GLAS NARODA List slovenskih delavcev y AmerikL TELETON: OHalsea S—3878 No. 265. — Stev. 265. largest Smuku DmStf fal and legal Holiday«. 75,000] Entered aa Second Clasa Matter September 21, 1903, at the Port Of flea t New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 12, 1935.—TOREK, 12. NOVEMBRA, 1935 Volume XLIII. — Letnik XLIII. LAHI ODDALJENI 150 MU OD ZELEZNISKE PROGE Italija bo tudi v Evropi branila svoje interese C0UGHLIN JE NA STRANI ITALIJANOV V svojem govoru dolži Anglijo, da Koče ves svet zaplesti v vojno. Zopet se prilizuje veteranom. DETROIT, Micli., 11. nov. — Župnik Charles K. Cougli-lin so je v svojem zadnjem govoru po radio vrgel na svetovno politiko in je pri tem stopil na stran Italije ter om-nil, da se bo takoj vrnil k svojemu "ljubljenemu narodu". Kot se zagotavlja, se bo s delegati, ki so mu prinesli povabilo, v sredo ali četrtek odpeljal na Grško. Nad 97 odstotkov grškega naroda je pri plebiscitu v nedeljo sklenilo, da ga pokliče nazaj na prestol, kateremu se je moral pred 12 leti odpovedati. Ko so bile svečanosti v poslaništvu končane, je kralj Jurij s princema Pavlom in petrom ter princesama Katarino in Olgo prisostvoval pri zahvalnih verskih obredih v gr-ško-ortodoksni cerkvi, nato pa je bil pri kosilu gost angleškega kraljevskega para v Buckingham palači. Kralj Jurij je sprejel firško delegacijo v grškem poslaništvu. Ko mu jo bilo prebrano povabilo, je vstal in ginjen rekel : "Preteklosti ne bom pozabil; k svojemu ljubljenemu narodu se bom takoj vrnil. — Božja previdnost naj bi nam naklonila srečo, mir in blagostanje." Nato je rekel odposlanstvu, da je to najpomembnejši dogodek njegovega življenja. Medtem ko se je to vršilo v Londonu, je v Atenah vojska prisegla kralju zvestobo. NOV MOST ČEZ SAVO JE^ OTVORJEN BEOGRAD, Jugoslavija, 11. nov. — V prisotnosti regenta princa Pavla in visokih vlad: nih uradnikov je bil otvorjen največji most v Evropi. Most veže čez Donavo Beograd s Pan-čevem :n je dolg 5000 čevljev, pričeli so ga graditi leta 1928 in je veljal $8,000.000. AGUINALDOVO ZBOROVANJE PREPOVEDANO MANILA, Filipini, 10. nov. — Voditelji narodno-socijali-stične stranke generala Emi-lio Aguinaldo so bili obveščeni, da vlada ne more dovoliti nameravane demonstracije v prilog takojšnje neodvisnosti Filipinov. Ko je Aquinaldo oznanil načrt za demonstracijo, je objavil, da se hoče njegova stranka zahvaliti 43 senatorjem in ikongresnikom Združenih držav za njihovo zanimanje za Filipine. KITAJCI KLJUBUJEJO JAPONCEM Kitajci so napadli japonsko trgovino. — Japonsko poslaništvo \je posvarilo šangha jske g a župana. ŠA1NGIIAJ, Kitajska, 11. nov. — Proti japonski nemiri so zop«*t vsplamteli, ko so razjarjeni Kitajci metali opeko v izložbeno okno neke japonske trgovine. ko se je izkrcalo iz ja-j ponske bojne ladje 500 mornarjev. Japonska vlada je posvarila kitajsko vlado, da je položaj zelo resen, ker še ni dognano, kdo je vstrelil japonskega mornarja Nakajama. Japonski generalni konzul Išili je od žu-]Mina generala Vu Teli-CVna zahteval, da oblasti najdejo morilca. Iz okraja ('apel se Kitajci trumoma selijo v strahu pred Japonci. Japonski konzul pa je zagotovil, da Japonci ne nameravajo nastopiti z vojaško silo, da pomirijo prebivalstvo. Nekateri Kitajci, ki so pribe-žali v mednarodni okraj, so se po japonskem zagotovilu zopet vrnili v svoje domove. Nek zastopnik japonskega konzula je rekel, da je bil mornar Nakajama umorjen v kitajskem delu mesta, ko so Kitajci demonstrirali proti navzočnosti japonskih mornarjev. Kitajske oblasti pa trdijo, da še ni bilo dognano, da je kak Kitajec ustrelil Japonca in da jt» bil morilec oblečen slično kot japonski mornar, ki je bil v civilni obleki. Tako japonske kot kitajske oblasti zagotovijajo, da Japonska zaradi tega dogodka ne bo poslala Kitajski ultimatuma. Japonski mornarji še vedno patrulirajo po ulicah v bližini kraja, kjer je bil vstreljen mornar. LEP USPEH AMERIŠKIH LETALCEV WHITE LAKE, S. D., 11. novembra. — S stratosfernim balonom 4 4 Explorer II." sta se ameriška stotnika Albert \V. Stevens in Orvin A. Anderson dvignila 72,176 čevljev visoko. S tem sta porazila vse rekorde. Dvignila sta se ob o-smih zjutraj, ob štirih popoldne sta pa srečno pristala dvanajst milj od tukaj. POTRES NA GRŠKEM ATENE, Grška, 11. nov. — V Philates okraju v Epiru so čutili precej močan potres. Več hiš je bilo porušenih in prebivalstvo je bilo" zbegano. ITALIJA BO PREKLICALA TRGOV. POGODBE Z DRŽAVAMI, KI SO ODOBRILE SANKCIJE LIGE ŽELEZNIŠKA PROGA — CILJ ITALIJANOV Vse kaže, da je zaenkrat cilj italijanske armade železniška proga, ki veže glavno mesto Abesi-nije Addis Ababo z mestom Džibuti v francoski Somaliji. Ako se Italijanom posreči zavzeti to železniško progo, bo Abesinija popolnoma odrezana od ostalega sveta. Armada generala Graziana, ki prodira z juga proti severu, je dosegla nadaljne uspehe. Fo utrditvi postojank pri Gorahei je del te armade zasedel Dagah B ur, ki lezi 30 milj severozapadno od Saša Baneh teh je oddaljen le I 50 milj od železniške proge. Južna armada ogroža tudi Ji j igo, Diredavo in Harar. Vojaški strokovnjaki so mnenja, da bodo Abesinci napelil vse sile, samo da obranijo železniško progo pred sovražnikom. Glavna sila abesinske armade se še vedno nahaja na severni fronti, kjer razpolaga cesar z 200 tisoč možmi. ABESINSKA POROČILA Abesinska vlada je danes odločno dementirala vesti, da so Italijani zavzeli mesto Saša Baneh na južni fronti. Navzlic temu pa povzroča položaj na • jugu vladi resne skrbi. Na cesarjevo povelje je bilo poslanih danes v Jijigo štirideset tisoč mož. To mesto se nahaja južno od železniške proge. Razen na Abesince bodo po Italijani pri Jijigi naleteli še na druge težkoče. Tamkajšnje ozemlje je namreč zelo gorato in polno sotesk. Vojakom pri Jijigi bo poveljeval ras Getahov. Med njimi se nahaja tudi newyorški črnec Hubert Julian. Italijanska bomba je usmrtila poveljnika abesinske divizije v Gorahai. Nahajal se je v neposredni bližini obvezovališča Rdečega križa. V glavnem mestu čakajo prihoda 50,000 mož močne *'zlate armade", ki prihaja iz zapadnega dela province Valega, kjer pridobivajo zlato in platin. V Addis Ababo je dospel bivši abesinski poslanik v Rimu, Gevre Jezus in se takoj javil cesarju. ITALIJANSKE PROTIODREDBE Jasno je, da sankcije Lige narodov navdajajo Italijane z velikim strahom. Italijanska vlada je že začela razmišljati o proti-odredbah. Tako bo naprimer preklicala vse trgovske pogodbe z onimi državami, ki bodo uvedle sankcije proti nji. Italijanska vlada seveda noče objaviti podrobnosti svojih načrtov. PARADA V RIMU Danes je po rimskih ulicah paradiralo milijon dvestotisoč italijanskih vojakov. Mussolini je pri tej priliki opozoril svet na dejstvo, da Italija ni pripravljena samo v Afriki, pač pa tudi v Evropi. — Vojaki, ki ste jih videli danes dopoldne, — je vzkliknil, — so s svojim orožjem, posebno pa s svojim pogumom pripravljeni braniti interese Italije v Afriki, v Evropi in kjerkoli drugje. V enem samem mesecu smo poravnali dva računa. (S tem je mislil Mussolini zavzetje Adowe in Ma-kale). Ostale račune bomo poravnali v najkraj- w w sem času. Igsjajy y a bpda " "—sr-crsT-r ^♦Glas Naroda 99 _____PntoUefcea ky —; 0LO TONIC PUBLISHING COMPANY — - _ _ i A Oorpormtton). WMt "fl—i ^^ . I*. BeneC!X Treat. of abort oCfletat: wtwiMk at, n. s. aiUB Nil OWN «( MM n ODA" Day Mfccept ganflay and Holiday v«Ua m ILIO Za New lork aa etlo leto 97.00 Za pot lote. ............. «4 mw |lfi8 Za looMutro n celo Wto 9T.00 Zt pol leta................MJO Sttbaerfptlon Yearly fO.OO "Ql— Naroda" labaia vaakl dan IwwmH nedelj to pranlkoT. brio podpisa la osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj ae blagoTott NiUJett po M on«j Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ss tadl prejinjo MtaiiaCo naananl, da Hitreje najdemo naalov"«fc» NARODA". SIC W. 18th Street, New I«k, N. X. S—STM VOJAŠKA MOC RUSIJE Listi posvečajo veliko pozornost ruski vojski, posebno pa njenemu letalstvu. Strokovnjaki trdijo, da ima Rusija pet tisoč velikih le-tal^Do konca letošnjega leta bo imela baje ruska vojska milijon izvežbanih pilotov, petsto tisoč izvidnikov in petsto tisoč pilotov za brezmotorno letanje. Glavna mod ruske vojske je v letalih za bombardiranje. Lahka letala za bombardiranje zainorejo nositi na krajše in daljše polete do dvanajst tisoč funtov bomb, srednja in težkih letala pa do trideset tisoč funtov bomb. Najtežji bombarderji so opremljeni z dvema topovoma ter osmimi težkimi in štirimi lahkimi strojnicami. Rusije ni mogoče ogrožati iz zraka z nobene strani. Na severu itak ni mogoče napadali zaradi polarne klime, na jugu je pa Rusija zavarovana, ker je sklenila prijateljske pogodbe s Turčijo in Iranom, dočim ji na zapadu v zraku ne morejo tekmovati niti Finska, niti Romunija in niti Poljska. Vojaški položaj Rusije je dovolj ugoden tudi v Aziji. Od strani Afganistana, Tibeta ali Kitajske ji ne preti nobena nevarnost. Prvi dve državi ne igrata v vojaškem pogledu nobene vloge, Kitajska ima pa dovolj drugih skrbi. Amursko oblast in ozemlje pri Vladivostoku brani dobro opremljena armada generala Blueclierja. Nagli vpad Japoncev preko reke Amur se ne zdi verjeten Zato se more sklepati, da sovjetske zračne sile niso na-inenjene obrambi, temveč napadu. New York, Tuesday, November 12, 1935 THE L MU! EST SLOVENE DAILY IN U. 8. 'A. SNUBITEV GRŠKE Angleški in italijanski poslanik se posvetujeta z vodilnimi grškimi monarhisti v namenu, da pridobita Grško za •svojo vlado, še predno se vrne kralj Jurij II. Največkrat je regenta Kondylisa obiskal italijanski poslanik in je pri njem že dosegel, da grško časopisje ne o-menja italijanskega utrjevanja na Dodekaneških otokih. Ko je kralj Jurij zopet sprejel grško .krono, je Angli ja stopila na i>olitično polje s tem, da je poslanik stopil v zvezo s prejšnjim ministrskim predsednikom Tsaldarisom. Anglo-ski poslanrk je razpravljal s Tsaldarisom o koalicijski vladi* ki bi bila sestavljena iz monarh i stičnih voditeljev. Kondvlis pa je takoj izjavil, da ne bo trj>el koalicijske vlade in da bo razpustil parlament, v katerem ima Tsaldaris večino. Tsaldaris pa prejema poročila naravuost od kralja Jurija, medtem ko je Kondvlis ž njim v zvezi samo po poslaniku v Londonu. Ker pa kralj Jurij j>ogosto obiskuje Buckingham kraljevo palačo, je jasno, tla je kralj Jurij bolj naklonjen Tsaldarisu kot pa Kondylisu. TAKO JE PRAV i Mr. Jože Zelene, naš agilni zastopnik, nam poroča iz Waukegan, 111.: — Med naročniki v Waukegan in bližnji okolici ni z današnjim dnem nobenega zaostanka rja. Vsi imajo plačan list zanaprej. Malo dobre volje in požrtvovalnosti je treba, pa se da stvar urediti. Ljudem ugaja "Glas Naroda", in se zavedajo, da je treba naročnino poravnati. Silim nikogar, ker vsak ve, kaj je treba. Želim Vam, da bi imeli i>o vseh slovenskih naselbinah tako dobre prijatelje kot jih imate pri nas. Mr. Jožetu Zelencu iskrena hvala za požrtvovalnost, tamkajšnjim naročnikom pa vse priznanje, ker se zavedajo preprostega dejstva, da je neodvisnemu slovenskemu listu v Združenih državah brez zvestih in točnih naročnikov napredek in obstoj nemogoč. VOJNI PpROČEVALEC NA BOJIŠČU V Abesiniji divja vojna. Milijoni in milijoni ljudi po vsem svetu vsako jutro nestrpno grabijo za dnevniki, da bi čimprej iz njih zvedeli najnovejša poročila z bojišč. Toda pričakovanja teh senzacijželjnih bralcev navadno niso izpolnjena. Iz uradnih in neuradnih virov le pogasi kapljajo novice kakor po časi kaplja voda v abesinskih studencih. Razvajeni bralec si takoj misli, da nekaj ne bo v redu in da ena ali druga stran vsekakor hoče s tem nekaj prikriti. Najrajši se ljudje kregajo na časopise in pa vojne poroče\alce, ki so pohiteli na bojišča. Pa jim delajo krivico. Ljudje naj le vedo, da bi vsak vojni poročevalec še mnogo rajši novice dajal, kakor pa jih bi ljudje radi brali. Vprašanje je le: ali poročevalec sploh kaj sliši ali vidi? In drugo vprašanje je, kako more to, kar je videl in slišal, najhitreje svetu sporočili. Odgovor na ta vprašanja najlažje dobimo, če smo si na jasnem o U m, kaj je vojno poroČe-valstvo, kdo ga opravlja in kako se opravlja. Bistvo vojnega poročevanja je najprej v tem, da sporoča novice, potem v tem, da popisuje dogodke na fronti in za fronto ter slednjič v tem, da obširno popiše dogodke daljše ali krajše dobo. Prvo. kar pričakujemo in tudi dobimo, so novice z bojišča, ki poročajo, kaj se je zgodilo, ali se j" vršila kaka bitka, kdo je zmagal, katera mesta so vzeta, koliko ujetnikov in vojnega plena je na tej ali oni strani. Ta poročila nam torej pripovedujejo, kaj se je zgodilo. Tem poročilom slede popisi bitk in bojev ter dogodkov v zaledju. Ti popisi so posredni ali nep'.sredni vtiski o dogodkih. Prva kratka poročila izpolnjujejo ter nam prav za prav šele pojasnjujejo vojaške dogodki, opisujejo obnašanje čet, velikost zmage ali poraza ter nam s tem omogočajo, da vsaj nekoliko presodimo, kaj se utegne še zgodito, medtem ko nam prva kratka poročila vsega tega ne nudijo. Ti popisi, kateri nam pripovedujejo, kako se je vse dogodilo, imajo prod kratkimi ]>oročili precej prednosti in ljudje jih tako rekoč požirajo, ker ob njih vojsko tudi kaj takega, kar bi ne bilo treba. Zato cenzura strogo nadzoruje ta poročila in vojaški poročevalec končpo svojemu listu namesto dolgega pisanega poročila more poslati le kratko vest brez repa in glave. Tretji činitelj, ki se tudi peča s poročanjem pa je vojaško poveljstvo samo, katero v uradnem slogu in kratkem besedilu oddaja uradnim dopisnim uradom poročila o važnejših dogodkih. Ta dela opravljajo sposobni generalštabni častniki •ali pa zaupne civilno osebe na podlag1 uradnih podatkov. Iz teh podatkov se jasno vidi, kako dolga in težka je pot kratko novice z bojišča, preden pride na mizo čitateljem. To pa v abesinski vojski upoštevamo še silne težkoče zaradi goratega ozemlja in neizmernih puščav, si lahko razlagamo, zakaj o italijansko-abesinski vojski dobivamo tako nepopolna in nasprotujoča si poročila. Za danes so moremo tolažili samo z upanjem, da bo drugič boljše. BERAŠTVO V AMERIŠKIH MESTIH Pod pritiskom nujne sile se godi, da obupana mati ali zmeden oče prosjači na cesti, prodno se misli obrniti se na obstoječe socijalno ustanove za pomoč. Ali profesijonalni berač je bil z nami od pamtivoka v slabih in dobrih časih. Ameriške dobrodelne organizacije so mnenja, da simpatija izkazana beraču ni na mestu in je dostikrat na škodi njemu samemu. Kar večina beračev po-trebuje jo socijalna prilagoditev, oskrba s strani organizacij in zdravnikov. ( et\orica ameriških mest: Now York, Cleveland, St. Louis, in Los Angeles, ima urade za prosjake (Mendicancy Bureau) ki so ukvarjajo s problemom berači je. Aretirani berači so privedeni pred ta urad, kjer njihov individualni problem je preštudiran. Dana jim je o-skrba s strani dobrodelnih organizacij in so zdravniško pregledam. V Now York O so pri- šli pred nevvorški urad prof«* vanje iz daljave nekako doživ-j sijonalni 1 »orači od začet- Važno za potovanje. Kdor i« namenjen potovati v ttari kraj ali dobiti koga Od tamf jo potrebno, da jo poučen « vseA stvareh. VOod našo dolgoletno skušnjo Vam eamoremo dati najboljša poj&nHa in tudi vso potrebno preskrbeti, da jo potovanje udobno. te Jutro. Zato eo eaupno