželela, da bi jo lahko vedno držala tako, pri sebi. VIJOLICA FONDA Teloh - božitna vrtnica Teloh poznajo smučarji in zimski hribolazci. Na sončni strani zasneženih hrtbolovskih reber, v zavetju skalnatega previsa se nam zasveti nasproti snežnobela z bledim rdečilom navdahnjena božična vrtnica — teloh. Teloh! Kdo ga še ni občudova'? Kako nazorna je njegova prispodoba - božično nočjo. V revščini trdega skalovja se je rodil v mrzli decembrski noči. Prav tako kot božje Dete. In prav tako kot božje Dete ogreva božična vrtnica s svojim sramežljivim žarom naša srca. (Zato — kdor more — naj s smučkami ali brez njih obišče med prazniki veličastvo snežnih poljan in se pokloni telohu — božični vrtnici. SMUČAR samce v tujini pa to ni tako lahko in samci na tujih tleh smo bili vsi Zato smo z navdušenjem sprejeli’ Andrejevo vabilo, da počakamo polnočnico v njegovem samskem stanovanju. Tam smo že kmalu u ganili, da ima Andrej »roulette«' Stara navada je na Kranjskem, dak si ljudje, ki želijo k polnočnic! preganjajo čas s tombolo, domin ali kako drugo igro. Zato smo s/ vsi hitro navdušili za roulette’. Se-' veda so bili dovoljeni le zelo skromni vložki, tako da so se dobički in izgube omejevali na zelo skromne zneske. Slučaj je hotel, da sem sede) pri mizi 'Slavi, nasproti. Svetilko smo potegnili nad mizo, tako da ,je svetljevaL. mizo, glave igralesv pa so ostale v senci. Od Slave sem tako gledal le roke. , Njeni roki sem zrl, kakor jih še nisem nikoli prej. Roki, sproščeni obraze, oči, ust... Najprej sem mislil, da sem raz dražen zaradi pozne ure, zaradi praznikov, ki jih' zopet preživljam sam. v tu.ini. Bil pa nisem utrujen, nit: izčrpan, nasprotno; -oprijemalo sc me ie pravo božično razpoloženje'. Ni bilo krivde na meni, da sta me roki Slave nenadoma tako prestra'-šili... Kako r.ezadržano in pohlepno st:* grabili ti dve vitki roki ob dobit kih; s kako naslado so se -ti skrbno negovani prsti oprijemali peščice bankovcev po 10 in 50 lir! In -kakim ogorčenjem so ti isti prs' krčevito odrivali izgubljene bpn kovce! Pravi, resnični kremplji u jede! S kakšno živčnostjo so udar’ jali po mizi, medtem ko je' krog',’ krožila ob robu in 'je bil izid i®rc še negotov. Strmel sem v te roke, v te krem pljaste prste, strmel in strmel s strahom in iztreznjenjem v srcu. Ali je mogoče, da so ti grabijiv:-pohlepni in nemirni prsti last bitja, ki ga ljubim? Glej. prijatelj, ob tej uri se m je zdelo, da se je od nekje dvigni sam prst božji v resno opozorile Komaj sem čakal, da igra konča Verjel sem. da mi bo obraz Slave e» *i O. CMipeme Božična molitev O, ne govori! Zdaj v jaslicah lučka brli. Zlati trepalnice njen nežni sij: zdaj smeš samo šepetati. Marija in Jožef sta utrujena ol«i od dolgega romanja preko morja In čula sta prošnje, vzdihe, skrbi jokala je žena tolminska, tožila Vipavka, prosila je dečva koroška in s Krasa je mati vsa trudna prišla... Ne joči! Ne joči: saj nismo vsi sami, saj Jezušček z nami bedi. Zdaj moli. Poklekni in moli za rod naš, moli za zemljo slovensko! NEVA RUDOLF izbrisal to strahotno sliko njenih rok. Vendar ko so sobo razsvetlili žarnice in sem Slavi pogledal v o-či. sem tudi v teh očeh prečita, prav isti trdi, pohlepni izraz,, ki naje na njenih prstih -tako prestraši! In ne samo v očeh, ta isti izraz sije nenadoma pojavil na ustnica'' in se pomešal v .zvoke njenega glasnega smeha. , Ostalo lahko povem v dveh stav kih. V cerkvi ob polnočnici sem š> razmišljal, da bi me mogel -goljufati privid, halucinacija. Zaman' Te izraz se je vračal kadar koJ sem Slavo pogledal. Se pred Novim letom sva se sporekla za vedno... Mnogo noči sem premišljeval v tem opozorilu božične noči. Zdelo se mi je, da sem bil morda le krivičen; morda nerazpoložen ali mi je kaj drugega odvrnilo od Slavi Kakor koli sem se spuščal v t rezn-premišljevanje, se mi pred oči n vrinilai slika Slave, pač pa so s> stalno vrteli pred menoi njeni pr sti... To je, prijatelj, moja zgodba, in sedaj tudi veš, zakaj kljub govori cam še nisem zaročen. Nujno pa ( priporočam: Ce se že misliš pri ali slej zaljubiti, potem si pravočasno oglej ženske prste ob igraln mizi. Staršem o premislek Statistike ugotavljajo, da je vsak •drugi mladostnik telesno r.evzrav-•nan. Posebno med šolsko mladino malomarno in je razmeroma tudi redka. Tipična poševna drža nastaja zaradi enostransko visečih rameni s stranskim premikom trupa. Učenci, ki se uče igranja na gosli, ima-,jo pogosto pokvarjeno držo, ker se •jim desna rama povezne. Nasprotna kvarna drža nastaja ari pisanju. Pogosto sedč učenci pri pisanju ali risanju poševno na Klopeh. Desno ramo krčijo visoko, Seva pa pada. Take okvare nastajajo tudi pri enostranski nošnji šolske torbe. ' Taka izkrivljenja in povešene drže so zelo pogoste. Število takih učencev narašča iz leta v leto, in skrbna preiskava bi pokazala, da, •mamo takih učencev že skoro polovico. Pri tem igra značilno vlogo povečana ,in pospešena rast danai--aje mladine v dolžino. Štirinajstletni mladostnik leta 1954 je povprečno za polnih 10 cm daljši kot je bil štirinajstletnik pred petdesetimi leti. S to pospešeno raščo pa •ie gre. vzporedno vedno tudi rast mišičja, in nekega dne kapitulira ■ elo s pokvarjeno držo. Izkrivljenja in postransko držo je treba strogo ločiti od izkrivljene rasti. V tem primeru imamo o-pravka s fiksiranimi odkloni oblike, ki so bodisi prirojeni -ali pa jih povzročajo razna obolenja (rahi-ftis, otroška paraliza itd.). Samo dva • »dstotka mladostnikov spadata v to vrsto. Pri teh oblikah je vsak uspešen popravek nemogoč, pri. čistih držnih pogreških pa je popravek .razmeroma lahek. Ce mladostnik svojo napačno dr- žo trmoglavo ohranja, se prav lahko dogodi, da se pogreška ustali in nastane pohabljenje. Takim mladim ljudem sei prav lahko vcep. •kompleks manjvrednosti, ki gv v njegovem poklicnem razvo,u tanko občutno moti. Telesna drža je pogosto zrcalo duhovne drže. Se ts je so posledice, če so pri taki drži prizadeti važni organi, na primsr pljuča, ki jih ni mogoče več temeljito prezračiti. Kaj storiti? Pokvarjene drže je mogoče 5 smotrno telovadbo odstraniti. Ortoped označuje take vaje kot preven- 'm 4) m Če si bolan poidi k zdravniku 1 Ce si zdrav in oendar utrujen zdravi se sam1 tivne in izravnalne telesne vaje. V mnogih mestih in tudi pr.i nas je predpisana posebna ortopediena telovadba. Ta pa še zdaleka ne zadostuje. Moderni ortopedi se trudijo, da bi preoblikovali celotno šolsko telovadbo. Zato pa je potrebna se boljša izvežbanost .telovadnih učiteljev. Ortopedi zahtevajo poleg tega vpeljavo telovadne ure vsa« dan za vsakega učenca-. Toplo priporočajo tudi plavanje, ki v znatni meri odstranja držne napake. Pri plavanju se hrbtenica v vodi s svojega navpičnega pritiska premakne v vodoravno obtežitev. Namesto nepremičnih klopi -zahtevajo ortopedi stolice, ki otroko-vemu zdravju koristijo, medtem ko mu -klopi le škodujejo. Taka so -dejstva in take so zahteve strbkovnih zdravnikov. Njihova opozorila so živa, starši, vzgojitelji in otroci bi jih morali nujno u-poštevati. dr. - K Železniški delavec Erik Spring iz -danskega mesteca Vejle je bil navdušen nogometaš. Star je bil 41 let in zato v letih, ki niso pri-pmvna za napore utrudljivega -športa. Zadovoljiti se je moral, da je tekmam prisostvoval le kot gledalec. Dogodilo se je, da je nekega dne pri napovedani tekmi njegovega kluba manjkal igralec. Pa se je Erik ponudil. Izkazal se je odlično in gledalci so mu pogostokrat ploskali. Nenadoma pa je v teku omahnil in padel. Pritekli so mu na- pomoč, in tudi zdravnik je bil takoj pri roki. Odredil je takojšnji prevoz v bolnišnico. Se predno pa je rešilni avto s ponesrečencem dospel tja, je Erik izdihnil. V-zrok smrti: preutrujenost. Take smrti niso redke. Največkrat so prizadeti starejši ljudje Omahnejo v smrt -zaradi telesne a-11 pa tudi duševne preobremenjenosti. Iz takih primerov, ki ne končajo vedno s smrtjo, bi se morali marsičesa naučiti. Z neko omejeno upravičenostjo je res, da človek nagiblje k priznanju samo tistega, ■kar je že sam izkusil, vendar če se človek zamdi preutrujenosti zvrne mrtev na tla, doživi tako izkušn:o samo enkrat... Zato je potrebno, da smo na preži in da se primerno čuvamo. Komur je že zaradi ponosa, ki je razumljiv, tako ravnanje zoprno, naj se spomni zgodbe gospoda Leva, kakor jo popisuje Heirich Heine. Pogreštjioo jun >štoo Gospod Lev je menda nekoga razžalil in zato ga je ta pozval na dvoboj. Gospod Lev pa svojega dragocenega življen;a ni hotel izpostavljati muhavostim nevarnega orožia. Njegov prijatelj ga je zato ogorčeno nahrulil: »Gospod Lev. če se ne bojujete, ste .ničvredno ščene!