Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 22.
V Ljubljani, dne 1. decembra 1926,
VI. leto
UDRUŽENJA
VOJNIH IN V AH D OV KRALJEVINE SHS
OBLASTNEGA ODBORA ZA LJUBLJANSKO IN MARIBORSKO OBLAST V LJUBLJANI
List izhaja 1. in 15. v mesecu. — Posamezna številka 1 Din. Naročnina mesečno 2 Din. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, št. Peterska vojašnica.
Kako dolgo tako?
(Po »Ratnem Invalidu«.)
Krivica, ki se godi vojnim žrtvam, je dosegla sedaj vrhunec. Z maltretiranjem in omalovaževanjem vojnih invalidov, vojnih vdov in sirot so pogaženi najnavadnejši obziri, ki vežejo človeka k človeku. Brez trohice usmiljenja se gleda, kako z beraško palico hodimo po ulicah, po cestah, proseč, da se nam kaj podeli za božjo voljo. Nikdo nas ne sliši, kakor da smo zločinci, ki smo prelivali kri in se dali ubijati po svoji volji. Vse, kar je bilo obljubljeno, da se nam bo dalo in kar je bilo obljubljeno staršem onih, katerih kosti leže po svetovnih bojnih poljanah, se ni izvršilo. Pozabilo se je na vse obljube o zaščiti tistih, ki so pokošeni na Krasu, zmrznili v Karpatih in na drugih bojiščih, brez sočutja se dovoljuje, da otroci teh padlih odraščajo brez podpore, brez ljubezni, v gladu in siromaštvu. Pozabilo se je na preteklost in se dovolilo, da oni, ki so ustvarjati današnjost, umirajo na ulicah v beraških oblekah in pod težo bede in pomanjkanja.
Z invalidskim zakonom nam je odvzeto tudi še to, kar smo brez njega imeli. Odvzeto nam je tudi to, kar nam je bilo dosedaj dajano v malenkosti. Sprejet na brzo roko nam je ta zakon prinesel zelo malo zaščite. S svojo nepopolnostjo je povzročil zmedo v reševanju našega vprašanja. Z razlaganjem zakona se trati čas, mesto da bi se izvajal in s tem olajševal bedo. Razlaganje zakona je prispelo tako daleč, da se mnoge njegove naredbe izvajajo zelo slabo, na veliko škodo invalidov. Sodišča ga tolmačijo na en način, financijske uprave ga tolmačijo na drug način, ministrstva pa tako, kakor to uradniki najdejo za pravilno. Invalidi, zavzeti in razočarani gledajo, kako se jim, brez milosti, odvzema to, kar so pričakovali kot zboljšanje. Davčni cenz je vrhunec nehvaležnosti proti invalidom. Z njegovo pomočjo so odvzete vse pravice nezaščitenim invalidom. Z eno kretnjo so se malone izbrisali vsi invalidi s plačilnih spiskov. Pobiti vsled neudač stoje invalidi presenečeni, neverujoči, da se
lahko gre tako daleč, da se jim odvzema minimum potreb, ki jih zahteva življenje. Razvrsta-vajo nas soglasno davčnega cenzusa, a še se ni na jasnem glede indirektnega davka. Ono, kar se trdi danes kot pravilno, se jutri že zanikuje, da bi se pojutrišnjem popravilo z razpisom.
Kot nekaka naknada za izgubljeno moč nam je dana invalidnina, ki je pod vsak minimum najnujnejših potreb. Zmanjšana je, da bi se prihranilo. Ni nam dano niti toliko, kolikor je potrebno dnevno za polovico žemUp. Bili smo posipani z laskanjem in hvalo, ko smo stali v okopih s puško v roki. A ko smo padli, so nas odrinili v kot. Ne verujejo nam, da stradamo in hudujejo se, ker zahtevamo kruha. V burji strastne današnjice ne slišijo našega krika in krika sirot, ki umirajo zapuščene.
Da bi dobili beraško podporo, morajo starši poginulih dokazati, da so nesposobni za delo. In kaj vidite? Onemogle starke in starce, ki prihajajo k zdravniškim komisijam, da se jih pregleda, da bi dobili po 40 Din mesečno za dva sina. Čakajoče po nekoliko dni, da jih sprejme komisija, te majke Jugovičev preklinjajo uro, ko so postale matere.
Vojne vdove morajo pripeljati po dve priči k davčnim uradom za izjave, ki se večno zahtevajo. Ako hočejo, da dobe po 100 Din mesečne podpore, morajo plačati 150 Din pričam, ki bodo potrdile, da nimajo premoženja. Mnoge, ne morejo radi tega privesti prič in ostanejo brez podpore.
Z zakonom smo osvobojeni taks, ko reguliramo svojo podporo. Generalna direkcija pa zahteva takse. Invalidi nimajo, s čim naj plačajo in zgubljajo podporo. Davčni cenz, priče, zdravniški pregled, takse (kolekovine), samovolja vseh in vsakega v reševanju našega vprašanja in nepopoln zakon so naredili, da smo ostali brez vsega.
Kako dolgo, kako dolgo?	P. M.
Da se razumemo.
V naši zadnii številki ie izšel članelk »Ali ie naša reorganizacija pravilna?« Pojasnil ie najprvo polemiko med dr. Bazalom in »Ratnim Invalidom«, končno pa izrazil še naše mnenie. Izraženo mneme nam ovrača »Ratni Invalid« v 47. številki, med tem na poda nekak veto Središnega odbora z ozirom- na naš izraz:	»Mogoče, da ie imel nri sodelovaniu
o priliki sestavlianda novega zakona nekoliko interesa na tem Središni odbor no principj »divide et imnera?« Do tega izraza smo mo-edi oriti pri razmišlianiu. ako ie bilo sploh potrebno. -da ie prišel v invalidski zakon člen °dede reorvanizapiie v oblastne in mesne odbore? Zdelo se nam ie. da ni bil to Interes države uravnavati na znotraf neko privatno organizaciio in da se s tem celo gaziio prava, ki iih ima vsako društvo po zakonih, da samo odloča in se svobodno razviia. -dokler ne na-snrotuie iavnemu redu ali državnim interesom. Zato smo mislili, da k moral poskrbeti Središni odbor za to. da ie prišla naša reorganizacija no načinu kakor obstoia v zakon. In sicer nai bi imel interes, da na -ta način prisili razdvoienie močneiših organizacij v maniše. katere bo lažie vladati.
Radi te naše trditve Je S-rediišni odbor Vznevolien. Vprašal nas ie celo. ako smo snlob za edinstveno udrnženie. da se nai kar otvorieno izrazimo!
Ako ie Središni odbor uvidel iz našega članka da smo oonolnoma priznali niemu nravo. da ie bil kompetenten snreiemati edinstvena pravila da ie sploh naša enotna organizacija brez edinstvenih nravi! nemogoča, da ne (»re da hi snreiemali odbori na primer v Liubliani. Zagrebu ali Osieku itd., vsak svoja separatna in drugačna pravila, potem- nam- morn priznati da smo branili edonstvo udruženja. Ravno or-ganizaciia invalidov Slovenije je med naivečiim-i zagovorniki edinstva, k»r ima smisel za to in predvideva na-ivečie koristi od čim močnejše skupnosti To ie ravno
LISTEK.
Iv. Vuk:
Skozi okno vlaka ...
(Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja.)
(Dalje.)
