Poštni Razgovori no Onnaja V skupnih pogajanjih med predstavniki pristojne viade in prizadete manjšine bo treba najti podiage za sporazumno reševanje odprtih vprašanj siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem Kakor smo poročali že v zadnji Številki našega lista, je zvezni kanc-ier dr. Bruno Kreisky povabil osrednji organizaciji koroških Slovencev Za torek 1. julija na razgovor glede Spomenice koroških Slovencev ob 20-letnici podpisa državne pogodbe. Tozadevnemu razgovoru v ministrski sobi v parlamentu na Dunaju so zadnji torek s strani vlade prisostvovali poleg zveznega kanc-ietijo, ki je sejo vodil, zunanji minister dr. Erich Bielka, minister za pravosodje dr. Christian Broda, minister za pouk dr. Fred Sinowatz Združeni narodi upanje sveta za mir Prejšnji teden je Organizacija Združenih narodov obhajata trtde-zetietnico obstoja: 26. junija 1945 so namreč predstavniki 51 držav v San Franciscu podpisati ustanovno tistino svetovne organizacije, v koleri je danes včianjenih že 138 držav. Na siovesnosti, ki je bita za lo prttožnost na sedežu OZN v New Yorku, je gtavni tajnik Kurt Wa!d-heim med drugim poudari), da .Združeni narodi ostajajo najboij-ie upanje sveta za mir". Hkrati pa je Wa!dheim ostro obsodi) usmeritev današnjega sveta v oboroževanje in kopičenje jedrskega orožja ter se zavzet za odtočne omejitve v tej btazni tekmi, ki resno ogroža bodočnost vsega čtoveštva. .Nikoti ni še svet v mirnem času videt totikšne poptave orožja kot danes," je ugotovit gtavn) tajnik OZN. „Svet ne more biti varen ati gospodarsko stabtten, če giobaini vojaški stroški znašajo skoraj 300 miiijard doiarjev ietno in če vsako teto na mednarodnem trgu prodajo za okoii 20 miiijard dotarjev orožja." Gtavni tajnik OZN je pozvat vse države, naj odtočno nastopajo prot) oboroževatnt tekmt in st prizadevajo za omejevanje mednarodne trgovine z orožjem. Hkrat) je čtanice svetovne organizacije opozori), da bi biio treba več storiti za uveijavitev učinkovitega nadzorstva nad orožjem in za sprejetje sporazuma o razorožitvi. in minister za linonce dr. Hannes Androsch z visokimi uradniki svojih resorjev ter koroški deželni glavar Leopold Wagner, medlem ko so bili v delegaciji koroških Slovencev za Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem predsednik dr. Franci Zwitter, podpredsednik Han-zi Ogris in član izvršnega odbora dipl. inž. Franc Einspieler, za Na- rodni svet koroških Slovencev pa predsednik dvorni svetnik dr. Joško Tischler, osrednji tajnik dipl. jur. Filip Warasch in njegov namestnik Karel Smol le. Tokratni razgovor je imel v primerjavi z dosedanjimi v toliko novo kvaliteto, da je vlada očitno preštudirala spomenico koroških Slovencev in so pristojna ministrstva zavzela do posameznih vprašanj pismena stališča^ ki so bila — z izjemo koroške deželne vlade, ki bo svoje stališče posredovala šele naknadno — predstavnikom slovenske norodnostne skupnosti izročena v proučevanje. Na osnovi le-teh in v spomenici nakazanih proaramatičnih načel bodo toč^ rahko za posamezna področja s , nimi organi nadaljnja pogajanja o konkretnih zahtevah koroških Slovencev in o njihovem reševanju. Prihodnji razgovori o posameznih področjih so predvideni v mesecu septembru, ob kateri priložnosti naj bodo sporazumno