PfcStnlna plafani v gotnviir
Maribor, ponedeljek 9 decembra 1935
Stev, 280
(Uato IX. XVI.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Goapoako ul. tl < leielon uredništva 2440, upravo 246-Izhaja razen nedelje in praznikov vaak dan ob 14. url Velja meaečno prejeman v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku > Oglase sorelema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni 's«un it. 11.409
99
JUTRA
99
Mir Evrope ie na kocki
Mussoiin^ev govor je podrl sananie na sporazum - A ko se v dveh dneh položaj ne spremeni, se sank d e poostre do skra nosfti -Trdna angieško-ffrancoska fronta
PARIZ, 9. decembra. V trenutku ko sta se V Parizu sestala angleški zunanji minister sir Hoare in francoski ministrski predsednik ter zunanji minister La-val, je imel Mussolini pred italijanskim parlametom govor, ki je bil takega značaja, da je porušil upanje na mirno diplomatsko poravnavo italijausko-abesln-skega konflikta. Hoarejevo in Lavalovo upanje, zgrajeno na razgovorih angleške-ga in francoskega poslanika z Mussolinijem, je po tem govoru izginilo. Tudi na vso angleško in francosko javnost je uplival Mussolinijev govor naravnost porazno. Mussolini je pokazal, da hoče iti trmasto dalje svojo pot in noče popustiti. Zaradi tega se je Hoarejev in La-valov sestanek spremenil bolj v posvetovanje glede ukrepov proti Italiji, ki naj sedaj slede. Oba državnika sta'razpravljala intenzivno o poostritvi sankcij In eveutuelnih posledic tega koraka. Po sedanjem položaju sodeč sestanek sankcij-skega odbora, ki je določen za 12. t. m. v Ženevi, ne bo odgoden in bodo tako
sprejeti predlogi o poostritvi sankcij.
Dasi so se izgledi na sporazum skoraj popolnoma porušili, sta pa Hoare in La-val vendarle sklenila poizkusiti še zadnje. Sklenjeno je bilo, da se nujno sporoči Mussoliniju zadnji poziv, na katerega mora takoj odgovoriti. Zatrjuje se, da je Mussolini že odgovoril, vendar pa vsebina odgovora javnosti v tem trenutku še ni znana. Sir Hoare je moral namreč včeraj obvestiti o tem odgovoru najprej svojo vlado, ki bo informirala o zadevi tudi še ostale prizadete vlade. Sodi se pa, da Mussolinijev odgovor položaja ni spremenil, ker vztraja Mussolini pri svojih zahtevah, ki jih je bil že svojčas sporočil, a jih Društvo narodov ni moglo sprejeti. To pa potrjujejo tudi vesti iz Italije iu vesti italijanskih listov, ki pišejo, komentirajoč Mussolinijev govor v parlamentu, da Italija ni pod nobenim pogo-. jem pripravljena umakniti se s svoje poti, ki jo je nastopila. Italija bo nadaljevala boj z vsemi silami in bo pristala le na tako rešitev, ki bo zadovoljila vsem njenim zahtevam.
Ogromne italijanske priprave v Libiji
Italijani so v severni Afriki popolnoma pripravljeni na spopad z Angleži
RIM, 9. decembra. »United Press« objavlja razgovor svojega poročevalca z znamenitim letalcem majorjem Oranom, ki se je vrni! s poleta nad italijanskimi kolonijami v Afriki, Letalec je dejal, da ie iLbija po zaslugi maršala Balbe pripravljena na vse eventualnosti, ako bi nastal konflikt med Italijo in Anglijo, Italija se je pripravila tudi na najslabše možnosti. Ogromna cesta, ki vodi iz Tripolisa do meje Egipta ter ima velik strateški pomen, bo v kratkem dovršena.
Cesta ie široka 6 m in dolga okoli
3000 km. Dva tisoč delavcev je zaposlenih pri gradnji noč in dan. Sedaj je v Libiji 62.000 italijanskih vojakov z ogromnim številom letal. Vojaštvo je pripravljeno, da more vsak trenutek stopiti v boj. Za preskrbo vojske je poskrbljeno z letali in tovornimi avtomobili. Italijani imajo tudi posebne oddelke jezdecov na katneiah, ki jih je organiziral maršal Bal-bo. Maršal Balbo je v polni meri izvršil svoje delo iu je ž njim lahko zadovoljen. Iz Italije se pa pošiljajo v Libijo še nove čete.
S^e^ilnik kralja Aleksandra v SpMtu
Včeraj je Jadranska straža na slovesen način odkrila svoj spominski svetilnik
SPLIT, 9. decembra. Na valobranu Dajorja Stojana so včeraj na nenavadno Povešen način odkrili spominski svetilnik viteškega kralja Aleksandra I. Zedi-hitelja. K odkritju v Splitu, ki je bil ves slavnostno okrašen, so se zbrale ogromne množice domačinov, okoličanov in Costov iz vse države. Svečanosti je prisostvoval tudi kraljevski namestnik dr.
^ c r o v i č, ki je imel ob tej priliki velik Rovor o blagopokojnem kralju, kateremu y spomin naj sveti novi svetilnik po na-Sfm morju. Po njegovem govoru so pad-o zavese in v solncu se je odkril mno-/,'ci spominski svetilnik. Častna četa je 0tidala tri salve, pevska društva pa so izpela ob spremljanju godb državno ^bino. Dr. Perovič je prvi položil pred fvetilnik krasen venec. Svetilnik je ''-krajen iz mramorja z otoka Brača v I^Hki šiiristranske prizme in je visok
Oietrov in pol. Na vseh štirih straneh ^tilnika so vklesani razni zgodovinski ^tumi. Na čelni strani je napis: Kralju
Aleksandu I. Zedinitelju. Na južni strani: 26. 8. 1910. Tukaj je splitska mladina, vidovita in oplemenitena v trpljenju, pozdravila prvič svojega bodočega jugoslovanskega kralja. 19. 11. 1925. Na tem mesto je rekel veliki kralj: »Bodite odslej kakor doslej zvesti čuvarji našega morja. Z vami stoji čvrsto združena domovina«. Na severni strani je napis: Okamenela v boli je domovina sprejela tukaj kralja mučenika, vrnjenega iz tujine, kjer je izdihnil z besedami: »čuvajte mi Jugoslavijo!« Svetilnik, katerega je zgradila Jadranska straža, je nato prevzel v varstvo splitski župan v imenu mesta. Nato je v imenu vlade spregovoril minister K o m n e n o v i č. Dalje je govoril predsednik senata dr. T o m a-š i č, nakar so sledili še drugi govori. Sledilo je polaganje vencev in defiliranje raznih društev in množic, ki je trajalo nad 1. liro. Po odkritju je bila svečanost na krovu rušilca »Dubrovnika«, katere so se udeležili vsi odlični predstavniki.
Razgovori ined Hoarejem iu Lavaloiu so bili včeraj zaključeni in sedaj je na delu diplomacija, da poizkusi še zadnje. Splošno prevladuje mnenje, da se mora zadeva odločiti najkasneje do jutri zvečer. Ako se tudi v tem času ne najde možnost za sporazum, se bodo proti Italiji storili s strani Društva narodov naj-ostreši koraki, o katerih ni nobenega dvoma, da bi mogli voditi do usodnih dogodkov tudi v Evropi. V Parizu se splošno priznava, da je mir sedaj na kocki. To dokazuje tudi novo gibanje angleških bojnih sil v Sredozemskem morju. Položaj se je na Sredozemskem morju po teh dogodkih zelo poostril.
