SKLADEN RAZVOI V NASLEDNJEM OBDOBJU Pred dnevi je okrajni svet za bla­ govni promet razpravljal o vpra­ šanju posredovanja kmetijskih pri­ delkov potrošnikom v industrijskih središčih, o nadaljnjem razvoju tr­ gov ne in o potrebnih investicijah za razvoj trgovine v naslednjem ob- do'bju. 2e grobi podatki nam pokažejo, da je promet v trgovinah v pretek­ lih letih hitreje naraščal od predvi­ devanj. Predvsem zaradi hitrega povečevanje kupne moči prebival­ stva. Ta težnja se kaže še v večji meri za obdo'bje, ki ga zajemamo z novim pe.leinim perspektivnim pro­ gramom. Hkrati pa^ lahko ugotovimo, da kljub uresničenim in preseženim in­ vesticijskim načrtom, trgovina še vselej ni toliko razvita, da bi lahko zadostila vsem potrebam potrošni­ kov. Zato je tudi toliko bolj po­ membno smotrno izkoriščanje de­ janskih možnosti za razvoj trgovi­ ne na_ posameznih območjih. Ze iz preteklega obdobja lahko tudi ugo­ tovimo, da so glede razvoja trgo­ vine dosegli največ tam, kjer so se naslonili na sredstva občinskh skla-^ dov in na lastna sredstva podjetij. Brez dvoma, da ta ugotovitev po­ meni pomembno izkušnjo, na kateri je končno tudi sestavljen predlog programa razvoja trgovine v celj­ skem okraju v naslednjih petih le­ tih. Priznati je tudi treba, da je okraj­ na trgovinska zbornica v tej smeri naredila ve'iko delo. Povezali so se z vsemi občinami in tudi z vsemi podjetji. Le tako so lahko tudi iz­ delali podroben načrt razvoja trgo­ vine v naslednjih letih. Prav zaradi tega neposrednega kontakta ima ta načrt tudi to prednost, da je do kra­ ja realen in uresničljiv, čeprav šte­ vilke govore o visokih potrebnih vsotah. Tako računajo, da bodo skupaj v celjskem okraju v naslednjih petih letih investirali za potrebe trgovine skoraj dve milijardi dinarjev. Naj­ več seveda v celjski občini. Sodijo tudi, da je eden prvih pogojev za smotrno razvijanje trgovinskega omrežja skladnost investicijske po­ litike. Zato bo potrebno v nasled­ njih letih vlagati letno v trgovino okoli 400 milijonov. Ljudje, ki delajo že dolga leta v trgovski stroki, tudi menijo, da je velika pridobitev za trgov.no tesno sodelovanje z Zavodom za napre­ dek gospodarstva. Saj so tako do­ segli, da načrti in razni predračuni niso več nerešljiv problem in da se zaradi tega gradnje ne zavlačujejo. To pa je za skladen razvoj trgovine nujno potrebno. Od tega sodelova­ nja si v naslednjih letih obetajo še več. Tudi v konjiški občini Zadružni sveti kmetijskih zadrug v konjiš'ki o'bčin: so v teh dneh raz­ pravljali o združevanju zadrug. Tre- nulno so v občini štiri kmetijske za­ druge, pred leti pa jih je bilo kar enajst. Razprave na zborih zadružnih svetov so pokazale, da se večina ogreva za ustanovitev ene zadruge, ki bi zajela vse območje konjiške občine. Nekateri pa so m.enili, da bi morda bilo bolje, če bi se združile le tri zadruge v Dravinjski dolini, medtem ko bi ona v Vitanju ostala samostojna. Svet za kmetijstvo je zato ustanovil posebno komisijo, ki je temeljito proučila gospodarske koristi ene in druge inač.ce zdru­ žitve. Mnenja so, da bi vsekakor ena močna zadruga v občni tvorila do­ kaj močnejšo osnovo za hitrejšo mo­ dernizacijo in razvoj kmetijstva. Saj bi dejansko s svojimi skladi lahko vsako leto uresničila tudi načrte, ki so vezani na večje investicijske zne­ ske. Velika in m.očna zadruga pa bi hkrati tudi lahko rešila pereče kadrovske probleme, ki so dejansko osnova za prehod na intenzivnejše kmetovanje v tem območju. V KONJIŠKI