Gospodarske stvari. Kako ,j«» ravnati s sadnim drevjem, katero je poškodovala toča. Spisal ravnatel.j Kalmann. Strašne nevihte, ki so po srednjem in velikem delu spodnjega Štajarja uničile letošnjo žetvo, vzele so tudi sadje ter budo ranile sadno drevje po drevesnicah in sadunosnikib. Ranjeno sadno drevje pa nam labko zboli in se celo posuši, ako ne ravnamo z njirn, kakor je treba. Ge je toča zadela drevesnico ter raoeno ranila mlada drevesca, odreže se naj debelce prihodnjo pomlad nekoliko nad mestom, kjer je bil požlahtnjen divjak. Vsled tega opravila bo pognal ostali žlahtni del več mladik, izmed katerih se slabše porežejo, a najmočnejši dve pustita, da se iz debeleje odgoji vnovič deblo. Prav žalostno izgleda po nekaterih krajih staro sadno drevje. Kar ni potrl in polomil vihar, stoji golo in je polno večjih in manjših ran, katere je napravila toua. Le tam pa tam se ziblje kak razčesan in na pol suh listič. VpraSati se rnoramo, kako je ravnati s takšnim drevjem, da se škoda kolikor toliko popravi. Ako se nahajajo rane na deblu in na debelejih vejah, zamažejo naj se z mešanico (ne z drevesnim voskom, kakor še nekatere knjige uče), ki se je naredila iz vode, ilovice in kravieka. Ge je pa na kakšnem drevesu posebno obilo ran, tedaj se naj namažejo vse deblo in vse močnejše veje z imenovano zmesjo. To naj se napravi prej ko prej, da rane hitro zacelijo in ne začno gniti (pri peščičnem sadnem drevju) ali smoleti (pri koščičnem sadnjem drevju.) Ne morem si kaj, da bi pri tej priliki še posebno ne opozoril na volnato ali krvnato uš, katera se zlasli tam rada naseli, kjer celijo rane, pouzročene po toči. Poškodovano drevje zabteva posebne pozornosti in skrbnbsli sadjarjeve. Toda preveč žagati in rezati po vrhib bi pa tudi ne bilo drevju na korist. Pred vsem se naj odstranijo natrene in odlomljene ali odčesnjene veje in vejice; rane pa, zlaali večje, naj ae gladko izrežejo ter zamažejo z degetom ali terom. Tako pa naj ostane drevo do prihodnje pomladi, tedaj ae bo pokazalo, koliko si je drevje opomoglo. Ako jo pomladi vrh (krona), ki je zgubil mnogo vej in vejie, nepravilen in jednostransk, treba bo prirezati in pristriči druge veje, da dobi vrh zopet pravilno podobo, z drugimi besedami, drevo se bo moralo pomladiti. — Če je sadjar zapazil, da ima med svojim poškodovanim sadnim drevjem tudi takšne vrste, kalere niso mnogo vredne, ali katere malo rode ali katerih sadje je rado krastavo ali črvivo, naj pomlajeno drevo preccpi, t. j. v vrhu požlahtni a kakšno drugo dobro vrsto. Sejmovi. Dne 19. seplembra na Vranskem. Dne 21. sepl. na Laškem, v Lučanah, v Podsredi in Siegersbergu. Dne 24. sept. v Arnovžu, v Šinarlnein pri Slov. gradcu in na Remšniku.