364
Nasi dopisi.
Iz Mandrešta v Besarabiji 1. nov. A. J.   -  Naj
sprejmejo, drage „Novice", k mojemu zadnjemu dopisu sledeči dodatek o žitnem sejmu meseca septembra v Odesi. Kupčija bila je jako živa, a cena žita se je tudi tukaj podražila, posebno cena rži, katera je tukaj še do zdaj neslišane dragine, 1 rublja 42 kopek za pud dospela. Od 1. septembra do 1. oktobra prodalo se je v Odesi 4 milijone in 900.000 pudov žita. Izvoz iz odeske luke od 1. do 29. septembra iznaša 407.000 četvrt raznega žita. Tudi glede žitnega izvoza Amerikanci Ruse skoro na vseh zapadno-evropejskih sejmih izpodrivajo, ker svoje žito po 20% cenejše prodajajo kot Rusi. To je za Ruse dovolj žalostno, ker ravno za žito največ skupijo. Da! Amerikanci celo v Petro-grad in Odeso svoje žito in moko cenejše pošiljajo kot tu stoji. — Rusija ima 48 milijonov španskih ovac (merino,), a vendar prišla je te dni jaderna barka ,,Alba" z 915 balami španske volne v Odeso. Zadnja leta je v Rusiji volna obče kaj draga, lani so ovčarji po 11 rubljev 50 kopek pud volne prodajali, a letos je pa še dražji. Na sejmu v Kahovki prodalo se je 30.000 pudov volne po i0y2, 12y2 in 12% rubljev, a veči trgovci hoteli so po 13—l3y2 rubljev za pud. — Kar se tiče razpora med Rusijo in Kino, vam nič gotovega pisati ne morem. Rusija ,,brusi sablje, brusi kose", in ako ,,sin iz nebes" v Pekingu z lepa ruskemu zahtevanju ne zadosti, sprejeti bode moral hrabre ruske vojske v kratkem slovesno v stolici svoji, kakor Abdul Hamid o svojem času. — Vreme je tukaj uže nekaj dni prav lepo in gorko — pravi „Altweibersommer", kakor Nemec pravi.
V Gorici 7. nov. — Ne vem, kedaj je dopisnik v veči zadregi, — kedar ima premalo tvarine , ali kedar je ima preveč. Jez je imam ta pot premalo. Zrsabiti, da ne bi bilo preveč neprilično , ko bi razširil dopis s kakim pokopališčnim premišljevanjem, ker je zdaj čas za to. Ali — neslanosti po kopitu nekih ^podlistkov" nočem pisati; ko bi pa kaj pisal, bilo bi komu morda preslano, komu druzemu pa preklerikalno, to je, za časnik prepobožno. Zatega voljo ne maram omenjati druzega o naših 2 pokopališčih, ko to, česar nismo videli sicer na njih, ampak le više gori nad novim mirodvorom , na Mrzovcu namreč in po vsem Cavnu, pa tudi pri „sv. Gen dri" (proti severozahodu od tod). Kaj smo neki videli? Mrtvaško odejo matere prirode — prvi 3neg, ki je pa uže ves zginil. Krasni so bili prazniki pred 8 dnevi, grdo je bilo zadnje dni oktobra in sred preteklega tedna; danes in včeraj imamo spet milo jesensko vreme. Važen faktor je vreme, ali še važniši so od njega odvisni zadnji poljski pridelki. Hvala Bogu — razen detelje, katere je mnogim vso zadnjo košnjo deževje skazilo , činkvantin in ajda sta rešena.   Repa ni prav lepa, za zelenimo je preveč moče.