obrnite na nae ea vea pojasnit*. Mi preekrbimo veo, bodih prošnje oa povratna dovoljenja, potne liste, vieeje in »ploh veo, kar je oa potovanje potrebno v najhitrejšem času, m kar jo glavno, od najmanjšo Nodriavljani naj no odlašajo do tadnjega trenutka, ker prodna eo dobi io Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. PiHte torej takoj ea brešplMo navodila tn m4 Tam, dm 6otto poceni in udobno potovak. - ~ SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU * 2l6LWest 16thSbeet New Yort N. Y. Ijajo. Prebledi o večjih razdobjih in večjih vojaških odsekih so pa že celotna poročila o več važnih vojaških dogajanjih, katere poročevalec gleda že z višjega vidika in v njih skuša podati strateški vojaški položaj. Ta poročila nam pa razlo-že, zakaj se je to ali ono zgodilo. Kdo je poročevalec? Poročevalsko službo opravljajo seveda v prvi vrsti vojaška povelj stva sama. V drugi vrsti jo opravi j »jo na bojišče poslani čanikarski poročevalci in slednjič so važni vojaški poročevalci tudi vojskujoči so vojaki sami po svojih pismih, ki jih pošiljajo v domovino (ako jih namreč cenzura poprej ne prestreže in pristriže.) Časopisni vojni poročevalci, ki so poslani na bojišče od velikih listov in dopisnih uradov, pa imajo poklicno nalogo, da poročajo o vojnih dogodkih. Ta naloga je silno težka. Ko j bi se poklicni vojni poročevalci res mogli svobodno kretati po bojišču, bi nam mogli marsikaj povedati. Toda imajo dve oviri: Prvič morajo paziti, da jih kaka krogla ne ubije, ker oni nis"» prišli na fronto zato, da bi se dali ubiti, ampak zato, da bi ljudstvu poročali. Druga ovira pa je vojaško poveljstvo, katero pozorno zasleduje, da časopisni poročevalec, ki ima sider ušesa in oči povsod, kjer je treba, tie vidi In ne sliši ka toge leta. in od teli 00 odstotkov je liilo bolnih in mnogo jih jo bilo tudi duševno abnormalnih. Kronični alkoholizem je bil najpogostejši vzrok telesno obnemoglosti. Brooklyn, N. Y. Skoro vsak dopis se začenja s slabim razmerami, delom itd., jaz bi ga pa rad v drugo smer obrnil, saj delo lii tako življenju potrebno in človek tudi ne živi samo od dela. Mar. sikaterikrat se sliši: Ta ali oni se je hitro postaral ali celo prehitro umrl, ker je preveč delal. To raj čemu tarnati za delom? Zdravniška statistika je dognala, da je bilo ljudstvo oziroma delavstvo leta 1934 najbolj zdravo v zadnjih l.*> letih. Toraj nam je depresija vseeno v nekako korist. Če nam že žepe krajša, nam pa zdravje oziroma življenje daljša. Sem in tja malo zabave, da so človeku srce otaja, kos kruha, dva konca dobre kranjske klobase, ter zaliti z dobro kapljico, da ti raz greje dušo in telo, pa še dobra godba za srbeče noge in boljšo prebavo — to se že lopŠe sliši. Vsega tega boste deležni, pa še veliko več drugega lepega, če posetite v soboto, IG. nov. zvečer Martinovanje, ki ga priredijo otroci, naši slovenski tamburaši s sodelovanjem pev-skoga društva "Slovan". Program za ta večer jo nad vse zanimiv in bogat. Priliko boste imeli slišati starčka, kako hritko se poslavlja od vin ske kapljice in sv. Martina, kako v vsej škofovski svečanosti blagoslavlja letošnji vinski pridelek. Priljubljeni pevski zbor "Slovan" ima aekaj novih pesmi za to soudeležbo. To vata je že itak znano, da kjer ju "Slovan", je prireditev jh»ik>1-na, petja dovolj in zabave. Pa tudi mladi tamburaši se dobro pripravljeni za ta večer. Uljudno vas vabimo vse Slovence in Slovenke na to prireditev. To je nekaj lepega, nekaj našega slovenskega. Že lieseda slovenska doni lepo, k-»-ko še le melodija strun izpod rok >Iovenskih otrok. Slovenci smo lahko ponosni na nji-, saj to je «hIiuo otroško društvo ki ga naselbina ima. V začetku smo dvomili nad njimi, češ, saj ne bodo dolgo vzdržali, pa se nam v presenečenje držijo krepko in vztrajno že tri leta. Noben mraz in slabo vreme jih lie zadrži od vaje. Z veseljem se trudijo za lepši napredek. Imajo pa sevala tudi proeoj izdatkov. Tamburiee so ž<' stare; rabijo vim l no popravila potreba je strun, not, učitelja itd. Otroci sami itak ne morejo vsega vzdrževati. S prireditvami so tudi bolj skromni. Dvakrat, kvečjemu trikrat na leto pridejo na vrsto. Apeliram na Vas rojake, da jim priskočite na pomoč in jim pomagate s tem, da se udeležite njihove prireditve. Vstopnina za tako prireditev je malenkostna. Trideset centov ni pretirano. Nimate pojma, kako so otroci veseli in kako i>onosni, če imajo dobro obiskano prireditev. Napravimo jim to veselje.— Vztrežimo njih željam, da s«' bomo sunili vsi v Slovenskem Domu, Irving Avenue, ob 8. uri zvečer, v soboto, dlie novembra in s tem j>omugali za nadaljni obstoj slovenske tamburiee. Poročevalec. Peter Zgaga I'O MARTINOVEM PRIMORSKE NOVICE DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Za $ 3.75____________________Din. 1M 9 5.15 ---------------Din. Sto $ 7-25__________________Din. 399 111.75_________Din. 5M HUI______Din. 1999 947.99 ___Din. 9 ITALIJO Za 9 9.S5------------- Ur 199 9 19J89_____________Lir 290 9 44.99 ______________ Lir 599 9 8759_______________L Ur 199t 9174.M----------Ur tOOO ------------lir 3M9 KEM 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI QORI ALI DOLI Ea tspueilo vetjih neakov kot iforaj navedeno, bodisi ▼ dinarjih •B Urah dovoljujemo le bolje pogoje. 919l— 919.— DOUBJII » •••••• Sfc • ... 9H. • •••f\m .• l •••••••••I HIM 9VL99 Prejemnik dotrf v starem kraja izplačili t dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRI- SVftJRINO SLOVENK PUBLISHING C0MEKNY »GUs Naroda." t|9 WEST 19th snutfer WW YORK. N. Y. NEZGODA PRI 2IČNI ŽELEZNICI V Grahovem v Baski dolini ji* I »i 1 »Iglavec Ivan Humnr zaposlen pri neki italijanski tvnl-ki, in sicer je imel opravek pri y.'u'ni ž«*iezniei. Xesreea ji' hotela, «la se j«' jeklena vrv žiene železnice nenadoma utrgala in ila j«' konce utrgane žice pri tem hudo oplazil Humarja po prsnem ko>u in mu povzročil liu parni k zasidral. pa j<> naenkrat v oddelku za kotle izbruhnil na ladji požar. Vzrok požara je |M>pol-nnuia neznan. Poveljstvo jc takoj odredilo vse potrebno, da se požar omeji in pogasi in da s«* takoj izkrcajo vsi potniki. Na lad'i j«' ostala samo jmsad-ka, ki je šla z največjo vm*mo na d«de. Pri izkreavanju potnikov ranjenih. Mrtvi so 1 strojnik, 1 kuhar, in 5 ktirjačev, med njimi Josip Oorup. Ranjena sta dve kurjača. 1 fotograf, 1 brivec, 1 mehanik in 1 bolničar. V Trstu vlada radi nesreče, ki je zadela ladjo, in radi žrtev, ki jih zahtevala velika žalost. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga ho* ce naročiti za svoje sorodnike ali' prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. Včeraj sta bila kar dva praznika. Dan premirja in Martinov dan. Praznovanje pa ni bilo kaj prida. Premirja se ne izplača pra zn o vati, ker je vojska vsepovsod, Martinovega pa tudi ne, ker ni tako kot je bilo včasi. Naprimer med prohibicijo. Kj, takrat je bilo praznovanje. Tedaj je dišal prepovedan sad. Šestnajst let je dišal, tako da so inuogi do smrti omagali od njegovega duha. Ko je obveljala volja sulia-cev, smo bili v veliki zadregi. Slovenca je namreč težko navaditi na vodo in na mleko. S jh »m in j am se rojaka, ki je v cekarju prenašal grozdje z West Streeta stodvajset blokov daleč v Uptown. Prenevarno se mu je zdelo, če bi mu ga s truckom pripeljali pred hišo. V enem tednu ga je toliko znosil, da ga je na-prešal cel sod. (Irozdje je bilo strahovito drago. Basket newyorskega — dolar ali več. V hasketu je bilo jed va dvanaj.