Naporl za piitegaitev Bolgarije k Balkanski zvesi. V zadnjem času stopajo v ospredje napori raznib. držav, da bi pritegnile Bolgarijo k Balkanski zvezi. Bolgarija zahteva pred vstopom, da ji odstopi Romunija južno Dobrudžo, katera jim je bila odvzeta db prevratu, Grčija pa izhod na Egejsko morje. Nalogo posredo valca noed Bolgarijo, Romunijo in Grčijo je prevzela na namig Anglije Tnrčija. Romunski zunanji minister Gafencu se je že mudil tozadevno v turšM prestoinki Ankari. Za Ankaro je posetil Gafeneu Atene, kjer je bil štiri dni gost grške vlade-. V Ankari je Gafeneu odklooil odstop juž' ne Dobrudie BGlgarom. Grška vlada je pa izdelala poseben predlog, ki bi naj ustregel bolgarskim težnjam na ta način, da bi vzela Bolgarija v na-jem taisto ozemlje, ki ga hoče imeti od Romunije ter Grčije. Najemnina bi bila malenkostna, najemninska doba bi trajala 99 let. Na ta predlog je pristala Bolgarija in se bosta zavzeli za njegovo udejstvitev Anglija in Turčija. Ako se bo posrečilo na opisani način pritegniti Bolgarijo Balkanski zvezi, bo ves Balkan združen in dovolj močan napram vsakemu vplivu ter pritisku od zunaj. Novi madžarski parbneot otvorjen s prestobiifia gevocom. Madžarski regent Horthy je otvo-rii 14. junija novo izvoljeni parlament z prestolnim govorom. Regent je uvodoina naglasil, da je novi madžarski paiiament zastopnik poveeane Madžarske,. ki je večja po številu prebivalatva in po ozemlju. P©> 20 letih so- se vrnUi odtrgani kraji Madžarski biez. vojne, edino po zaslugi »zmage pravice«. Dalje je Horthy povedal, da ai želi Madžarska novih. prijateljev in ostane zvesta starim, med katerimi sta Italija ter Nemčija. Madžari J3premljajo z veliko pozornostjo vse, kar bi moglo koristiti ozračju medsebojnega zaupanja med Madsarsko ter Jugoslavijo. •Svoj govor je aaključil regent z željo, da bi bilo najbolje, oe bi papež kot aajvišja anoralna osebnost predlagal sestanek velesil, da prouče sporna vprašanja v Evrojpi, ki živi prav sedaj v preoej n&petem ozračju. Predsednik romunskega senata odstopiL Ostavko je podal predsednik romunskega senata Mkolaj Jorga. Jorga je predlagal, naj bi trajal mandat senatnega pnedsednika devet let. Ker je bila večina članov senata proti teoui predk>gu, je Jorga odstopU. Uradna ugotovitev števila prebivalstva VeEke Nemeije. Po podatkih statističnega urada znaša število nemškega prebivalstva po ljudskem štetju 17. maja skupaj s Klajpedo okoli 79,800.000 ljudi. če se k temu prišteje 6,800.000 prebivaleev češkega in moravskega protektorata, znaša celotno število prebivalstva na področju rajha 86,600.000. Italijanski cesar in general Franoo obiščeta Nemčijo. Meseca septembra bo obiskal uradno Nemčijo italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel in bo gost nemškejga kanderja Hitlerja. Istočasno bo pri kanclerju Hitlerju tudi general Franoo, voditelj nove Španije. Angleški kralj Jurij VI. zapnstil Ameriko. Naš list je poročal o daljšem obisku angleške kraljevske dvojice v angleškem dominijonu Kanadi in v Združenih ameriških državah. Kraljevi par se je vrnil iz ameriške prestolnice Washingtona nazaj v Kanado in se je odpeljal od tamkaj 15. junija na Angleško. Kasna vmitev obiska. Ker sta angleški kralj ter kraljica obiskala ameriškega predsednika Roosevelta, namerava gospod predsednik vrniti obisk v Tlondonu šele prihodnjo jesen, ako bo to dopuščal mednarodni položaj. Roosevelt je odločen, da bo v tretjič kandidiral za predsednika Zedinjenih držav in da bo tudi izvoljen. Ukinitev važnega ameriškega zakomi. Parlamentarni odbor za zunanje zadeve v Washingtonu je sprejel z 12 glasovi proti 8 zakonski osnutek, kateri določa ukinjenje sedanje zakonske določbe o nevtralnosti (nepristranosti), o prepovedi prodaje orožja ter streliva vojskujočim se državam. Prejšnji zakon o nepristranosti bo zamenjan z novo določbo, katera prepoveduje, da bi se ameriške ladje uporabljale za prevoz vojnega materiala v tuje države. Izmenjava uradjuh obiskov med Španijo ia Ifcalijo. Iz Rima je izšlo uradno poročilo, da bo general Franco septembra obiskal Rim. Italijanski zunanji minister grof Ciano pa pojde v špansko prestolnico v Madrid julija in se bo udeležH 18. julija slavnosti ob triletnici začetka španske državljanske vojne. Nevarrai položaj med Anglijo in Japonsko. Skoro dve leti že traja japonsko-kitajska vojna, v kateri je prišlo že večkrat do napetosti med na kitajsko ozemlje prodirajočo Japonsko, ki je zaveznica Italije ter Nemčije, in med Anglijo, Francijo ter Ameriko, katere imajo največje zanimanje za Kitajsko in posebno še Ameiika za Tib.o morje. Kar divja vojna med Japonci in Kitajci, še ni bilo tako resnega spora, ikakor je izbruhnil v rainulem tednu v kitajskem mestu Tiencinu, katerega imajo zasedenega Japonci in je tamkaj važno naednarodno naselje pod angleško in fran- cosko upravo. 