Ako tudi še v zadnjem trenotku ne bo sporazuma, potem je trdna angleško-francoska fronta gotova. Značilno je namreč, da zanima tako v Londonu kot v Parizu bolj angleško-francoska solidarnost kot posredovalna akcija. Italija mora sedaj računati s tem, da bo morala upoštevati poleg svojih hotenj tudi voljo Anglije in Francije.
Ha tatišcu donuue (u&itike
Ves svet obsoja Italijo
LONDON, 9. decembra, italijansko letalsko bombardiranje bolnišnic v Desijl je vzbudilo po vsem svetu silno ogorčenje in ves svet brez izjeme najostreje obsoja postopanje Italije. Največje ogorčenje je to barbarsko postopanje vzbudilo v Združenih državah Severne Amerike. Skoraj vsi listi napadajo na nenavadno oster način Italijo in pozivajo vlado, naj se pridruži v celoti akciji Društva narodov pri izvajanju najostrejših sankcij. Italija je s tem zaigrala v Ameriki simpatije še tam, kjer jih je doslej imela. Enak odmev ima pa (to bombardiranje tudi v Angliji in drugod po kulturnem svetu. More se reči, da je danes volja vsega sveta obrnjena proti Italiji.
ABESINSKA BOJIŠČA.
LONDON, 9. decembra. Z abesinskih bojišč ni nobenih novih poročil. Italijani nadaljujejo svojo letalsko akcijo, Abesln-ci pa svoje priprave za obrambo in ofenzivo.
SOFIJSKI PROCES.
SOFIJA, 5. decembra. Tu se pripravlja proces proti Damjanu Velčevu in tovarišem, ki so obtoženi, da so hoteli izvesti v Bolgariji prevrat in izklicati republiko. Velčev in tovariši so predlagali v obrambo 350 prič, državni tožilec pa je predlagal 80 za svojo obtožnico. Tako bi bilo v tem procesu poklicanih pred sodišče nič manj kakor 430 prič.
Pribijanje Slovenije na sramotno desko
Stvaren, a neizprosen odgovor glavnemu glasilu S«Z za Slovenijo
Kakor smo v »Večerniku« že poročali, je »Slovenec« objavil to dni uvodnik o našem šolstvu, zlasti z ozirom na mono-polizacijo in unifikacijo učnih knjig, v ka terem je desavuiral »Slovenskega Gospodarja« iu naglasil, da vpije že celo leto zaman po opustitvi zadevnih načrtov naše vlade. Na izvajanja v »Slovencu« je odgovorilo sedaj tudi »Jutro«, ki pravi: »Kar se tiče stvarnih izvajanj radikal-skega leta, moramo reči, da se v marsičem z njimi strinjamo. Podobne stvari smo že ponovno napisali in nismo krivi mi, ako niso prodrle pred oči naše javnosti. Demontaža našega srednjega Šolstva je bila dobila odločilno obliko, ko je leta 1929/30 bila reducirana višja gimnazija v Murski Soboti. Takrat, kakor znano, še ni prav nič dišalo po JNS, temveč je v naših krajih vladal duh, ki »Slovencu« mnogo prijetnejše diši. nego karkoli drugega na svetu. Druga fatalna stvar je letošnjo jesen sklenjena redukcija kočevske gimnazije, v času, ko je že močno klilo »novo življenje v naši državi«. Famozni natečaj za enotne šolsko knjige se je pričel pod režimom g. Jevtiča, kateremu je' »Slovenec« pel debelo tiskane slavospeve in ga pozdravljal kot prema-govalca sile JNS. Točno pred mesecem dni je bil objavljen že razpis novih uni-ficiranih učnih knjig in če bodo jutri ali pojutrišnjem prve take knjige odobrene, si mora »Slovenec« poklicati že druge duhove, ki bodo za to odgovorni, ne pa JNS in še najmanj njen slovenski del. Dokler so sedeli v vladi ljudje, katerim veljajo ti nepošteni napadi, so vsi načrti
o	monopolizaciji šolskih knjig, o njih unifikacij, o redukcijah našega šolstva ostali samo referati v miznicah, katerih oživo-
tvorjenje se je z uspehom preprečevalo. Edini primer, ko je šlo za redukcijo Ul. državne gimnazije v Ljubljani je bil via faeti brez škode repariran. Srednje šolstvo je ostalo neokrnjeno. Na polju meščanskega šolstva pa je bilo v tistem času mogoče beležiti celo važne pridobitve za naše podeželske centre, pridobitve, ki za povzdigo splošne izobrazbe slovenskega ljudstva sigurno niso brezpomembne.
Mi menimo, da bi se možje, ki so prisil do moči za tistimi, ki so predstavljali zlega duha JNS, mogli od njih vendarle tudi nekaj naučiti. In sicer ne samo, kar se našega šolstva tiče, temveč tudi raznih drugih vprašanjih, kakor n. pr. v vprašanju naših rudarjev in podobno. Ce bi to tako bilo, potem bi »Slovenec« ne imel razloga ugotavljati, da danes pribijajo Slovenijo r.a sramotno desko.«
i—i i iMiinmni iniiin m iiiiuii,ar*asgaBRgaia Poljubčki so vse krajši...
Strokovnjaki na področju tega izraza intimnosti zatrjujejo, da so današnji poljubčki nmogo krajši, kakor so bili svojčas. vsaj v filmu. Na podlagi posebne statistike se je namreč ugotovilo, da so se v toku zadnjih petih let ljubezenske in druge nežne scene od objema pa do toplega poljubčka skrajšale na filmskem platnu od 1.80 m filmske dolžinske enote na komaj 27 cm. To pomeni, da traja posamezni filmski poljubček na platnu še samo sekundo in pol. Ko so v tej zadevi povprašali za mnenje nekega filmskega ravnatelja v Hol!ywoodu, je le ta izjavil, da je pač to neizogibna posledica ljuba vne tehnike zadnjih Jet.
tamm
Planica!
Kaj pa naše zastopstvo na olimpfadf v Garmiseh-Partenktrchnu ?
Mamutska skakalnica Planica, kratko Planica, je že tretje leto snov neizčrpnih debat, čas n iških polemik, glavna točka kontraverz na sejah in občnih zborih. Planica ima prijatelje in sovražnike. Prvi trdijo, da je to športna naprava, produkt nesebičnih, idealnih športnikov in ponos našega zimskega športa. Ostali pa vidijo v vsem le trgovsko reklamo, vir dohodkov za neko društvo in,hotelsko industrijo. Občudovanja vredna je delavnost in iznajdljivost prijateljev Planice. S spretno časniško reklamo, z intervencijami in drugimi sredstvi od Ljubljane do Beograda se jim je posrečilo zbuditi zanimanje za Planico, zainteresirati za njo vse one. ki imajo in ki nimajo vpogleda v planiške razmere.
Kako je nastala skakalnica v Planici? Da ne bo zamere, prinašamo odgovora iz obeh taborov. Športniki so iskali primeren teren za zgradbo reprezentativne skakalnice. Pogoj je bil: lahek dostop in vedno ugodne snežne razmere vse tja do začetka pomladi. V najskrajnejšem kotu Gorenjske, tik postaje Rateče-Planica, so iztaknili prostor, ki je ustrezal vsem stavljenim zahtevam. Šli so na delo in ustvarili športno napravo — vzorno in tehnično dovršeno, toliko občudovano planiško skakalnico. Druga plat zvona pa poje drugače. Smučarski dom v Planici je nekam neprijazno motril lepo se razvijajočo konkurenco na Pokljuki. Pa so dejali gospodarji smučarskega doma: Atrakcijo potrebujemo, ki bo vlekla in nesla. Na teh temeljih se je gradila naša slavna skakalnica, ki je že tedaj, a še bolj pozneje, povzročila hudo kri med našimi vrlimi zimskimi športniki. Štrene so se vedno bolj in bolj mešale; prišlo k tako daleč, da še danes ne vemo, kdo ie prav za prav oni genialni mož, ki uam je ustvaril to skakalnico. Kaos je postal popoln, tako da si športna publika ni bila več na jasnem, kdo je sploh lastnik skakalnice?