-t funtov. Baksa kalifornijskega je bila prva leta po tri dolarje. Po zneje je bilo najfinejše po štiri. Le malokdo si ga je mogel privoščiti, kupovali so ga pa vseeno. V okrilju noči so spravljali grozdje domov, ga kar v kuhinji prešal i in v loncih nosi!i *'župo" v klet. Ko je mošt dva dni vrel, so ga začeli pokušati in so kon-Štatirali, da bo dober. Ko je dovrel. ga je bilo ko-maj par galon v sodu. Tistih par galon je pa šlo 11. novembra po grlu svetemu Martinu na ča-t. Potem si je bilo treba i>oma-gati. Italijani in .Jude >o ga še i meli. Imeli so ga vedno. Dolar kvart. Baje so ga delali iz raznih praškov in ekstraktov. Italijan na deveti cesti je i-mel v kuhinji sod, ki ni nikdar vsahnil. (>d jutra do noči je tekel vin ček iz njega, ko je pa začelo takole ob devetih zvečer iz pi-p«' samo curljati, je irostoljnh-ni gospodar pognal goste na cesto. Naslednjega dne je bil sod zojH't poln ko strup močnega ",muškatelca*\ In tako je šlo od dne do dne, ihI meseca do meseca, od leta do leta. Ljudje so kršili postavo, kar se je dalo, in so pili vse, kar jc teklo. Proliibicija je bila v gotovem ]»ogledu slična prepovedani ljubezni. Butlegarska kaplja je bila sladka kakor u-kradeni poljub. Kakor prikur jeni zaljubljenci smo hodili po prepovedanih poteh, se skrivali po vežah, kleteh in hod-uikili ter smo bili srečni in zadovoljni, če so se naše ustnice dotaknile tistega, kar smo smatrali za največjo sladkost. Celih šestnajst let je trajalo skrivanje in zatajevanje, po šestnajstih letili je bilo pa konci* sladko-grenkiii časov. Patron Martin je izgubil svoj pouieu. Pijače je vsepovsod dovolj. Izpred vrat moraš odganjati vsiljive agente, ki ti jo prihajajo (>onujat. Prepovedaua ljubezen je izgubila ves svoj čar — ker ni več prepovedana. Izza preklica proliibicije je vse skupaj slično dolgočasnemu zakonskemu življenju. " G L A 8 NARODA" ' fa^faggae—egs New York, Tuesday, November 12,. 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. ». X L1K0VIC JOŽA: KO VAC POD ŽALOSTNO GORO Tako se je zgodilo pred letom dni! Saj ni bilo nie posebnega, nismo plesali, tudi vese-Ijaeili ne. Le nekomu je srce zaigralo, kakor fantu, ki se sreča za delitečo mejico s svojo ljubljenko. Jug buči v lazih, brezam vihrajo gosti kodri, oblaki se trgajo, sonce zlati njihove bele pleše. Tako je med šmarnimi mašami, ko srečujem na cestah veselejše obraze. Po dolgem času sem tedaj zopet po sedel v domači družbi. Saj je vseeno, kje je bilo. Doma ali nekje ob dolžočasni ljubljar ski cesti, v Unionu, med prijetnimi belimi stenami. Kaplja vina je bila poštena, obrazi praznični, lepe misli so se, vrstile. Zdelo se mi je, kakor bi se bili zbrali k vabljivemu velikonočnemu blagoslovu, pod varnim domačim krovom, za belo pogrnjeno mizo, z rdečim križem na čelu. Iskrene besede so se porajale v bratovskem tihožitja, kakor bi se posipale zvezde z božje dlani. V tisti zmedi časov, ko ni vedel človek, kako se vozlja naša usoda, sem se za hip oddahnil. Dvignili smo lepo slovensko pesem, Judeža ni bilo med nami! Nekdo se je razvnel ter govoril o nesebičnosti, poštenju in kovaču, ki bi moral priti danes med na< ter preizkusiti na nako valu naša srca, če je njihov zvenk zdrav in močan. Zdelo se mi je, da so bile njegove besede kakor udarec kladiva, ki preizkuša žlalitnost kovine. Vso no' so se gnetle te besede v moji duši, komaj sem pričakal zarje, nič več me ni udr-žalo v Ljubljani. Srce mi je velelo domov! Moral sem iti tja, kjei lahko nemoteno zvris-kas, kakor ti je ustvaril grlo dobrot I jivi »Bog. Bil je sobotni dan, tisti dan, ko deli Boj* milost in pravico, velikim kazen za požrešnost po zlatu in slavi, malim pa tolažbo in Ijnliezen. Sonce je zgodaj osvetilo barje, lelic in skrite jaške, po vaseh so se zganila neznatna srca. Napotil sem se pod Žalostno goro proti Borovnici, ki je ležala pod orjaškimi boki železniškega mosta kakor posmehljiv mestni otrok. Pot je bila polna vedrega poznopoletnega razpoloženja. Ižanski vozniki so se pridušali nad živino, ki j^ vlekla težka bruna na Petri-čevo žago. Kramparji so se o-glašali na železnici. Božja žlali-ta pod Krimom se je zdramila. Sv. Ana je odstrla materinsko čelo, sv. Jožef se je prepustil lepšim mislim, sonce je razvedrilo žalostno Marijo. Nad str-ženi ob Ljubljanici so se sved-mli modrikasti dimčki, pod-peški čolnarji so dvignili vesla in pritisnili od kraja. Popoldan sem občemcl pod mahovito jaso. V sanjah sem prišel do tistega ovinka, od koder se zvečer najlepše vidijo božje gnade, ki se svetijo sredi fdatih plamenov nad Vrhniko. Prijeten zvenk mi je priletel na ušesa; prihajal je izpod zelenega brega, v katerem se stiska desetorica kovačije; dolgo je že nisem videl. Meh je £e vedno zadovoljno sopihal, plamenč-ki so jezikali in poželjivo lizali konce železa, ki se je varilo na ognjišču. Edino okence je bilo malce zastrto z rdečim pregrinjalom, pozebla roža se je stiskala za omrežjem, spomin na lepše, prijaznejše čase, ki so minili. Sredi kovačije je Btal kovač, nenavadno mlad in močen, ki se je sicer potikal po teh kotih in kakor nam ga je opisovala stara mati. V je tidfrl Mki^vljen kqs razbeljenega železa. Kadar je zamahnil, so zasršale iskre izpod silnega udarca. Zrak je žvižgal v zamahih, naklo je pelo. "Kaj bo novega?" sem prekinil piidnega mojstra. 44Srce kujem," so se zasvetile kovaču oči; s sajasto dlanjo j«' šel preko znojnega čela in prrdjal klešče. Začudeno sem ga pogledal in stopil bližje. "Src, ! Srce! Pri Goričku so odložili svatovščino na šmarne maše, kmalu se bodo zavrteli. Boirnar me že ves teden preganja, da mu izkujem in napravim za nevestino skrinjo jekleno srce, ki ga bodo vložili pod ključavnico." "Lepo," sem pohvalil kovača. Se lepše bo, če se Inista res imela rada. Drug na drugega bosta morala gledati! Hudo je dam's. < o bi potrkal na srca nekaterih. n«' veni, «V hi -«> oirhisi-1 la kakor t<»l<* jekleno sin-, kij ne more utripati. Kovač je dvignil srčasti okov in ga obesil na kavelj. Jekleno srce se je pozibalo, kakor bi razumelo besede svojega mojstra. 4'In drugače V 41Počasi se gibljemo. Odkar si bil zadnjikrat tukaj, ko si pripeljal s Krima tiste dobro-voljne študente, se me je mnogokrat polastila neka čemerna obupanost, kakor da živim v ne-krščanski zemlji med samimi pesjani. Od nikoder se ni prikazal uri jat olj, ki bi določil pravšno pot v tej grozni zimi, dolgi k« t tri čiška Jet a. Megla je segala od ajdovskega zida do taklskih se nože t, povsod strupena sapa in lilad. Kakšna pokora!" Kovač me je potegnil v kot. dregnil v žerjavico, da je buli-ii 11 plamen, in zaupno dodal: "Govoriti morava tišje. Lahko se zameriš sosedu, ali županu iz Ribjeka, ali Zogarjevemu očetu, ki ti pritisne še nekaj dni kuluka. Zadnjič je bil tukaj pravi -odni dan. Bila je semen jsk-i sreda, megle so se malo dvignile, da se je videlo Ko-reno. Kobilar se je oglasil na mahu. Ljudje so se spustili v semenj, ta je gnal konje, oni jo obrodil telieo, da mu vrže denar za davke. Domov grede so postajali nekateri pred mojo kovačijo, da jim podkujem zbose-no žival. Med njimi je bil tudi Stefinkin fantič, komaj tolik- šen, da bi pomajal paski kozi brado. Jaz ga sprva še nisem imel zamar. Šele ko so se starejši zgrnili okoli njega, sem pogledal, kaj se godi. Mali je modroval kakor največji pismouk. Govoril je o pravici in zatiranju, o kruhu in slabih lotili. Kdo ve, kje je slišal te besede, ali v krčmi, ali v semnju. Neka to-i so so smejali, nekateri so pritrjevali. Nekomu pa ni bilo prav; preobrnil jo besede kakor gnilo slamo, da je zasmrdelo. Ovadil nas je, češ da imamo nedovoljene razgovore. Hula reč! Včasih so imeli zaljubljenci nedovoljena shajališča •v tajne razgovore. Prišli so žandar.'