365
Sploh pa smo zadovoljni, in bili bi še bolj, ko bi imeli kaj več ,,božje kapljice", ia ko bi jej cena ne bila tako visoka. Bric hoče imeti 19—21 gold, za kvinč, Ipavec si misli: zakaj nebi tudi jez prašal 18—20 gld.; Lah zahteva za kislo pijačo 20 -21 gold., Kraševec — pomenljivo molči. V Cervinjan prihaja veliko dalmatinskega vina; v Gorici si pomagamo se štajarskim, ali kakor moremo. Toda pustimo ta materijalizem. — Dne 31. oktobra je obhajalo naše veteransko društvo, ki postaja čedalje bolj simpatično, prvo obletnico svoje ustanovitve, — zjutraj z mašo pri sv. Ignaciji, zvečer z veselico „pri pošti", kjer so se slišale tudi slovenske napitnice. — Pravda med „Sočo" in mestnim starešinstvom in županstvom je dejana pod klop; „Soča" je slovesno preklicala vse, kar je bil napisal njen dopisnik „Srebernjak". — V Ajdovščino pride za sodnica gosp. Leopold Bud al, zdaj sodnik v Tominu. — Baziliko na otoku Gradu bodo popravljali, toda tak6 — hoče g. minister — da se bode natančno pazilo na vse, česar umetnost in zgodovinska pomenljivost zahteva. — Za štabnega zdravnika pride v Gorico gosp. dr. Val. Janežič, rajncega nepozabljivega pisatelja brat. — Novi predsednik društvu „rudećega križa" je (od 4. t. m. sem) g. knez Egon Hohenlohe. — V Ajdovščini so zasledili — pravijo —-  premog.
Od stajarsko-kranjske meje 3. nov. — Kakor strela
z jasnega neba nas je zadela novica, da ima visokospo-štovani gosp. dr. Gre goreč, profesor bogoslovja v Mariboru in vre d ni k „Slov. Gospodarja", izgubiti svojo profesuro, češ, da zdražbe dela med Nemci in Slovenci in nemir prouzrokuje v naši deželi! — Kaj neki je pregrešil ta poštenjak s svojim Jistom, ki je glasilo vseh domoljubov na slovenskem Stirskem? — tako vpraša ta in vpraša uni, ki ne ve nobenega pregreška vredni-kovega. Je li to pregreha, da „Slov. Gosp.", ki ga g. dr. Gregorec vreduje , brani svetinje našega naroda proti oni koteriji, ki noče pripoznati narodnih pravic in kateri je vera naših očetov pust klerikalizem? Je li to njegovo hudodelstvo , da je pomagal odkriti početje Seidelnov in Brandstetterjev? Je li to njegova pregreha, da si poštenjak ne da časti svoje skruniti od nobene osobe? Je li to njegova pregreha, da stoje na programu ministra grofa Taaffe-a mu je ob volitvah poslancev v državni zbor pomagal vsaj za tri dobre glase? Je li to hudodelstvo njegovo , da je pri zadnji volitvi podpiral kandidaturo Bindlechnerjevo nasproti oni stranki, ki je vse moči napela , da je vrgla moža konservativne stranke in v zbor poslala poslanca, ki za program Taaffeov toliko mara kot za lanski sneg? Ce to so pregrehe dr. Gregor ca, če to se pravi ščuvati Slovence na Nemce, potem bila bi laž ves program Taaffeov, ki je slovesno v državnem zboru objavil, da ne dopušča, da bi kateri koli narod bil „na steno pritiskan". In mar mi Slovenci nismo narod, kateremu tudi gred6 njegove pravice? Ni tedaj čuda, da krič najhuje nevolje gre po vseh pokrajinah slovenskih , ko je prvi glas v „Politiki" počil, da se vrlemu možaku preti s prognan-jem iz njegove službe, katero zvesto in častno opravlja. Zatoraj nas še zmerom tolaži prepričanje , da v neb6 vpijoča krivica ne more zmagati na višjem mestu, da ne more zmagati pri si ministerstvu, ki stoji nad strankami, kateremu tedaj mora mar biti le za pravico in resnico. V to ime zaupamo, da se mučeniku za pravično reč ne -/godi nič zalega.
V                                                                                                                                                                             V
(z Železnikov 11. nov. {Javna zalivala.) Častita Mohorjeva družba pričela je zadnja leta tudi osobito naši mladini postajati velika dobrotnica. Kazdeluje namreč od leta  do leta  več knjig  od prejšnjih   let   za obdaro-
vanje pridne mladine. Brez najmanjšega nadlegovanja dobili smo tudi pri nas to leto znameniti dar 62 raznovrstnih bukev, za katere bi bilo treba šteti mnogo novcev, ako bi jih plačati morali. V resnici nehvaležen bi bil toraj, ako bi velespoštovanemu vodstvu Mohorjeve družbe ne izrekel za ta dar po poti javnosti v imenu mladine najtoplejše zahvale.
Jos. Levičnik, učitelj  in načelnik kraj. šol. sveta.