Letošnja savezna glavna skupščina j c to vprašanje dokončno in precej burno razjasnila ter ugotovila, da ima savez skakalnico od športnega kluba Ilirije le v eksploataciji proti težkim denarcem. Skupščina je razveljavila brez prič skle-
Naposled je sedel na zatožni klopi pred malim kazenskim senatom komaj 2lletni posestniški sin Franc Prelog iz Jame, obtožen težkega zločina — uboja. Obtožnica slika tragični dogodek takole: Franc Prelog, ki je brez staršev, je služil za hlapca pri svojem dedeku v Slaptincih in je vozil 29. oktobra t. 1. sadjevec k Sv. Juriju ob Ščavnici. Na povratku domov se je zglasil pri Krambergerjevih v Jami, da obišče svoje dekle Pepco Vukovo, pastorko posestnika Krambergerja. Ker je že nastala tema, je tudi prosil za luč. Ko ie Prelog stopil v hišo. sta zakonca Krambergerja že bila v postelji, dekleta pa so šivala. V sobi so mu pripravili luč in se je Prelog z domačini pogovarjal kake pol ure. Bil je slabe volje in razdražen ter je bil videti nekoliko vinjen. Ko so mu naposled izročili luč, ga je njegova izvoljenka spremljala do vrat, da bi za njim zaprla. Toda pred vratmi sta se zaljubljenca še delj časa razgovarjala in ko se jc (Pepca vrnila v hišo, jo je okregal očim ter se izrazil, da ji bo »drugič odtrgal glavo«. To je očividno slišal Prelog, kj je po odhodu Pepce v sobo zunaj še nekaj časa čakal. Krambergerjeve besede so ga tako razburile, da je nenadoma začel zabadati nož v stene in zakričal: »Pridi ven (mislil je Krambergerja), naj bo tvoja smrt ali moja!« Na te besede je Kramberger vstal s postelje ter šel pred hišo. Za njim je šla tudi njegova žena, k; je prišla pred hišna vrata prav v času, ko se jc njen mož Anton Kramberger zgrudil, ves oblit s krvjo. Poklicali so takoj zdravnika, toda vsaka pomoč je bila. zaman, in je Kramberger nekaj..minut
njeni zakon in Iliriji je ostala nesubveu-cionirana skakalnica. Smučarskemu domu je grozila resna nevarnost, da zgubi težko, a spretno pridobljeno dobička-nosno napravo, ker bi je Iliriji sami ne bilo mogoče vzdrževati in še prevzeti riziko večj.h prireditev. Izgledalo je že, da se bo prikrita nada neprijateljev Planice le izpolnila, a veselje je bilo kratko. Velesila — časopisje — je stopna v akcijo. Posebno beograjsko in zagrebško je prosilo in rotilo s članki in slikami naj se Planica ohrani in reši. Učinkoviti, v Ljubljani kovani članki so končno le dosegli svoj cilj! V Beogradu se je pred kratkim ustanovilo Društvo prijateljev Planice, finančna sredstva, preko 100.000 Din so zagotovljena in društvo že deluje ;u razvija svoj program. Skakalnica se bo povečala na 120 m, dogradili dve novi s 60 in 20 m doskokom, ustanovila se bo skakalna šola, priredile mednarodne tekme in rušili svetovni rekordi. Beograd bo skrbel za denar, Ljubljana bo delala, Rateče, Planica, Smučarski •dom itd. bodo kasirali. Program in delo je pestro in senzacionelno in za naše 'izmere dokaj smelo. Bog daj srečo!
Pri vsem tem pa se ne moremo ubraniti občutka, da je društvo Planica vzpe-
lo	preko naše najvišje zinisko-sportne organizacije — našega zimskošportnega saveza. Parola letošnje sezone je za neke kroge le Planica! Kaj pa zimska olim-piada v Garmisch-Partenkirchnu? Kaj bo z udeležbo naših tekmovalcev na tej olimpijadi, kateri naj pred očmi vsega sveta reprezentirajo napredek našega jugoslovanskega zimskega športa in ugled naše države? Savez ima težke muke in brige — denarja ni! Olimpijada v neposredni naši bližini, a vendar grozi nevarnost, da se je ne bomo udeležili. Vprašamo, kaj je, z golega športnega stališča motreno, koristnejše, doživeti športni škandal z našo nenavzočnostjo na olirruoijadi in s tem dokumentirati pred vsemi narodi našo nezmožnost ter moralno in materielno revščino, ali pa doma se bahati s 120metersko skakalnico?! če že imamo Planico, obdržimo jo, a gledati moramo, da zaradi nje ne trpi ostali zimski šport!	V	-h.
nato izdihnil. Bil je zaboden z nožem v levo stran vrata, tako, da je bila prerezana žila odvodnica, razen tega pa je imel dva zabodijajo na levi roki.
Pri današnji razpravi je Franc Prelog odkrito priznal svoj zločin, zagovarjal pa se je, da ni imel namena Krambergerja u-smrtiti Bil je jezen, ker je oštel njegovo ljubico ter da ga je Kramberger baje u -daril s pestjo po glavi in ga prijel za vrat. Obsojen je bil na 4 leta zapora.
Muiske jMvue
Smrt kosi. V ptujski bolnišnici je umrla Alojzija Topolovec, hči posestnika v Žetalah. Stara je bila šele 23 let. N. v m. p.!
Bela zastava... Število amnestiranih kaznjencev pri okrajnem sodišču v Ptuju znaša 79 oseb. Vsi kaznjenci so bili izpuščeni na svobodo in se je marsikateremu zarosilo oko, ko je zagledal zlato svobodo. Z amnestijo so postali zapori tukajšnjega sodišča popolnoma prazni in so radi tega razobesili na poslopju belo zastavo kakor je to že stara tradicija. Odkar obstoja okrajno sodišče v Ptuju, je to prvikrat v zgodovini, da so zapori prazni.
Uspeh kmetijsko .obrtne razstave. Z
veliko gospodarsko razstavo v letošnji jeseni so vse panoge pokazale velik napredek v svojih pridelkih in izdelkih. Vsak je moral priznati, da mesto in okraj Ptuj nikakor nočeta zaostajati za drugimi gospodarskimi centri. V tem programu letošnjih prireditev se vrši tudi v nedeljo veliko manifestaciisko zborovanje obrtništva.
Burni teden mlade žene. Marija Liplin, 191etna žena delavca iz Zavrča, se je pretekli teden poročila. Pri poroki pa jo je dohitela huda nesreča, da so jo morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. Svatje so se namreč po poroki iz cerkve podali v stanovanje njenega moža. Ker je bila velika zima, jim je tašča skuhala vino, da se ogrejejo. Še skoraj vrelo vino je najprej ponudila še od poroda slabotni sina-hi. Pri tem se je tašči spodrsnilo in je celi vrč vrelega vina polila po ubogi si-nahi. Ta je pri tem dobila nevarne opekline na prsih ia nogah. Namesto na gostijo je morala Liplinova v bolnišnico.
Ponesrečil se je tudi 211etni Franc Tunip, posestniški sin iz Gorišnice. Velika domača svinja se je zagnala vanj s tako silo, da je padel iti si zlomil desno nogo. Tudi tega so morali spraviti v ptujsko bolnišnico.