17 angleški in francoski četrti tega mesta prebiva 4000 Angležev, 3000 Francozov in 45.000 Kitajcev. V Tiencinu pa je tudi 40.000 Japoncev. Japon^ke oblasti so zahtevale od Angležev, naj jim izročijo štiri Kitajce, katere zaslednje japanska policija radi napada na nekega japonskega carinika. Ti Kitajci so se zatekli v Tiencinu v mednarodno naselje in angl^ka oblast beguncev ni izračila. Japonska vlada je sporočila Angliji in Franciji, da bo blokirala ali obkolila tiencinsko mednarodno ozemlje s svojimi vojnimi ladjami, če angleške oblasti ne bodo ugodile njeni zahtevi. Anglija se je izmikala s predlogom, naj e glede te zadeve vpostavi trojni odbor, ki bi spor prclskal. Japonci se za ta predlog niso zmenili m so 14. junija po predbodni napovedi blokirali angleško naselje v Tiencinu, kjer so nakopičene angleške banke in trgovine. Japonci od 14. junija ne dovoljujejo nobenega prometa z mednarodnim naseljem in odganjajo vsako ladjo, ld skuša kaj uvoziti za AnŁ,ieže in Francsoze v Tiencin. Sedaj gre za velevažno vprašanje: kaj bosta ukreriili Anglija in Francija, da obvarujeta svoj ugled na Daljnem vzhodu? Losti so poročali, da bi naj bil drzen nastop Japoncev v Tiencinu namig Angliji, naj ne sklepa vojaške zveze s sovjetsko Rusijo, ker bi zveza Anglije ter Francije z Rusijo proti Italiji ter Nemčiji rodila dejstvo, da bi se Japonslia priključila vojaški zvezi med Nemčijo ter Italijo. Odgovor AngJije na Japonsko za$oro v Tiencinu. Zgoraj poročamo o sporu med Japonsko ter Anglijo in Francijo, radi katerega so odrezali Japonci z bojnimi ladjami mednarodno naselbino v Tiencinu od zunanjega sveta. Anglija je zagrozila Japonski 15. junija, ako ne bo uldnila za- pore, da bo začela izvajati napram njej naslednje ukrepe: 1. Določila bo nove uvozne carine aa japonsko blago, ki priliaja v angleške kolonije na Daljnem vžhodu, s čimer bo japonsko gospodarstvo bilovito prizadeto; 2. prepovedala bo japonskim ladjam promet z vsemi velikimi angleškimi pristanišči na Daljnem vzhodu; 3. omejila bo uvoz japonskega blaga v Anglijo; 4. povečala bo denarno in go^)odarsko pomoč Kitajski. Vojaških ukrepov .za zdaj angleška vlada ni izdala nobenih, ke ¦ upa, da bo to vprašajije z Japonsko ver. darle uredila po mirni poti. Pač pa im poveljstvo angleškega vojnega brodovj na Daljnem vzhodu poobiastilo, da vsa trenutek lahko ukrene vse, ktu' se mu zc potrebno za varstvo angleških koristi. Prava slika japonsklli uspehov na KitaJ skeia. Po dveletnih hudih bojih Japonce: za posest Kitajske je objavilo irancosk . časopisje pravo sliko jr.ponskih uspeho Opis te slike je poslal v Pariz poseb? francoski poročevalec, kl se je razgovarj. ¦o japonsko-kitajsM vojni s kitajskim pokovnikam. Ta polkoT/nik trdi, da so Jc. ponci sicer zasedli od Kitajske 795 okrr.jev, v oblasti pa Jih iinajo le 59. Japonci so se polastili le največjih mest in železniških prog, po katerih si pa pl-oh ne upajo razviti prometa. V 248 akrajih zasedenega oaemlja kioajska oblast nadaJjuje svoje delo, v 489 okrajih pa Japonci kra jevnih oblasti splota. ne nadzorujejo in so ti okraji še vedno v zvezi s kitajsko vlado. Radi ogromnosti kitajskega ozemlja so Japonci ogroženi od kitajskih artnad in četnifcov neprestano ter od vseh strani. Da ni položaj Japoncev na Kitajsk«m rožnat kljub zmagam in uspehom, je razvidno iz izjav Japoncev samih. Ker bosta potekli 17. julija dve ieti, odkar je prioela vojna na Kitajskem, so objavili poveljniki japonske vojske obširno spomenico o razvoju japonskih vojaških kretanj na Kitajskem v tretjem vojnem letu. Spomenica poudarja, da bosta zatonili še dve do tri leta; preden bo uničena kitajska armada.