dogovorjeni tudi točni raki za rešitev določenih vprašanj. Vsa ta konkretna vprašanja predstavljajo v bistvu paket zahtev koroških Slovencev, ki bo končno predmet razpravljanj in dogovorov na skupni seji predstavnikov pristojne vlade in prizadete manjšine. Razgovor, pri katerem so predstavniki osrednjih slovenskih organizacij hoteli v bistvu spoznati samo stališče vlade, je potekal — z izjemo nekaterih zelo kritičnih pripomb na poznane ukrepe deželnega glavarja v zvezi s sistiranjem službenega navodila za urad za svetovanje, informiranje, pospeševanje kulture in ljudsko izobraževanje za slovensko narodnostna skupnost na Koroškem pri uradu koroške deželne vlade ter z raznimi diskriminacijami posameznih koroških Slovencev pri namestitvah — v mirnem in stvarnem vzdušju, ne da bi se v kakršnikoli zvezi govorilo o potrebi ugotavljanja manj-sptoh o ljudskem šle!' 'posebne vrste kal pogoju za reševanje odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti, niti ne o tem, da bi bila z Izjemo vprašanja dvojezičnih napisov vsa osiala vprašanja že v celoti rešena. To je vsekakor nova kvaliteta razgovorov, ki lahko tvori izhodišče in platformo za skupna sporazumno reševanje odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem — ne le v korist njenega obstoja in nadaljnjega enakopravnega razvoja, marveč zlasti tudi v korist mirnega sožitja v deželi. Gradnja dravskih elektrarn spreminja tudi podobo dežele Z izgradnjo nove eteklrarne Borovije-Žihpotje se je močno spremenHa podoba spodnjega Roža. Pod Humberkom je na-staio umetno jezero, preko katerega se pne nov cestni most. O otvoritvi nove eiektrarne poročamo v notranjosti tista. V Četrt stoletja samoupravljanja v Jugoslaviji S številnimi prireditvami in slavnostmi so v delavnih organizacijah, v mestih in industrijskih središčih širom po Jugoslaviji proslavljali prejšnji teden 25-letnico samoupravljanja. Osrednja proslava obletnice prelomnega zgodovinskega trenutka jugoslovanskih narodov in narodnosti, ko je bil pred 25 teli sprejet zakon, s katerim je upravljanje državnih gospodarskih pod- Xoros^a menfa/ifefa v Juči znansfvene raziskave Nemšho-s/oueMsb: odbor hršhe šhof:je je T foreh pred/ož:/ javnost: razčshavo danajshega so-c;o/oga ;n ps:bo/oga Jr. W:7fr;eda Da:ma pod nas/ovom „Prob/cmat:ha sprave narodnih shap:n na KoroŠhcm". išfadjja bo — hahor so napovedah — :'zš/a jesen: hot čefrfa štev:7ha pKM^<2c;'je „Das gemešnsame Narnfen — Shapna Norošha". 5 fo razlshavo je nemšho-s/ovensh: ^oorJ:rMc:js&: odbor stop:/ pr: obravnavanja narodnostnega vprašanja na ččorošhem na povsem novo pot, ho na znanstven nač:n shaša osvet/;t: faho imenovano .horošho menta-/iteto" oziroma horošho .stvarnost", torej pogoje in razmere, v kateri/? se postav/ja prob/emaaha s/oven-she manjšine in njenih nerešenih vprašanj. Nahor je poveda/ dovensh: predstavnih v hoordinacijshem odbora dr. Va/entin /nzho, shaša štadija osvet/iti horošh: prob/em iz mora/nega in etičnega vidiha. ,,/Vjen namen je pomagati prebivalcem te dežele pri ishanja novega pro/:7d človeha, hi so ma dodeijene v tem časa in tem prostora specifične na/oge, b haterim spada prvenstveno vprašanje sožitja Nemcev in .Slovencev v deželi." Na splošno labho agotovimo, da se je dr. Dalm v svojib izvajanjih dotahnii