Na svinjskem sejmu — 7 svinj! Včerajšnje snežno vreme je povzročilo, da je bilo na svinjski sejem pripeljanih je-dva 7 rilcev, ki so bili vsi prodani. Cene so bile: prašiči 8 do 10 mesecev 220 do 280. 1 leto 460 do 680, 1 kg žive teže 5 do 6, 1 kg mrtve teže 6.50 do 9.50 Din.
Stuotješke nauke
Revni obmejni deci za božičnico! Nobeno zimo se nismo bali, nismo bili za-skrbleni za našo revno obmejno deco tako zelo, kakor letos. Vsak dan zaznavamo neverjetne primere brezupne siro-maščine. Otroci nerodno in mukepoino prihajajo v obuvalih in oblačilih svojih staršev ali starejših družinskih članov — ali pa le napol oblečeni, bolj oviti v oblačilom komaj podobne kose platna :n sukna. Do skrajnosti so hodili v šolo bosi, zdaj imajo le nataknjeno obuvalom malo podobno usnje. So tudi skoraj brez šolskih potrebščin. Te naše mlade, blede in polnage, nedolžne žrtve sedanjih težkih dni sklepajo jn dvigajo roke: Na pomoč — pred mrazom in gladom. Posebej se obračamo na mariborske gg. .trgovce, gostilničarje, odvetnike, zdravnike itd., pri katerih so nam že več let radi istočasne mestne pomožne akcije vrata precej zaprta, — kot njihovim odjemalcem, kiijentom i. sl. naj nam še odpro srca za našo deco! Od 330 učencev naše šole pripadata blizu a/3 t. j. nad 200 otrok revnim viničarjem, kočarjem in delavcem! Tem revčkom vseh revežev hočemo vsaj nekoliko pomagati s skromnimi darili ob božičnici dne 22. dec. t. 1. Zato Vas v imenu te usmiljenja vredne in klicajoče deče lepo, milo prosimo za kaka darila v blagu, živilih ali denarju.__
Prosimo poslati sem ali oddati v gostilni Špacek, Aleksandrova cesta, Maribor! Za svak, tudi najskromnejši dar vnaprej iskreni: Bog plačaj. — šolsko upravitelj-stvo, Sv. Marjeta ob Pesnici.
tlavke ift tkotek&etgg
Zborovanje nagih obrtnikov. Na dan
zedinjenja je sklicalo Obrtno društvo za Marenberg in okolico ob pol 9. uri zborovanje v gostilni Preglau, Zborovanja se je udeležilo mnogo obtrr.ikov iz trga in okolice. Predsednik g. Capi je otvoril zborovanje in se spomnil praznika zedinjenja, ki ga mora tudi naš obrtnik proslaviti na svečan način. Odposlana je bila vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. Tajnik g. Bremec je razložil zbranim položaj obrtništva, ki je baš tu ob meji brezupen. Nastopil je strogo proti raznemu šuSmarstvu, ki ovirajo zdrav razvoj obrtništva. Povdaril je, da je te-melj vsake države zdrav in krepak obrtniški stan, katerega mora država podpirati. Tudi tuji izdelki, ki so dražji in celo po kvaliteti slabši, ovirajo našemu obrtništvu zdrav razmah. Apeliral je, da bi obrtništvo tu ob meji združeno in solidarno moralo stopiti v boj za svoje pravice. Vsak državljan pa je dolžan, da podpira naše obrtnike s tem, da kupuje samo domače blago in bojkotira tuje. S tem zborovanjem je bil otvorjen obrtniški teden. V okviru tega tedna bodo naši obrtniki v nedeljo 8. t. m. igrali ljudsko igro »Revček Andrejček«.
Darujte za obmejno deco! Obmejna šola pri Sv. Treh kraljih nad Marenber-gom priredi letos za ubogo obmejno deco božičnico. Prosimo, da bi se našel med Mariborčani še kakšen dobrotnik In nam pomagal pri tem delu. Morebitne prispev-
ke v blagu in denarju pošljite na naslov Kolar Vilko, učitelj, Sv. Trije kralji nad Marenbergom.
uJluifA
Gori! Požar je nastal dne 7. t. ni. ob 23.30. uri v Slov. Bistrici v poslopju ge. Katarine Juhart. Začelo je goret.! go-spodarsko poslopje, v katerem se je nahajalo seno in sicer polovica sena je bila od Jos. Kirbiša iz Celja ter ca. polovica od Jakoba Žuraja iz Slov. Bistrice. Prvi je imel zavarovano drugi pa ne, ter znaša njegova škoda ca. Din -1000. Lastnica gospodarskega poslopja trpi škodo radi ognja na gospodarskem poslopju in na strehi, ki je deloma pogorela. Celokupna škoda znaša Din 10.000. Gasilska četa je takoj stopila v akcijo ter požar lokalizirala ter gre le njim zasluga, da se je preprečila večja katastrofa, ki bi bila usodepolna za ta del mesta.
HuUuttoi
Album: Naši kraji
Tiskovna zadruga v Ljubljani je izdala nedavno prekrasen album umetniških fotografij »Naši kraji« (Jugoslavija — Drav ska banovina), ki obsega okoli sto strani priročnega, položnega formata v albumskem formatu. Album je bil izdan v dve!' izdajah, na finem in najfinejšem papirju-Fotografije, ki so zares krasne, so zbrane iz vseh delov Slovenije, vendar je p«1 severovzhodna Slovenija z Mariborom skoraj premalo zastopana, dasi imamov albumu tudi od tu nekaj res umetniški!1 slik. Zrav tako odličen kakor izbor slik. jc pa tudi tisk, ki zasluži vse priznanje-S tem albumom se Slovenci lahko postp' vimo doma in v tujini in si težko zaim* šljamo kako sprejemnico brez te odlične publikacije.
Naši najnovejši mesečniki
»Planinski vestnik«, 11. Novembersk^ številka te naše lepe revije vsebuje pri' spevke: V. Modec: Skuta s Podov (Savinjske Alpe), A. Flegar: Rjavec; Antse-Kremžarjev vrh Koroški Slovenec; Sve' ta Helena na Koroškem; S. Aleksič* Cmir (2393 m), sjeverna stjena; D. §> Krivokapič: Avala; J. Zazula; Planinci na najvišjih gorah naše zemlje. Slede P*1' spevki in poročila v »Našem kotičku« ,cr »Obzoru in društvenih vesteh«. Številk? krasi več celostranskih in tekstnih ilu" stracij.
Naš rod«, 2. Mladinski mesečnik dinske Matice objavlja v drugi števil# VII. letnika: Uvodno besedo urednika 4* Ribičiča; Toneta Seliškarja mladins^ povest (začetek) »Bratovščina sinjf^ galeba«, ki jo je lepo ilustriral akad. kar prof. Albert Sirk; prevod črtice »Šola« poljskega pisatelja Rader.-BandroV' skega; prevod E. Younga »Bivališča ljudi v tujih deželah«, »Lov na tu nje«, »Slo«*' J. Lapajne »Med sponami« (posvečel^ Davorinu Jenku), »Cicibanov rod«, gasilski pes«, »Japonska pravljica«. V°' ina in po svetu: »Abesinija« itd. K se* stavku o vojni v Abesiniji bi pripomni^ da je sestavljen v precejšnjem nepoztf3' vanju zadeve in dogodkov, kar mladi111 gotovo ne bo v korist.