OBČINI SO DOUMELI BISTVO Pomoč se trikrat povrne Za konjiško občino bi lahko trdili,, da razen občine tudi gospodarske organizacije skrbe za nadaljnji raz­ voj obrti in industirje na svojem področju. Prvi tak primer je bil pred dvema letoma, ko je Tovarna orodja Zreče dala pobudo za postavitev no­ vega podjetja, ki bi izdelovalo umet­ ne bruse. Sama zreška tovarna jih vsako leto rabi večje količ.ne, osta­ lo pa bi seveda lahko prodali dru- • gam. Pod okriljem zreške tovarne orodja se je začelo na tem delati, sprva sicer v manjših količinah, v neurejenih prostorih i« brez vsakih izikušenj, toda v začetku letošnjega leta se je novoustanovljeno podjetje »Com.et«, ki izdeluje umetne bruse, . že preselilo v lastne prostore, kolek- : tiv pa se je povečal na blizu 20 za­ poslenih delavcev. To je za Zreča vsekakor uspeh, posebno ker ima to podjetje tudi ugodne perspektive za svoj nadaljnji razvoj. Drug tak primer je bil v lanskem letu, ko je usnjarski kombinat »KO­ NUS« odstopil več novih šivalnih strojev in zgradbo nekdanje tovar­ ne čevljev krojaškemu podjetju »Krojaštvo«. To se je v nove pro­ store že preselilo in začelo razen krojašikega dela še z izdelovanjem • konfekcije, predvsem iz usnja kot na prlm,er torbice, zaščitne obleke in • podobno. Seveda je bil s tem omo­ gočen velik razvoj tega podjetja, ki je že v zadnj.h mesecih precej pove­ čalo število zaposlenih, zlasti žena. Ker pa prav usnjene konfekcije na našem tržišču primanjkuje ni bojaz­ ni, da izdelkov ne bi m.ogli prodati. 2e sedanji prostori om.ogočajo, da lahko podjetje zaposli še precej no­ vih delavcev, pozneje bodo po po­ trebah zgradbo lahko še razširili. Pred časom pa je Tovarna orodja Zreče dala pobudo, da se v Ločah ustanovi manjši kovinski obrat v prostorih nekdanjega kmetijskega gospodarstva, lam so precej velika poslopja, ki £0 sedaj neizkoriščena in je z manjšo preureditvijo možno postaviti srednje vel.k obrat za iz­ delavo raznih orodij. Za sedaj dela tam le nekaj delavcev, računajo pa, da se bo njihovo število kmalu lah­ ko povečalo. Seveda bo potrebno na­ baviti še nekaj strojev in drugih na­ prav, potem pa bodo seveda lahko zaposlili še nove delavce, ki jih je v bližnji okolici dovolj, saj je edi­ na industrija v kraju opekarna. Mi­ mo tega pa kaže om.eniti tudi to, da je podjetje »KOSTROJ« močno po­ magalo novemu podjetju »Ključav­ ničarstvo«. Vsi ti primeri kažejo, da se ob so­ delovanju občinskih organov in go- spodarsKih organizacij da marsika­ tero gospodarsko vprašanje v obči­ ni ugodno rešiti. L. V. Dve nnvi trgovini v Ve'enju Pred dnevi so v Velenju uredili še dve novi sodobni prodajalni. Lastne prodajne prostore sta si ure­ dili podjetji Varteks in Mladinska knjiga. Prodajalna Mladinske knji­ ge je ena najlepše urejenih trgovin v celjskem okraju. Razen tega pa bodo v Velenju v kratkem uredili v središču še špe­ cerijsko trgovino in prodajalno to­ baka. Televizor si bodo kupili Dijaki osemletke v 2a!cu so pred časom sprožili akcijo za nabiranje odpadnega materiala in papirja. Skupn o akcijo so že tedaj sprožili z namenom, da bodo z zbiranjem odpadnega materiala »zbrali« tudi toliko denarja, da si bodo lahko ku­ pili televizor. Že prva »papirnata« akcija je bila zelo uspešna. Nabra­ li so kar preko tri tone odpadnega papirja, ki so ga potem posredovali podjetju »Odpad«. Ob tem svojem prvem uspehu pravijo: »Se nekaj ta­ kih akcij bomo priredili, pa bomo lahko gledali televizijske prenose.