* ;n poizvedovali ter zasliševali. Tudi jaz sem bil vprašan. Ob temu je potrkal biiič, da moram na okrajno oblastni jo. češ da je bil v moji hiši prepovt-dau sestanek. Zidana ma'-ela! Moral sem iti! Vse radi tega, k«-i jo odprlo pišeo kljune« k drugače kakor podrli jnvn k »kija. Priklonil sem se gos]M>dcm za visoko mizo in de-ial: Jaz som kovač izpod Žalostne gorel Živim po naši veri in besedi moje rajno matere. Boga piosim za "vsakdanji kruh, spoštujem postave in sv. Jukunda na Žalostnr gori. Hudoba nima obstanka v moji hiši. Zajcem ne nastavljam zanjk, v sosedovo mejo no hodim. Beračev na odganjam od našega praga, tudi oderuh nisem. Božja oblast naj me vrže, če jo Stefinkin fant kaj zakrivil ali rekel proti gosposki. Nekdo se jo krivično polakomnil ponuja-nega denarja in izdal nedolžno stvar. Jaz pa ostanem pri svojih žuljih in kladivu, za splet k«rije se 110 brigam." Tudi Ju-dežovega deleža nisem željan. Štefinkln fant je nedolžen! Gospodje so se mi smejali in zmajevali z glavo; vendar pa so bili modri, zložili so uradno papirje ter 1110 odslovili, naj ostanem po? ten. Sedaj bo menda mir."-- Prebudil sem se! Na Žalostni gori je prizvanjalo k šmarnim m«««mi. Svetli zvoki so pluli preko čemečega Barja, nalahno so odmikali tišino iznad leh, se dotikali češmilja, pritlikavih koč kraj samotnih močvar in končno morda zamirali ob str-ten srcu. Ozrl som so proti Rozmanovi kovačiji. Kdaj bo stopil mod nas vso kovač, ki bo z orjaških kladivom zamahnil POTRES V MONTANI Pogled na hišo v Helena, Mont., ki jo je porušil potres. — Škoda, povzročena vsled potresa, znaša nad dva milijona dolarjev. Potres je zahteval več človeških žrtev, med ujinti tudi trinjastletnega sina družine Murgel. Deček se je tako prestrašil, da je dobil srčno hibo, kateri je podlegeL IMAMO V ZALOGI BLAZNIKOVE za leto 1936 Ccna25c 8 poštnino vred. Naznanjamo tudi, da sprejemamo i^aročila za Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1936, ki izide vkratkem. Cena 50 centov "Glas Naroda 216 West 18th. Street New York, N. Y. 91 preko našo zemljo in potrkal na sleherno srce ? Nekatera bodo tistikrat prijeteno za brnela, kakor droben, srebrn zvonček v nedolžnih rokah. Blagor jim! Druga se bodo odzvala kakor strašen grom, ki v strahotni u-, /aljenovti pretresa kamonite sklepe gora, nekatera se bodo glasila kakor rezki zvok trom-be, ki kliče borce na osveto za krivice in grenkobe. Gorje pa srcu, ki ne bo dalo čistega glasu. ki r.e bo zazvenelo kakor žlahtni bron v linah. Prod ljudsko sodbo bo zlednela poslednjih kaplja njegovo nevredne krvi. Takrat so bo oddahnil kovač pod Žalostno goro, odložil kladivo in potočil poslednjo srago grenkega potu za našo zemljo! KAKO JE TREBA SEDETI Žalostno jo pogledati sedečega človeka, ki ne ve, kako je treba sedeti. Zavali se v naslanjač, prekriža noge in se nasloni z vso težo 11a spodnji konec hrbet nice, kar je najneugodnejše. Misli, da počiva, v resnici ]e pa tako sedenje samo napol in pritisk. Kako je treba sedeti, nam pove dr. Moris Brill. Sedimo na stol, tako, da bo počivalo telo 11a spodnjem dolu stegen, ne pa na spodnjem koncu hrbtenice. sedimo pravilno, počiva večina telesa, mišice, živci in hrbtenica niso napeti. Če delaš pri mizi, potisni ono nogo nazaj ob strani stola in nagni se nekoliko naprej tako, ■ da boš upognjen v bokih, ne pa v pasu. Hrbet so ne sme nikoli nagniti nazaj za boke. S tem si prihranimo silen napor, ker smo lahko med delom sklonjeni v ugodnem kotu, ne da bi nam bilo treba kriviti vrat. To je zelo važno no samo za gledanje, temveč tudi za pravilno dihanje in prost dostop krvi do možganov skozi vratne žile. Pravilno se 'lenje prinaša človeku radostno razpoloženje, pri katerem z lahkoto dela Pisatelj Rvlev Coopel pravi, da lahko 12 ur nepretrgoma in brez utrujenosti dela, če pravilno sedi, ko je pa sedel nepravilno, je bil že po treh ali štirih urah utrujen. Izkušnje na harwardski univerzi so pokazale, da delajo šolski otroci boljše in da so tudi bolj mirni, če sodo pravilno. Tudi šolski uspehi so boljši tam, kjer otroci pravilno sede v klopeh. Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Knjigarna "Glas Narpda" 216 West 18th Street New York, N. Y. v— v * i t-■ " i ft- (Nadaljevanje.) ČRNI FANTEK, spisal Milan Pugelj. 219 strani. Cena .80 Šopek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki se jc razmeroma mlati poslovil s tega sveta. Če kdo pozna Dolenjce in njihovo dušo, jih iKJŽna Pugelj. Njegove spise čita vsak z največjim u*itkom. ČRTICE 12 ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andrej^kov Jože. 92 strani. Cena —...........- -35 Pod psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrivat plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ol> čl tanj u njegovih povesti se vsak nehote si town i na staro domoviDO. DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kač. 94 strani. Cena _________________________________________________ .35 To so i>ovesti, vzete iz življenja naših Dal-matincev: kako se vesele in žaloirte, kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Kesu i cen car nagega Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Ceocourt. 112 strani. Cena _______________________________________ .40 Coneourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijib nekateri so mojstrsko itodani in ima človek med branjem vtis. da i>osamcznc osebi' sedijo kraj njega in kramljajo ž njim. DON K1H0T, spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj fionos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kthot" spada mod mojstrovine svetovno literature. DROBIŽ, spisal Frane Miltinski. — 130 strani. Cena .60 Nrs najboljši humorist Milčinski je v tej knj»i zbral par svojih najboljših črtie, ob katerih se mora človek od srca nasmejati. DVE SLIKI, spisal K saver Meško. 103 strani. Cena .60 Dve čtrici enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva** in 4'Starka". Obe sta mojste-sko zavrženi, kot jih more za vršit i edinole naš nežuo-čuteči Meško. FAKOVSKA KUHARICA, spisal J. Š. Bamr. 20? strani. Cena ..................................................... To je iz češčine prevedno delo, ki bo zanimalo slehernega čitatelja. To je roman ženske, ki je skoro voe življenje živela in gospodi-njiia v župnlšču. F1LOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 stranL Cena ------------------------------------------ 00 Kdor ne i>oznn dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitauju se mu bo odpri povsem nov svet, poln neslutenih dogodkov. GOMPAČI IN KOMURSAK1 Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......4.®» Pestre Biike sanjuvega življenja tiste sanja* ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je iiesem ljubezni in zvestobe. GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena .90 Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanimiv in odkriva čisto nove strani človeškega življenja. GOSPODARICA SVETA, spisal Kari Figdor .... .50 GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 129 strani. Cena ---------------------------------------- -8® To je letalski roman, i»ln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrSe ▼ v zračnih višavah. GOSPODARICA SVETA. (Kari Figilon) ...... .50 GOZDOVNK. spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani Cena —......................... .75 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čitateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov 44V padlšahovi senci", "Vlnetov", "Žut" itd. Dejanje "Uozdovnika" se vrši na nekoč divjem ameriškem Zapadn. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 sL Cena .70 HADŽI MURAT, spisal L. N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena ---------------------------------------------- 40 To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čttal roman tega velikega ruskega misleca. HEKTORJEV MEČ, spisal Rene La Brnjere. Roman. 