»Mladika«, 11. Vsebina november*^.6 številke družinskega mesečnika »Mlad1' ke«, ki jo izdaja Družba sv. Mohorja * Celju: »Prekop«, drama v petih dejati11 (Star.ko.Majcen); »Predsmrtnost«, pese>!’ (Vinko BeličiČ); »Zidanica« (V. Beliči' »Helenina otroka«, nadaljevanje roni^na (J. Habberton-B. Vdovič); »V. Grobnici«, pesem, (Draga Kranjc); »Očetu«, Pe' sem (V. Žitnik); »Iz zgodovine slovenskega cerkvenega slikarstva«, nadalje' vanje (Fr. Stele); »Nadloge pred prevratom in sam bolan« (Bogdan Kazak): sana trata: Nova maša v Slovenski Krajini (Andrej Farkaš); Slovanske prestolnice (J. Šedivy); Imenoslovne črticc ( ' Steska); Izbrana sredstva v glasbi^ Puš); Naše slike; Narodno gledališče ' Ljubljani; Nove knjige; Paberkovanj L Koštial); Po okrogli zemlji; Dom 111 družina, Zabava in šala ter Uganke, ■
Porabiti je treba.
Škot je našel zavoj obližev za kuri3 očesa. Takoj si je kupil par pretesm0 čevljev.
lofreed sodi$w
Neznatni povodi — usodne posledice
Mariborski »Ve cer ni k« Jutra
Bwii. jiiii.1	mmmtimmmmmmmm
m MkoUske jmke
Pisava in beseda v trgovski izložbi
Hvalevredna skrb Slovenskega trgovskega društva za vsestransko naobrazbo naraščaja — Lepo uspeli tečaj za učinkovito reklamo
Mariborsko Slovensko trgovsko društvo posveča veliko skrb vzgoji in na-obrazbi svojega naraščaja, dobro se zavedajoč. da je vse staro okorenelo in da zahteva sodobnost tudi korak naprej v. reklami, Lani je društvo priredilo uspeli tečaj za moderno aranžiranje izložbenih oken. Od tega tečaja ima mrtogo koristi izvzemši moč reklame- tudi zunanje mestno lice,- Priznati moramo, da so mariborske trgovske izložbe okusno opremljene ir: da v tem pogledu ne zaostaja naš Maribor za drugimi večjimi mesti. Letos v novembru pa je Slovensko trgovsko društvo priredilo tečaj za pisavo in besedo v izložbi. Požrtvovalni društveni predsednik g. Branko Mejovšek in predsednik odseka za tečaje g. Janko Preac nista štedila s trudom in sta pridobila za ta tečaj 'znanega strokovnjaka; profesorja trgovske akademije g. Rakuša.
tečaj za p:savo in besedo v izložbi je trajal od 2. do 28. novembra. Obiskovalo ga je z velikim zanimanjem Šestnajst te-
čajnikov, ki jim je prof. Rakuša na živ < in razumljiv način podal vse, kar jim bo ; s pridom služilo za reklamo pri izložbe-! n ih dekoracijah. Naučili so se vseli vrst moderne pisave, uporabljajoč razna peresa. čopiče, barve, tuše. šablone in druge moderne pripomočke. Risali so lepake vsak za svojo stroko in sc naučili obenem uporabljati v izložbi »živo besedo«, ki je najmočnejši čirtitelj reklame. Praktično so obravnavali slog in obliko vsega, ! kar pride v poštev pri sodobni moderni i reklami. Z enostavnimi sredstvi so se naučili doseči največji učinek. Seznanili so se z močjo sugestivne besede v iz- I ložbi in privlačnega besedila na lepakih in letakih, ki so mogočna sredstva učin-kovite reklame. Naučili so se sestavljati učinkovita besedila in jih pisati lepo. čitljivo in dekorativno.
Ob zaključku tečaja, ki je bil te dni, so dobili vsi tečajniki potrdila o obisku in potreben pouk za njihovo bodoče življenje.
15!?
Cita-eljkam in čitateljem „Večer*
nika“
sporočamo, da prične v kratkem izhajati v našsm listu nov roman:
Evgenij Saba nov:
Mrnm pM Mw“
Po »Sidi Silanovi«, s katero smo sodo-življali kos neposredne sedanjosti v našem ožjem mariborskem okolju, pohitimo zopet v svet bujne fantazije bodočnosti.
V	našem novem, prav tako izvirnem romanu, bomo čitali o usodnih posledicah iznajdb genialnega znanstvenika, ki skuša v svoji užaljenosti uničiti človeštvo s pošastnimi stvori, zato ker ni hotelo sprejeti in izkoristiti njegovih velikih odkritij. Skozi vso to napeto in fantastično zgodbo se pa vije ljubezen dveh src, ki premaga naposled vse velike težkoče. Povejte, da bo naš novi ronian senzacija, tudi vsem, ki še niso naši naročniki! — »VEČERNIK« je n a j c e n e j š i dnevnik v Jugoslaviji in stane na mesec PO POŠTI SAMO 10 Din, DOSTAVLJEN NA DOM PA \2 Din.
GRAJSKI KINO Telefon 22-19
ITo »CIjtjčM) torka veliki atrakcij*ki fihn
Variete
Naši mali pri dr. Benešu
Iz Prage je prejelo naše uredništvo sledeče dopolnilno poročilo z dne 6. t. m.:
V	popolnitev poročila o včerajšnjem večernem koncertu dodajemo sledeče: V prezidentski loži so poleg zunanjega ministra dr. Beneša sedeli še naš poslanik minister dr. Vaso Protič, šef protokola Strimpf, nadalje zastopnik primatorja dr. Baxe, dr. Peter Zenkl, prof. dr. Murko in ravnatelj Čihak. V prezidentski loži je zunanji minister dr. Beneš ljubeznivo sprejel 'deputacijo naših malih harmonikarjev od »Harmonije«, Velike zasluge za lep uspeh organizacije ima naš konzul v Pragi dr. Rybaf. Pri popoldanski predstavi je priše] ob odmoru za . oder naš svetovni' pevec Tino Patlcra. Prišel je tudi ravnatelj zavoda slep h s štirimi slepimi dečki, ki so pozdravili svoje male bratce s pismom slepih. Tino Patiera je ganjen' čestital profesorju in zboru za krasen uspeh ter pristavil, da smo lahko ponosni r.a tak zbor, da se s tem zborom lahko podamo širom sveta in zanesemo našo narodno pesen* ter ponos Jugoslavije in Maribora po vsem svetu. Danes predpoldne smo se zopet odzvali povabilu radijskega študija. Miloš Zorzut je ob tej priliki pozdravil po radiju vso praško šolsko mladino ter poslal pozdrave v
i	Maribor. Zvečer ob 18. je naš poslanik povabi] tfaše male harmonikarje na poslaništvo, kjer bo recepcija v krogu diplomatov in novinarjev. Jutri, dne 7. t.m. odpotujemo v Brno, kjer nam je naš podpredsednik aranžiral dva koncerta. V ponedeljek igramo v Bratislavi.
lakljjuček Obrtniškega tedna
Družabni večer, ki ga je v soboto zvečer priredilo obrtništvo v Gambrinovi dvorani kot zaključek Obrtniškega tedna, ie nad vse pričakovanja uspel. Udeležba ;e pričala, da so take družabne priredbe za naše obrtništvo potrebne, da se ž njimi navežejo družabni stiki med obrtništvom. Dvorana in stranski prostori so bili polni našega zavednega obrtništva in spored je bil srečno izbran. Zasluga na tem je predvsem marljivega pevskega zoora Združenja pekovskih mojstrov, ki je pod vodstvom zborovodje g. Laha Antona' odnosno g. Rakuše Karola predna-šal dovršeno več umetnih in narodnih skladb, pravtako pa je tudi tamburaški zbor pod vodstvom g. Jazbinška nmogo doprinesel; da je večer tako lepo usoel.