« Nervozni prsti so lahko zanimiv motiv, nervozni prsti pa hkrati priži­ gajo cigareto za cigareto. — Koliko denarja gre tako v zrak? Utrinki ZARES HVALA Nenavadno lepo presenečenje je bilo. Prijatelj se je tretjo decem­ brsko soboto vozil v avtobusu na progi Celje—Zagreb. Vstopil je v Rogaški Slatini in izstopil v Šmar­ ju pri Jelšah. Na avtobusu se je za­ klepetal z znancem, ki ga že dolgo ni videl. Prijazen sp'-evodnik — žal, mu imena ne vem! — je ponudil vozno karto. Prijatelj mu je dal med smehom petstotak in se še mimo­ grede malo pošalil. Tako sta spre­ gledala, da je plačal s petstotakom in je sprejel le vozovnico ter tri­ deset dinarjev. Sele doma je ugoto­ vil, da mu v denarnici manjka 400 din. V ponedeljek pa je v Celju srečal sprevodnika. Pomislite, takoj mu je prijazno vrnil štiristo dinarjev. »Tu­ di sam sem ugotovil višek, pa nisem vedel odkod«, se je smehljal. Pri­ jatelj mu je iz srca hvaležen: ne to­ liko zaradi denarja, temveč zaradi lepe poštenosti in toplega odnosa do potnikov. Zares: hvala! —s Brez pojasnila Preko šestdeset jih že šteje. Čvrst je in krepke postave. Oni dan si je zaželel črno volneno jopico. 40 km daleč se je pripeljal v Celje. Vljud­ no so ga postregli, toda, nesrečni­ ku je bila jopica nekoliko tesna. Morda je bil tudi nekoliko okoren, ker ni navajen vleči zadrg. Zad'-ga se mu je nekako malo zap'eia, zato je poprosil, naj mu pomagajo. To se je dogajalo v prodajalni. Motti je drugo, pa so ga neprijetno zavr­ nili. »Zato ne jamčimo. Kaj pa se tako redite? Manj jejte!« Plačal je nekaj okrog sedem tiso­ čakov in zagrenjeno zapustil trgo­ vino. Vedno je nasmejan in .ša.ji- vec, toda tisti dan je bil silnO' mrk. Vprašajte ga, če ni bilo res tako, tovariša Reiner ja iz Podčetrtka. Res, dokaj nenavadno! V zadnjih dneh so imele skoraj vse zadruge na hmeljar­ skem območju svoje občne zbore. Razpravljali so o reor­ ganizaciji zadružništva in sno­ vanju močnejš h zadružnih enot. Na domala vseh zborih zadružnikov in tudi na drugih sestankih, ki so bili pred zbori, pa je prišla v ospredje kritika o poslovanju podjetja za od­ kup in prodajo hmelja »Hme- zad«. Kaže, da ima ta spontana kritika tehtnejše vzroke in da ne gre zgolj za »godrnjanje«. Zadružniki hmeljarji niso za­ dovoljni s poslovanjem »Hme- zada« in sicer iz preprostega razloga, ker prevzem hmelja zavisi od enega človeka na »rampi« in od tega kake volje je — torej, če je vstal z desno ali z levo nogo. Tako so bili pogosti primeri, da so hmeljar­ ja zavrnili. Hmelj je peljal na­ zaj domov. Res je, da ima »Hmezad« zaradi pomanjkanja skladščnlh prostorov velike te­ žave in da najprej odkupuje boljši hmelj. To je v sedanjem položaju (staro skladišče je zgorelo) razumljivo. Razumlji­ vo pa bi tudi bilo, da bi hme­ ljarjem povedali, da bodo hmelj III. in IV. vrste lahko oddali pozneje. Tega pa žal ljudem navadno niso povedali. Baje so nekateri celo na »ram­ pi« zvedeli, da je bolje, če hme­ ljar sam pelje hmelj v Ložnlco ali Savinjo, kot da ima Hme­ zad še s tem prevozom stro­ ške. Toda to še ni vse, so pove­ dali hmeljarji na zborih za­ družnikov. Dogajale so se celo prav smešne stvari, ki z zdra­ vo pametjo nimajo veliko zve­ ze. Tako so na »rampi« hme­ ljarja zavrn'li, češ da je nje­ govo blago III. in IV. vrste in da ga ne bodo prevzeli. Taisti kmetovalec pa je čez teden dni peljal k »Hmezadu« znova svoj hm.elj in sicer isti hmelj. Tokrat pa so ga sprejeli, češ da je II. vrste in da kvalitet­ no ustrezal? Podobnih primerov je bilo v