« Ne preveč pogumni Lev mu je odgovoril: »Rajši sem živo ničvredno ščene, kakor pa mrtev Sem ameriški delavec Imenujem se Robert Brown in sem ameriški delavec. Star sem 28 let, poročen in oče treh otrok, dveh dečkov in deklice. Z družino stanujem v Skanesville, v manjšem mestu države Ohio, in sem zaposlen v opekarni. Tak bi bil moj 'policijski popis, vendar bi lahko še marsikaj drugega povedal o svojem življenju. Stanujem v neposredni bližini o-pekarne. Na delo prihajam in odhajam kar peš. Delo ni lahko. Delamo y štirih. Podajamo si že oblikovane vlažne opeke ia jih skladamo tako, da prihaja zrak v vsakega kosa. 7.a vsako skladovnico tisoč kosov prejme vsak izmed nas za prvih pet dni v tednu po 2 do larja, v soboto dopoldne po 3 dolarje. Posušeno opeko nakladamo na male železniške vozove, ki jih dovažajo k pečem, kjer opeko pečejo. Vsak teden napolnimo 7 peči do vrha. Seveda se mora človek težkemu delu najprej privaditi. Na delu imam usnjate rokavice in težke čevlje. Pri vsej pazljivosti ?e namreč dogaja, da nekomu pade težka opeka na nogo. V naši opekarni izdelujemo najrazličnejšo o-peko in smo vedno polno zaposleni. iZ delovnimi tovariši se zelo dobro razumem. Nekateri izmed njih izgledajo vsekakor nenavadno. Nosijo brade in svojevrstne klobuke. Pripadajo verski ločini Amish. So pa zelo cenjeni in pridni delavci. V opoldanskem odmoru se rad usedem med nje in se pogovarjam z enim ali drugim. V ostalem pa si kosilo prinašamo s seboj v črnih kovinastih nosilcih s kozicami in krožniki. Nosilci vsebujejo tudi termos steklenice za juho a-li kavo. Po končanem delu odhajam navadno takoj domov. Naš dom je zelo prijeten in ponosen sem nanj, ker sem ga kar sam zgradil. Ko sem se 1. 1945 vrnil z vojne, sem si s prihranki kupil kos zemlje. S pomočjo sorodnikov in prijateljev smo zgradili udobno hišico. Štiri dni v mesecu delam za odplačilo dolga, kar znaša 60 dolarjev. Mezde nam izplačujejo dvakrat na messe. Tedensko zaslužim okrog 90 dolarjev (58.000 lir). Za Božič dobimo po 3 dolarje posebne nagrade za vsak mesec zaposlenja v opekarni. Od približno 390 dolarjev mesečnih prejemkov (240.000 'tir) prihranimo mesečno 30 - 50 dolarjev (20- 30 tisoč lir). Ostalo porabimo za odplačilo dolga in obresti, za davke in zavarovanje, za hrano in oblačila, za vzdrževanje avtomobila (kupil sem si sevedo. rabljenega), zdravniške preglede, izlete in drugo. Ob nedeljah ostajamo doma, če je slabo vreme. Rad pomagam v nedeljski šoli, v otroškem vrtcu, pri -raznih prireditvah itd. Sem kar zadovoljen, da imamo vsega, kar potrebujemo za življenje in še nekaj malega več. lev!« To res ne zveni ravno junaško, in gotovo smo v življenju pogostokrat izpostavljeni situacijam, pri katerih ne smemo tako postopati. Vendar tam, kjer bi se naša vztrajnost a'; značaj-nost sprevrgla v kljubovalno drznost, je boljše in pametnejše popuščati. To velja za akutne, začasne preutrujenosti, ki jih povzročajo prekomerni fizični in tudi — čeravno v manjši meri •— duhovni napori. Na taki stopnji preutrujenosti redoma -nastopajo določeni opominje-valni znaki: pospešeno utripanje srca, težko in pomanjkljivo dihanje- itd. To ne velja zgolj za starejše ljudi, pač pa tudi za mladino. Kdor čuti, da ne more več dalje, naj preneha! Prav nič težko ni u-gotoviti, ali je nadležna preutrujenost simptom ali glasriik obolenja. Včasih zadostuje navaden prehlad. Stalna ali periodično ponavljajoča se preutrujenost je tipičen spremljevalni pojav cele vrste obolenj. Pogostcikrat tudi najtemeljitejša preiskava ne pokaže nobenih izsledkov. In vendar je telo trudno, preutrujeno. Kaj je temu vzrok? Utrujenost s tisoč obrazi Večkrat pravijo, da ima utrujenost tisoč obrazov. Po nekaj dneh napornega dela je utrujenost čisto normalen pojav. Človeku kar prija, je kakor majhna opojnost. »Danes pa- -bom spal kot polh«, tudi-sami tako govorimo v zavesti, da se bomo naslednje jutro zbudili spočiti in osveženi. Prav tako je normalna utrujenost tista-, ki nastopa ob večtedenskem napornem poklicnem delu. Za prodajalce, ki so ves darj na nogah, n. pr. pred prazniki, ,za obrtnike, ki zgodaj vstajajo, za obratovodje ob sezijske-m delu in za mnoge razumnike nastopajo prej ali slej časi, ko njihove moči odpovedo. Da zopet dosežejo potrebno ravnotežje in prejšnjo delovno sposobnost, zadostuje temeljit odpočitek in sprememba okolja. -Normalna je utrujenost tudi po obilni gostiji. Vsa kri se steka v prebavne organe, ki opravljajo prekomerno delo. Relativno pomanjkanje krvi v možganih povzroča močno občuteno utrujenost. Velika razburjenja, prepiri, pre-strašenja itd. povzročajo prav tako utrujenosti, ki so tudi normalne. Vse -te in številne druge oblike normalnih, prehodnih preutrujenosti so fiziološko lahko razložljive: Telo je porabilo preveč svojih rezervnih moči in se protivi roparskemu izkoriščevanju nakopičehh telesnih moči. Z občutki utrujenosti opoza-ria pred nadaljnjim izčrpanjem. Vsi -ti pojavi so vsakdanji in vsakomur .znani: če naporno delamo, se utrudimo; ko se odpočijemo, smo zopet sveži in polni moči. „lenobna“ utrujenosta 'Iz lastnih izkušenj vemo, da u-trujenost pogostokrat izgine, kot bi ■nas kdo lopnil s čarobno palico. Ce' nas preseneti izredno ugodn: dogodek, novica. Ce n. pr. nenadoma prejmemo kako nepričakovano pomembno darilo, če smo nepričakovano povabljeni v prijetno družbo itd. Taka utrujenost izgleda potem v resnici kot domišljija, kot izgovor, da se nekdo na cenen način izogiblje dela in naporom. Tako to izgleda, pa vendar ni tako. Potrebno je, da zadevo globlje preiščemo. Ce je človek stalno u-trujen, ne da -bi bil bolan ali preutrujen, potem je t‘ znak, da je izpostavljen duševnim konfliktom, da ima nekaj težkega na srcu in da se nehote, podzavestno zateka k utrujenosti. Tak človek ni utrujen zaiadi prenapornosti, pac pa zato, ker se mu zdijo vsi napori, da bi določeno stanje premagal, brezupni. Zdi se mu, da cilja,, kr ■bi ga rad dosegel, ne bo doživel. Tak človek gleda pred seboj -gotov poraz, zato se niti ne spušča v borbo. V takem duševnem stanju u-činkuje kot .pravi balzam samodo-povedovanje: »Kaj bi vse storil, kaj bi vse dal, da bi le ne bil stalno tako utrujen!« Tak človek z zavistjo ogleduje sočloveka, ki prekipeva življenjskih sil, medtem ko njega ubija a-patija. Kaj bi dal, da bi prišel zopet do poguma? In vendar to ni tako težko; še več, je naravnost neobhodno potrebno. Večno utrujeni č’ovek so mora zdraviti sam, in to ai tako težko. Lekarniški preparati sicer res odstranijo utrujenost za nekaj ur. Večno utrujeni je bolan na duši in le duša ga lahko tudi ozdravi. Spremeniti mora svoj odnos do vsakdanjosti. Oddar ljene .nedosegljive cilje mora zamenjati z bližnjimi. To je morda najtežji kora'k. Začetne moči so šibke, premagajo le najlažje ovire. Tak pi vi korak -bi sam na. sebi morda ne pomenil ničesar, če bi se pri tem ne sprostile nove moči. U-činkovita sila se podvoji, nato po-četvori, ras-te tako v kvadratnem razmerju vse do tistega trenutka, ko je tudi zadnja ovira odstranjena. Majhni uspehi prikličejo največje v življenju. Poizkus velja, tudi če nam iz,gleda še tako nesmiselno, da se utrudimo zato, da bi pobijali utrujenost. Tako preganjamo hudobca z belcebubom, tako preganjamo nepristno utrujenost s pristno. Ze prvi poizkus nam bo dokazal, da še dolgo nismo bili tako utrujeni, kakor smo si domišljali. Uspeh n najboljše zdravilo. Vse današn-e »moderne živčne izčrpanosti« ali vsaj visok odstotek teh izčrpanosti temelji na preutrujenosti bolnih n duši. Vsi ti so sami sebi najboljši zdravnik. Dr. Fr.----pla Božični doživljaji Kako bi človek mogel pozabiti tiste lepe, nežne trenutke ne preveč oddaljenih, a vendar že kmalu tujih imladih dni? Navadno niso celi dogodki, pač pa mali spomini, ki ostanejo nezabrisani. In ko pogledaš nazaj v najnežnejša leta svoje mladosti, se kot iz čudovite bajne dežele prikaže rojstni kraj, stari dom... in dragi preminuli, ki so toliko let delili vse radosti in čisto veselje 'božičnih dni. Na sveti večer sem ostal sam doma. Najožji sorodniki so bili pri prijateljih v mestu, da skupno pričakajo letošnji Jezusčkov prihod. . Kako bi mogel na 'ta večer spati ali se lotiti 'kakega koristnega dela, š-tudija — ali česa še bolj prozaičnega? Iz spalnice sem strmel v nebo in gledal hiteče oblake. Začel sem sanjariti oi preteklih družinskih večerih moje zgodnje mladosti. In v tem sanjavem miru sem še glasneje slišal petje in zvonenje bližnje cerkvice. Ljudje so hiteli k polnočnici Razločno sem videl v polsanjah razsvetljeno cerkev, sinjkasti oblak kadila in dim gorečih sveč. »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so dobre volje.