bistvenih vprašanj tiste „ho-rošhe mental:7efe", hi preprečaje vsah ploden informativni nastop slovenshega e/ementa ter shapin, hi podpirajo slovensho manjšino na Norošhem v njenih prizadevanjih za dosego popolne in dejanshe enahoprav-nosti. Ned dragim je taho imenovani horošhi .prastrah" analiziral hot pojav nemšhonaciona/istične napadalnosti, hi si je nadeja defenzivni plašč. Prav taho pa je obdelal tadi vlogo tistih, hi so pripravljeni, da se asimilirajo. Ob priložnosti predstavitve štadije so podaji svoje mnenje tadi predstavnih:' v dežeinem zbora zastopanih stranh. Vsi s štadijo seveda niso sogiašaii, česar pa avtor niti ni pričahovaj. 7*aho na primer predstavniha svohodnjašhe stranhe Ferrarija ni agajaj niti nasiov štadije. Dejo je shašaj dishvajificirati in ga postaviti na raven .mataritetne najoge". /zrazll je ceio mnenje, da štadija žaii obe narodni shapnosti (pri čemer zveni naravnost zabavno, če se ravno zastopnih FfO postav-jja v pozo govorniha siovenshe manjšine), fezihovni stii štadije pa je enačii s sjogom nehdanjega zloglasnega nacističnega glasila „Der Starmer" ter svojo oceno zahjjačij s hrephim .badič prehjeii" — samo da ni biiže označii, ali je s tem misjij na vsebino aii na avtorja štadije. 7*aJi prvi podpredsednih dežejnega zbora Scbam: (OVP) s štadijo ni bij zadovojjen, vendar se je izražaj precej bojj previdno hot Ferrari. Predvsem pa je shašaj vsahršno hrivdo zvajiti na sjovensho stran ter je na primer za števiično nazadovanje manjšine hrivii poiitično vodstvo horošhib Slovencev. Dragi podpredsednih dežejnega zbora Gattenbranner fhi pa ni zastopaj aradnega stajišča SPOj je poshas, da honfjihti pridejo v zavest ijadi, označii za dober in potreben, vendar je izrazij bojazen, da bo štadija dr. Daima dvig- niia .veiih hrap". S tem je imej brez dvoma prav in že prvi odmevi hažejo, da bodo doiočeni hrogi na Norošhem ponovno demonstriraj: svojo .strpnost", hahor to napravijo vedno tahrat, hadar nehdo odhrije nehoiiho dragačno resnico o P*orošhi, hot pa jo astvarjajo, branijo in širijo nemšhonacionaiistične sije z vsemi njihovimi aradnimi in manj aradnimi sehandanti. Fo se je izhazaio že na tishovni honferenci, hjer je giavni arednih nehega ho- večje tudi v ostalem svetu, o če-rošhega iista precej giasno dohamentirai svoje nezado- ^er dovolj zgovorno priča dejstvo, voijstvo. Na Korošhem sme priti do izraza pač ie eno Mednarodna organizacija mnenje oziroma mišijenje — to pa naj bi biio t:sto, h: ga narehajejo protisiovenshi hrogi. O zanimivi in pomembni štadiji danajshega izvedenca, hi je precej rigorozno obračanai z doiočenimi horo-šhimi miti, bomo še obširneje poročaii. jetiij in gospodarskih združenj prešlo v roke delavskega razreda, je bila v Beogradu, kjer so se na slavnostni seji zbrali člani klubov samoupravljalcev, člani sveto Zveze sindikatov Jugoslavije, prvi predsedniki delavskih svetov ter visoki gostje. O zgodoviskem pregledu samoupravljanja je govoril predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak, ki ije naglasil, da ideja o samoupravljanju ni nova, marveč je bila navzoča v vseh revolucionarnih gibanjih delavskega razreda že od polovice prejšnjega stoletja. V Jugoslaviji pa sa se težnje za samoupravljanje začele uresničevati med narodnoosvobodilno