V	imenu krajevnega delavnega odbora je predsednik g. Krajcer Anton pozdravil vse navzoče, posebno zastopnike Združenja trgovcev, izrazil pa obžalovanje, da drugih zastopnikov ni bilo navzočih. Večer je potekel v prijetnem in veselem razpoloženju ter v znamenju čvrste stanovske povezanosti in tovariške vzajemnosti
Srcčanie »gospe Mare« z Abrahamom
so slovesno praznovali včeraj v nedeljo pristnim planinskim veseljem in v j prazničnem jubilejnem razpoloženju Ste-! vilni mariborski planinci in čestilci »go-1 spe Mare«, ki so pohiteli k Mariborski koči, da prebijejo prijetne trenutke jubilejne proslave pri »gospe Mari*.' Pri- J srčne in ljubeznivo tople so bile voščilu® 1 besede,- ki sta jih naslovila'na popularno; slavljenko gospodar Mariborske koče g. Pagon in podpredsednik mariborske podnmžice SPD g. Franjo Majer. Gospa Mara je v počastitev dogodka, ko se je shidla z Abrahamom, prejela lično spominsko darilo, ki ji ga je poklonila uprava mariborske podružnice SPD. V prijetnem krmljanju, pa tudi živahnem dil-' carskem zanosu po snežnih poljanah oko- j
li	Mariborske koče, so potekle zabavne i urice iskreiv planinske proslavitve.
Iz mestnega upravnega sveta. Klepar-1 ska dela pri novi šoli v magdalenskem i predmestju so se oddala tvrdki Romih in ; Barvi r.
Podjetnost je v Mariboru doma. Znana i mariborska socialna Zadruga namerava j kupiti pritlično hišo na vogalu Vetrinjske ulice in Glavnega trga ter na njenem mestu zgraditi 4 .nadstropno palačo. V pritličju bi bili restavracijski prostori, v prvem nadstropju zadrugini poslovni prostori, ostala tri nadstropja pa bi zavzela stanovanja.
Učiteljsko zborovanje je bilo v soboto dopoldne v Narodnem domu. Zborovanje je sklicalo agilno sresko učiteljsko društvo za Maribor levi breg in je bilo prav dobro obiskano. Na sporedu lepo uspelega zborovanja je bila najprej ponovna razprava o društvenem proračunu za leto 1935/36, nato pa je v jasnih in zgoščenih poučnih izvajanjih predaval zaslužni in neumorni predsednik šolski upravitelj gospod Mirko Vauda' od Sv. Marjete ob Pesnici o nekaterih svojih pedagoško didaktičnih beležkah izza šolskega pregleda v letu 1934/35 s posebnim ozirom na vaško in obmejno šolstvo. Njegovim izvajanjem je sledila izčrpna in prav zanimiva ter uspešna stvarna diskusija.
Propagandni paviljon »Putnika« na novi aveniji Kralja Aleksandra je bil opremljen v soboto z najmodernejšimi svetilnimi napravami, ki omogočajo tudi ponoči razgledovanje bogatega in vedr.o novega propagandnega materijala. Razen tega so tani navedeni prihodi in odhodi vseh vlakov, točna vremenska in snežna poročila in mnogo dugega. Naša Tujsko-pometna zveza, ki kljub vsem težavam ne štedi truda in sredstev, da dvigne naš tujski promet, zasluži javno priznanje in vsestransko podporo potujočega občinstva.
3000 pohorskih božičnih smrečic, ki so
jih posekali pri Sv. Lovrencu na Pohorju, je šlo v soboto v Veliko Kikindo.
Pozivi Na zahtevo vojaške oblasti naj se nemudoma javijo visi Maistrovi borci,
t*
Haii.s Aiietf, Annabella, Atil* Horbiger- Pridr najboljši Magda Schneider-film »Liselott«. V predpripravi Frančiška Gaal v volefilmu »Maj-čica«. Njeni sodelavci so Ernest Verebes in »e mnogo dmgi.
Kino Union. Do vključno srede fihn ljubavnega čara in prekrasnega petja, prvi film z najboljšim tenorjem sedanjosti Benjaminom Gigli in Magdo Schnei-der »Ne pozabi me!«.
t Uuedm $kdšdiih
REPERTOAR.
Ponedeljek, 9. decembra. Zaprto.
Torek, 10. decembra ob 30. uri »Koncert bolgarskega tenorista Ivanova«. Red C. Sreda, 11. decembra. Zaprto.
Četrtek, 12. decembra ob 30. im »Majda ^ Red A.
tudi če niso včlanjeni v podpisani Zvezi, ki so po prevratu od 1. novembra 1918 dalje prostovoljno služili kot vojaki pod poveljstvom generala Maistra in so bili za zasluge tega svojega vojaškega delovanja odlikovani. Naznanijo naj nam z dopisnico svoj takratni vojaški čin in vrsto odlikovanja z dnevom in številko kraljevega ukaza. Obenem nujno potrebujemo seznam vseh tistih Maistrovih borcev, ki so v teh bojih postali invalidi, istotako z navedbo imena, sedanjega poklica in bivališča ter invalidnosti. Končno potrebujemo seznani padlih Maistrovih borcev. Podatke o njih, kje in kdaj so padli in k;c so pokopani, naj pošljejo njihovi svojci ali znanci:	Zveza Mai-
strovih borcev. Maribor. Narodni dom.
Ljudska univerza. »Ideja demokracije v književnosti« .ie naslov predavanja, ki ga bo imel danes- zvečer pisatelj France Vodnik iz Ljubljane. Ideja demokracije je vtisnila zlasti v minulem stojetju pečat vsemu javnemu življenju, tudi slovstvu. Čeravno je že v Kristusovem evangeliju izražena misel o enakosti ljudi, je vendar moralo preteči mnogo stoletij, preden je zrušila francoska revolucija fevdalni red in s tem osvobodila osebnost iz vezi stanu. Ta osvoboditev je oreorijentirala seveda tudi literaturo, kjer stopa v ospredje komika in tragika posameznika. Epi kraljev, junakov, vitezov izginjajo in življenje . »malega človeka« zavzame njih mesto. Ti postanejo heroji »novel«, romanov in dram. — Dickens, Balzac, Flaubert, Hugo, Zola, Manzoni, Tolstoj, Dostojevski, Gorki, Cankar i. dr. sama imena, v katerih je slavila demokratična misel svojo največjo zmago! —
V	petek, dne 13. t. m. predava g. prof. Sedivy o »Lužiških Srbih ob priliki jubileja 300letnicc odcepitve od češke države«. Skioptičr.e slike!
Jugosfovansko-bolgarsko liga priporoča svojim članom in prijateljem bolgarskega naroda, da se udeleže večera bolgarskih narodnih pesmi v mariborskem gledališču v torek ob 20. uri. Poje član sofijske opere g. Ivanov.
70% i>opusta za Dunaj od 15. do 18. decembra. »Putnik« sprejema za svoj 3. kompenzacijski oficijelni izlet na Dunaj prijave v pisarnah v Mariboru in Celju še do torka 10. popoldne. Vozna cena je izredno nizka ter znaša za vožnjo Maribor—Dunaj in nazaj III. razred Din 2.30—, H. razred Din 290.—. Potni list je treba predložiti čimpreje, da se oskrbi lahko pravočasno brezplačen avstrijski vizum.
Obrestno mero je znižala za takoj od-povedljive vloge na 3%, za vezane vloge pa na 4 do 5% tukajšnja Mestna hranilnica.
Gospoda Jelačina morate slišati in videti. Program v Veliki kavarni!
Nočno lekarniško službo imata danes v ponedeljek Maverjeva in Albaneževa, jutri v torek Savostova in Vidmarjeva lekarna.
