KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO FUŽINE BAKRA V ILIRSKI BISTRICI IN TRZIŠKI KOŠARJI DR. VLADO VALENČIČ L. 1780 je Matej Vilhar (Willclier, Wilcher), zakupnik kameralnega gospostva Postojna, ku- pil v Ilirski Bistrici vodno žago od nekega Samse, ki je bil podložnik postojnskega gospo- stva, in je prosil deželno glavarstvo, da mu dovoli iz žage napraviti fužine za baker. Dne 4. avgusta 1780 mu je deželno glavarstvo izdalo zaprošeno dovoljenje, potem ko je finančna uprava (Banco Gefallen Administration) izja- vila, da postojnsko gospostvo, ki je bilo kame- ra'lno in je spadalo v področje omenjene uprave, nima nikakih pomislekov zoper postavitev fužin. Ko je višje rudarsko sodišče v naslednjem letu pregledovalo železarske obrate v Tržiču, so se tamkajšnji kosarski mojstri pritožili, češ da na- meravata lastnika fužin bakra v Ilirski Bistrici, Matej Vilhar in Janez Beniger (Wenmger), v svojem obratu izdelovati tudi kose in motiike. Do tedaj jc veljalo, da so se glede postavitve novih železarskih obratov v deželi zaslišali ko- sarski mojstri in vsi drugi železarji. V tem pri- meru pa se to ni zgodilo. Ker prodaja takih železarskih izdelkov zaostaja, jim je veliko na tem, da se ne postavijo novi obrati za izdelo- vanje kos in motik, in prosijo, da se obrat v Bistrici ustavi, to pa tem bolj, ker dvomijo, da ima dovolljenje dvorne komore. Rudarsko sodišče je o tem obvestilo deželno glavarstvo ter je pripomnilo, da v njegovem arhivu ni do- voljenja ne za fužine bakra ne za izdelovanje kos in motik ter tudi višji rudarski sodnik nič ne ve o tem. Po najvišji resoluciji od 26. maja 1780 ter po Karlovem in po Ferdinandovem ru- darskem redu pa je za postavitev novih fužin in podoibnih obratov potreben vladarjev pri- stanek in njegovo posebno pismeno dovoljenje. Zato naj deželno glavarstvo preišče, kaj je na stvari, nato pa kršitelje kaznuje na telesu in premoženju po čl. 6 Ferdinandovega rudarskega reda, da se zagotovi red in upoštevanje ome- njenih resolucij. Deželno glavarstvo je po pre- jemu te vloge naročilo okrožnemu glavarstvu v Postojni, naj za sedaj takoj ustavi morebitni obrat za izdelovauje kos in motik, zasliš-i oba lastnika fužin in mu o rezultatih poroča. V svo- jem odgovoru je postojnsko okroižiio glavarstvo sporočilo, da Vilhar zanika namen, da bi izde- loval kose in motike in označuje to kot prazno govorico. Priznal pa je, da je postavil fužine bakra, za kar ima dovoljenje. Omenil je tudi, da je sam lastnik fužin, kajti Janez Beniger ni k stroškom nič prispeval. Deželno glavarstvo je svoje ugotovitve spo-- ročilo višjemu rudarskemu sodišču. Toda za- deva s tem še ni bila končana. Oglasila se je dvorna komora, ki jo je najbrž rudarsko sodi- šče o vsem obvestilo, in je zahtevala pojasnila, kako je moglo biti izdano dovoljenje za fužine bakra, kljub temu, da ni bilo zaslišano višje rudarsko sodišče. Deželno glavarstvo je 15. mar- ca 1782 odgovorilo, da je bilo dovoljenje izdano na podlagi dvornega dekreta z dne 14. oktobra 1768 in patenta, izdanega v Ljubljani 11. novem- bra istega leta glede postavitve fužin bakra. Ker ni bilo zadostnih razlogov zoper Vilharjevo prošnjo, mu jc bilo dovoljenje izdano brez za- slišanja rudarskega sodišča, ki sie je zdelo od- več in bi tudi rešitev po nepotrebnem zavleklo. Deželno glavarstvo je zaključilo svoje poročilo s pripombo, da se ne zaveda, da bi zagrešilo pri tem kakšno napako. Dvorna komora se je s tem pojasnilom zadovoljila; odgovorila je, da ima Vilharjevo dovoljenje za izvršeno stvar in pri tem naj ostane, v bodočih primerih pa je treta, kjer gre za postavitev novih fužin in že- lezarskih obratov, vedno zaslišati višje rudar- sko s^odišče. Ce pa se pojavijo pomisleki glede porabe lesa in premoga, je treba zadevo pred- ložiti dvorni komori. Po prejemu te rešitve je deželno glavarstvo na kratko obvestilo višje rudarsko sodišče, da je dvorna komora potrdila Mateju Vilharju izdano dovoljenje. VIR DAS Kamera in reprezentanca, Mantanist. Lit, K Num. 1, ! dolina. 1, Kupferhammer in dem Dorf Feistritz in der ¦ Pfarre Dornegg. 128