« Mir pri tej besedi sem se zdrznil. Podoba1 ljubljenega očeta in deda, s katerima sem preživel toliko nepozabnih svetih večerov, se je zlila v en sam simbol neutešene želje po miru. Danes miru ni, pa čeprav ga vsi iščemo — izgleda, kot bi po neki čarovni sili izginila b°seda mir iz vseh slovarjev, dz vseh jezikov vseh ljudi. O, pač, mir, in to le gola beseda, brez vsake vsebine, še obstoja! Toda razpoloženja in iskrene volje za. mir ni... Sedem let mi ie bilo. Z bratom Andrejem sva nestrpno čakala prihod božjega Deteta. Skrbna mamica je tudi na 'ta večer vestno stregla kupovalcem v naši trgovini. Teta Maniia je skrbno pripravljala večer’o, ki naj bi bila/— in je tudi res bila — krona obedov vsega dolgega leta. Stari očka, nono sm :• mu rekli, je bil bržkone v kleti, ker je pripravljal lestev za strica Žužka. On je bil namreč namestnik angelčka. Da ga z bratom ne bi videla, je prihajal s pomočjo dedkove lestve skozi okno v jedilnico, da pripravi jaslice, božično drevce in postavi podenj božična darila. Midva sva pa stala med- POD ČRTO DENAR V ŽEPU Ob vhodu v tovarno testenin je •visela tabla ■* napisom: Ne sprejemamo novih uslužbencev! Tone Barta pa se zaradi tega ni obrnil. Ze mesece in mesece brusi podplate, da bi iztaknil kako zaposlenje. Tu in 'tam se mu .tudi posreči, da •ujame kako priložnostno delo. To 4)a zadostuje komaj za nekaj dni. V tem trenutku je bil že kaT na (koncu svojih moči. Nemogoče je 7. ženo in štirimi otroki stradati še naprej. Z ravnateljem tovarne sta <3ošolca. Ta se ga ne bo kar tako »tresel. Tajnica se mu je smehljala, in ko je Tone hotel nekaj reči, so se •Jdprla vrata in z debelo cigaro v •iistih se je pokazal ravnatelj Griža. Toneta je takoj spoznal in na tfirvl pogled tudi opazil, da mu ne ■^re dobro. Ni ,ga vež tikal. »Vsto-plte, sedite... Ne, službe vam žal »e morem nuditi, ljudi odpuščamo, lil a bi časi. Zastopnikov sploh ne .potrebujemo. Dal pa vam bom pri-■poročilo za ravnatelja Stiskoviča v tovarni tkanin.« Cez nekaj minut je Tone stal zopet v predsobi s kuverto v roki. Cer dobro uro je bil pred ravnate- ljem. Ta je prehral tistih nekaj vrstic in skomignil z rameni. Mesta •tudi on nima. »Morda bi rabili zastopnika — če bi bilo mogoče«, je prepričljivo ponavljal Tone. — »Ali ste v tej stroki že kdaj delali?« je spraševal ravnatelj, da bi sploh nekaj govo-■ril. — »Ne, nisem še imel priložnosti, vendar bi poizkusil, če bi bilo prav gospodu ravnatelju in...« »Potem vas pač ne morem sprejeti. Za -to so potrebne izkušnje in strokovno -znanje — vendar vam bom pa dal priporočilo.« Iz žepa je vzel debelo listnico, na/bito z bankovci. Vzel je iz nje vizitko, prijel nalivno pero, pa se je v tem trenutku prikazala na vratih tajnica: »(Neka mlada gospodična bi rada govorila z gospodom ravnateljem, hišni telefon pa je pokvarjen. Ce bi se gospod ravnatelj potrudil v tajništvo.« Ravnateli je odložil nalivno pero, pogledal svoiega obiskovalca, vstal in deial: »Se takoj vrnem!« Odšel ie v sosedno sobo in pustil vrata oriorta. Na pisalni mizi pred Tonetom ie obležala debela listnica. Kot začarana kača je strmela vani. Hz sosedne sobe ie donel liubez-nivi u'as ravnatelia: »Seveda, gospodična, za vas je mesto vedno na raepolago. Pridite ob šestih!« Ravnatelj' se je prijetno zasmejal. Tone se je nenadoma zbudil iz svojih skrbi. Ali je prepozno? Ne. še je čas. Sklonil se je do pisalne mize in hitro potegnil iz listnice prvi, drugi, tretji, četnti, peti bankovec po pet tisoč lir. Spravil jih je z mrzlično naglico v žep in sedel v naslonjač poleg pisalne mize. Obšel ga je popoln mir. Trenutno je bilo vse v najlepšem redu. Družini ne bo treba stradati. Malemu Petru 'bo takoj kupil čevlje, da bo fant spet pohajal v šolo. Anici plašč. Viktoriu hlačke in Tončku igračko za Božič. Poravnal bo račun pri ACEGAT-u. Ze deset dni niso doma kuhali. »Torej ob šestih«, je dejal ravnatelj v sosedni sobi. Tone se je smehljal. Za mlada dekleta so službe, parfumi, svilen-nogavice, dragulji, zlato... Ravnatelj .ga je strogo pogledal. Le kako si je dovolil sesti v na-sloniač? Prijel je peresnik in nie-aov pogled se je ustavil na. listnici. »Gospodična Ana!« je zaklical. »Pošljite mi Franra, v banko je treba nesti 500 tisoč lir!« »Takoi, gospod ravnatelj!« je iz sohe odgovorUa talnica. Tone je uvidel, da je izgublien Ravnatelj bo opazil primanjkljaj. Tone pa vendar ni občutil nikake-ga razburjenj Dobro, si je mislil, z menoj je tako in tako pri kraju. Dvignil se je z naslonjača in s čistim glasom dejal: »Ne potrebujem priporočila, gospod ravnatelj, lahko si prihranite pisarijo. Nima nobenega pomena. Priporočila so zato, da se znebimo neljubega pn>-silca. Tako dela tudi moj prijatelj Griža.« Zadnje besede je spregovoril pikro in skoro zaničevalno. Ravnatelj je pordel. Hotel je že nesramneža pognati skozi vrata, vendar se mu je zdelo primerneje, da ohrani navidezno vljudnost. »Potem pa res obžalujem...« »Vašega obžalovanja pa še posebno ne potrebuiem«, mu je segel Tone v besedo in obšel ga je .pravi obešenjaški humor. »Ne zamerim vam.« Čutil je, da ga nekako prekaša, sam pa ni vedel v čem. »Hotel sem vam mstreči z naročili«, je hladno dejal Tone, staviti sem vam hotel na razoolago obširen kroa svojih znancev, vendar vam ni na tem, čeravno se mi zdi to neverjetno v 'teh časih...« Ravnateli se ie nestrpno premikal s stolico sem in tja; takih razgovorov ni bil vaien. Globoko je vdihnil in zaieeHal; »KaVo. kako si to vendar riredstavliate? Sami zatrjujete, da nimate nlkakih izku- šenj. nikakega strokovnega znanja.« »To pa lahko mirno kar meni prepustite! Nihče nima, izkušenj, ko pričenja nekaj noveg" Izkušnje si človek pridobiva pač med delom. Strokovno znanje pa prav tako. A-li -ste se vi, gospod ravnatelj, morda rodili kot tekstilni strokovnjak?« »Dovolite, s neslanimi šalami ne pridemo daleč! Končno em moral jaz dolga leta študirati.« -»Tudi jaz sem študiral, poleg tega me je življenje temeljito izučilo. Kaj vendar uganjate toliko komedij zaradi tega ciganskega zastopstva? Nastop in volja, to je vse! Vse drugo velja malo ali pa nič.« »Ki'n — kako mislite to. gospod da, da. Barta?« »Cisto enostavno. Prinašal vam bom naročila in vi mi boste izplačevali provizijo.« »Vi ste v resnici precej predrzni, gospod Barta!« »Kaj niti tega mi ne privoščite’ Kako nai uspeva pohlevni in stalno ukrivlieni zastopnik, če ne s predrznost:o. ka.kor vi to imenujete, oziroma z vztrainostio in pogumom. k'rkoir to razumem iaz. Kako nai drugače liudem obesimo tako eaoariio. Ooros-tite, danes izde!u*c? tekstilna v glavnem -same cape, poceni in ničvredno blago.« tem v kuhinji čisto tiho in z odprtimi usti poslušala skrivnostne zvoke, ki so prihajali iz jedilnice. »Psst! Angelček pripravlja jasl-ici; — čisto tiho morata biti, drugače bo angelček odšel,« naju je opominjala teta Marija. 'Naenkrat pa je zacingljalo — neskončno nežen io srebrn je bil zvončkov glas. Stekla sva v sobo. O, čudo vseh čudes! Angelček je izginil. Soba se je pravljično svetila v neštetih lučkah. Božično drevesce se je dvigalo vse do stropa. Preko pomaranč, čokolad, majhnih daril, bonbonov in dateljev so se prepletale od veje do veje srebrne .1» zlate nitke. Vrhu drevesca pa je stal velik angel. Ta večer je bil on kralj naše družine. Modre, bele in -rdeče lučke so svetile v hlevčku, kjer je počivalo drobceno Dete in širilo ročice v blagoslov vsemu svetu. Malo pred polnočjo smo se odpravili k polnočnici. Tudi očkai, ki se je pravkar vrnil z dolgega potovanja, je šel -z nami, da sliši petje, vidi sveče in vonj kadila, da pomoli za svoj-j družinico. Ko smo se vrnili domov, nas je že čaka'a dišeča' skodelica čaja m domača potica. Neskončno hitro je vse to minilo. Mirna sreča družinskega življenja se je razbila ob usodnih dogodkih. Očka se ni vrnil z zadnjega, najdaljšega potovanja. Nono je šel za njim... V tako čudno žalostno spremenjenem življenju čutim, da ni več v meni tistega brezskrbnega miru. Otroška radost je dala prostor razpoloženju , ki ji ni niti od daleč podobno. Živimo v drugačnih okoliščinah. Treba je imeti veliko poguma, da se kljub strahotnim sklepom in sodbam, do katerih pridemo ob presoji današnjih dogodkov, 'ahko usmerimo do neke življenjske vedrine. Citamo, da smo si Slovenci pridobili nekaj pravic — pa ne pomislimo, -da smo izgubili Trst in svobodo. Kaj bo z nami? Edini, ki bo mogel kaj ukreniti,je pošten mlad človek. Slovenec, zakoreninjen v narodnih in svobodnih svetinjah. Da- bomo lažje prebredli temne' dni, povrnimo se k idealizmu in sleherna žrtev nam bo lažja. Tedaj bo spet zavladal tisti srčni mir — svetla radost mladih dni. iiiKflniiniiuninRmiiiininiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiituimiinniiiiiHnitiiihnHinntiiiiHuiiiiun Ravnatelja bi skoro zadela kap. Ze leta in leta, odkar sedi na tem mestu, mu ni prišel pod oči tako nesramen zastopnik, in vendar je v tej stroki že marsikaj doživel. Ta tu bi verjetno v resnici lahko zaključil nekaj pomembnejših kupčij. »No, dobro«, je dejal. »Poizkusite enkrat. Pojdite h gospodu Brezniku, moja tajnica vas bo sprem'.-!a do njega. Gospodična Ana! Teta gospoda, gospoda Barta, peljite ■k Brezniku. Nastavili ga bomo za zastopnika.« Ara je izginila, Barta pa je kar obsedel. Ravnatelj si ga je nestrpno ogledoval. »To bi torej bilo v redu«, je pričel Tone, in to z na-: glasom, kakor da. bi ravnatelju nekaj narekoval v pisalni stroj. »Sedaj pride na vrsto še vprašanje predujma na provizijo.« ^Predujmov ne dajemo!« »Brez predujma načelno ne sprejemam zastopstev. Ze jutri pridem z naročili, provizijo pa prejmem šele...« »Takoj, ko prispe plačilo za nabavljeno blago!« »Prav zato potrebujem nekaj na ra čun.