Od Gabele postaje se začenja Kras. Kakor da je nadeževalo kamenje, toliko ga je. Velike in majhne kaplje in vse goste, goste... Vasi — samo kamenje... Nizko, siromašno grmičevje tuintam sili izpod kamenja. Pri hišicah je očiščeno ali morda zdrobljeno kamenje. Rdeča zemlja se vidi, za rjuho velikost in skrbno °Srajena. Tu šele znajo ceniti, kaj je zemlja. Rodovitna k zelo, ker je je malo in ker je s krvavim znojem napojena. Zato je tako rdeča. Z ljubeznijo so obdelani ‘akšni koščki. Ječmen zori in pčenica sili v klasje. To-^ak je posajen, čebula in mak...
Znamenito Popovo polje se odpre pred nami. Naj-večje je v celi Hercegovini. Dolga oaza, zelo rodovitna sredi kamenitih sten bregov. Po sredi teče reka — Nil tega Polja — ki vsako leto poplavlja in gnoji Popovo P°lie. Pravijo ji Trebinjšnica. Lepo je obdelano polje. Raznovrsten posev, iz vlaka se vidi, ki drči po progi v reber vsekani, kakor mozaični tlak. Lepo v romboidih, etverokotih, kvadratih, trapečih, trapecoidih so ozna-ene poševne parcele... Hercegovski tobak raste tu.
Koruza je posajena, ližol, zelje... trta. Štiri je ura, a Hercegovke so že na poiju. Okopavajo. Svež je zrak, kakor umit in v tej svežosti so ljudje, kakor bi jih gledal v zrcalu. Po nekod še orjejo, zakaj voda je šele pred kratkim splahnela. Kmet-Hercegovec stopa za plugom, kakor pri nas. Vola vlečeta plug, kakor pri nas. In to ob štirih zjutraj. To pa ni, kakor pri nas...
Solnce vzhaja... Zlato je. Poljubi kamenje... poljubi z neizmernim trudom obdelano zemljo — vrt pred hišicami, poljubi priäne kmetice in kmete hercegovške. Vlak pa beži naprej nevzdržema... Rastlinje se spreminja. Iz okamenelih kapelj dežja silijo fige; košate razprostirajo svoje veje in listje, figovo listje, iz katerega je Bog Adamu in Evi za silo sešil obleko, da nista naga odšla iz raja. Že zore in ponujajo svoj »Petrov« sad, kakor se imenuje prvi sad. Trta se zariva v razpoke, bor si išče opore v kamenju. Pojavljajo se ciprese ... ravne, kakor sveča, stožcu podobne. In vrste se nepremično, kakor v deželi zaklete kraljičine, kjer sapica ne zaveje in je vse okamenelo od hudobne besede prokletstva. A življenje je težko in mukepolno. Zakaj trd je kamen...
Od Uskuplja dalje pa se že pojavljajo celi gozdovi cipres. Vitke in visoke, vse zelene, da se jih oko ne nagleda. Ni čuda, da jih je opeval Salomon in gradil iz njih tempelj na Sinaju, ki mu ga ni bilo para ... Divji lovor je tu, pa tudi pravi se pojavlja. Od Grude postaje pa se srebrijo gaji oljk bogatega sadu obetajočih.
Vlak drči navzdol, leze navzgor, beži zopet po ravnim, se vije po serpentinah v gorovje vsekanih. Visoka, strma, živopisna so nekatera mesta, ceste bele, kakor pomite in gladke, kakor miza ... Morje se zasvetlika. Prvi pozdrav. Duša vriska. Dovolj je kamenja, mehkobe se hoče...
Morje... morje...
Smo že tu. Vlak beži tik ob njem. Toliko da ne namaka koles v njem ... Ista mentaliteta... Vedno ista... Nevarnost je prijetnost, je slast in strast...
Živela strast.
»Kaj ne, gospa Marija?«
»Kaj?«
»Živela strast?«
»Živela«, odgovori in gleda morje. Zdravko boči prsi. Gorenjske so, široke...
Že vidim ladje. Otroci se kopljejo v morju. Objema jih solnce in pritiska nanje svoj zdravilni poljub. Blagor vam, katerim je dano uživati ta poljub. Letoviščarje vidim. Oni so, kakor lastovke pri nas, znak, da je tu življenje brezskrbno. Pa ne za vse... Vidim one, ki nosijo tovore na ladjo. Težke tovore. Zagoreli so obrazi in pot lije z njih.
Vlak vozi v postajo.
■ Tam na pomolu pa že čaka ladja.
; i »Da si mi čil in krepak, železni voz. Dolgo sem Jj|ti bil gost, po nevarnih skalah si me vozil, po lepih fiikrajih si me zibal, verno in varno. Sedaj pa stopam na
dalo novod. da ne vildii (Voristi v delitvi orea-nizacii v ndruženiu.
Da ne bo kakeva dvoma o nonašaniu voi-nih žrtev iz Slovenile v naši raiednici. sta naša delegata že na plenarni seji v Beogradu,
ki ce ie te dni vršila obrazložila Središnemu odboru kakšno ie bilo naše mnenie dede prednavedene trditve! Pojasnjeno jima je
bilo da ie ra reorgamizacUo naševa udružen» stavil novoi zakonodajalec sam in sicer radi oblastvene kontrole. Tudi »Ratni Invalid« je ovrvel našo trditev s poiasnilom, da nam' ie bila reorvanizaciia notom invalidskega zakona nanrtana.
Nočemo kriviđneva sumniaenia. nosebno na o stvari glede katere smo že zadniič nri-nomnili da nam ne dela nrav nobenih neorl-lik kar se tiče ureditve naše organizacije. Naš izraz nai bo neunravičen. za kar bi ga morali smatrati že vsled teva ker ie tako ostro zadel in povzročil nreoei močno reakcito.
Da ie bilo na mogoče našim odborom se reorganizirati le na tem temelju odobrenra naših nravil potom krajevnih (mesnih) in oblastne skupščine, ostane deistvo Kaiti obrazložili smo da obstoie v naši državi še različni krajevni predpisi, nreko katerih nismo smeli iti. Zdelo se nam ie dobro, da predlagamo oziroma svetujemo tovarišem v Zagrebu, kjer gotovo obstoiaio slični predpisi kakor orl nas v Slovenili da se reorganiziralo naiotei potom kraip.vnib in šele potem notom oblastne
Že v naši predzadnji številki smo na kratko poročali, da se sliši o neki reviziji invalidskega zakona. Tudi smo na kratko razložili predloge, ki iih ie naš Središni odbor stavil ministru za socialno politiko. Treba ie. da 'glede tega vorašania spregovorimo nekoliko več.
Iz hitrih predpriprav sklepamo, da mislilo najbrž naš zakon malenkostno revidirati z bodočim- finančnim zakonom;. Naše mnenie. ki nas pri tem navdala, ie pesimistično. Imamo že. orecei skušeni kako se ie naš orejšmii začasni invalidski ‘zakon oarkrat revidiral. Kar spomnimo se nazai. oa vidimo, da smo dobili <; finančnim zakonom šoeciiahve komi-sbe. ki so orecei razbile naš ooložai. tako da še danes mnogi čutiio. Spomnimo se na davčni cenzus ki ie podlaga za siromašnost, ker tudi ta ie. plod finančnega zakona. Čutimo ga dobro.