Savinjski dolini v jesenskih dneh mnogo. Brez pomena bi b Ib, če bi vse naštevali. Mor­ da pa je prav, če zapišemo ne­ kaj misli, ki so jih dali hme­ ljarji. Ф Ali ne bi bilo bo.lje, če bi hmelj prevzemala komisija, da zadeva ne bi bila odvisna od enega človeka in njegove vo­ lje? Ф Zakaj ne bi sedaj, ko so se domala vsi zbori zadružni­ kov odločil: za enotno zadru­ go v Spodnji Savn'ski dolini — torej, za enotno hmeljarsko politiko, pr'ključili posle pre­ vzemanja in prodaje hmelja k tej zadrugi? Ф Zakaj uslužbenci »Hme- zada« tudi letcs niso poskrbe­ li, da bi izko'istili ustrezne skladiščne prostore, ki jih je v Savinjski dolini še dovolj? Morda ob koncu samo še eno sličico. Pred časom sem se pe­ ljal iz Mozirja po novi asfalti­ rani cesti. Izpod Letuša sem srečal kmetovalca, ki je peljal bale hmelja navzgor. Začudio me je in vprašal sem ga zakaj jih pelje namesto proti Žalcu v nasprotno smer? Bil je starejši možakar. Do­ živel je-marskaj. Ko mi je od­ govoril, pa so mu bile oči pol­ ne so'za. Takole mi je dejal: »Petdeset 1er se že peham po hmeljevih brazdah in vseh pet­ deset let mi v jeseni še nikoli niso na »rampl« kratko malo rekli — pelji svoj hmelj nazaj ne bomo ga odkupili!« Možakar je sklučeno naprej »capljal« za svojim konjičkom, ki je vlekel tovor velikega gor­ ja. Toda ni težko ugotoviti, da se gorje sprevrže v protest, da veliko naloženih vozov, ki so jih zapeljali hmeljarji nazaj iz Žalca pomeni veliko politično škodo. Vprašanje pa je, če se ljudje, ki so v »Hmezadu« te napake zagrešili, tudi tega za­ vedajo in če so tudi dovolj močni, da bodo vso to škodo popravili. Zažigati kozo'ce je namreč prav lahko, veliko teže pa jih je pogasiti. M. Iršlč Kdo je kriv? Usluzben sem pri nekem celjskem podjetju. To niti ni toliko interesantno, zanimive pa so okoliščine, ki so me na­ vedle, da sem napisal ta od­ stavek. Ze v juliju sem opazil, da z mojo »plačo« nekaj ne more biti v redu, čep-av sem kljub temu dobil dokaj visoko vsoto. Tisti mesec sem namreč opra­ vil kar 310 delovnih ur. Tu je sicer visoko število nadur, toda delal sem ob nedeljah, prazni­ kih — podnevi in ponoči, ka­ kor je pač prišlo. Veste za noč­ ne čuvaje ni praznikov. Prizna­ ti moram, da tudi delo ni pre­ težko, vendar je toliko večja odgovornost. Tisti mesec sem torej imel kar ¡18 nadur, toda izplačali so mi le 102 naduri. Torej pomota, in sicer dokaj drobna. Dogodka niti omenjal nisem, ker sem bil prep-ičan, da se kaj podobnega nasled­ nje mesece ne bo ponovilo. Toda, joj! napake so se za­ čele vrstiti kot letna obdobja ena za drugo. V avgustu sem namreč znova zasledil napako v obračunu osebnh dohodkov. In sicer večjo napako, za moje pojme in dohodke ogromno na­ pako. Namesto 252 dve delov­ ni uri SO mi obračunali samo 236. Razen tega pa je bil te­ renski dodatek po nekem ne­ logičnem naključju zmanjšan za 715 dinarjev. Ko sem zahteval, da napako poplavijo, je prišlo do širokih razlag — celo do prepira. Na koncu koncev pa je uslužbenka, ki te zadeve urejuje, le pristala, da bo napako popravila pri iz­ plačilu za naslednji mesec. Tako sem čakal september. Topli in sončni poletni dnevi so se pretvarjali v čemerno jesen­ sko dolgočaje in v znane sive jesenske megle. Res, da je son­ ce od časa do časa pokukalo, da bi pozneje lahko znova od­ stopilo mesto oblakom in me­ gli. Prav s takimi občutki sem dokončal tudi september. Kaj bo? Plačo sem dočakal. Prese­ nečen sem bil. Veliko so mi iz­ plačali. Celo kopico bankovcev, kar