vojno in je bil z zakonom, s katerim je upravljanje državnih gospodarskih podjetij prešlo v roke delavskega razreda, samo formalno potrjen pravni akt, s katerim je bito samoupravljanje uvedeno kot prevladujoča oblika razvaja socialističnih produkcijskih odnosov. Samoupravljanje je v Jugoslaviji postalo celovit družbeni sistem ter združuje politično In gospodarsko oblast v rokah delavskega razreda. ,Za narode in narodnosti Jugoslavije", ije dejo! govornik, .za naš delavski razred je samoupravljanje postala stvarnost, poslalo je življenje sama In edina alternativa socialistične izgradnje. Omogoča popolno enkopravnost narodov in narodnosti in resnično svobodo človekove osebnosti z neposrednim odločanjem o sadovih in rezultatih svojega deia." Zanimanje za jugosiovanske izkušnje v samoupravljanju so vedno dela v Ženevi izdata prihodnje leto posebno knjigo o samoupravljanju v Jugoslaviji, ki bo izšla v petih jezikih. 4. julij 1975 Tako si nemški nacionaiisti predstavijo „objektivno podobo" Koroške Televizijsko oddajo .Tujci v domovini" so nemški nacionalisti in poleg njih tudi govorniki političnih strank in celo vodilni predstavniki uradne Koroške proglasili za .manipulacijo" in za .potvorbo", hkrati pa zahtevali .objektiven" in .resničen" prikaz razmer na Koroškem. In na tak prikaz niti ni bilo treba dolgo čakati. Dala ga je prireditev minulo nedeljo v Vernber-ku, kjer so .blagoslavljali" prapor tamkajšnje podružnice koroškega Abwehrkampferbunda — dal ga je predsednik koroškega Heimat-diensta dr. Joset Feldner in dal ga je zlasti .duhovnik" Wilhe!m Mu-cher. Ob izkušnjah, ki jih imamo že od številnih podobnih prireditev, govor predsednika KHD niti ni dosti kaj začudil ali presenetil. Saj je dr. Feldner že tolikokrat (s prav tako skremženim obrazom, kot ga kaže totogratija z nedeljske prireditve v celovški Volkszeitung) enako glasno kričat o posiljevanju nemške večine v deželi; o slovenskih ekstremistih in slovenskih levih tašistih; o nestrpnem Koroški sovražnemu nacionalizmu slovenskih iredentistov, ki nočejo dialoga v Celovcu in na Dunaju, marveč stalno potujejo v Ljubljano in v Beograd, kjer da rovarijo proti Avstriji; o netilcih sovraštva in nemirov tako med Slovenci kot v najnovejšem času tudi med Nemci (zlasti ORF je bil tarča njegovih naravnost besnih napadov); pa tudi o partizanskih morilcih, ki da so odvlekli na stotine nedolžnih koroških domoljubov; o nenehnih žaljivih izpadih jugoslovanskega in koroškega slovenskega tiska ter o ozemeljskih aspiracijah Jugoslavije; nadatje o vzorni ureditvi manjšinskega vprašanja v Avstriji in o širokogrudni enakopravnosti koroških Slovencev (ki nima primere v vsej Evropi, saj smejo imeti Slovenci celo svoje zadruge, društva, trsk rn vse drugo — samo je dr. Feldner spet zamolčal, da smo si to ustvarili brez pomoči države ali večinskega norodal); in končno o zahtevah, ki jih imajo KHD in njemu podobne organizacije. Skratka: njegov govor je bil v bistvu veren posnetek že znanih podobnih izpovedi ter se je od dosedanjih deklarocij teh krogov razlikoval pravzaprav le v toliko, da je bil tokrat poleg Slovencev in Jugoslavije deležen običatjnih .ljubeznivosti" zlasti tudi ORF, ki si je z oddajo .Tujci v domovini" nakopal pri teh krogih takšno nemilost, da