« * »N;č, ničesar!« »Po vsem tem, ko sva se že sno-razumela. 'Tega bi si pač ne mislil!« Trije doktorji v današnjem Zagrebu Odkar sem v »Primorskem dnev-;i*iku« prebiral vtise s potovanj •dvefe doktorjev iz Trsta po današnji Ju6o.j.aviji, mi radovednost ni daia m-»u, da tudi sam, če že ne iiaradi u.ugcga, vsaj zaradi resnicoljubnosti jjogledam v matično deželo, ki je nisem videl že poldrugo desetlatje. Nisem filozof, kakor je prvi doktor, Ki je precej obširno popisoval današnjo Titovo Jugoslavijo. Filozoii ima,o že po svojem poklicu, ji- na., ga že izvršujejo ali n-J — in četudi se med seboj prerekajo od ; uitra do večera, vendar nek skupni imenovalec — relativnost. Visak filozof ima svoja lastna očala in skozi ta očala gleda stvari pač po svoje. Filozofu ne gre »za malenkosti«, za »podrobnosti«; njegov, duh plava visoko nad kmečko hišico, visoko nad delavčevo mize-ri'o in še višje nad socialnimi razlikami, nad bedo in siromaštvom in, tudi nad zlatimi obšivi uniform in belimi dvorci. Nisem niti jurist .in še manj od- Boltatov Pepe in božična smreka Iz same ljubezni do vere in slovenskih, izročil so že lansko leto v Titovini proglasili božični praznik za delaven dan. Prepovedali so tudi sečnjo in prodajo božičnih drevesc., Ne morda za,radi Božiča! Ne, pač pa zaradi zaščite gozdov. Komunistična gozdarska dialektika je namreč izračunala, da lesno bogastvo Jugoslavije ni propadlo .zaradi roparskega izsekavanja gozdov v prvih povojnih letih, zaradi: ki-dričevske brezglavosti, pač pa zaradi ibožičnih drevesc. Mlade .Smreke in jelke so namreč izredno občutljive. Ce jih posečeš pred Stefanovim, poginejo tudi c-, stale sovrstnice kilometre daleč naokrog, če pa jim vzameš mlado živ ljenje po tem dnevu pa vse do Silvestrovega, dne, potem ti za vsako posekano drevesce zraste pet novih. Smreke in jelke so na Slovenskem tprav tako »zgrajene« kakor kokoške, ki udarniško in po kid-ri-čevskih predpisih znesejo po 280 jajc na leto ali pa zletijo v oblastniško — ponvico. Taka je pač vi-sto,usmerjena narava v diktatorskih državah. Smreke in jelke se edino temu še upirajo, da bi po predp' ■ sib skrčile dobo doraščanja od SO let na petletke in da bi poganjale a-deče igle. Bolt atov Pepe pa tudi pod rdečo diktaturo ni zavrgel svoje iznajdljivosti. Tudi takšna božična drevesca, kakor jih kaže črtež, niso nezanimiva, saj nazorno govore -> časih in ljudeh, v katerih in pod katerimi živi danes slovenski rod. Prešli bodo časi in z njimi ljudje, ki so jih potvarjali. vetnik. Ne zagovarjam po službeni dolžnosti niiti greha, niti grešnikov. Sem navaden splošni zdravnik, tudi doktor, če že hočete, ki ise postavljam z vsemi svojimi šibkimi siiami smrti in bolezni po robu. Včasih zmagujem, večkrat, n-j žalost, pa, tudi ne. Mislil sem si, da bi morda bolj zanesljivo lahko postavljal diagnozo za tisti organizem, ki se nam sam preveč hrupno postavlja s svojim zdravjem, drugi pa ga mogoče pretirano obr>;-menjuje.o z resnimi ali celo neozdravljivimi obolenji. Radovednost povprečnega izemljana in strast zdravnika, to sta bili popotnici, ki sta me tik pred prazniki pripeljali v Zagreb. Samohroaštoo coete Kljub nasprotnemu zatrjevanju, današnjih jugoslovanskih oblastnikov -ž» zlasti poudarjanju,, da je Tito pomiril Srbe in Hrvate, da je odstranil verske in mentalne razlike, vlada na žalost v Zagrebu morda bolj ko kdaj koli vzdušje zagrizenega samohrvaštva. Po kavarnah im gostilnah sem nehote poslušal glasna, in močno poudarjena zagotovila o »hrvaškem patriotizmu«, ki je danes prav tiko bojno geslo proti, jugoslovanstvu kakor.: pred desetletji. Celo zgrajeni komunisti so predvsem Hrvati, nato marksisti Titovega ali Stalinovega kova, Jugoslovani pa niso. Niti t-nega samega Zagrebčana nisem srečal, ki bi današnje tanje tako glede komunizma kakor Jugoslavije smatral za ustaljeno stvarnost. Prvo in drugo je — po njihovem prepričanju — zgolj, provizorij. Tujcu se Zagrebčani približujejo skoro vsiljivo. Nagovarjali so me — kakor da bi. bili dogovorjeni — v nemščini. Večkrat sem take razgovore v tujem jeziku dopuščal, ker sem bil prepričan, da bodo ljudje bolj zaupljivi in bolj iskreni. Zdravniki radi poslušajo bolnika, ker .tako laže .uganejo njegove slabosti. Ozračje ni tako, kakor ga pogostokrat popisujejo begunci in ubežniki. Ljudje niso prestrašeni in prosto govorijo, ne da ibi se o-bračali okrog sebe, ali kdo prisluškuje. Rekli .so mi, da je to bilo je pred leti drugače. Strah je močno popustil. Vlado kritizirajo odkrito in javno. Zbadljivk na račun Titovih potovanj ne manjka. Suša, povodnji, črn kruh, občutno pomanjkanje maščob, naraščanje draginje itd., vse to povezujejo s sarkastično hudomušnostjo med seboj. Gre le bolje Priznati pa moram, in to priznavajo tudi sami Zagrebčani, da so ,se razmere v zadnjih letih izboljšale. Kavarne in restavracije, gostilne in pivnice so ob večernih lirah natirpane. 'Potrebna je v resnici precejšnja sreča, da človek 'najde v javnem lokalu stolico. Izgle-da, da poseda ves Zagreb pri vrčku piva ali kozarcu vina, pri turški kavi, pri ražnjičih, hrenovkah ali kranjskih klobasah, pri jagnjetini ali dunajskem zrezku. Natakar j i v, snežnobelih oblačilih imajo polne roke dela. Opravljajo ga vljudno in diskretno. Prav tako kakor pred vojno ali pa nekje na Zahodu. Napitnino, ki so jo pred leti smatrali za žaljivko socialistične družbe in sramotno za »proletarsko čast«, zopet sprejemajo z vidnim veseljem. Neverjetno mnogo lokalov vzdržuje koncertno .glasbo. Zatrjevali pa so mi, da to velja samo za> Zagreb. 'Ulice in ceste so čiste, neprimerno bolj snažne kakor n. pr. v Ljubljani, ki je bila pred vojno znana kot izredno čisto mesto Srednje Evrope. Trgovine so dobro založe- ne. 'Izložbe so skrbno in okusno o-premljene. Obnavljajo se zopet »kapitalistične' navade« lova za kupcem. Nič ‘novega na tem svetu! Avtomobilski promet na cestah je neverjetno skromen. Prometni stražniki se v Zagrebu v resnici dolgočasijo. Prečkanje ulic je brez nevarnosti kjer kol in kadar koli. Neznosna draginja Največ razpravljajo Zagrebčani o draginji. Delavec zasluži 7.000 do 9.000 dinarjev (1 dinair je praktično 1 lira), nameščenec 8.000 do 15.000 dinarjev, ravnatelji in »ta vikši« dosežejo Je redko nad 30.00Q dinarjev. Cene pa so take-le: 1 jajce 20 do 30 dinarjev, 1 kg mesa 300 do 380 dinarjev, j kg črnega kruha 36 dinarjev. Dobra moška, srajca stane 2.000 do 2.800 dinarjev, damski čevlji 5.000 do 6.000 dinarjev, garnitura ženskega perila 1.900 do 2.500 dinarjev. Se večja draginja pa vlada pri tehničnih izdelkih: radioaparat 35.000 do 50.000 dinarjev, kolo 33.000 dinarjev, pisalni stroj 300.000 dinarjev. Letošnja žetev je bila slaba. Splošno prevladuje bojazen, da se bodo cene te nadalje dvigale v zimskih mesecih. Na trgu zahtevajo kmetje že po 100 dinarjev za kg moke. S takšnimi zaslužki seveda nihče ne more izhajati, razen redkih partijskih veličin, saj z eno mesečno plačo kupi delavec komaj 3 srajce, v Trstu jih kupi najmanj 8. Se celo mesa,, ki je pri nais najdražje živilo, kar v Jugoslaviji ni, kupi tržaški delavec s svojo vse prej kot zadostno plačo še vedno kakih 35 kg, v Zagrebu komaj 22 kg. Za nabavo kolesa- mu v Trstu zadostuje ena mesečna plača, v Zagrebu mora garati za kolo najmanj 4 mesece, itd. Prav zato ima tam vsakdo še po kak postranski zaslužek. Pogostokrat so to »ameriški paketi«. Ti paketi so tudi, tisti, ki razkrivajo za Titovo Jugoslavijo izredno lepo in elegantno blago. Mnogi teh paketov prihajajo .na črno borzo, ki cvete danes bolj ko kdaj koli. Mnogi si pomagajo z valutnimi prekupčevanji, saj prihaja v deželo od izseljencev veliko dolarjev, Narodno banko pa, jih doseže le neznatno število. Tatvine po skladiščih, trgovinah in .tovarnah so na dnevnem redu. Korupcija ima bogato žetev. Ljudje si pač pomagajo kakor vsdo in znajo. Potemkinove oasice Železniške postaje vsekakor pričajo, da so bili mnogi jugoslovanski komunisti v Rusiji v šoli. Potemkinove vasice so zrasle povsod tam, kjer bi se lahko ustavilo tujčevo oko. Vse je lepo prepleskano, cvetlice cveto po ličnih lončkih v pričakovanju obiskov. Prav v Zagrebu so mi pripovedovali, kako so prepevale sirkove ščetke po Kopru in Bujah, kako so izginile cape ulic, ko je prišel na obisk maršal Tito. Zagrebški kolodvor kaže velemestno zahodnjaško lice. Čakalnice in. restavracijski prostori s? svetijo odkrivajo vse udobnosti razvajene publike. Skoda, da morajo prav tam iskati zatočišče številni zagrebški brezdomci. Na kolodvoru so prostori za matere in dojenčke s pralnicami, otroškimi mizicami in stolčki. Tik zraven pa se pase črna mizerija brezdomcev. Vožnje po železnicah so v Titovi Jugoslaviji posebno poglavje, ki potniku ne delajo posebnega, veselja in zabave. Kljub temu se ljudje čeravno so prevoznine na,ravnost verižniško visoke, kar množično vozarijo po železnicah. »Življenje je zopet malo lepše in prijetnejše«, so mi zagotavljali sopotniki na povratku. Res se najdejo celo tuji časniki, »Demokracije« a-li kakega drugega nertitovskega slove, nskega lista pa bi zaman iskal. Kvečjemu bi se izpostavljal nevarnosti, da te zaprejo. 