79 strani. Cena ------------------------------- .50 Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno zapletljajev in zanimivih dogodivščin. Čitaielj se čudi pisatelju, kako je svojo zgodbo strokovnjaško zasnoval. HELENA. ~oman. spisala Marija Kmetova, 134 strani. Cena _________________________________________________ .40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-samljene žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo in mu ostane neizbrisno ▼ spominu. HUDI ČASL — BLAGE DUŠE, spisal Frane Bolela. 96 strani. Cena ______________________ .75 Knjiga vsebuje zanimivo povest in veselo* igro. Oboje je povzeto iz našega domačega Življenja. HUDO BREZNO in drage povesti, spisal Frane Erjavec. 71 strani. Cena _______________________ .35 Naš izboren pripovednik In poznavatelj narave nudi čitatelju lepoto naših krajev in zanimivosti iz življenja naših ljudi. IGRALEC, spisal F. m. Dostojevski. 265 stranL Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal Igralsko strast Igralec izgublja ln dobi va, poskuSa na vse mogoče načine, splet-kari, doBvlja in poaablja, toda strast do igranja ga t'Mir ne m'lMs IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuj« nad tisoč stranL IZBRANI SPISI, dr. H Inka Dolenca, 145 stranL Cena M V tej knjigi so črtice izključno Iz kraškega življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena .......-...............................1.50 Janes Mcnciger se po pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUCKA V XV. STOLETJE, spisal Ceefa Svatopluk. 246 stranL Cena L20 V navedeuemu delu si »remi jamo dobrodušnega Pražana gospodu Broučka v dobo strašnega in slavnega husitskrga voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman jc zanimiv od konca do kraja. IAGNJE, 110 strani. Cena broš. .40 Vez......45 trdo vezano......................................................35 V knjigi je i»«»leg naslovne Sc i»ovest "Starček z gore". Olie sla iNisebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj KrlStof Šmid. JERNAC' ZMAGOVAC, spisal H. Sienkiewicz, 123 Btrani. Cena------------------------------------ .50 Knjiga vsebuje i»oleg naslovne inivesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi", obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. JU AN MISERIA, spisal H. L Coloma. 168 str. Cena .60 Ta pretresljiva jtovest jc vzeta iz dol>e španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Juana Miserije. V o-sebl brezvestnega I.o>>ezinka i>a vidimo, kam privede človek« življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka Ima nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam je .....................-.......-S.— Jurčič ne i»otrebaje nikakega i»osebnega pri-pofročila. Jurčičeve knjige so napripravnej-še člivo za dolge zimske večere. Njegovi originali. dovtipni Krjavelj. skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njego-\ih neiKJzabnih obrazov bodo večno živeli JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena trdo vezane .75 Knjiga je posvečena onim. ki so Sil skozi bol in pričakovanje... Posvečena Je njihovemu tihemu junaštvu. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 63 stranL Cena ____________________ .45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Julet« Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove na [to ved i so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj. 308 strani. Cena .75 Edinole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega nai»oldlvjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih ste|>ah. Najieta povest, polna J burnih doživi bi jev od začetka do konca. t KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-sever. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1,50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-šl iKislali v šole. kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so ~ pisane živahno. Ob čltaniu se ho moral člta-telj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PUNT. spisal Aug. Šenoa .....75 Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graSčaki. — 4'Za»>nJi kmečki punt" je mojstersko opisal ^ slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita*. LA BOHEME. Spisal II. Murger. 402 str. Cena...90 Knjiga opisuje žlvljeuje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — / Knjiga fa svetovno znano delo. LISTKI, (Ks. Meško\ 144 strani ............ .7» LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakeb Alešever, 263 strani. Cena __________________________________________60 Izborno je pogodil ljubljanske tipe naš prvi humorist Aleševec. Tako natančno in zanimivo je opisal vse od branjevke do hiSnega go- f" s podarja, da jih vidite kot žive pred seboj. LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood. 194 stranL Cena JO Skrajno napet roman Iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga m velikim zanimanjem prečita do konca. Naročilom je priložiti denar, bodisi v •gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-maudirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW XQBK^.X GTS 2TB V2LRVD2* New York, Tuesday, November 12, 1935 THE LARGEST SLOVENE JA1LT IN U. 29. 2. GREHI OČETOV 'Roman v dveh zvezkih Zs Glas Naroda priredil I. H 82 PRVI ZVEZEK. PO DIVJIH ABESINSKIH PUŠČAVAH vv. ^ svojo si^eo, moj dragi, v svojo srečo. — Žaljivo me vščipne v roko. Naenkrat pa postane resen. — Stokrat in stokrat sem se že vprašal kaj je na njej, da izvaja na mene tako globok in opojen ear. Toda nobene sodbe nimam več, tako poln sem tega opojnega učinka. Nekaj pa vem. Ni samo njena zunanjost. Ta učinek prihaja iz njene prav posebne narave. Sama kri in življenje. Kakor se izraža njeno življenje, ako se smeje in nori v veseli razposajenosti, ako se tako razpoloženje naenkrat prevrže v nerazmljiv ekstrem, ako nato po cele ure sedi molče z objokanimi očmi — ako z vriskajočim veseljem sprejme, s čemur je obdajan, ali ako prihodnjo sekundo brezbrižno gleda na vse — ako me kako uro stiska in duši v svoji ljubeznivosti, ali pa me prihodnjo sekundo muči s svojo trmoglavostjo ki je tako mrzla kot led eno, kakor drugo izvaja na mene isti učinek, isti nepremagljivi čar. In tako sa mi včasih dozdeva, kot da ves ta nerazumljiv učinek ne tiči v njej, temveč v meni samem — in-- vNevoljno zmaje z glavo in umolkne. Toda zopet se zbudi veselje na njegovem lepem obrazu in se smeje: — Zares, v svojih rokah držim najsladkejšo srečo in premišljujem, kje bi občutek prišel do svoje pravice. Zaljubljen 8e.m in.