Z zamrznjenima nogama in vsega obtolčenega so našli y Strihovcu pri $t. liju
Tenor sofijske opere Haralambi Ivanov
nastopi v gledališču z lastnim koncertom v torek, 10. decembra. Pevec razpolaga z izdatnim in probojnim glasom.
V	prvem delu koncerta poje tri popularne operne arije, drugi del pa je posvečen bolgarski umetni in narodni pesmi ter so zastopani najbolj znani bolgarski skladatelji, kot so Dobri Hristov, Spasov fn drugi. Pri klavirju: ravnatelj mariborske »Glasbene matice« M. Kozina. Bolgarska pesem je v Mariboru kljub živahnim kulturnim stikom poslednjega časa še dokaj neznana, zato bo nudil ta večer še posebno zanimivost.
Prihodnja ponovitev Kozinove operete »Majda«, ki je dosegla v vseh ozirih naj-veČji uspeh ter je bilo gledališče pri vseh uprizoritvah izborno obiskano, bo v četrtek 12. t. m. za red A.
281etnega prodajalca preprog Nedeljka Barešiča, ki so ga prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. Obstoja nevarnost, da bo ob obe nogi. Postal je žrtev sirovega napada dveh »tovarišev«, ki sta ga pobila na tla in pustila ležati v snegu, kar je za Barešiča postalo usodno.
Prva letošnja žrtva poledice je postal 351etni železniški uradnik Rihard Blažič s Pobrežja. Na Aleksandrovi ulici v Pobrežju se je na ledenih tleh spodrsnil in si pri padcu strl desno nogo pod kolenom. Odpremili so ga v mariborsko splošno bolnišnico.
3000 dinarjev so odnesli še neiztaknje-ni huneveti lastniku vrtiljaka Francu Tomažu v Studencih. Denar so našli v nekem kovčegu. Policija je nekemu osumljencu že tik za petami.
Tatunom vse prav pride. Delavcu Ivanu Vidoviču so odpeljali kolo znamke »Styria«, hotelskemu slugi Karolu Ferku so odnesli črno zimsko suknjo, trgovcu Frideriku Schlossbergerju iz Novega Sada so sunili aktovko, trgovcu Antonu Ošlaku pa so »iz dvorišča v Gosposki ulici 2 izmaknili ročni voziček.
Dvonožne lisice so obiskale včeraj kur-nik Frančiške Polegegovc v Delavski ulici ter ji odnesle 6 lepih kokoši.
Amerikanske.
V	državi Severna Karolina je prepovedano svojo lastno ženo javno poljubiti. Ta prepoved se tiče samo nedelje. Ob delavnikih je samo prepovedano javno poljubiti ženo, s katero nisi poročen.
Neki farmar v državi Indiana >2. hotel dati svoje sinove Študirati na univerzo, pa ni imel denarja. Pa jih je vseeno poslal v mesto študirat in jim je ob odhodu izročil 550 kokoši. Dejal jim je: »Te kokoške so dobre jajčarice in od prodanih jajc lahko vsi trije dobro izhajate, če ste pametni. Pa bodite pametni!«
221etna miss Mabel Talgart je bila že pet let vzgojiteljica in je v t8m času zavedla nič manj kakor 119 dičnih družinskih očetov k poljubčku. Za vsak poljubček pa je bilo treba plačati 100 dolarjev zamolčnine. Toda šele 120. družinski oče se je ojunačil in je prijavil 22Ietno miss radi izsiljevania!
(k svitu
Kako živijo in trpijo Japonke
»Gospodarica doma" — Koliko potrošijo Japonci za prehrano — Solidno družinsko življenje
Japonka posveča vse svoje življenje svoji rodbini. Njen vpliv na življenje na Japonskem ne sega preko okvira rodbine. Poročena žena se tam nagovarja kot »oku-san«, to je »gospodarica doma«. V tem nazivu je ves povdarek njene važnosti in njenega pomena za dom in rodbino. Japonka ni sužnja svojega moža, četudi je po vzgoji možu popolnoma podložna. Svojemu možu je Japonka v meščanskih in delavskih družinah celo nekakšna sodelavka in pomočnica pri delu, služi z njim vsakdanji kruh in pomaga pri teženju potreb doma in rodbine. Pov-dariti je, da tvorijo japonske žer.e 60% delavstva v industrijskih obratih v splošnem in celo 90% v tekstilnih tvornicah. Pri tem pa ne gre pozabljati, da ima japonska družina silno majhne potrebe in zahteve. Ženin zaslužek od dveh jenov, to je približno 25 dinarjev dnevno, je na Japonskem zelo redek slučaj. Za lOurno delo se zasluži tamkaj komaj 90 šenov, to je 10 dinarjev. Kuhinjski in gospodinjski posli so na Japonskem tako neznatni, da jte ženi in materi omogočeno, da vrši katerikoli posel izven doma, da dela na primer v tovarni ali pa pomaga možu pri poljedelstvu ali obrti. Življenjske prilike so na Japonskem izredno ugodne. 37%
Kako bo v Angliji leta 1960?
Po največjih angleških kinih se sedaj predvaja senzacionelni film, ki prikazuje Anglijo ter njeno življenje v letu 1960. Omenjenega leta bo po avtorjevem mišljenju že zdavna zgrajen tunel na dnu
svojih dohodkov potroši japonska družina za prehrano. V Nemčiji na primer gre za prehrano 45%, za ostale potrebe pa ostane delavski družini komaj 55%. Nekateri trdijo, da japonski delavec porabi za zabavo in uživanje več kakor evropski in amerikanski delavci, brez ozira na to, da delajo na Japonskem 10 ur r.a dan.
To solidno japonsko družinsko življenje ima svoj odsev tudi v socialnem življenju. V tvornicah, delavnicah in obratovalnicah se čuti zaupanje in vzajemnost kakor v rodbini. Delodajalec je kakor glava svoje delavske družine. On ščiti svoje delavce, skrbi za zakone in poroke med svojimi delavci in delavkami ter se briga za vse njegove potrebe. Ta sistem družinske vzajemnosti je prav dobro služil gospodarskemu vplivu, ki ga Japonska vrši na svetovnih tržiščih. Japonskega delavca odlikujeta predvsem dve vrlini: jasna zavest ir. odgovornost za delo, ki ga vrši, na drugi strani pa čuvstvo ljubezni in solidarnosti do ljudi svoje stroke in narodnosti. Ta čut zavesti in odgovornosti se zbuja v Japoncu že v mladih letih. Pospešuje in poglablja pa ga še šolska izobrazba in vzgoja.
Atlantskega oceana, ki bo vezal Ameriko, in Evropo. Tako bo mogoče prevaliti razdaljo iz Londona v Newyork v nepolnih 10 urah. Tudi sicer je Anglija leta 1960 povsem drugačna. Le nekaj je ostalo nespremenjeno, to je parlament v
Westmiinstru, kjer sedijo mirno člani spodnje zbornice kakor dandanes. Pred-sedue jim »Speaker« z ogromno periko,
Lovska.
Lovec Janez si je zlomil nogo in se zdravi v bolnišnici, kjer je obljubil
zdravnikom, da jim pošlje ves svoj plen prvega lova, ko zapusti bolnišnico, ako bodo dobro skrbeli zanj.
In? Ostal je mož beseda. S prvega lova je poslal v bolnišnico ves svoj plen — dva obstreljena gonjača in laž.ie ranjenega gozdarja.