'Kritične besede ta ‘bolnik še ne prenaša. 'Neokusni napisi po -zidovih za tega ali onega ter proti temu ali onemu so že močno zbledeli, mnoge pa so verjetno sami že odstranili. Ljudje so strašno radovedni. Govorijo samo o tem, kakšen je svet na oni. strani že precej zrahljane zavese in tarnajo o svojih gospodarskih skrbeh. Diagnoza Moja diagnoza bi bila taka-le: Zdravja vsekakor ni; bolezen je huda, ni pa neozdravljiva, saj bolnik danes že trdno veruje v ozdravljenje na en ali drug način. Kopriva pač ne pozebe! Ih... c SKRIVNOSTNE IZNAJDBE MATERE NARAVE Luč kresnice »Stari McElroy je znorel!« so govorili ljudje,. »znorel je od sam;h kresnic, ki so mu jih šolarji nabirali poleti. 300.000 kresnic, kaj bi z njimi?« Ti ljudje v resnici niso izvedeli, kaj počenja stari profesor s temi svetlikajočimi se žuželkami. Repne končke kresnic je profesor McEl-rcy posušil, jih zmlel s peskom in s to mešanico napolnil steklenico. Nato je sedel za mizo zatemnjen; sobe in* čital — pri svetlobi, ki je prihajala iz steklenice — časnik. Danes ima profesor McE,lroy svoj lastni laboratorij na vseučilišču John Hopkins v Baltimoru. Njegovi poizkusi gredo za tem. da b; »luciferin«, ki ga nosijo kresnice na ze.dku, proizvajal umetno. Luciferin je vir tako imenovane »hladne svetlobe«. Navadna električna žarnica spre m:n:a komaj pet odstotkov svoje energije v svetlobo, 95 odstotkov pa v toploto. Kresnica opravlja, to delo natančno nasprotno. Umetni luciferin bi nam dobavi:al 95-krat izdatnejšo svetlobo kakor pa električna žarnica, in ta svetloba bi bite povisem samostojna in- neodvisna od vodnega stanja, zalog premoga elektrarn in zamotanih napel !av ki nas večkrat spravno v temo. Čeravno zveni tQ odkritie naravnost revolucionarno, se ga ma>a kresnica poslužuje že od stvarjenja sveta dalje. Kresnica je torej prižgala luč tu di znanosti in vedi. Vzbudila je človeško radovednost in si utrla, pol v znanstvene laboratoriie, iz koder bo morda izšla z večjo slavo od tistih, ki so nam doslej prinašali luč. Predstavimo si bodočnost, če se posreči dognati skrivnost repka kresnice, v kateri bodo postale e-lektrične centrale, vsaj za svetilni tok nepotrebne in bodo služile samo še za pogonsko silo. Z gmoto kresničja namazane stene bodo razsvetljevale naše domove .. Bobri - gradbeni inženirji Se predno je človek iznašel okorno kameno sekiro, so bili bobri že izvrstni gradbeni inženirji. Njihovi jozovi in zapornice na rekah1 in potokih so še danes vzorni primeri, kako se postavljajo dolinske zapore, ki so danes pravi življenjski pogoj električne industrije. Nimamo danes .drvarja, ki bi z najmodernejšo ročno cirkularko podira! drevje in padec drevesa usmerjal s tako natančnostjo, kakor to razume Ibober. Kako pritrjajo bobri tanka debla v blato rečne* struge, kako pričvrstijo- izglodano deblo na prečni-ro, kako postavljate h glavnim nosilcem oporna debla, vse to meji te na čudovitost njihove -tehnik«. Samo v eni stvari je človek prekosi! bobra: naše zapornice za regu- cijo vodne površine, so premične’ bober mora svoje zapornice na jelovih sam urejevati — stopničasto. Klimatifne naprave te mitov Znano je, da vzdržujejo termiti orjaške mravlje, v svojih več metrov visokih stavbah posebne »vrtove gob«. Te naprave so čudovito podobne umetnim gojiščem šamp;-n:onov, dragocemh gob, ki-jih go’e v zapuščenih podzemskih katakombah in zakloniščih. Do nedavnega 60 si znanstveniki razlagali ta gojišča gob termitov z domnevo, da se termiti hranijo s temi gobami. Ena izmed zadnjih znanstvenih švicarskih, odprav v Vzhodno Afriko pa je ugotovila, da prejšnje domneve ne držijo. Pač pa so znanstveniki odkrili, da vlada v notranjosti termitskih mravljišč tempe-latura, ki. je z-a„ 9-18 stopinj C višja od zunanje temperature. To pa le v tistih, mravljiščih, pri katerih so gojišča gob ostala nepoškodovana. V teh mravljiščih vlada obenem točno določena vlažnost, ki jo povzročajo gobe. Skratka: »vrtovi gob« so nekaka centralna kurjava termitov s klimatično napravo. Mravlje imajo lastne pekarne V Ameriki obstoja vrsta mravelj, ki melje žitna zrna, jih gnete -v kepice in temu dodaja neko vrsto plesnivih gob, ki služijo za »kvas«. Te tako pripravljene kepice mravlje nato »pečete« na soncu. Tako pripravljene »krušne pogačke« so rezervna zimska prehrana. Brazilska mravlja je prišla na čudovito zamisel. Vi kolonah prikorakajo mravlte-delavke na dva sosedna lista in ju tako približata drugega drugemu s svojo težo, da se robova stika‘a. Druga delovrn kolona prikoraka nato z ličinkam’ in vsaka delavka te kolone pritisk^ z čeliusti usta ličinke izmenjaje enkrat ra en list, nato na drugega. Ličinke imate v svojih ustih žlr.ze, ki izločaio pajčevinasto snov in tako prepredete list k listu. Taki zakloni služite nato ušem za staje. Uši so — kakor znano — molzne kravice za mravlje. HuiHHiniiiiiBiniuiiiniiiuin iiiiiHHii!iiuiiiiiiiitiuHiiiiii!iMiiU!!iinmi!iiiiiiiiiiiiiiisiiiiHBmuu!iiitHi!imuitimifliuiimmi!niniuimiiui »Kako si pa vi to stvar pravzaprav predstavljate? Hm, koliko pa bi potrebovali?« »Sto tisoč!« »Nemogoče! Kaj vam ne pade v •glavo. Sto tisoč. Denarja vendar ne pobiramo po tleh!« »To vendar danes ni noben denar za tako tvrdko!« Ravnatelj ja, razmišljal, ali ne bi tega človeka moral vreči po stop-•nicah, Pogledal ga je, kot bi 'ga hotel živega požreti, ta pa je tako predrzno mežikal očmi, da bi se človek mora! smejati. In končno vendar sposobnega zastopnika človek vedno potrebuje. »Petdeset tisoč! Samo zato, da se vas končno znebim. Imam še drugega dela čez glavo.« »V redu.« »Ana, izdajte... pobotnico na predujem za petdeset tisoč!« »B'aga:nika še ni, gospod ravnatelj, pride šele čez dve uri«, je odvrnila tainica. »Kako to, kdo mu je dovolil?« »Vi .spini, gospod ravnatelj.« »Sai res, sem že čisto pozabil...« Ravn».t<*n ie že spet zardel iz sam° zagate. Vzel je listnico, odštel deset pett:»očakov in jih izročil Tonetu. "BV>"aina mi bo denar vrnila. A^a .. S”a torej končala, gospod Bnrt- dosti sreče!« Tone je spravil denar, se priklonil in odšel. Ravnatelj mu pozdrava ni vrnil- Klical je slugo. Tega seveda spet ni bilo nikjer. Ana je stekla na hodnik, da ga pokliče. Tone se je v sosedn’ sobi ustavil. Segel je v žep in našel seveda petnajst pettisočakov. Nato se je s. smehljajem spet vrnil v ravnateljevo pisarno. Ravnatelj je shro pel: »Kaj hočete zopet?« »Le mirno, prosim, gospod ravnatelj! Taka jeza vam prav nič ne prisitoja. Obraz vam je čisto pordel, bolje je, če se tako ne razburjate! Prvo je zdravje! — Preštel sem denar; zmotili ste se. Namesto deset pettisočakov, ste ni jih izročili kar -petnajst.« »Jaz da bi se bil zmotil? — Nemogoče!« »Prosim, le poglejte. Eden, dva .. petnajst. Od teh je samo deset mojih. Zato sem se tudi vrnil.« USPFŠNA VZGOJA (Will Brownley) Ce človek sledi reki Rio Grande globoko proti Arizoni, dospe po treh ali štirih dnevih jahania v u-maizano preriisko mestece Pie Town. Tam je osemdeset milj proti severu na samotni farmi živel konjar Jože Hairmony. NimtHiiuninffiiiHinnHiuiiiiiiniiiinnnitniHiinmnHiHiniHuininjumanuBimti Dan za dnem je Jože dirjal kot vihar po preriji, razposajeno streljal s svojim revolverjem, vrtel vrvico v zanko in z njo lovil konje. Zvečer, ko so se ostali konjarji iz (bližnjih farm na koniih vračali domov, si je Jože zakuril pred svojo hišo in ob spremljali kitare pr2-peval neuglajene koniarske pesmi in zabaval sebe in tovariše. Po preri'i so tulili volkovi, oceni !<* prasketal in steklenica pekočega žgan;a se je pomikala od ust do ust. Tako je potekalo živlienie konjarja Jožeta, pristnega sina prerite, dokler ni stopila -na njegovi žlvltenisko pot — -ženska. To se je zeodilo v Pie Townu, kamor je za-haial vsak mesec enkrat, da se je oskrbel s potrebnim živežem. Pred odhodom pa si je hotel v krčmi oplakniti prah iz goltanca. Pred r>oš,to je postajalo dekle: Lizika, hčerka novega šerifa. Smejala se te Jožetu in Jože se ie nii nasme-tel, V glavi se mu ie zavrtelo in kri mu je skoro zavrela. Tla ali pa nobena! Odločitev j° ,h>,)a kratka. Prav taka ženska je Jožetu potrebna tam zunaj; to M bila drugačna družba kakor pa ko-nterski fantie, ki jih je že naveličan. Potegnil je vrv, ki mu je v klopcu, visela čez ramo, trikrat jo je lavrtel po zraku nad svojo glavo, in preden je Lizika, prišla do sape, jo je potegnil k sebi. Pristala je na njegovo ponudbo in že sta oddirjala k mali leseni cerkvici na trg.u. Komaj ju je stari župnik sklenil in izrekel svoj »amen«, je Jože nevesto dvignil v sedlo in ponosno odjezdil po cesti skozi Pie Town. Na verandi krčme, kamor je zahajal ob svojih nakupih, so sedeli niegovi pivski tovariši in svojim očem niso mogli verjeti. »Ka,j si znorel, Jože?« so kričali. »Tega ženskega peklenščka ne boš nikoli Ukrotil!« Celo poštar je zmajeval z glavo: »Ubogi Jože«, je govoril, »kar testament napravi!