je za skromnega človeka, ki še povrhu ni navajen na to, velika posebnost. Obe napaki iz avgusta so mi namreč po­ pravili, razen tega pa so mi iz­ plačali še 4027 dinarjev nagra­ de. Lepo, sem si mislil. Stanje se je hitro popi-avilo in skoraj sem od veselja zapel. A sem se le, ne vem zakaj, vzdržal. Cez nekaj dni pa jP prišel »tuš«. Zvedel sem, da bom mo­ ral nagrado vrniti, češ da ni moja in da gre za napako! Ko sem nato natanko pogledal iz­ plačilni listek, sem ugotovil še drugo napako. Namesto 1950 dinarjev terenskega dodatka so mi izplačali samo 1104 dinar­ jev. Znova je prišlo do pritožbe, razburjanj in prepirov, na kon­ cu pa so mi obljubili, da bodo zadevo popravili. Zal pa je ostalo le pri obljubi. V takem razpoloženju je pri- lomastil še oktober. Grom in strela! Zdaj pa je udarec bil res prehud. Odtegnili so mi ti­ stih 4027 dinarjev, in sicer od mojih dohodkov, čeprav je na­ grada v p'-eteklem mesecu bila obračunana v bruto znesku. Istočasno pa so (hote ali ne­ hote) pozabili, da popravijo napako, ki so jo zagrešili v mojo škodo, in sicer z razliko za terenski dodatek. Ko sem po tem dogodku nekoliko odloč­ neje nastopil, so ravnali z ma­ no, kot da od rijih zahtevam miloščino. Vidite, sedaj smo že globoko v decembru. Sive jesenske me­ gle sprejemajo vse temnejšo barvo, a tudi zemljo je že de­ loma pokrila snežna odeja. Ta čas so se odgovorni usluž­ benci za izplačila v podjetju tudi spomnili, da popravijo na­ pako okoli »famozne« nagrade. Toda hkrati so tudi pozabili na napake v juliju in septembru. Se naprej dostojanstveno mo­ drujejo, in sicer hermetično za­ prti z velom ciničnega molka. V. K. Celje Kdo pa je res kriv? Pismo, ki smo ga dobili od tova­ riša V. K. smo objavili v celoti. In sicer potem, ko smo se podrobno pozanimali o tem. Tu namreč ne gre za podjetje, gre zgolj za problem, ki presega, kot smo ugotovili, do­ meno osebnega mnenja in je že družbeni problem, vprašanje od­ nosov. Kar možakar v sestavku navaja, je res, razen izplačila za mesec julij. Manjkajočih 16 ur je namreč dobil v obliki izplačila za delo v praz­ ničnih dneh. Zanimivo pa je to, da je uslužbenec, ki te zadeve obraču­ nava, hotel tudi mene prepričati, da je vse ostalo p'-avilno. Zal ni šlo, ker je »poštevanka« pokazala, da ima tovariš V. K. prav. V septem­ bru mu niso izplačali 846 dinarjev, čeprav si jih je zaslužil. Vendar to ni tako bistveno. Napake se lahko pripetijo povsod in slučaj lahko tu­ di nanese, da napake zadenejo ne­ koga večkrat. Bistven pa je zadnji stavek pisma: »... in tako oni še naprej »tuhtajo«, zakriti s tenčico cničnega molka!« Morda je tak stavek tudi ciničen, je pa vsekakor zelo resničen. In si­ cer s pristavkom, da tovariš V. K. ni vedel zakaj in kako je do tega molka prišlo. Prav ugotavljanje tega ozadja pa ima poseben prizvok. Pokaže nam tu­ di škodljiv pojav, ki ga še lahko sre­ čamo v naših podjetjih. In sicer birokratsko obravnavanje človeka, kar po navadi zagreši le nekaj lju­ di. Krivda pa potem pade na ves ko­ lektiv tn podjetje. Kako je bilo v tem primeru? Tovariš V. K. se ni strinjal z ob­ razložitvijo, ki mu jo je dal njegov neposredni p'-edpostavljeni. Vsak je pač bil prepričan, da je njegovo mnenje pravilno. Po čisto razum­ ljivi logiki se je delavec pritožil na upravni odbor. Preden so to zadevo obravnavali na upravnem odboru, so hoteli imeti še podrobno obraz­ ložitev z dokumentacijo. Tako je nje­ gova pritožba prišla znova v roke »neposredno predpostvljenemu« in