Za bodoče leto se nam obeta zopet, da bodo invalidnine ukinili vsem. ki oreiemaio nokoinino. To ie za nas zelo verietna tolažba ki io bomo uaibrž zagledali v bodočem' finančnem zakonu.
Vsako leto dobimo kako novo reviziio invalidskega zakona, toda vse so v škodo in poslabšanje invalidskega vprašanja.
S finančnim zakonom se da naše vpraša-nie naiboli regulirati, ker Dri nliegovem spre-iemaniu mi nimamo dinektnega sodelovanja, ker to ni zakon za naše. vprašani e. Vendar pa moramo iz naše prakse uvideti, da je finančni
zakon tudi za nas naivažneišega pomena.
Reči moramo, -da ie večjega pomena kakor invalidski zakon
V našem invalidskem zakonu imamo marsikaj samo na oaniriu.
ladjo, da se zazibljem na prsih morskih. Pozdravljen vlak... Ladja čaka.«
5. Hercegnovo — Kotor.
Nad postajo leži mesto. Nekdanji Castelnuovo je to, sedanje Hercegnovo. Kralj Tvrtko I. Kotromanovič ga je sezidal. Amfitcatralno od morja tja gor po trdih pečinah se dvigajo hiše. Stare razvaline trdnjave »torte Spagnuolo« iz leta 1538 in »Forte di mare« strme za nami, obraščene z bršljanom, veličastne še sedaj v svojih razvalinah. Velik potres jim je razmajal stene. Forte Spagnuolo — imenovan tako v čast Španjolcev, ki so bili zavezniki Benečanov proti Turkom. Benečanov ni več, Španjolci pa še imajo svoj spomenik, čeravno že v razvalinah.
Tiho plove parnik, lahno, kakor labud. Okrog nas pihlja morski vetrič, ki ga opeva tudi slovenska pesem. Prijeten je in globoko ga pijejo pljuča. Saj po 25-urni vožnji v vlaku je tako prijetno na zibajočih se valovih morskih piti morski osvežujoči zrak.
Strmi oko. Lepota, lepota... Slikovito obrežje z vilami, oleandri v cvetju, oljke s srebrnimi listi, visoke palme... sivo kamenje, mogočno gorovje, kakor titani, vse višje in višje se vzpenjajoče k oblakom, razorano z globokimi brazdami od divjih strel in nalivov, ki rišejo v te velikane svoja znamenja mogočnosti...
Kumborska ožina. Zdajci smo v Tivatskem zalivu. Ladja plove in reže brazde v mirno morje. Se obrača k obrežju, pristaja, izkrcava in vkrcava in zopet odrine
skupščine. Oni na so sklicali samo oblastno skupščino in mogoče ie to vzrok, da iim veliki župan ni potrdil pravil.
»Ratni Invalid« pa ie smatral vsled tega. da .smo storili zlo ker ne branimo naših edinstvenih pravil in integriteto našega udruženja, ker ie veliki župan v Zagrebu neopravičeno odstavil tamošnii odbor in postavil komisarja.
O tem nismo mi v »Voinem Invalidu« popolnoma nič govorili, vendar pa. da se ne bo
0	nas kal mislilo, povemo dla ca popolnoma zlagamo z nastopom Središnega odbora, da brani avtonomnost našega udruženia. Po našem mneniu mora oblast nastopati proti društvenim funkcionarjem le. ako so kai nezakonitega zagrešili. In oblastvena posredovanih v našem udnižemu Se moreta vršiti le na predlog ministrstva sociialne politike do naših pravilih. Ako bi ne bili mi v tem; vprašaniu edini z akciio udruženia. bi se bili gotovo oglasili in izrazili svoie mnenie.
Mislimo da smo s temi vrsticami popravili ono. za kar smo prišli v nesporazum: z »Ratnim Invalidom« m kar smo razčistili tudi na zadnjem plenumu. Izrazili smo, kakor ie naša navada da se izrazimo o vseh organizacijskih vprašamih odkritosrčno bili smo pa tudi prepričani da bomo dobili na izraz, reakcijo ki ho stvar razčistila. In to se ie zgodilo Naše delo bo pa šlo po edinstveno za-čriani noti panrei ker o tem ne more biti n,i-
1	dar dvoma.
Pri tem nai omenimo samo podpore no-satoneznikom. organizacijami, odoravnime v obliki denaria ali zemlie itd.
Nam invalidiskji zakon tudi ne more koristiti ako nima finančne podlage. Ravno finančno podlago pa nam- daie vsakoletni finančni zakon.
Čitali smo v poročilih raznih listov, da bo budžet ministrstva za sociialno politiko v bodoče zopet za oKoli yu milijonov manjši, i o bo precejšen udarec, ki ga bo čutilo socijalno vprašanje. Da bomo pri tem v veliki meri prizadete voin-e žrtve, ne more biti dvoma.
Ako naš invalidski zakon že sedat nj imei dovoli finančne, podlage, se nam ie nadeiati. da io bo imel spričo tega v bodoče še- manj. Ali nai se potem tolažimo z reviziio invalidskega zakona v naš dobrobit?
Po predlogih Središnega odbora nai bi se cenzus spremenil od 20 Din zopet na 30 Din neposrednega davka, invalidom iz Srbiie. Lrne gore in dobrovoljcem nai bi se dale iz reparacij,skega fonda dnevnice do 25 Din, polni in pretežki invalidi1 nai imaio -čeprav dobe z.emho invalidnino naprej, enako tudi družine dobrovolicev. >
Vse to nai bi predvidena revizija invalidskega zakona izboljšala. Sicer tega ni videti ako upoštevamo, da bi orncniena izboli-šania zahtevala večio finančno podlago, predviđenu' budžet sociialne oolitike na tega ne kaže ker bo zmanjšan za okoli 90 milijonov. Ne moremo trditi, da gori navedeni predlogi niso umestni in važni, toda mi želimo reviziio invalidskega zakona v -drugačnem smislu.
Mi nikdar ne. smerna pozabiti onih naših točk ki so iih vsebovale naše resolucije in za katere smo se dolgo let -edinstveno borili.
naprej tiho šumeč z valovi. Oko se ne naveliča gledati. Tiho občudovanje se loteva srca, ko plovemo skozi ožino »Verige« v Kotorski zaliv. Na obeh straneh gori v skalah so trdnjavice. Stopnice, ozke in dolge se vijejo k njim. Na grebenih gora pa so v razdalji posejane trdnjave — torti, starinski iz časov Benetk. Zde se kakor stari daritveni oltarji... Groteskna mogočnost sivih skal vleče poglede nase. Brazdati so grebeni od vrha do tal, kakor obraz stare kmetice, pretrpevše tisočero gorja.
Dva otočiča stojita tam na morju. Kakor za mizo velika se vidita. Na enem je star samostan s cerkvico in vrtičem. Sv. Jurij (San Giorgio) mu pravijo. Najstarejši krščanski spomenik. Benediktinci so živeli v tem samostanu. Zidan je na pečini, ki se dviga iz morja.
Še zanimivejši- je njegov sosed. Gospa Škrpjelska, (Madonna dello scarpello) kar pomeni dleto, se imenuje. Kakor da plava na vodi se zdi in kot da je odsev v vodi vrhuncev Vrmače gore. Cerkvica na skali Morje ji umiva podnožje.