« Serif pa se je zadovoljno muzal in si mel roke: »Kakšna sreča, da se je iznebim! Prej bi ukrotil ducat bikov na preriji kakor ,pe bi iz Lizike; napravil hišno gospodi-ni©!« Jože je ostal miren. Delal se je. kakor da zbadljivk niti ne sliši. 'Nakupil ie nekaj najpotrebnejšega in se odpravil na dolgo pot proti svoii farmi. 2;e vnaprej pa lahko odkrijemo, da je Jože dobro izbral Soričo svoie izvrstne- vzgoine metode je Lizika postala najljubeznivejša, najpozornejša in predvsem najbolj poslušna zakonska žena v vsej Arizoni. Po jx>ti se je namreč Jožetov konj nenadoma spotaknil na debelem štoru in prav malo je man, j kako, da se niso vsi trije prekucnili po strmem bregu navzdol. »To je prvič«, je dejal Jože in spravil konja spet na noge. Nekaj ur kasneje, ko sta imela že dobro tretiino poti za seboj, se ie konj ponovno -spotaknil; ni bil navajen nositi dvojnega bremena. »To je drugič«, je dejal Jože. Ko sta dospela z Liziko tub pol poti, se je konj že tretjič spotaknU. »To je tretjič«, je spet spregovoril Jože, stopil oprezno s konja in tudi Liziki pomagal, da je stopila na trda tla in jo spravil na varno. Nato je potegnil revolver in konju pognal kroglo skozi glavo. Lizika je strastno shiropela, prvič v svojem novem zakonu. »Ka; ti ne pade v glavo, brus brusasti?« ie zakričala. »Kaj bova sedaj hodila peš domov? Štirideset milj! Ce boš počenjal take neumnosti, ti grdoba krivonožna, ti butec prerijski, iboš še kai doživel!« Jože je namršil obrvi, rfjegov o-brez se je zmračil. Stopil je k svoji ženi in jo ostro pogledal v oči. Stisnil ji je zapestji: »To je prvič«, je dejal... V drugi svetovni vojni je ameriška eskadrila lovcev pomotama zašla v švicarski zračni prostor. Švicarsko protiletalsko topništvo je nemudoma opozorilo tuje vsiljivce z naslednjim radijskim sporočilom: »Zašli ste na nevtralno področje.«. Odgovor: »To nam je znano.« — »Ce področja nemudoma ne zapustite, bomo primorani streljati.« — »To mm je znano«, so odgovorili od zgoraj. Nato so Švicar- * ■i pričeli streljati. Američani so jih opozorili: »Streljate 1000 metrov previsoko.« Švicarji: »To nam je znano.* * • * Predsednik pariškega botaničnega vrta je nekega dne poslal prirodosloven Buffonu po svojem služabniku dve krasni orjaški smokvi v dar. Na poli k znanstveniku se služabnik ni mogel otresti skomin in je eno smokvo z največjim u-Žitkom pospravil. Buffon je vedel, da bi moral dobiti dve dragoceni smokvi in se je pri služabniku pozanimal, kam je izginil en sad. Služabnik mu je skesano priznal svoj greh. — »Človek božji«, je vzkliknil Buffon, »le kako si mogel kaj takega storiti?« — »Takole!« je odvrnil služabnik in vtaknil preostalo smokev v usta ter jo z velikim užitkom pogoltnil pred, znanstvenikom, ki mu je početje kar sapo zaprlo. * * • Slovit komponist je bil na večerji pri nekem britanskem lordu. Lord je vedel, da je fcompomst velik prijatelj dobre kapljice. Zato mu je postregel s steklenico najboljšega vina. »Kako vam ugaja ta božji blagoslov, mojster?« ga je vprašal lord. »Ali se vam ne zdi, da je ta kapljica tako čudovita kakor eden vaših oratorijev?« »Ze, že«, je odgovoril komponist. »Vino je izvrstno.« Lordu se je zdelo, da komponist vendar ni dovolj navdušen nad vinom. Zato ie nadaljeval: »Ce vam ne ugaja, lahko izbirate med najboljšimi vini moje kleti. Hočete tokaj ca, burgundca, portugalko; morda vam bi prijal rizling, porto, malaga...« »No, dobro — pa naj prineso vse vrste, lord! Kajti ni oratorija brez zbora!« * • * Italijanski filozof Benedetto Croce je bil predstavljen filmski igralki Ani Magnani. Filozof, ki nikoli ni zahajal v kino, se je ob pogledu na igralko presenečeno začudil. I-cjralka pa mu je skočila v besedo še predno je odprl usta: »Gotovq ste si predstavljali, da čisto drugače iegledam?! Majhna, debela in grda, kajne?« — »Nasprotno«, je odgovoril Benedetto Croce, »predstavljal sem si vas kot vitko, visoko in lepo igralko/« • * * Pri jezikovni šolski nalogi pred božičnimi prazniki je profesor na-,el v zvezku nekega dijaka nasled-iji sestavek: »Samo Bog bi o tej temi lahko nekaj napisal. Vesele vrtce, da bi se slovenski otroci hitreje razcarodili, pa čeprav kliče južni del države obupno na pomoč, ker čuti pomanjkanje stanovanj in hrane! Od leta 1918 smo tudi goriški Slovenci prišli pod Italijo, ki je ,jela- nasilno raznarodovati 'tir preganjati. Obljube in zagotovila, ki so jih razne vlade od leta 1866 dalje sproti daale, da bodo namreč Slovenci v Italiji uživali vse svoje jezikovne, kulturne, gospodarske, verske in pol't;čne pravice, so se vselej izjalovile, ker obljub in zagotovil nobena vlada, niti liberalna, niti demokrščanska ni držala, fašistov ska pa je glasno izjavila, da Slovencev v Italiji sploh ni!.. Po drugi svetovni vojni, iz katere je Italija po svoji lastni krivdi izšla poražena, ker se je bila stavila na stran nasilja in pohlepnosti po tujem, smo Slovenci v Italiji, kolikor nas je še ostalo, .upaii. da se bodo razmere in ravnanje z nami bistveno spremenile, saj je skupščina izglasovala demokrati* no ustavo, ministri in prefekti pa so dali svečana zagotovila, da- s? nam bodo spoštovale prav vse pravice, celo pravica do kulta slovenske nacionalnosti! Prav tam, kjer so to okrožnico poslali s posebnim poudarkom, to je v videmski pokrajini, prav tam torej ne priznavajo niti enega sa mega razreda osnovne šole s slovenskim učnim jezikom, temveč naši ljudje trdiio, da italijanski čitelji denarno kaznujejo sloven ■ ske učence za vsako izgovorjena slovensko besedo! To naj bi bilo spoštovanje pravice do kulta slo venske nacionalnosti, spoštovanje, ki ga je videmski prefekt dr. Can-dolini v svoji znani okrožnici zagotavljal. Kljub tolikokratnemu tozadevnemu poročanju in pritoževanju slovenskega tiska niso oblasti čutile potrebe, da bi zadevo razčistile in krivico, če se res dogaja, odpravile, krivce pa odstranile. -Zdaj napovedujejo še sodno preganjanje beneške partizanske čete samo zato, ker se je borila proti > kupatorju na strani Slovencev, kot so se borili tudi »Garibaldinci«. Na Goriškem, kjer si ne pustimo vzeti tistih par ,šol, ki smo si jih leta 1944 in pozneje sami obnovili, potem ko nam je Italija uničila vse, kar smo jih pod Avstrijo ime li, so vsi na nogah, da bi nam te šole uničili. Ker niso mogli drugače, so si izmislili znano okrožnico glede slovenskih optantov, ki je pravi pravni nesmisel in predstavlja grobo žalitev ne le same italijanske ustave, ampak tudi listine človečanskih pravic in same krščanske zapovedi, da namreč otroci pripadajo svojim roditeljem, kar nam že sam naravni zakon pove! S -tega mesta smo opozorili oblast va aa nevarnost, ki se pripravlja, a krivičnim izganjanjem slovenskih otrok iz slovenskih šol Tudi ustn-. je bilo samemu prefektu povedano, da se slovenska javnost ? dneva v dan -bolj in bolj zaradi tega razburja! Starši prizadetih slovenskih otrok se namreč upirajo dati le-te v italijanske šole, kjer jih le raznarodujejo. Zato stalno protestirajo pr' oblasteh! Zadržanje gospoda prefekta iPrefekt sam pa res ni bil izročil šolskemu skrbniku znene spomenice slovenskih pokrajinskih svetovalcev gg. Bratuža in Nanuta! Trdijo, da gre pri tem za nenamerno pomoto!... Naj bo! Vsak izgovor je dober!... Eno pa rečemo: to nam dokazuje s kakšno skrbjo se g. prefekt za to perečo zadevo zanima! Toda gospod prefekt na spomenico slovenskih svetovalcev še ni odgovoril, kot sta ga ta vljudno prosila.. Gospod prefekt nima niti časa, da bi sprejel zastopnike staršev prizadetih slovenskih učencev, čeravno sprejem«, kot izvemo iz časopisov, tudi ljudi, ki gredo k njemu za manj važna in ne pereča vprašanja! iZanimivo pa je to, kar je gospod prefekt dejal gospodu svetovalcu Bratužu: da so namreč slovenske .sole vedno manj obiskovane, in da ima država velike stroške z njimi! Gospodu prefektu smo dolini odgovoriti jasno: dokler bodo oblast-ve krivično izganjala slovenske o-troke iz slovenskih. Sol, bo število obiskovalcev seveda padalo! Kar #e pa stroškov tiče, moramo go- spodu prefektu- zopet jasno pove dati, da država ne porabi za slovenske šole sorazmerno več, kot porabi iza italijanske: prav gotovo . a porabi le neznaten del vsega davka, ki ga. Slovenci državi plačujemo! Poleg tega nas čast veže, da gospoda prefekta opozorimo tudi na dejstvo, da nam je država nekaj dolžna: vsaj deloma poplačati krivico, ki nam jo je storila, ko smo morali več kot dvajset let plačevati težki davek in prenašati težko preganjanje in raznarodovanje! Nismo kolonialno ljudstvo! Iz gori povedanega in iz tega, kar slovenski tisk/nenehno o krivicah, ki se nam godijo, poroča, sledi zaključek, da položaj Slovencev v I-taliji sliči v marsičem položaju ko lonialnega ljudstva! Lahko bi na tem mestu navedli tudi odgovore, ki jih slovenski starši prejemajo od šolskih oblasti, ko se zaradi krivičnih izgonov pritožujejo. Pa raje shranimo nekaj gradiva za drugo priliko. Čudno izgleda tudi dejstvo, da kljub prošnji na gospoda prefekta za posredovanje in kljub njegovemu tozadevnemu