ta je delavca poklical. Znova mu je povedal svojo verzijo razlage, pri­ tožbo pa splavil v predal. Tam smo jo tudi našli, ko smo zadevi sku­ šali priti do dna. Ali ni to grobo kršeni e delavče­ vih pravic? Ce se delavec ni strinjal z mnenjem predpostvljenega, je tu­ di razumljivo, da le-ta ne more v imenu upravnega odbora odločati. Najmanj pa ima seveda pravico kar koli ukrepati v imenu upravnega odbora. Najbolj škodljivo pa je, če problem, ki obstoja, reši tako, da spravi pritožbo v predal. To namreč hkrati pomeni tudi ignoriranje po­ mena upravnega odbora, čeprav se nekdo na ta način lahko izogne ne­ ugodnemu položaju, ki bi nastal, ko bi se zadeva z napakami odkrila. Ce zadevo še naprej precenjuje­ mo, ugotovimo, da je ono o cinič­ nem molku v veliki meri upravičeno. Seveda s pristavkom, da delavec ni vedel, da ta molk ni povzročil upravni odbor podjetja, temveč člo­ vek, zaradi katerega se je pritožil. In še naprej — ni nujno, da se mo­ ra delavec strinjati tudi z odloči­ tvijo upravnega odbora. Po vseh preftpisih in glede na razvoj samo­ upravnih organov ima tudi vso pra­ vico, da se zoper sklep upravnega odbora pritoži še pri delavskem svetu podjetja. Toda tega ne more storiti, če od upravnega odbora ni dob'1 glasu. Upravni odbor pa tudi zadeve ni mogel obravnavati, če je pritožbo nekdo kratko malo spravil v predal. Od tod tudi »cinični molk«. Molk iz teh vzrokov pa je lahko hido nevaren. Najbolj zato, ker ljudje tako tudi nehote pridejo do napačnega prepričanja, da se kratko ma'o nikomur ne merejo pritožiti. Zadeva pa ima še en vprašaj. To­ variš V. K. ima mesečne dohodke, ki se gibljejo okoli okrajnega po­ vprečja. Razumljivo je, da mu je p-i tem vsak »dinar« pomemben — stoiak pa še bolj. Vsakdo si nam­ reč življenjsko' raven k'oji po red­ nih dohodkih. Po teh živi. Razum­ ljivo je tidl, da iz'-edne prilcžno- sine dohodke porabi tudi za iz-edne izdatke. In sicer zato, ker računa tudi vnaprej na redne dohodke. In kaj se zgodi, če mu zaradi za pisal­ no mizo napravljene napake izpla­ čajo premijo, za katero ni bil upra­ vičen? Nekateri bodo rekli, nasled­ nji mesec mu bomo isto vsoto od­ bili in zadeva bo znova v redu. Vendar vsa zadeva le ni tako pre­ prosta niti v redu. Ce je tovariš V. K. v septembru dobil štiri tisočake premije, je tedaj upravičeno menil, da mu tudi pripadajo. Ker pa so bili to njegovi izredni dohodki, je tiso­ čake porabil tudi za izredne izdatke. Povedati pa je treba še to, da bi teh izrednih izdatkov ne bilo, če bi ne bilo izrednih dohodkov. To je dokaj težji problem. Premijo, ki so mu jo napačno izplačali, so odbili od nje­ govih rednih dohodkov. Torej od ti­ stega dela dohodkov, s katerimi se preživlja in od katerih je odvisna tsa njegova drvžlna. Zaradi tega je tudi razumljivo, da taka oblika občevanja z ljudmi zadene človeka, družino in njihovo življenjsko ra­ ven. Se bolj postane problem pereč, ce človek v podjetju mlmog-ede iz­ ve, da gre za samovoljo in neod­ govorno, ali vsaj nepremišljeno de­ janje. Taka je bila zadeva okoli pisma, ki nam ga je poslal tovariš V. K. s prepričanjem, da mu bomo poma­ gali. Naš namen pa ni bil, da bi njemu pamagali, ker ne g-e za to. da bi sto'pce uporabi'a'i za reševa­ nje osebnih problemov vsakega po­ sameznega p-ebivalca. Trčili pa smo pri obravnavi na dokaj pomemben drvžben problem. Čeprav je končno tudi res, da bi mo'-da brez našega posredovanja pravica V. K. zaspala v prašnem predalu. Mile Irš'č BALADA O PRASNEM PREDALU