Zraven mene sedi mladec z mladenko. Belo je oblečena Ona in O-n je v belem suknjiču. Za roke se držita. Zdravko pomežika gospe Mariji. Ona ga ostro pogleda in reče:
»Ne pozabite na Mojzesa in na njegove zapovedi.«
Zdravko ji odgovarja. Jaz ju ne poslušam. Moja pozornost je pri mladcu, ki pripoveduje mladenki o otočku. S tihim glasom ji pripoveduje pripovedko.
Nočemo na tudi. da bi reviziio invalidskega Takona delal finančni zakon ampak temeljita revvziia nai bo na podlagi posebnega zakona kot dodatm zakon k invalidskemu zakonu.
Vsakoletni finančni zakon pa nai daje stalno podiavo. -da sp bo mogel invalidski zakon izvaiati. Ako -danes finančni zak-on spretnima določbe invalidskega zakona, uh gotovo ne spreminia in iih ne bo soremimal v svoin škodo, ker interes finančnega efekta mora kazati vedno samo na slabo. Zato ie iluzorno misliti da bomo s finančnim zakonom dosegli izbolišame položaja.
Mi moramo pri spreiemaniu finančnega zakona le apelirati na merodaine faktorje, da si priborimo podlago za obstoječi invalidski zakon
In ko bomo dobili enkrat revidiran invalidski zakon se bomo r-orali boriti za to. da bodo imela mateniielna izbolišania podlago v bodočem finančnem zakonu. Ne stremimo pa samo za izbolišaniem ki bo zahtevalo večje državne izdatke, tudi take zahteve imamo, s katerimii se lahko invalidom moralno koristi. Sai imamo na primer zelo slabo urejeno strokovno unenie invalidov, posebno na zaščito na -delavskem trgu in v slučaiu brezposelnosti. Tozadevno bi bilo treba vsai malo vzeti za vzgled druge države, na primer Nemčijo!
Posebno glede nameščanja in eksistence imamo zelo slabe nogoie. Kar pogleimo vprašanje trafik. Vsa taka vorašania bi se dala lepo urediti. pri čemer ne bi država rnateriielno trpela nasprotno bi bilo še v nien gmotni dobrobit. S tem; bi bili le podani nagoti, da bi se tudi iavnost nekoliko žrtvovala za voinp žrtve.
Z vsem- tem nima finančni zakon nobenega nosla ampak dober invalidski zakon.
Poleg dobre zaščite invalidov in drugih voimh žrtev v moralnem pogledu, bi lahko odpadla marsikatera gmotna državna daiatev.
Koliko bi si marsikateri invalid lahko sam pomagal, ako bi užival moralno oporo!
Naš invalidski zakon daie Invalidu razne prednosti nnd enakimi pogoti. Oni, ki so imeli enake nogoie za kako podietie ali službo že d z oredvoinega časa. so lahko brez invalidskega zakona dosegli svofo potrebno eksistenco Onim oa ki pogojev nimalo, uh ie treba dati bodisi z nadalini-o strokovno izobrazbo ali z raznimi olaišavami.
V	Nemčiji imaio za nameščame in even-fuelnn odnuščanie težkih invalidov posebno invalidsko razsodišče ki s pomočjo državne oblasti odloča o tem- pri privatnih podietiih.
Naš invalidski zakon bi lahko nadalie nudil marsikatere koncesije invalidskim organizacijam posebno oa' zadrugam.
Vse to se lahko uredil brez finančne podlage in broz finančnega zakona.
V	enem- kar tangira finančno stanie. bi moralo biti na drugače in to gleda invalidnin
Odškodnino bi moral dobivati vsak invalid, vdova in popolna sirota. Tudi- to bi se dalo regulirati v meiab današnie finančne podlage. Danes se ozira nri na c na siromašnost na podlagi davka. Daie se miloščino in ne. odškodnino
Zadnia ženevska konferenca ie enoglasno spreiela. da mora dobiti vsaka volna žrtev primerno odškodnino. In to ie res edino pravično.
»Oglej si dobro cerkvico. Tisto, kjer ni vrta. Na valovih je zidana, se zdi. Ali ti naj povem čudno zgodbo o nji?«
»Pripoveduj«, prosi Ona.
In On pripoveduje:
»— Pred kakimi štiri in pol stoletji so tam, kjer stoji sedaj tista cerkvica molele iz vode tri skalice, dletom podobne. In nič več. Morje jih je oblivalo, spodjedalo, a one so kljubovale. Otočič pa, ki je nastal iz njih, je delo človeških rok, delo človeške vztrajnosti in požrtvovalnosti. Zgodilo se je namreč, da sta 22. julija 1458 veslala tod dva ribiča iz Perasta, ki še takrat ni nosilo ime »mrtvo mesto«, kakor ga ima danes, brata Mortesič. Opazila sta, da nekaj blesti na skalici. Gledata. Ali ono vse blesti, pa ne moreta videti, kaj je. Veslata bližje. In glej, ko se približata skalici, vidita, da se sveti na nji podoba Marijina. Presenečena sta gledala podobo. Odkod se je vzela? Morje se je je dotikalo s svojimi valovi in je ni zmočilo.
Vzela sta podobo Marijino, da bi je ne potopil morski val, ko se morje razburka, ter jo odpeljala v cerkev v Perastu.
Ali glej, Marijina podoba je odšla zopet na tiste tri skalice v morju. In to je delala vedno, ko so jo sneli in odnesli v cerkev.
»Marija hoče cerkev na tistih skalicah«, je odločilo ljudstvo.
(Dalje prihodnjič.)
Vprašanje revizije invalidskega zakona.
lt«J
Urediti bi' bilo treba temeljno rento za vsako volno žrtev. V noštev mora1 oriti samo orocent nesposobnosti in nič drnveca.
Np samo siiromašnim. vsem' nrioada vo-tova renta ir naslova odškodnine, na naisi bo ista še tako maihna.
Ko zagledaš človeška z razdraženimi očmi in besnečimi čeljusti, dasi sam ne ve zakaj, znaj, da je moralno in duševno zelo nizek.
Schopenhauer.
Zgodi se večkrat, da iz mnogih ljudi, ki se izvolijo ua tem ali onem občnem zboru te ali one podružnice »Udruženja vojnih invalidov«, pride do funkcij človek, ki mu je dobrobit in požrtvovalno delo španska vas, a on sam vse. Tak človek v tej svoji domišljiji sega z zločinsko roko po tistem, kar ga najbolj miče, to je, po denarju in si ga prisvaja. V veliki organizaciji se najde takih ljudi več, v manjši manj, ker je to pač v človeški družbi tako urejeno, da se med dobrim zrnjem najde tudi plevel. In »Udruženje« je velika organizacija, zato se je tudi tekom časa zgodilo več raznih nečednih slučajev. Maribor je bil to, sedaj pa ljubljanska podružnica.
Baje se je — tako ve sedaj namreč marsikateri, ki si na tihem menca roke od zadovoljstva, na «unaj pa, škrta z zobmi in psuje in 'dolži vsevprek —• to že povsod šušljalo. Samo oblastni odbor nj vedel (in pristavlja hinavsko) ali pa ni hotel vedeti. Izginila je precej visoka vsota, nekaj nad 19.00Ü Din. Kakor govori poročilo nadzornega odbora podružnice, ki je menda v avgustu ali septembru kontroliral blagajniško knjigo, je našel vse lepo vpisano in vknjiženo. Ko se je vprašalo za denar, je rekel predsednik Breznikar — to je namreč glavna oseba cele afere — da je naložen v hranilnici. Nadzorni odbor je s tem končal svoje delo. Ni se prepričal, ali je to res, in če se ni mogel prepričati, da se ga je oviralo, ni naznanil višji nadzorni instanci, oblastnemu odboru. Tega ni naredil niti noben drug odbornik; niti sam blagajnik, ki je v prvi vrsti odgovoren za denar, ni javil članom odbora, da on nima denarja, nego da vodi denarne posle sam predsednik Breznikar. Po pravilih je to nedopustno. Vendar blagajnik ;n ves odbor ni razumeval določbe pravil — da ne rečem kaj ostrejšega.