zagotovilu šolska oblastva še danes niso dala in nočejo da.ti staršem odloki o izgona slovenskih otrok iz slovenskih šol! To pomeni, da se ta oblastva do bro zavedajo, da nimajo svojega odloka, na kaj opirati, ker ne obstoja v tem oziru noben zakon! Kričeče protislovje Kar trdimo o krivici, ki se dogaja otrokom slovenskih optantov, velja tudi ,za otroke Slovencev, ki so italijansko državljanstvo izgubili ali pa ga nikoli imeli niso! Obstoja zakon, ki daje vsem tujcem pravico šolanja v Italiji in ne izključuje možnosti šolanja na slovenskih šolah, kjer se poučuje tudi italijanščina po istem programu kot na italijanskih. Toliko 'bolj mora. pravica velja-ti za otroke, katerim je mati itali-anska državljanka, in ona izvršuje očetovske dolžnosti, ker je oče :zse!jen! Dogaja pa se tudi to: da so slovenski optanti prisiljen: pošiljati svoje otroke v italijansko šolo, češ da so se izjavili za italijansko govoreče, na drugi strani pa prav tem staršem in otrokom nočejo potrditi opcijskega odloka in priznati državljanstva! Gorostasno in vendar resnično! Tudi to: gospodarju Slovencu so opcijo in državljanstvo priznali, delavcu Slovencu istega gospodar-,a pa ne!... O krivičnem osporavanju državljanstva smo tudi že mnogo pisal’ :n ponavl.amo, da se prizadeti o-ptanti morajo odločiti za pot do sodne oblasti, kajti mirovna pogodba daje pravico optiranja vsem, ki so tudi italijansko govoreči in ne le tistim, ki so italijanskega- materinega jezika! iTisti pa, ki so 10. junija 1940 i-meli svoje bivališče, to je svoj »domicil«, na sedanjem ozemlju Italije, so že zaradi tega ohranili italijansko državljanstvo in jim ni bilo treba optiratii Slovenska pokrajinska svetova'-ca sta prosila gospoda prefekta za odgovor na vsako točko njune spomenice, in sicer tudi na pravna izvajanja vprašanja slovenskih šolskih otrok in slovenskih optantov. Odgovora pa le ni. Zato smo prisiljeni prikazati javnosti in bele žiti za zgodovino, kako ravnajo z nami! Krstna predstava „Slovenskega božiča“ Za letošnje božične praznike pripravljata Slovenska prosveta- :n Marijina družba iz Trsta lepo slovensko prireditev. Uprizorili bosta nekako božično slovensko opero skladatelja Matije Tomca z naslovom »Slovenski božič« Ta pesnitev to letos prvič uprizorjena na Tržaškem in jo malo Slovencev najbrž pozna. »Slovenski božič« je zanimiva pesnitev velikih božičnih dogodkov. Skladatelj je na stare slovensk-; motive naslonil vse Betlehemsko dagajanje: pot Jožefa in Marije k popisovanju, prošnja za »jerpergo« pri ljudeh ob cesti in gostilničarjih, prihod v hlevček in potem veliko oznanilo pastirjem. Prireditelja vabita tržaške in go-riške Slovence na’predstavo." Prva bo na praznik sv. Stefana v dvorani Marijinega doma (ulica Risorta 3) ob 18. uri. Ta je namenjena predvsem Tržačanom iz središča in od .Sv. Jakoba. Druga velika predstava pa bo na dan sv. Treh kraljev v Avditoriju, in sicer ob 1?. uri. S seje pokrajinskega s u e t a V soboto popoldne 18. t. m. se je vršila seja goriškega pok ra j inske g 1 sveta, na kateri je naš svetovalec g. Bratuž uvodoma stava dva nujna predloga: da se izgiasu,e dnevni red za preklic prepovedi slovenskim otrokom, sinovom optantov, obisk slovenskih šol, in da se ob priliki razpravljanja v senatu o pomoči žrtvam fašistov pokrajinski svet izreče za tak zakon, ki naj predvideva pomoč vsem žrtvam fašistov od leta 1919 dalje. O prvem predlogu 'bodo obširno razpravljali na prihodnjem zasedanju, o drugem pa so bili mnenja, da se ničesar ne ukrene, ker senat itak o tem že razpravlja. Demokristjan, učitelj Sambo, j= bil takoj proti prvemtrpredlogu, pa ga je g. Bratuž zavrnil s primernim opozorilom na točno besedilo mirovne pogodbe. Nato so svetovalci prešli k razpravljanju o proračunu za prihodnje leto 1955. kjer je g. Bratuž povzel besedo in se pritožil, da proračun ne predvideva nobene po- naš človek in varnostna oblast Dan za dnem prihajajo v naše uredništvo ljudje, zlasti iz okolice in s Krasa, ki opisujejo, kako ne ugodno vplivajo na slovensko pre bivalstvo metode, ki jih izvaja policija na Tržaškem ozemlju. Kakor pravijo poročila, je ljudstvo, ki ni bilo navajeno od padca fašizma in odhoda nacistov na tako postopanje policije, vznemirjeno in brez one sigurnosti, ki jo nudijo demo-! kratska načela in zakoni mirnemu državljanu, ki ni prišel navzkriž z zakoni. Sile javne varnosti naj vzbujajo zaupanje in čut varnosti med prebivalstvom v interesu varnostn° službe in v pomiritev ljudi, ki se morajo zavedati, da žive v demokratični državi in pod zaščito demokratičnih zakonov. Zato ni čuda, da nas mnogi tudi sprašujejo, kako naj se zadržijo pred policijskimi organi in njih izpraševanjem. 1) Vsak je dolžan na zahtevo policijskega organa, ki je v uniformi in če -je v civilu, potem ko se je izkazal s svojo legitimacijo, pokazati svojo osebno izkaznico ali dati svoje osebne podatke. 2)Vsak, kdor je pozvan v varnostni urad, se mora odzvati, drugače ga varnostni organi pripelje- Biasilo Odbora za prosto cono Pred nekaj dnevi je izšla prva tevilka glasila »Odbora za ustanovitev proste cone v Trstu«. To je vsekakor pomembna pridobitev, kajti najbolj razširjen italijanski tržaški tisk vsaj doslej še vedno zastopa stališče tistih industrialcev, ki nasprotujejo ustanovitvi proste cone. Tako je del italijanske javnosti ostsi neobveščen ali pa je bi! vsaj pomanjkljivo obveščen o namenih in koristih, ki bi se jih doseglo z ustanovitvijo proste cone Novo glasilo bo izpolnilo to praz nino. Kot strokoven in nepolitičen rgan bo čitateljem prikazovalo delo Odbora, obenem pa bo tudi propagiralo idejo -ustanovitve proste cone. Iz prve številke glasila »Odbora a ustanovitev proste cone« (»La Zona Franca«) zvemo, da so k odboru doslej pristopila naslednji društva in korporacije: Združenje lesnih trgovcev. Združenje malih ndustrij, Združenje trgovcev na drobno, Združenje trgovine n,< drobno. Združenje ladijskih dobaviteljev. Pekovska zveza. Združenje trgovcev z živinorejskimi proizvodi, Združenje trgovcev z vinom na debelo, Združenje hotelirjev, Združenje imetnikov gostinskih obratov, Združenje neposrednih ob delovalcev, Združenje industrijskih izvedencev, Socialistična stranka Julijske Benečije, Združenje hišnih lastnikov, Dalmatinski odbor, Združenje lekarnarjev. Evropska ljudska univerza, in še nekatera druga društva in skupine. Zamisel proste cone se torej vedno bolj širi in s tem se tudi veča verjetnost njenega uresničenja, posebno še, ker je Italije enkrat že dala podobne u-godnosti Zadru, ki se je po prvi svetovni vojni znašel v podobnih okoliščinah kakor zdaj Trst. ItBlflonsho -jugoslovonslii sporazum o peiltvl ilMCi* gospodarskih In flnanfinih vprašan] Preteklo soboto so v Beogradu podpisali sporazum, ki ureja medsebojne gospodarske in finančne obveznosti med Italijo in Jugoslavijo, ki izhaja iz mirovne pogodbe in naknadnih sporazumov. Dodatni protokol ureja izkoriščanje vsote 30 milijonov dolarjev, ki jih bo I-•talija plačala na osnovi sporazuma Jugoslaviji z dobavami investicijske opreme in drugega blaga. To je obenem edini dokončni sporazum, ki so ga v Beogradu podpisali po pogajanjih, na katerih je sodelovala italijainska delegacija, ki jo je vodil dr. Storoni. Poleg tega so se Jugoslovani in Italijani sporatzu meli tudi o mnogih drugih vprašanjih, vendar samo v načelni obl: ki. Tako so se n. pr. sporazumeli da morajo gospodarski odnosi med obema državama temeljiti na splošni konvenciji c trgovini in plovbi na enoletnem trgovskem in plačilnem sporazumu in na sporazumj o -gospodarskem sodelovanju. Dele- Oabilo na SilvesIrovanjE Slovensko dobrodelno društvo v Trstu priredi v petek, dne 31. decembra 1954 v društveni dvorani v Machiavellijevi ulici 22-U. nad. vsakoletno SILVESTROVANJE Začetek ob 21. uri. — Poskrbljeno bo za prigrizek in dobro pijačo. — Rezerviranje miz na sedežu vsak dan od 9. do 11. ure. gaciji sta tudi ugotovili, da je treba urediti krajevni obmejni promet na način, ki bo ustrezal potrebam prebivalstva obmejnega pasu. O trgovinski pogodbi in sporazumu o gospodarskem sodelovanju bodo nadaljevali pogajanja v Rimu, verjetno že v prvi polovici januarja. Plesna čajanko 5DD V nedeljo 19. t. m. je Slov. dobrodelno društvo priredilo plesno čajanko za slovensko mladino. Kmalu se je ples živahno razživel in vsi, ki so vztrajali do konca, so odnesli s seboj najlepši vtis, zlasti še zaradi neprisiljene in prijetne domačnosti okolja. 2eleli bi, da bi SDD prirejalo te plesne čajanke tudi v bodoče in čim pogosteje. Promocija Dne 27. nov. 1.1. je promovtrul na .univerzi v. Florenci za doktorja kirurgije in zdravilstva Sergij Gorjup iz znane družine s Proseka. Mlademu doktorju iskrene čestitke in mnogo uspeha v poklicu. jo in ga lahko kaznujejo z zaporom do 15 dni. 3) Pred vsakim izpraševanjem mora varnostni organ osebi, ki jo ■zaslišuje, sporočiti kaznivo dejanje, ki. ga je oseba osumljena. 