mu odkrito napovedujejo boj .z vsemi sredstvi". Z ozirom na Slovence v Feldnerjevem govoru ni bila nova niti zahteva po ločitvi šol — zahteva, ki je izrazit primer rasističnega razlikovanja med .gosposkim" narodom ter .hlapčevsko" rajo — kajti podobne dokaze tozadevne miselnosti so v zadnjem času prispevali tudi že drugi predstavniki teh krogov. Kaj bistveno novega torej v Feldnerjevem govoru ni bito slišati, zato pa se je toliko boij .odlikoval" na nedeljski prireditvi gosposvetski .župnik* Mucher, ki je svojo .pridigo" povsem zlorabil za skrajno strupen hujskaški govor, ob katerem je bila njegova duhovniška obleka naravnost porog veri in cerkvi. Za njegove nacionalistične tirade je težko najti primeren izraz in je vsekakor dovolj značilno, če so se zdele preveč nemškona-cionalne celo OVP-jevski Volkszeitung, ki sicer v napadih na Slovence gotovo ni ravno izbirčna ali rahločutna. Pridigarske .muhe" tega Mucher-ja so obsegale nekvaliticirane na- Kako do!go še take provokacije? Osrednji siovenski organizaciji — Zveza siovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Sioven-cev — sta v nedeijo zvečer na seji skupnega koordinacijskega odbora razpravijaii tudi o prireditvi Abwehr-kampferbunda v Vernberku, kjer so biagosiavijaii prapor tamkajšnje podružnice te organizacije. ZSO in NSKS ugotavijata, da so biie ob tej priioinosti tako v pridigi župnika Wii-heima Mucherja kakor tudi v govoru predsednika koroškega Heimatdiensta dr. Joseta Feidnerja podane izjave, ki niso naperjene ie zoper sio-vensko narodnostno skupnost na Koroškem, marveč imajo tudi izrazit nemško-šovinisti-čen in rasističen značaj. Obe siovenski organizaciji vidita v tej .biagosiovitvi prapora" neonacistično prireditev ter vprašujeta, kako doigo bodo avstrijske obiasti še dopuščaie, da se iahko ponavijajo take provokacije. pade proti Slovencem, proti dvojezičnim napisom in celo proti sklepom škofijske sinode; pozival je župane in občinske odbornike, naj ne dopustijo nobenega slovenskega napisa; očital je tistim, ki se priznavajo za Slovence, da nosijo odgovornost, če bo južna Koroška kdaj prišla k Jugoslaviji; rohnel je proti Jugoslaviji, češ, da je pomorila na stotisoče Nemcev, za katere bi morali razrezati cel Triglav, če bi jim hoteli postaviti spomenike; in besnel je proti .vzhodnemu despotizmu", kakor !je imenoval gospostvo manjšine nad večino, ker z nekrščanskimi sredstvi izsiljuje izpolnitev državne pogodbe. Besede o krščanskih načelih bi v .pridigi" katoliškega .duhovnika" Mucherja seveda zaman iskali; sicer pa bi bile tudi povsem de-plasirane v izraziitem politično-hujskaškem govoru tega .domovinskega bojevnika", ki bi mu rjav koroški gvant gotovo bot) pristajal kot pa ornat. Tega mnenja je bil očitno tudi nemško-slovenski koordinacijski odbor krške škofije, ki je Mucherjeve izpade najostreje obsodil ter izrazil pričakovanje, da bo ordinariat podvzel ustrezne korake. Takojšnjo odstranite^.^Mu^ cherja pa je v posebnem pun.^;, naslovljenem na škofa dr. Kostner-ja, zahtevalo 24 duhovnikov in 7 bogoslovcev, ki so se zadnjo nedeljo udeležili zlate maše župnika Wutteja v Apačah. Bojeviti .