že kot zaljubljen in vprašujem po vzroku. Zlušče-ni lešniki so, ki jih skušam streti. V veseli uri mi je vse jasno in razumljivo, tudi celo nerazumljiva prcmemba njenega razpoloženja. Ali more biti drugače, kakor je? Sama je bila na svetu, že pr<*d več leti je izgubila mater, pred kratkim očeta. Morala je služiti, da jc mogla živeti in tako se je hotela oprijeti poklica, ki ga je imela rada. In našel sem jo ravno onega dne, ko ji je bilo povedano, da nima nadarjenosti za ta poklic. Spoznala sva se. In se ljubila! Da, da, da! Ljubila! Moja vera v njeno ljubezen ni praznoverje. Nič več je nisem zapustil. Nato je prišla ura--strast, vem, je izgovor, toda ne vedno zadosten. Saj jaz bi mogel biti pameten. Da pa nisem bil, je greh. Ali ne smem tedaj sprejeti kot pravično kazen, ako kdaj kaka majhna senca zakrije mojo sol n čn o srečo! In ako v kaki uri govori njena ljubezen, ali se ne sme v drugi uri zganiti njena čast in ponos! Saj je vendar dvomljivo stališče, na katero sem jo i postavil. Toda prisezam pri Bogu, da jo bom rešil te raz-j dvojenosti. S slepo, blaženo razigranostjo sem drvil v svojo, srečo. Sedaj sem se izpametoval zaiadi najine sreče. in misli? Ne, nimam nikakih misli. In danes, prijatelj, danes sem ji rekel: naj nosi moje ime, njena sreča naj bo cilj mojega življenja. — In kako je to sprejela? — se mi izvije proti moji volji. Sam nisem vedel, kaj sem mislil pri tem vprašanju — kar, tako mi je prišlo. — Čudno! Zelo čudno! — govori polglasno pred se. — Nekaj časa ni izpregovorila niti besede in naenkrat prične ihteti. Toda te solze me niso niti najmanj skrbele. Saj vem, da ne samo bolečina, temveč tudi veselje govori s solzami. V njenih občutkih je nisem motil z nobeno besedo. V tihi blaženosti sem stiskal njeno tresoče telo k sebi. Tedaj pa J so usahnile njene solze in se je pomirila. Sedaj ljuba ženica sedi doma in piše domov po potrebne listine — da, in predno sem odšel, mi je še pripovedovala o revnih sorodnikih — in tedaj sem na mizo položil odprto skrinjico. Tedaj bi morali videti to veselje, kako je s svojimi belimi rokami brskala po bankovcih, kako je jemala in jemala in vedno govorila na j nepopisni način: "Preveč? Preveč?" In stal sem pred njo in sem med smehom samo majal z glavo: "Premalo! Premalo!") Vedi Bog, ko bi vzela vse, kar je mojega, vedno bi se smejal | in bi majal z glavo: "Premalo! Premrlo!" Verjemite mi, prijatelj, šele sedaj se veselim iz celeg srca zlatega lova na ' Helgolandu. Šele sedaj, ko vidim, koliko živega veselja more j napraviti mrtvi mamon. Prijatelj, kar plaši me prevelika sreča. Kot v opojnosti tako mi je težak jezik zaradi samo ene besede: Sreča, sreča, sreča! Kupiti bom moral briljan-ti, in prstan, da ga zavistnim bogovom vržem v nagleškem vrtu v Izaro. — Ali pa tudi veste, prijatelj, — pravim čez nekaj časa, — da sva oba zakrivila precejšnjo neuljudnost ? — Neuljudnost? — Že četrt ure se razgovarjava o iy?ki mladi dami. In kakor ste mogli to damo moji malenkosti v njeni odsotnosti predstaviti, bi morali tudi-- Sredi skozi neskončno pešce- jami, kockastimi, ilovnatimi lii-no planoto pokrajine Bišar en šami obdani trg; mesto domači-U naga drži stranska proga As- nov, okrogle ilovnate koče ši-mara-Port-Sudanske linije pro-11 jastili streh; apneno-belo poti jugub. Ozka proga se vije slop je kolodvora in zasilno pri vzdolž Eritreje mimo postaj,' stajališie za letala med gošča-ki so brez imena, so le s števil-j vjeni in evkaliptusovimi gr-kami označene. Na koncu je iničji: to je Kassala. guvenursko mesto Kossala, kil - i leži ko zagozda med temnimi ze skoraj ponoči, sem ko stolpi visokimi bazaltnimi P"Ietel Semkaj' v SVOJem ma" pečinami. Proti jugu, zadaj za blestečimi se slanimi močvara- i leni ameriškem letalu. Zašel, "zaletel" sem se med Atbaro in železniško progo; tedaj je že zahajalo sonce in afriška noč je kar na mah zavila vase mi, kjer brez sledu izginejo a-besinske reke, se lesketa planota. Na vzhodu štrlijo v nebo . . , , , Abesiniie. Stara nebt0™ letal°' je bil angleški guverner zaslišal brnenje mojega letala nad Kassalo, je dal naglo posvetiti sinje višine ADesnuje. italijanska trdnjava za stotino sudanskih jezdecev na kamc-Jah; stanovanjska liijsa in u-pravni uradi angleškega guver- za menoj z reflektorji, ki so bili 4.. „ i '4. • i^ l na avtomobiloh. Pred tremi nerja; cetverokotni, od sonca V . . . ...... izsušeni in z grškimi branjari- V A 2 N O ZA * NAROČNIKE tedni pa v vsej Kassali ni bilo niti dveh avtov. Zdaj pa kar mrgolijo na trgu in množica avtov :n kamijonov se poriva po ozkih ulicah, mimo zamorskih koč, kjer ždijo karavane kamel. In vse je obloženo s tovori, povsod sami zaboji piva, mehovi Žita, vreče moke in mehovi z \ odo. Povsod pa jc tudi dosti žrških barantačev, ki že kujejo novce iz vojne. Vsi mastni, neobriti in prepoteni se potikajo grški dobavitelji iz Londona za senčnimi brlogi, kjer se kopičijo zaboji in zavoji, ki jih bodo }w»d nadzorstvom angleških oblasti odposlali v Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnjt opomine in račune smo razpo slali za Novo leto tn ker bi zete li, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Fas prosimo, da skušate na ročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali je . pa plačajte našemu zastopniku kntlVj?. Guverner še 111 dobil povelja, da bi moral zapreti v Vašem k-aju ali pa kateremu g izmed zastopnikov, ko jih t men* so tiskana t debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tvch druge naselbine, kjtr je kaj na-it h rojakov naseljenih. — O, ti sveta omejetnost! od strani govori v zrak. Da, iroate prav! Torej! — — Kaj ne, moja zlata duša, s tem uljudnim gospodom sem te že seznanil? — Z veliko kretnjo se zopet obrne k meni. — Dovolite mi, preblagorodni gospod, tukaj je moja nevesta, gospica Regina Palmer iz Hamburga. Begina, Regina! In kako zasluži to ime! Regina, moja kraljica, kateri služim z dušo in telesom in sem zapisan za iiobo in pekel! O, ta neumna govorica! Ves svet se mi zdi kot nebesa. Kje ima tedaj pekel prostor? — Regina Palmer? In Hamburg, pravite? Ali ste se na svojem povratku oglasili v Hamburgu? — Bog obvaruj! Regino sem našel v Frankobrodu. Da, prijatelj, ta obsik Frankobroda se mi je izplačal. Prinesti bi mi imel okrogle tri tisočake. Pa vreden je bil mnogo več tisočakov. Odpoldne sem prišel in takoj letel v hišo tega dobrega bankirja, da sem videl, kako sliko je hotel imeti. Tedaj pa začutim na rami lahen vdarec in Koler umolkne. Nek igralec dvornega gledališča, ki je naju oba poznal, naju je došcl. Kolikor sem ga poznal, sem vedel, da se ga ne bova mogla tako hitro odkrižati. Kakor vsak kuhar meša v svojih loncih, tako je pričel govoriti o premijeri in je le malo dobrega povedal o novi igri. — Ali ste za posleni pri tej igri? — ga vprašam. —Hvala Bogu, ne! To izjavo sem sprejel z vso resnostjo. Koler pa se ni mogel zdržati, da ne bi s priliznjenim nasmehom govoril o veliki škodi, da tako velik gledališki igralec v igri nima vloge. (Dalje prihodnjič.). CALIFORNIA: San Francisco, Jacob LanMi COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Smftt* Walaenbnrg. m. j. bvok INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Chicago. J. BeWSC, J. Lnkanlch Cicero, J. Fablao (Chicago. Clcer* tn IlUnola) Joliet, Mar j Bamblch. Joseph /Jt ▼at La Salle. J. Spellcb Mascoutab. Frank Anguatln North Chicago. Joie Zeleoe KANSAS: Slranl, Agnea Motnlk Cansas City. Frank Žagar MARYLAND: Kltzmiller, Ft. Vodoplvec Steyer. J. Čeme (za Patina. W. Va. In lfd.) MICHIGAN: Detroit. Frank Sftnlar MINNESOTA: Chisholm, Vrank Goni« Ely. Jos. j. Peshel Eveleth, Louis Goule Gllltert, Louis Vessel Hibblnfc. Jobn Povfte Virginia. Frank Hrvaticb MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Karl Strnisha Little FaUs, Frank Masla OHIO: Barber ton. Frank Trohf Cleveland. Anton Bobek, Chaa. Mar linger. Jacob Resolk. John Slapv'k Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Baiant, John ^»vn fte Warren. Mrs. I Rachai Youngstown. Anton KlkelJ OREGON: Oregon City. Ore.. J. Kotolar PENNSYLVANIA: Brought on. Anton Ipavec Claridge, Anton Jerlna Conemaugb. J. Brezove« Exoort. Louis Supantlt Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kanla Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Kiayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank Bslloch Manor. Frank Domshar Midway. John 2i*st Pittsburgh. J. PogaCar Presto, F. B. Detnshar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrer West Newton, Joseoh Jovan WISCONSIN ? Milwaukee. West Allis. Frank Akat Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs. Lents Diamond vUle. Joe Rollch IllOJO. "Prekrasne kupčije delamo!" mi je davi zaupal neki (Irk in se