4) Osumljenec lahko odgovarja na vprašanja, ki se tičejo kaznivega dejanja, ali lahko tudi izjavi, da noče odgovarjati in da bo odgovarjal samo pred pristojnim sodnikom ali državnim pravnikom. 5) Varnostni organi imajo pravico ustaviti odnosno aretirati osebo, če jo zalotijo pri kaznivem deja.-nju. katero se kaznuje z zaporom nad šest mesecev. Berači, postopači, oni, ki nimajo v državi določenega bivališča ali ki so že bili kaznovani z zaporom, se lahko vedno aretirajo, če se zasačijo pri katerem koli kaznivem dejanju. Tudi izven zalotitve pri kaznivem dejanju se lahko ustavi, kdor je težko osumljen kaznivega dejanja, ki se kaznuje najmanj z zaporom 5 let, ali drugega težkega kaznivega dejanja (proti državi, umora-, ropa, izsiljevanja in ugrabitve človeka). 6) Hišne preiskave sme policijski organ izvršiti le, če pokaže dovoljenje sodnije, ki hišno preiskavo dovoljuje. Samo v primerih, kjer se storilec zasači pri dejanju in skrije v hišo, je hišna preiskave dopustna brez dovoljenja sodnije. Hišna preiskava policije je dovoljena -tudi tedaj, če je utemeljena bojazen, da bi se izgubili sledovi kaznivega dejanja poprej, ko pride na lice mesta sodna oblast. V prostore, kjer se izvršujejo od varnostne oblasti dovoljene obrti ali poklici, imajo varnostni organi vedno dovoljen vstop. Nikdo pa ni nikakor dolžan od govarjati na vprašanja: kateri jezik govori, kakšne časopise čita, v katere šole pošilja otroke, kdo zahaja k njemu na obiske, kateri stranki pripada, katere narodnost: je in slično. Slovensko ljudstvo naj se zaveda, da ne živimo več v času fašizma. Je mogoče, da je med organi policijskih sil še kak okamenel posameznik, ki se še ni mogel otresti fašistične miselnosti in fašističnih metod, ali to so muhe enodnevnice, ki jim v demokratični državi n.i obstanka. Zato naj se vsakdo zaveda, da živi v državi, kjer vlada in mora vladati pravica in ne brezpravnost. Komur se zgodi krivica, jo je zato dolžan prijaviti. bi občinski proračun bil ne samo popolnoma- krit z lastnimi sredstvi, ampak bi vsako leto imeli na razpolago gotov znesek za razne občinske potrebe. K razpravi ss je oglasilo več svetovalcev, ki so izrazili upanje, da bi se razprava o tem prenesla na prihodnjo sejo, ker so trenutno o zadevi premalo informirani. Nato je podžupan Floridan poročal, da se bo ob priliki božičnih praznikov razdelilo več vrst peke tov za najrevnejše družine: dalje bodo obdarovani vsi otroci. Pred koncem seje je odbornik Vižintin še podal izjavo, da odslej ne odgovarja več za javna dela. Bolj natančno te svoje izjave n: pojasnil, kar bo najbrž napravil na prihodnji seji. stavke za potrebe slovenj ,a ,,i-e-bivalstva. Proračun, ki na dohu,... .. .izdatkih znaša okoli duo m.,, o .ov lir, upa.o izravnati z dr^a>.^m prispevkom v znesku l«6,b mili,, lir, ker bodo sicer te števiUe predstav ljale toliko primanjklja.a! 5 Leje občinskega s eti. V sredo 15. t. m. se je vršila seja goriškega občinskega sveta, na kateri je župan sporočil, da bodo končno vendarle začeli z razširitvijo vodovoda y St and rezu, za ka.: so najeli posojilo 118 milijonov lir. Za odplačilo bo prispevala tudi vlada. Tudi hiše v ulici Ascoli 'bodo obnavljali s pomočjo vladnih prispevkov. No seji je odbornik Digiananto-nio poročal, da je županstvo obnovilo za- nadaljnjih pet let pogodbo z ustanovo ONAUR za deset vrtcev med -temi tudi za slovenske. Vsi ugovori, ki jih je slovenski tisk iznesel proti temu, da sloven ske vrtce vodi ustanova ONAIR niso torej nič -zalegli,, ker si neki Digianantonio, ob 'podpori in z o-dobrenjem župana''in vsega odbo ra, prilašča pravico razpolagati z vrtci za slovenske otroke kot s -ka kim navadnim manjvrednim bla gom! 'r Spomenik v Pevmi ostane na mestu Na seji, v ponedeljek 20., t. m. je ■goriški občinski svet na . predlog občinskega odbora, sklenil, da mor^ spomenik padlim borcem v Pevm. ostati na svojem mestu. Na tej seji :e občinski svet odobril tudi proračun za leto 1955. »Zlati pajek« .v Gorici, ul. Verdi 1, priredi ples na Stefanovo, v nedeljo 26. t. m. Začetek ob 17. uri do polnoči. Vabljeni. Za spomenik padlim p Sopodnjah Iz »Soče« od 18. t. m. izvemo, da jp tukajšnji frontaški odbor zaprosil županstvo za odstop nekaj občinskega zemljišča, kjer bi potem postavili spomenik padlim partizanskim borcem. K temu pripominjamo prebivalci sovodenjske občine, da se mora predvsem zgraditi spomenik vsem padlim iz občine, in sicer od prve svetovne vojne dalje, ker predstav Ijajo partizanski borci le del vseh žrtev, ki jih je občina dala! Na drugi strani pa menimo, da ne bi kazalo postaviti spomenik na občinskem zemljišču, tudi če bi ga županstvo odkazalo in darovalo, ker se .bo lahko zgodilo, da pre-fekturni komisar dovoljenje pozneje prekliče in spomenik poruši. Pametno bi po našem mnenju bi ■ lo, da bi primeren kos zemljišča odkupili vsi Občinarji in spomenik zročili v varstvo posebnemu odboru, ki naj bi se vsako toliko let obnavljal. To pomeni, da je demokristjanom zadeva obrambe krščanstva in demokracije pred komunisti in fašisti le pretveza! Seja obč. sveta v Nabrežini Predpretekli torek 14. t. m. je občinski svet nadaljeval s svojini zasedanjem. Prisotnih je bilo le 13 svetovalcev. V odsotnosti župana je vodil sejo podžupan Floridan. Podžupan je poročal, da je bil pravilnik občinskega sveta od višjih oblasti vrnjen z nekaterimi pripombami. Obč. svet je soglasno o-dobril končno besedilo pravilnika. Nato so prešli k volitvam občinskih revizorjev. Soglasno so bili tudi za letošnje leto potrjeni: Jože Kralj, Josip Marizza in Viktor Skof. Vnela se je nato daljša razprava o pravilniku živinozdravni-ške službe. Sklenjeno je bilo, da bo posebna občinska komisija sestavila seznam revnejših kmetovalcev, ki bodo deležni brezplačne živlno-zdravniške pomoči. Odobrili so redno povišanje obč. uradnice Vere Pertot in učiteljice obč. otroškega vrtca, Mare Bole. Ker sta prosti dve stailni mesti za učiteljice otroških vrtcev, so soglasno sklenili, da se zg. ti mesti razpiše notranji natečaj. Odbornik Vižintin v dališem govoru obrazloži prizadevania nekaterih finančnikov, ki bi hoteli zgraditi v Seslianu moderen hotel s priključeno igralnico. Odbornik pravi, da bi uresničitev te namere prinesla občini veliko korist, tako da Vodstvo Kmetsko - delavske zveze iz Sovodenj vošči vesele božične praznik in srečno novo leto 1955 vsem svojim članom, somišljenikom in so-občinarjem! Združeni demokristjani in novi fašisti V nedeljo 12. t. m. so se vršile občinske volitve v Romansu in v Vilešu. V prvi občini so zmagali koalizirani levičarji, na drugi pa demokristjani, povezani z vladnimi strankami in z novimi fašisU. Tudi v Romansu so se demokristjani povezali z novimi fašisti! Za volitve od junija 1953 so demokristjani predlagali na Tridentinskem in v Visokem Poadižju celo komunista kot skupnega italijanskega kandidata proti nemškemu krščanskemu kandidatu. Nova postaja gasilcev V nedeljo 19. -t. m. so v ulici Pao lo Diacono v Gorici otvorili novo postajo goriških gasilcev. GOSPODARSTVO Dragi slovenski kmetovalci! iZa Božič in za Novo leto vam prihranim čitanje mojih skromnih nasvetov za pridno in smotrno kmetovanje. En nasvet pa sem vam tudi za te praznike dolžan, to je: použijte veseli in zadovoljni, v to plem objemu svoje družine, obrane-ob toplem domačem ognjišču, kei ste dobrega na svoji kmetiji pride lali, kar so vaši žulji zaslužili? Ta nasvet naj vam velja tudi kot moje prisrčno voščilo za vesele bo žične praznike in srečno novo leto 1955! J. P. Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813 ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU ponovno sprejema v Barkovljah, ul. Cerreto 13. pritličje, vsak dan od 15. do 17. ure. - Tei. 32-537. n Kino v Nabrežini predvaja ?.a Božične praznike film V VRTINCU« (VIA COI. VENTO) vršile: v petek 24, t. m. ob 19.30 ■ari, nedeljo 2fi. po dve predstavi, in sicer 10, in zu. uri. Predprodaja listkov za vse predstave dve ijri pred začetkom In v soboto od 11. ure dalje. Ob tej priliki iel' upravi kinodvorane vsem svojim obi tkovalcem vesele božič ne prašnike I Predstave se bodo vršile: v soboto 25. in v ib 15. in 20. uri. Leto VIII. - Stev. 52 OIUOGRACIJa Stran 7. Blagoslovljen božič in uspeha polno novo leto želijo svojim cenjenim odjemalcem, gostom in strankam; MICHELIN PETER Pekarna in slaščičarna DEVIN Ana Škarabot BAR IN GOSTILNA GORICA ul. Monte Santo 34 * ^Fla/b ari PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ^Jrst- (Ulica (Sacducci Jtramar Josip KROJAČ Narodna ulic* 61 OPČINE B *maa'1 ** OGliEJITE M \AŠi: IZLOŽBK! Darilne pakete za Jugoslavijo m druge države razpošilja tvrdka ALASKA š. H A V E R 1 C TRST - ulica S. Lazzaro 13-1 Tel. 35-658 Zajamčeno prvovrstno blago po najugodnejših cenah Gotuina fj,ŠPri (Lubeju M i Z 0 T ] 1 ■ Deske tmreko (tmiTOVillCi 1 ve, macesnovt podjetnih! • ‘n l,,ov trame in par kete mufi najugodneje CALEA TEL. 00441 TRST Vlal« Banalno, t 4 IVANKA (UIE1 Sorimm 'ZZliem S)mmm <2)'StoMta MS STROJJ NO MIZARSTVO MILIVOJ PERTOT BARKOVLJE BOVETO 12 GOSTILNA PRI POŠTI Zora (prešel BAZOVICA l>