Mali o
Razno
GRAFOLOG IN dilROSOF N. SADLUCKf odpotuje! V Mariboru ostane še do 14. decembra, potem Celje. Sprejema: vsak dan od 9—12 in 2—7. Naslov: Maribor, Hotel »Pri zamorcu«, soba 26.	5526
SPALNICE. JEDILNICE.
kuhinjske opreme, stole vseh vrst za takojšnje dobave zajamčeno kupite pri Novasu. Vetrinjska 7. Koroška S 4285
ŠTEDLJ1VA GOSPODINJA
kupuje samo dober in cenen »Stanovski« premog. Kopališka 20.	5565
PO DIN 6 —
liter prvovrstnega vina od danes do Novega leta toči čez ulico gostilna »Mesto Ptuj«. Tržaška cesta 7, vodstvo M. Seifried.	5617
Suh rezan MEHEK IN TRD LES
za mizarstvo prodaja Gnilšek v Razlagovi ulici 25.	5620
MOŠKE OBLEKE
plašče, damske plašče, kakor tudi smučarske drese po najnovejši modi in najceneje izdeluje krojaški mojster Leo-
nr»l/l Poloor ^ InirOfl clrO
Kupim
KUPIM JURČIČEVE
zbrane spise, Prijateljevo izdajo. Naslov v upravništvu. 5613
Diiau
DIJAK
se sprejme, poseben vhod, luč prosta. Amalija Lovec, Glavni trg 4.	5611
Stanovanle
Sobo odda
Velika, svetla, opremljena SOBA
se odda takoj v pjdnaien'1-Strossmajerjeva ul. 28-11 nad-str., stanovanje štev. 9 551-
Sneike in copate
ENOSOBNO STANOVANJE
oddam proti odkupu pohištva. Naslov v upravi »Večernika«. 5618
Znania iell___________
GOSPODIČNA
išče finega, inteligentnega gospoda, starega 30—40 let, veščega korespondenta in knjigovodjo za vodstvo veletrgovine. Ženitev ni izključena. Dopise na upravo »Večernika«
 j  ................  SC19
X LAH
GL.TRG 2
Kupujte svoje po* tretoščine pri naših inserentih I
Najcenejša knjižnica
10.000 knjig
damo globoko pod lastno ceno v svobodno Izbero. Kdor knjige Hubi, Išče in kupuje, oziroma jih je kupoval v boljših časih, bo že po cenah znal cenit! izrednost In vrednost te ponudbe, drugim pa predoči tudi najpovršnejša primerjava s splošnimi cenami knjig. O kakovosti knjig, ki so zdaj po najnlžjlh cenah na razpolago, ni treba govoriti,
ker imajo svoj dober sloves razširjen po vsej .domovini In preko njenih meja.
Prej so bile knjige pri vseh ugodnih	ponudbah razdeljene na skupine, zdaj	pa tega ni, izbira je popolnoma svobodna, dokler traja	za to izredno	akcijo določena
zaloga 10.000 knjig.	, J	,
Ko tej ponudbi njene požrtvovalnosti	ne bo mogel nihče odrekati, bo vsak	tudi razumel, da mora biti časovno omejena m da se	izredno veliki	popusti ravnaj
po številu naročenih knjig.
Za nabavo najcenejie kn Sinice so na razpolago naslednje knjige:
1. Jean de la Hire: Lucifer, fantastični roman v šestih delih. 1924. 273 str.
2. Maurice Leblane: Tigrovi zobje. Iz francoščine prevel F. J-o. 1924. 217 str.
3. Veridicus: Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih. 1924. 187 strani.
4. Aleksander Dumas: Zvestoba do groba. (La Dame de Monsoreau.) Roman 1925. 419 strani.
5. James Oliver Corwood: Onkraj pragozda. Roman. 1925. 129 strani.
6. Gustave le Rouge: Misterija. Roman. 1925. 177 strani.
7. Oskar Hubicki: Roman zadnjega cesarja Habsburžana. 1926. 320 str-
8. Jack London: Roman treh src. 1926. 433 strani.
9. Oevre Richter Frlch: Rdeča megla. Roman. 1926. 108 strani.
10. Rene la Bruyere: Hektorjev meč. Roman. 1926. 80 strani.
11. Zevacco: Papežina Favsta. Roman. 1927. 194 strani, fc. J. O. Corwood: Lov za ženo. Roman. 1927. 194 strani.
13. E. G. Sgllger   Brat: Ugrabljeni milijoni. Roman ameriškega Jugoslovena.
' 1927.'291 strani.
14. Phillips	Oppenheim: Milijonar brez denarja. Roman. 192«. 92	stram.
15. Zane Grey: Železna cesta. Roman. 1929. 219 strani.
16. Stanley	Weyman: Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije.	1928.	233	str
17. Sinclair	— Gluck: Zlati panter: Roman. 1928.
18. Michael	Zevacco: V krempljih inkvizicije. Zgodovinski roman.	1929. 462	str.
19. Marcel Prlollet: Seržant Diavolo. Roman. 1929. 344 strani.
20. Emerson Hough: Možje. Roman. 1930. 210 strani.
21. Donald Keynhoe: Gusar v oblakih. Letalski roman. 1930. 130 strani.
22. Artur Bernede: Belfegor. Pustolovski roman. 1930.
23. Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani.
24. Melik. Do Bitolja in Ohrida.
25. France Podlipnik: Jelarjevi čuvaji.
26. Frank Heller: Blagajna velikega vojvode.
Do 1. januarja 193«. so cene knjigam sledeče:
Posamezne knjige:	Skupina	5	knjig:	Skup1	na	10	knjig:
Broširane
Vezane
Din 10.— Din 18.—
Broširane Din 70.— Vezane	Din 130.—
Izbira poljubna.
Broširane	Din 40.—
Vezane	Din 70.—
Izbira poljubna.
Nadalje nudimo našo pestro, poljudno znanstveno in zabavno tedensko revijo »Življenje in svet« v zvezkih, za kompletne knjige od prve do šeste po Din 20-— ™ knjigo, ter francoščino za samouke po Din 30.—. V navedenih cenah je všteta tudi že poštnina, tako da naročniki knjig ne odo imeli nobenih drugih izdatkov, nj g bomo takoj odpošiljali, seveda le onim, ki bodo obenem z naročilom nakazali tudi denar.
Tudi Boiiček bo otrokom letos znatno cenejše kupoval knjige.
Za mladino so na razpolago sledeče knjižice, ki prinesejo otrokom poln koš veselja in radosti:
27. Prigode porednega Bobija.
28. Sinko Debelinko.
29. Prigode gospoda Kozainurnika. .30. Janko in Stanko.
31. Skok, Cmok in Jokica.
32. Bratec Branko in sestrica Mica.
33. Sambo in Joko.
34. Osel gospoda Kozamurnika
35. Vrtlsmrčck in Šilonoska.
36. Popkins.
37. Jelarjevi čuvaji.
Posamezna knjižica stane Din 12.—.
Pri odjemu 5 knjig Din 50.—.
Pri odjemu vseh	11 knjig	Din lOO.-?.
Tarzan 2	knjigi,	I. in II.	del, stane sedaj samo	Din 30.—.
Cenjene naročnike knjig prosimo, da točno izpolnijo naročilnice, zlasti naj točno vpišejo številke knjig, ki jih naročijo,	in	jasno	čitljiv	naslov. Važno	je, da	obenem,	ko nam bodo vposlali	naročilnice,	že	tudi	nakažejo	po	pošti
odpadajoči	odnos,	tako	da	bomo mogli	knjige	hitro razpošiljati. — Naročilnice	je v kuverti	poslati	na	naslov:	Uprav-
ništvo »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva ul. 5.
Upravništvo »JUTRA«
v Ljubljani.
Podpisani naročam sledeče knjige: (navedite samo številke knjig)
Din
Vani obenem nakažem po poštni položnici na poštni ček. račun v Ljubljani, štev. 11842.
Knjige pošljite na naslov:
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.