Ali zgodilo se je, da bi trebalo izplačati podporo nekemu članu. In — zdaj je prišel polom. Izkazalo se je, da podpore ni mogoče Izplačati, ker ni denarja. Javil je dotični oblastnemu odboru in oblastni odbor je takoj dal pregledati vse denarno in blagajniško poslovanje. Rezultat je bil presenetljiv. Denarja ni nikjer. Oblastni odbor je takoj napravil ovadbo čez podružnični odbor policiji. Podružnični odbor sam pa je dan poprej ovadil policiji predsednika.
To je sedaj že zadeva sodišča, da kaznuje krivec. Niti policija niti državni pravdnik ni aretiral Breznikarja, čeravno se je v ovadbi to zahtevalo. Tudi zoper to ne more nikdo ničesar ukreniti. Preiskava sedaj teče.
Oblastni odbor pa je takoj tudi dal sklicati izredni občni zbor ljubljanske podružnice, da se izvoli nov odbor. Objavil se je dnevni red. In to bi naj bilo v nedeljo 28, novembra t. 1. ob 1. uri popoldne v Mestnem domu.
Ker ob tej uri ni bilo dovolj članov navzočili, da bi občni zbor bil sklepčen, kakor določajo pravila, je bil eno uro pozneje sklican drug občni zbor, ki bi naj zboroval pri vsakem številu članov. In res, ob dveh se je otvoril ta izredni občni zbor. Bilo nas je 120 članov navzočih. Tudi jaz sem se ga udeležil kot član te podružnice in to pred vsem iz vzroka, da vidim, s kakšno resnostjo in skrbjo bodo člani to zadevo prerešetali.
Ali — stvar ni šla za to, postaviti podružnici nov odbor in ukreniti potrebne korake, šlo se je na tem cbčnem zboru gotovim ljudem demagoško razgrajati in obdolževati oblastni odbor.
Začudil sem se temu početju. Videl sem eno grupo, ki se je zbrala okrog nekdanjega tajnika Izvršnega odbora g. Krušiča in videl samega g. Krušiča, kako oblastno je diktiral svoji grupi, za kakšne njegove predloge naj glasuje. Bilo mi je takoj jasno, da se hoče občni zbor zlorabiti za demagoško in čisto osebno svrho nekdanjega tajnika Izvršnega odbora. Zahteval je namreč (med drugimi zahtevami), da naj zastopnika oblastnega nadzornega odbora predasta svoje poročilo občnemu zboru, torej članom, da ga bodo vsi čitali, ker °bčni zbor ne zaupa oblastnemu odboru.
Da je to nonsens, ni treba posebej povdarjati, ali se je mogel tak nonsens in kršitev sploh vseh orga-nizacijskih določb in organizacijske discipline izustiti na občnem zboru ljubljanske podružnice, kjer so člani ven-
Na Oerskem še danes ntimaio zakona za Preskrbo voinih žrtev. Zato i> nrihova nre-skrba zelo slaba Predi kratkim so se obrnili na tnvarišp. kulturnih držav in iim 7 oklicem ’aziasnlH svoi bedni noložai. Oni ki so slu-caino ryeskrblieuii s ookoinino kot nenziloni-
Sirornašnim' nai se na oomaea z dodatki v moiah finančne možnosti.
Iz v seva teva ra zla vama nekatenih važnih vorašani v invalidskem nravu. ki bi iih bilo treba urediti se razvidi, da ie ootrebna reviziia invalidskega zakona s oosebnim dodatnim zakonom.
dar — da se lahko izrazim — intelektualci, državni uradniki itd., to me je porazilo. V zadnji kmečki vasi bi kaj takega ne pričakoval, a doživel sem v Ljubljani. Ako se torej člani tako malo zavedajo celo organizacijskih določb, kako se naj potem sploh vodi organizacija. Saj je vendar podružnica najnižje telo cele organizacije in se kot taka mora pokoravati določbam višje in ta zopet višje ati centrale. In ne more sl podružnica, ki je vendar drobtinica v celi organizaciji, pa naj je potem njeno članstvo še tako številno, nekaj prilaščati, česar ni sama napravila. Revizije ni napravila podružnica, nego višja inštanca, oblastni odbor, izvoljen od Invalidov cele Slovenije. On je sklical občni zbor, on ima poročati. To je jasno, kakor da je enkrat ena —• ena. Samo tisti grupi okrog g. Krušiča in nekaterim vdovam to ni moglo biti jasno. Zato so, kljub pojasnitvi, da bo dal poročilo tisti, ki je izvršil revizijo, zahtevali na vse grlo, da ne zaupajo, in da bodo oni sami čitali. Revizija se je izvršila, a ne zaupajo revizorjema, da podasta poročilo. Smešno in — žalostno.
Ali sedaj je postal g. Krušič še bolj nervozen in nestrpen. Jel je vpiti in obdolžil oblastni odbor, da je sokriv. To je celo meni osebno povedal še pred otvoritvijo občnega zbora. Po njegovem mnenju bi moral oblastni odbor znati za vse grešne razvade in misli vsakega posameznega funkcijonarja podružnice ter jih kontrolirati. Ali vzemimo, da bi to delal, ali bi ne nastalo takrat vreščanje, da oblastni odbor nikomur ne zaupa, ker je sam tak, in da zato kontrolira podružnice, čeravno imajo svoje'revizijske odbore. Pa bi odborniki lepo polagali svoja mesta in kaos bi rasteh Sam gosp. Krušič bi takrat zopet psoval oblastni odbor. Zanj velja morda pravilo: Samo dolži, nekaj se že prime. Zato je tudi vpil, da ne zaupa oblastnemu odboru in celo predlagal nezaupnico, kar so tudi njegovi razumniki lepo odglasovali. Torej, mesto občnega zbora za izvolitev podružničnega odbora in izvršitev določenega dnevnega reda je bilo tu zborovanje o nezaupnici oblastnemu odboru, ker je predsednik podružnice poneveril podružnični denar. Lep nivo razumevanja o tvorbi organizacije. Nezaupnica nekaterih brez konkretnih obdolžitev.
Kdo se naj sedaj spozna iz tega kaosa. Predsednik občnega zbora ni bil kos vzdržati red in seve ga tudi nj razumel vzdržati in tako se je razblinil v nič. Člani so drug za drugim odhajali, se zgražali, ostala je le grupa g. Krušiča, ki je izvolila nekak anketni odbor, ki naj vso zadevo natančno preišče in ugotovi. In sedaj, se vprašam: Kaj potem, ko bo ta anketni odbor vse preiskal in pregledal? Odgovor je eden: Sklical se bo zopet občni zbor, ki bo izvolil nov odbor. In to je vse. Toreji iz tresenja gor se je rodila miška. Mesto pospešiti delovanje in ozdravljenje podružnice, jo zavreti in jo držati bolno. To je smisel delovanja g. Krušiča.