oprezno ozrl krog sebe. — Orjaški zamorci plemena Ila-danduli, ki so jim štrenasti lasje zviti v visoke lasulje in ki imajo sablje in sulice pritrjene na sele svojih kamel, počivajo ko črede živali v senci trga, ki je poln prahu, kričanja in ropotal ja vozov, ki odhajajo in prihajajo. Ko sem stopil iz grške trgovine, sem zapazal majhnega, gladkega možica z brado po generalu Balbu, z naočniki in množico odlikovanj na prsih raztrgane vojaške bluze. Zadaj je stopalo pet trudnih, zaprašenih Evropcev in dva ducata somalijskili vojakov s puškami in pasovi za patrone T«» j«* bil Raffaele di Lauro, poslednji italijanski konzul v Abesiniji, ki je pravkar pris|>el po dva tedna trajajočem, pustolovskem maršu skozi d'vjino vzhodne Ainhare na angleška tla. Signor di Lauro, ki je bil tri leta italijanski konzul v Gondarju, je odšel s svoje.postojanke dne 24. septembra z zdravnikom in s četverimi uradniki vred. "Korakali smo 14 dni kar počez čez hribe," je pripovedoval konzul. "V Hilgi nas je dal Ras Kassa obkoliti od svojih 15(H) vojščakov. Ti so se nam približali, da bi nas ustrahovali. Nato so nam zapretili, da ne smemo naprej. Ponoči so SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 11« wist llth STKEKT nsw IQU, m. 1 FlftXTE NAM ZA CEN* VOZNIH LIS TOT, U-EKRVACIJO KABIN, IN POJASNILA za POTOVANJE 10. novembra: lie de FraiM-e v Ilavre Rex v Genua 'JO. novembru : Washington v Ilavre Majestic v Cherbourg novembra: Lafayette v Ilavre Abesinci zapeli svoje bojne pesmi — stare pesmi iz bitke pri Adui. Vzeli so nam tovorno živino in lovske orožje, ra-dio-aparate in drugo lastnino. Prebivalstvu je bila ukazano, da nam ne smejo prodati živila. Bili smo štiri dni brez hrane. Poslednjih pet dni smo korakali skozi bojno pozorišče. Izogniti smo sa morali vsem potoni ai iti kar počez čez divjino. Saj sem dobro vedel, da tla bi bilo po nas, če bi se sešli z abesinskjmi četami, ali plemeni. Reko (jandoo smo morali preplavati. Vse onemogle, do dna izčrpane so nas 7. oktobra slednjič sprejeli angleške oblasti v Uallabatu." | Vprašal sem konzula, kaj si misli o položaju v Abesiniji. "Ta vojna bo trajala sedem do osem mesecev," je dejal in mi pokazal na umazanem zemljevidu srce Abesiuije. "Tu pa, v So-i, severno od Addis Ababa. bo naša poslednja odločilna bitka. Tu se bomo sešli z armado, ki jo Haile Selasie osebno vodi.. Tu bomo najbrž zadeli na prvi odpor. Cesar bo južno od Makale, ob jezeru A-šangi, na preži. Severne po- j krajine Be Gember, Amliara in! Uogera so pa Italijanom prijazne." Fotografiral sem konzula, ko s«1 je čez uro nato odpeljal v Asmaro. Zvečer sem bil guver-l nerjev gost. Ko sem se odpravljal k počitku, mi je dal guvemt r s seboj dva zamorca s palicama in laternami. Prod zamorskimi ločami so tulile hijene. 44Bolje je, da ne greste šest požrle. Dva smo rešili, a sami p> mestu," je dejal gu- sta tako v ranah, da se v bol-wrner. 41 Ponoči prihajajo zve- nišnici borita z življenjem." rine on^i iz skalovja in se spla- Drugo jutro sem dobil brzo-zijo prav na mestne ulice. Ne- jav italijanskega vrhovnega po-davno so ponoči pograbile osem veljstve, ki mi je pozvalo v As-zamorskih otrok iz koč in jih maro. 20. tiovomhra: Bcrcu^aria v Cherbourg SO. novembra: Chamiiliiin v Havre C^nte di Savoia v Genoa o. decembra : Manhattan v Ilavre G. decembra: lirenten v Bremen 7. deeembra: lie de Fran«*e v Ilavre 11. de«-eml»ra : Wnsbin^ton v Ilavre Lafayette v Havr*» A«|Uilaiiia v Clierimurs Kuropa v Bremen Rex v Ccnoa 2S. deeembra : Conte di Savoia v (>eu«>a Sreaeh, J^ne Od New Yorka do VSE Evrope (preko Ilavre) TRUE BOŽIČNI IZLETI V DOMOVINO ' CHAMPLAIN" "ILE DE FRANCE" 30. NOVEMBRA 7. DECEMBRA "LAFAYETTE" 14. DECEMBRA Ntigli ekspresni vlaki iz 1'ariza v vse dele Evrope. K It A S X K K A li 1 N K SLAVNA FRANCOSKA KI IIINJA IZI',4 »KNA I't»STltKŽBA KKSKRVIKAJTE SI SEDAJ PROSTOR Za iiaila'jtK- informin-ije in karte vprašajte pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. ABESINSKI DROBIŽ Abesinski vladarji. Seda*.ji abesinski negtis Haile Selasie je sto]>il na prestol 1. aprila 193U. V zadnjih sto letih, so bili mi abesinskem prestolu: 1.185U neki guverner mesta po imenu Kaz, ki se je uprl tedanjemu negušu, potomcu kraljice iz Sabe in kralja Salomona, in ^e dal kronati ter si Radio, izdaten vir dohodkov v Abesiniji, V zadnjih tednih si je abesiu-ska država ustvarila vir dohodkov, ki ji bo prinašal mesečno približco milijon frankov. S tem bo ta dohodek postal eden najbolj glavnih. Znano je, da je abes:nski cesar svojčas podrli! nekemu francoskemu in- eoski radio več krajevnih postaj v vseh večjih središčih države. Osebje te radijske postaje je zdaj sestavljeno izključno iz Abesincev, ki si jih tuji in-ženjerji izvežhali. (%*sar Haile Selasie se osebno močno zanima za delo te postaje in jo pogostokrat nadzoruje. V tukajšnjih uradnih krogih poudarjajo, da ?e ta radijska postaja s samo abesinskiin osebjem doka/ s posohnosti Abesincev, da se lahko naglo prilagode pridobitvam sodobne prosvetljenosti. Vedeževalec in neguš. "Daily Ti legraph** ]>or«M*a iz Addis Ababa, da je abesinski cesar svoj nameravani odhod na bojišče vnovič odložil, kakor pripovedujejo, zaradi na- je privzel ime Teodor. Z an-1 ženjerju koncesijo za zgraditev svota, ki mu ga je dal neki ve glesko pomočjo ga je 1. 1868, radijske postaje v Addis Aha-,^™^ Mož nm je svetoval vrgel s prestola princ ligrejsku ba, ki je sprva dosegla velik' - , - r „ , , k1lfil ,ir luwomhrUm Xoiruš ^ je Ivana. Za Menelikom, ki je • oddajala povprečno 5(K> besed. nnei.Itf.i fw„ zbolel L 1910, je zasedel prestol na llnJn> j;j, z<{aj 0(kla povpreč-i^",d<1' ^ njegov vnuk, sin njegove hčere no 100.000. ori čemer ie treba 1 ™Vustl P^stolnico sele jki ob- Od- iz drugega zakona, cesar Lidž Jasu, ki še živi. Leta 190G so ga vrgli s prestola in proglasili Zaodito za cesarico. Njen nečak Haile Selasie je sedanji a-besinsk? cesar. jih ziiai ocuia po....^. . .. . , - ^ , , nuwuirk • v -/i zapusti prestolnico sele i>o ob-no 100.000, pri čemer je treba1 1 1 1 všteti tudi dve jtomožni glavni, h'tl,,CI m ojega kronanja, postaji. Razen tega ima fran- {potoval bo v Dessie. — ŽALOSTNA USODA Ja prejel. CaaUpAa raj* UPRAVA "OLAB NABORA" ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA Žena majnerja John Gibela v Isabella, Pa., je težko zbolela, ko je koinpanija zapovedala družini, naj so ezseli iz kompanijske hiš« Mož je že več mesecev brez dela. Imata dvanajst otrok. Na mlajši je star komaj mesec dni. DOMAt'E ŽIVALI. 72 strani. Cena ...........30 UOD('EVSKI KATEKIZEM. G1 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. ISO strani. Cena .80 Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOfASNIII ZGODBIC. 72 str. Cena .2» PO STRAXI KLOBIK. 159 strani. Cena .... .50 POL LITRA VIPAVCA, spisal Felgel. 130 str. .60 PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRLGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 11S strani. Cena .. .23 SANJSKA KNJIGA ...........................60 SANJSKA KNJIGA .......................... J>0 SLOVENSKI ŠALJIVEC. ! 0 strani. Cena...... .40 SPAKE IN SATIRE. 1.^» strani. Cena ........ .90 TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena...........«0 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 07 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tu«li šaloiKro "Vse naše"). 3S1> struni. Cena ........................ .50 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.50 \~ESELE PO\*ESTL 7I> struni. Cena .......... ^5 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 straui. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA' 216 WEST ISth STREET NEW YORK, N. ¥.