župnik" Mucher se je v zadnjih letih že ponovno izkazal s strupenimi izpadi proti koroškim Slovencem, vendar pa pristojna cerkvena oblast očitno ni čutila potrebe, da bi s primernimi ukrepi preprečila delovanje takega .dušnega pastirja", katerega .duše-brižništvo" more biti cerkvi samo v škodo in nikakor ne v korist. Morda bi se pristojni dejavniki krške škofije zgledovali ob primeru tržaškega nadškofa Santina, ki je ^Odprava nesogtasij" Med zadnjim bivanjem na Koroškem je zvezni predsednik dr. Kirchschiager sprejel tudi delegacijo slovenske gimnazije v Celovcu. Pri razgovoru ob Osojskem jezeru je šlo predvsem za razčistitev .spora , ki ga je predsednik Kirchschiager povzročil s svojo izjavo, ko je pred nedavnim odnose med Avstrijo in Jugoslavijo ter udejstvovanje slovenskih maturantov prikazal v takšni povezavi, da jo je bilo mogoče razumeti le kot ugotovitev oziroma celo očitek, da so slovenski dijaki krivi poslabšanja odnosov med obema drža- vama. Po sedanjem razgovoru je predsednik Kirchschiager glede tega .spora samo dejal, da ne verjame, da bi njegova izjava izzvala nezadovoljstvo na gimnaziji, če bi jo študenti slišali tudi v podrobnostih. V ostalem pa je predsednik za tisk povedal, da so pri pogovoru ugotovili, da ima manjšinska gimnazija seveda svojo posebno vlogo, namreč da pripravi znotraj manjšine tisti del, ki je manjšini potreben, da se ohrani pri življenju — to so izobraženci. Zato bo seveda na taki šoli vladal drugačen duh kot pa na šoli, ki samo pripravlja za maturo in ki nima namena — ki ji ga daje tudi republika Avstrija — da ohrani manjšino. Iz poročil v koroških listih je razvidno, da so bili zastopniki slovenske gimnazije zadovoljni s potekom in vsebino pogovora. Ali se to zadovoljstvo nanaša samo na predsednikovo ovinkarjenje glede .funkcije" manjšinske gimnazije, ali pa tudi na njegovo prvotno izjavo oz. njegov očitek slovenskim maturantom, iz teh poročil seveda ni razvidno. Dejstvo je samo, da predsednik Kirchschiager svoje ugotovitve, s katero se je znašel na isti liniji z najhujšimi protislovenskimi silami, ni preklical niti z besedico in je zato težko verovati zagotovilom nemškega tiska o .spravi" in o .odpravi nesoglasij" med zveznim predsednikom ter slovensko gimnazijo. bil po sklepu Vatikana odstavljen. Nadškof Santin ije bil do Slovencev vedno sovražno nastrojen ter je dolga leta zvesto pomagat izvajati fašistično politiko raznarodovanja slovenskih vernikov na Tržaškem, še zlasti pa je preganjal slovenske duhovnike, ki so otroke učili slovensko molitev. Kakor je ^^oje protislovensko delovanje za-— 7-.n dobi fašizma, tako je svoje službovanje tudi zaključil z izrazitim protislovenskim aktom, ko je pri letošnjem odkrivanju spomenika Rižarne preprečil slovensko molitev na kraju, kjer so nacisti poleg drugih pripadnikov protifašističnega odpora zverinsko pobili na tisoče slovenskih antifašistov. Tako Santin v Trstu kot Mucher na Koroškem sta prepričljiv dokaz, da duhovniški poklic in orna) ni nujno tudi jamstvo za krščansko ljubezen do bližnjega. S svojo .pridigo" v Vernberku je .župnik" Mucher vsekakor dovolj jasno pokazal, da so mu druga načela očitno precetj bližja kot pa nauki katoliške cerkve in vere. Pomilostitev teroristov Ob nedavni JO-letnlc! drrrgc gvsfrljshe rcpgbllhe ;'n 20-!e tw!c! podplsg drž%w:e pogodbe je zvezni predsed-nlh poMlosfl! vrsto obto;e?!lb hršlteljev /?rgv??egg re