Zakaj to pišem?
Zato, da podam invalidski javnosti, kako nesrečno in nerodno rešujemo mi invalidi med seboj svoja vprašanja in kako smo nerodni v vodstvu zborovanj in v razumevanju organizacije. Najde se kak užaljen, odslovljen funkcionar, ki mu je dobrobit invalidov samo na jeziku, v srcu pa mržnja in osebni obračuni, katerim žrtvuje celo organizacijo. Tak užaljen funkcionar take situacije porablja v svoje svrhe. G. Krušič je bil svoje-časno tajnik Izvršnega odbora. Poznam ga, skupaj smo delali. Podružnice se ga še tudi dobro spominjajo, saj so proti njemu nastopale. Celo ljubljanska podružnica je takrat bila proti njemu. Ali ko ni več v oblastnem odboru, je sedaj njegov sovražnik ter zbira okrog sebe elemente, proti katerim se je kot tajnik Izvršnega odbora boril. Kajti znano je, da se povsod najdejo ljudje, ki nič he mislijo, nego je že v njihovi naravi mesto ustvarjati, rušiti. Tako nastaja psihopatološka obdolžitev nemogočnosti in brezpomembnega razgrajanja. Vse je kriv oblastni odbor — po njegovem. Celo to, da imamo tak invalidski zakon. O središnjem odboru, naši najvišji instanci, tega ne govori. In tako dalje. Kaj bom našteval. Razočaran sem bil in ko sem opazoval pobesneli njegov obraz in krike, ko sem videl, kako razbija občni zbor in goni svoje pristaše v naravnost smešnožalostne zahteve, bi se najraje razjokal.
Zavednost, zavednost, kje si! In poštenost, poštenost ...
Ljubi j a n a, dne 28. novembra 1926.
Ivan Vuk,
vojni invalid, član ljubljanske podružnice.
sti do njihovem noložam in službenih letih, še dobiva io nekai d ruto oa skoro nič.
Invalid' slenec dobiva mesečno 1 milijon kron za 75% delanjezmožnosti 400.000 K. za 50% 100.000 K. za 25% 12.000 K. delanezmo-žna voina vdova 60.000 K. sirota 6000 K. Ako
nrimeriamo vrednost denaria. d^ stane- kilo-eram kruha 7000 K. mesa 30.000 K. ena delavna obleka 1.500.000 K. notem vidimo, da vori navedeni oreiemki ne Domenim nič.
Politične razmere ne dopuščalo niti toliko da bi smeli limeti svoio organizacijo. Pod pritiskom feb razmer se ie vendar oiuna-čil neki invalid Gladanv. da ie zbral skupaj nekaj vojnih žrtev, ki so izdale oklic, da pri takih razmerah ne morejo vstrajati. Pripravnem' so z žrtvami braniti svoie pravice. Zahtevajo sledeče:
1.	Takoišnie sprejetie zakona o preskrbi.
2.	Do uresničenia te zahteve povišanje rente za 100% invalide na 2,000.000 K. za 75%
1.500.000	K. za 50%	1,000.000 K. za 25%
500.000	K. za vdove 1,350.000 K. 'za popolne sirote po 300.000 K, za pol si rote do 150.000 K, za starše 1,000.000 K. za slepce pa še dodatek do 1.000.000 K.
3.	Ustanovitev preelednih komisij.
4.	Sprejetie zakona za nameščanje.
5.	Ustanovitev doma za voin» žrtve.
6.	Podelitev zemlje.
7.1 Prenos prodaje državnega .'monopola na volne žrtve.
8.	Znižanje železniške vožnie rte vseh železnicah.
9.	Znižanje davkov za vojne žrtve.
Politične beležke.
Narodna skupščina je odgođena do 7. decembra.
Beogradski župan dr. Kumanudi mora odložiti poslanski mandat ali se pa odpovedati županstvu. Obeh položajev istočasno ne more zavzemati.
Stjepana Radiča so obdolžili korupcije.
Obtožbo poslanca Vilderja, ki dolži Radiča zlorabe ministrskega položaja, so podpirali zastopniki vseh strank razen radičevske.
Rumunski kralj na smrtni postelji. Vesti, da se je bolezen kralja Ferdinanda zelo poslabšala, se vedno bolj širijo. Nekateri listi že pišejo, da je umrl. Kraljici Mariji v Ameriko se je poslala brzojavka, naj se vrne. Na vidiku so velike homatije radi prestolonasledstva. Grozijo celo z državljansko vojno.
Albanska vstaja. Izbruhnila je v Albaniji, v severnem delu vstaja, ki so jo, kakor se govori, podžgali Italijani. Vstaši so nastopali proti Skadru in imeli velike uspehe. Najnovejša poročila pa že govore, da se vstaja bliža kraju s popolnim porazom vstašev. Albanski vojni minister polkovnik Aranitasi se nahaja v Skadru in osebno vodi operacijo proti vstašem, ki na umiku gonijo pred seboj živino in nosijo ves imetek, kolikor so ga v naglici mogli oteti. Umikajo se v planine Dukadine in Prekaje, vojaštvo pa pritiska za njimi ter zažiga hiše in vasi, da jim onemogoči povratek.
Divjanje italijanskega fašizma. Mussolini si izmišljuje vsakovrstne zakone in divja. Zdi se, da je slaba kopija nekdanjega ruskega carja Ivana Groznega, kjer so opričniki carjevi delali zločinstva vseh vrst nemoteno. Tako tudi sedaj fašisti. Aretacije so na dnevnem redu. Vse ječe in za zapor sposobni prostori so prenapolnjeni. Konfinira se nefašiste na kazenske otoke. Vrše se tajni umori. Za uradnike je ukazano, da podpisujejo liktorsko posojilo in to najmanj 200 lir, ki se bodo odtegovale od mesečnih plač v 14 mesečnih obrokih. Povsod se pobirajo prihranki dijaštva. Slovence se preganja in postopa z njimi kruto in brezobrazno. Degeneracija hvalisane tisočletne kulture je na višku. Četrtkova »Edinost« je bila zaplenjena, ker je objavila vest iz Goriške, zakaj je bil obsojen bivši kanalski župan g. Karel Angeli.
Mednarodne socialnopolitične konvencije ratificirane. Dvanajst mednarodnih socialnopolitičnih konvencij je Narodna skupščina soglasno ratificirala. Ratificirala pa ni konvencije o Surnem delavniku.
Na zasedanju Društva narodov, ki se otvori
5.	decembra, bo Mussolinija zastopal državni podtajnik Grandi. Važnejši kot oficijelne točke programa bodo ob tej prihki zakulisni razgovori zastopnikov velesil.
Otvoritev grškega parlamenta je bila 26. novembra. Po prečitanju poslanice predsednika republike se je parlament za 8 dni odgodil, da se more med tem sestaviti nova vlada.
Pangalos pred sodiščem. Bivši diktator Grčije, Pangalos, ki je nekako hotel posnemati Mussolinija, je dobil obtožnico, ki mu očita nasilje.
Francosko-ruska pogajanja za ureditev ruskih dolgov Franciji so naletela na velike tež-koče. Generalni tajnik in podpredsednik ruske delegacije sta odstopila.
Volitve v oblastne skupščine so razpisane za 23. januarja 1927. Ljubljanska oblastna skupščina bo štela 53 poslancev, mariborska pa 64
Izredni občni zbor ljubljanske podružnice.!
Položaj vojnih žrtev na Ogrskem.
poslancev. Agitacija je že v polnem teku. Po zakonu bo štela ljubljanska oblast za te volitve 14 in mariborska 15 volilnih okrajev. Mesto Ljubljana voli 5 poslancev, Maribor 3, Celje 1, srez Brežice 3, Črnomelj 2, Kamnik 4, Kočevje 4, Kranj 5, Krško 5, Laško 3, Litija 4, Logatec 3, ljubljanska okolica 7, Novo mesto 5, Radovljica 3 in Kastav 1 poslanca. V mariborski oblasti voli srez Celje 5, Dolnja Lendava 4, Gornji grad 2, Konjice 2, Ljutomer 3, Maribor desni breg 5, Maribor levi breg 5, Murska So-bqta 5, Prelog 5, P!revalje 3, Ptuj 7, Slovenj-gradec 3, Šmarje 5 in Čakovec 5 poslancev.
Sestanek poljskega zunanjega ministra z ruskim narodnim komisarjem Čičerinom. Zunanji poljski minister Zaleski namerava sredi decembra odpotovati v Moskvo, kjer se sestane z zunanjim narodnim komisarjem Čičerinom.	_
Naše gibanje.
Zadruea »Vzajemna oomoč« ie dobila od Invalidske zadruee v Beogradu na razoolago izgotovljene zimske sukni e ražinih kakovosti no zelo nizki1 ceni. Suknie so treh vrst. in sicer za ceno 250 Din. 300 Din in 350 Din. K temu se priračuna nekaj malega za pošiljatev. Ako hoče kdo. da se mu suknia oredlela po meri ce plača krojaški .delavnici še nefcai malih stroškov za nredelavo. invalidom pnipo-ročamo da si nabaviio take suknie, ki so poceni. Plačati jih ie treba, takoi. Naibobe ie. da se reflektanti zanje oglasijo osebno v Ljub-
hani v Udruženiu. ki er lahko suknie oomeniio. Seveda se na na želio razoošiljaio tudi oo pošti proti predplačilu. Dokler ie zaloea. ie prilika nabave, zato nai se vsak čimorei ovlasi.
POPRAVEK.
V listu »Voini Invalid« štev. 21 7, dne 15. t m priobčen ie bil dopis d od naslovom »Iz leseniškeva kota«, v katerem med drugim, do-pisun piše:
»Udruženie invalidov ile razsvetlilo grobove kolikor se ie v nalivu razsvetliti dato.«
»Ne razumemo pa. zakai in no čigavi krivdi se letos niso uredili grobovi na vojaškem oddelku pokopališča na Jesenicah.«
Dalie nravi pisec:
»Občinski odbor na Jesenicah ie silno trdih rok Na ponovne1 naše nrošnie tako lani
kakor letos. nam. niti odgovora ne da.«
*
* *
Ker na vse to ni istina in se s temi neutemeljenimi niša mami1 iemlie no krivici občini Jesenice ugled1 ter se io obenem kompromitira nanranrv višiim političnim oblastim, se no-zivha naslov, da takoi v nrihodnii številki, lista priobči na istem1 mestu v smislu tiskovnega zakonika sledeči popravek:
»Ni res. da voiaški grobovi letos niso bili primerno ureieni.
Res na ie. da se isti niso mogli tako urediti kakor druga leta in to vsled vedmega de-ževia v mesecu oktobru. Tudi drng; privatniki niso mogli v tem n ogledu drugače storiti.
Ni res da ie grobove razsvetlilo bale samo Udruženje voj. invalidov.
Res na ie. da ie obama kupila za razsvet-liavo voiaških grobov na .Jesenicah 8 2 s več ki so bile no občinskem' slugi ki hib nalivu tudi prižgane.
Ni res, da ie občinski odbor silno trdih
rok.
Res oa ie. da se ie pri občinski seii 'dne 5. VII. 1925 sklenilo, da se bo brez nadaljnega
dala podpora ood pogojem, da Udruženje vojnih invalidov predloži občini seznam naiboli potrebnih oseb. (Reveži se pa itak podpirajo brez kakih posebnih priporočil).
Tega na Udruženie še do danes ni storilo in se še vedno čaka na tozadevni seznam.
Iz Mairibora. Udruženie voinih invalidov v Mariboru ie v času od 1. avgusta do 31. oktobra 1926 zooet obdarilo nekai svojih najrevnejših članov v obliki denarnih podpor, in sicer so nreieli no odobreniu Oblastnega odbora: Vogrin Maks. Sv. Benedikt v Slovenskih goricah 300 Din. Feuš Erna. sirota. Maribor 150 Din, Gosak Joško, sirota Razvanje nri Mariboru 300 Din. Stiper Marila. Maribor 150 Din. Mugerli Vincenc, Sv. Benedikt v Slov goricah 50 Din. Ludvik Pleteršič. Po-brežie ori Mariboru 150 Din. čerguli Frančiška. za pogrebne stroške 260 Din, Dvoršak Julijana. Maribor 150 Din. Mažir Anton. Sv. Jakob v Slov. goricah 100 Din. Anton Kuhar, mimoootuioči 50 Din. Valentin Marija. Studenci pri Mariboru 200 Din, Knez Ferdo. Sv. Lovrenc na Pohoriu 150 Din. Karner Marija. Košaki pri Mariboru 50 Din. — Skupno ie bilo
na podporah izplačano od 1. ianuana do 30. oktobra 1926 Din 7010. — Poleg tega ie 'dobila volna vdova Ivana Partlič iz Hoč pri Mariboru za otroke staro obleko od Udruženja, katero ’> darovala gospa Anica Ankerst iz Maribora.
V	Trbovljah ie tamkaišmi Kraievni odbor priredil s sodelovaniem liubllanskega dramatičnega odseka dve gledališki predstavi. Vpnizoritvi sta izborno uspeli tako da cta zaslužili več upoštevania od strani občinstva. Čeprav ie v Trbovljah orecei prireditev, ki se vrste posebno ob sobotah in nedelialh druga za drugo hi bilo pričakovati v mvalidsko korist boljšega oosečaoia. Saj naše Udruženie nUde v Trbovliah le redko s kako prireditvijo na dan tako da ne dela posebne nadlege.
Iz Kamnika. Naš Krajevni odbor je sklenil na redni seji z dne 21. 11. t. 1., da priredi dne 12. decembra t. 1. v Ljudskem domu v Domžalah koncert v prid božičnici svojih članov in članic. Na koncertu bo sodeloval kvartet.
Božičnica se bo vršila dne 19. decembra t. 1. v Ljudskem domu v Kamniku. Podpore potrebni redni člani in članice se opozarjajo, da naj takoj napravijo primerne prošnje, ki morajo biti potrjene od županstva. Prošnje je vlagati na Krajevni odbor udruženja vojnih invalidov v Kamniku. Ako ne bodo prošnje vložene vsaj kakih 4—5 dni pred božičnico, se ne bo moglo na zamudnike več ozirati.
Člane in članice obveščamo tudi, da je moral pustiti mesto našega predsednika nad vse delavni tovariš Belin, šolski upravitelj v Nevljah, ker je službeno premeščen. Pogrešali ga bomo zelo težko. Odbor mu tem potom izreka za njegovo požrtvovalno in nesebično delo najiskrenejšo zahvalo.
Reševanje prevedb. Središni odbor nas obvešča o rešenju ministrstva socijalne politike Br. 27652 od 13. 11. t. 1. sledeče vsebine:
Po zahtevi Središnega odbora je g. minister pravde zaukazal s svojim generalnim razpisom vsem sodiščem v državi, da morajo odločbe za invalidske pokojnine reševati kar najhitreje in kot'po zakonu nujne.
Upamo, da bo ta intervencija našega udruženja pospešila rešitve.
Mesto zvaničnika se odda pri okrajnem sodišču v Ribnici. Prošnje je vlagati do 10. t. m. na Predsedstvo okrožnega sodišča v Novem mestu.
Pravilnika, ki smo jih pred kratkim v načrtu objavili, to je za odkupovanje invalidnine in za nameščanje invalidov, bosta kakor smo v Beogradu zvedeli te dni podpisana in objavljena. Na to se bosta pričela takoj izvajati.
Objava. Izgubila, sem sodni' skico okrajnega sodišča v Mariboru o nrizmaniu orejem-kov invalidske oofcomine. glaseč na ime: Kelihi ger Marila. Pob režic ori Mariboru. Najidiiteli nai ga blagovoli vrniti. — K c 11i n g e r Marija volna vdova.
Izgubil je član. knjižico tov. Andrej Mah-kovič iz Tržiča, član Krajevnega odbora v Ljubljani in sicer na poti iz Tržiča do Butter-hofa. V knjižici je bil tudi še en dokument. Svarimo pred izrabljanjem, kdor pa najde knjižico, naj jo pošlje tov. Mahkoviču ali Krajevnemu odboru.
Za morsko kopališče. Invalidsko morsko kopališče v Kraljevici potrebuje sredstev za razne naprave. Tamkajšnji odbor se zelo trudi, da bi mogel kopališče, za katerega je dala občina prostor tekom bodoče sezone spraviti v uporabo. Nudi se tudi ugoden nakup neke stavbe, za katero je potrebno nujno sredstev. Odbori našega udruženja po drugih pokrajinah zbirajo pridno zadružne člane za to morsko kopališče in je na zadnjem plenumu v Beogradu storjen sklep, da naj naše organizacije iz svojih sredstev pokupijo čim več deležev. Vsak delež stane ie 10 Din, vpisnina pa 1 Din. Za to opozarjamo tudi naše člane, da obračajo malo več pažnje na to koristno napravo naše organizacije ter podpisujejo deleže. Pošiljajo naj denar kar na Oblastni odbor, ker dobi isti potrebne bloke pristopnic. Čimveč bomo imeli Slovenci pokupljenih deležev, temveč bomo imeli pravic v Zadrugi Invalidsko morsko kopališče v Kraljevici.
Davek na ročno delo. V zadnjem času je računovodstvo ustavilo več vdovam pokojnino, ker plačujejo davek na ročno delo. Ker ni bilo pojasnjeno, ako spada ta davek med neposredni davek invalidom, se jim je nakazalo le polovično invalidnino.
V	Beogradu so nam pojasnili, da je bila izdana v tem oziru posebna odredba in sicer pred kratkim, da se davek na ročno delo ne upošteva v naš cenzus. Imajo že odlok tudi pri Središnem odboru. Naše računovodstvo ga baje še ni dobilo, upamo, da ga bo v kratkem.
VELIKA LOTERIJA.
Udruženje vojnih invalidov kraljevine SHS Središni odbor v Beogradu za Invalidsko zadrugo d. d. prireja veliko loterijo. Igra se na sledeči način:
Vsaka srečka, ki stane 30 Din, ima po dve ugodnosti in sicer:
1.	Na vsako srečko se more prihraniti 100 Din. Na srečki so navedene trgovine iz vseh naših pokrajin. Kdor kupi kako stvar pri dotičnih trgovinah, plača za vsakih 100 Din le 95 Din, za ostalih 5 Din pa odtrga in izroči kupon od srečke. Ker ima 20 takih kuponov, more na vsako srečko prihraniti 100 Din.
2.	Poleg te ugodnosti pa igra vsaka srečka še na 2000 zelo lepih efektnih dobitkov.
Isti so sledeči:
Kolekcija dragocenosti vredna 100.000 Din, nov avto vreden 60.000 Din, pianino vreden
20.000	Din, spalna soba vredna 15.000 Din, 10 zlatih moških ur z verižicami vrednih 40.000 Din,_10 perzijskih preprog vrednih 20.000 Din, 10 zlatih ženskih uhanov vrednih 15.000 Din, 20 stenskih ur vrednih 15.000 Din, 30 zlatih ženskih prstanov vrednih 15.000 Din, 50 pravih švicarskih ur vrednih 20.000 Din, 46 ženskih zlatih in srebrnih nakitov vrednih 15.000 Din, 600 raznih zlatih in srebrnih predmetov vrednih 60.000 Din, 1200 ovojev tkalskih izdelkov vrednih 100.000 Din.
Žrebanje srečk bo nepreklicno dne 6. marca 1927. Dobitki se razglase v vseh večjih listih Beograda, Zagreba in Ljubljane. Oblastni odbor v Ljubljani ima precej teh srečk v razprodaji. Tovariši in tovarišice naročajte jih. Vsak naj pošlje denar in naslov, nakar se rnu srečka takoj pošlje.
Opanke. Udruženie vojnih invalidov v Mariboru orosi vse one Krajevne odbore U. V. I. mariborske oblasti, kateri so prejeli za svoie člane opanke, da nai čimorei oošlieio notrtfiU o nreiemu opank ter nakažem poštnino vi as om dopi s o v.
Zahvala. Podpisana volna vdova se tem potom prav orisrčno zahvaliuiem Udruženju voinih invalidov za na klonite v še dobro ohranjene stare obleke zali svoieva 12-letnega sina Srčna zahvala na tudi za denartm podporo s katero cptu si znatno nomavala nV težkega financiielneva položaja. — Partlič Ivana. Hoče 49 pri Mariboru.
Nova trafika bo ustanovljena na Kette-Murnovi cesti št. 5 v Ljubljani. Kdor bi reflek-tiral nanjo ter ima lokal ter kapital, naj se javi pri Krajevnemu odboru v Ljubljani.
Druge novice.
Tainik centrale delavskih zbornic v Beogradu dr Živko Topalovič ie imenovan za tajnika mednarodnega urada dela v Ženevi Likvidaciia davčnih Uradov. Ministrstvo financ ie odredilo da se likvidira 18 davčnih uradov v Bosni. Črni gori in Srbih ker so tako malo nabrali davkov da niso bili kriti niti upravni stroški. V Slovenili fr teva vzroka nar no bodo ukiniali davčnih uradov!
»Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10./17 pošlje vsakemu naročniku »Vojnega invalida« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal!
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Stanko Tomc. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Zanjo odgovarja: France Štrukelj.
WWU/U/U/U/WU/WWWÜ/Ü/WWU/WU/U/U/U/W WU/
Vzajemna pomoč
posojilna in gospodarska zadruga
r. x. z o. z.
v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica
sprejema hranilne vloge, daje posojila v gospodarske svrhe vojnim žrtvam.
Priporoča svojo novootvorjeno krojaško delavnico za izdelavo vseh krojev po najnovejših modah. Invalidi, vdove in sirote dobe primeren popust. Sprejema tudi popravila oblek, izdelavo konfekcije in vsa druga krojaška dela.