Iz Ljubljane. — Vse druge novice, o katerih imamo danes poročati, niso nič proti strahoti potresa, ki je včeraj bil na sosednem nam Hrvatskem in 03obito v Zagrebu, ki je danes večinoma razvalina, kakor nam gosp. Franjo Kuralt popisuje, ki je danes iz Zagreba došel v Ljubljano in čegar popis se po vse vjema s^ tena , kar nam poročajo včerajšnji zagrebški časniki. Cujmo, kaj pišejo ,,Nar. Novine". Potres nastal je 35 minut po 7. uri zjutraj in se ponovil pozneje še dvakrat, a ne tako hudo kakor prvi pot, ki je trajal 10 sekund. Treslo se je tako hudo , da so ljudje v hišah in na ulicah straha koprneli, in ki so v hišah bili, na ulice bežali. Podoba je bila, kakor da je za Zagreb prišel sodni dan. V Zagrebu ni stavbe, ki ne bi bila čutila sila potresa. Kolika je v vsem škoda, ne da se za zdaj prav nič gotovega reči, — vsa k ako znaša na milijone. V palači škofovi zrušile so se mnoge notranje stene, nadškof sam je k sreči všel smrtni nevarnosti. V prestolni cerkvi jejceli sanktuarium razvalina , tudi stolp se je nagnil. Skoda na sami prestolni cerkvi računa se na več sto tisoč goldinarjev. Na stolpu cerkve frančiškanov počil je zid po sredi. Med hišami kanonikov so nekatere tako poškodovane , da v njih ni moči več stanovati. Na hiši kr. deželne vlade razrušilo se je več notranjih sten. Ne manji kvar se vidi na cerkvi sv, Marka. V sobi, kjer dela general baron Fi-lipović, provalila se je stena in padla na mizo, kjer piše. Tudi v druzih javnih hišah je škoda taka, da uradi ne morejo delati. Vse šole so zaprte in učenci za več časa domu izpuščeni. A pustimo popisovanje, kar se popisati ne da: Zagreb je podoben mestu, katero je sovražna vojska bombardirala. Koliko je ljudi po potresu ubitih, se dozdaj gotovo še ne ve, ranjenih je veliko, ki so jih dejali v bolnišoice. Kdor je mogel, je bežal iz mesta v svoj nograd itd. Bolnikov bode še več , ki so strahu bežali na ulice brez obleke. Ko se je treslo, bril je močen sever; termometer C je kazal 6 stopinj toplote.
Tudi drugod po Hrvatskem bili so isti Čas potresi, a ne tako hudi kakor v Zagrebu, v Samoboru, v Karlovcu, Sisku, na Reki, v Belovaru in morebiti še drugod, kar se dozdaj še ne ve.
Tudi v Ljubljani je bil nekoliko minut po 7. uri zjutraj potres, a hvala Bogu, brez zdatne škode; le v norišnici na Studencu pod Ljubljano se je podrlo 30 metrov starega zida, ki krog in krog obdaja deželno posestvo. Tako tudi so bili manj hudi potresi v Rado-ljici, Skofji Loki, Postojni, Kočevji, Zagorji, Kostaoje-vici, Višnji gori, Novome^tu, v Krškem in Tuhinjski dolini, pa tudi na Stajarskem v Mariboru, v Brežicah, v Vidmu in pri sv. Juriju, pa tudi v Celovcu, v Trstu in na Dunaj i.                           ^
Iz Zagreba je župan takoj ^telegrafi ral našemu županu , naj se iz Ljubljane in od kodar koli brž pošlje zidarjev, tesarjev in druzih delavcev, pa materijala v Zagreb. Kakor slišimo, so uže včeraj nekateri zidarji in tesarji hiteli na pomoč nesrečnemu Zagrebu.
Mi pa sklenemo ta prežalostni popis s prošnjo: Bog nas obvaruj take nesreče!
366
—   (Iz družbe kmetijske,) Ko je centralni odbor si. ministerstvo kmetijstva prosil lani večje državne podpore za podkovsko šolo, je ono z odlokom od 29. maja 1879. štev. 4875/450 odgovorilo, da bi, predno se more tej prošnji vstreči, moralo se po anketni komisiji pre-iskavati, ali ta šola, kakor je zdaj osnovana, vstreza naučnim potrebščinam, ali da je morebiti kake prena-redbe treba. Vsled tega odloka je c. k. deželna vlada z dopisom od 13. oktobra 1880. štev. 6331 anketo sklicala na 2. dan novembra t. 1. Udje te komisije, v kateri je nazoč bil tudi c. kr. deželni predsednik gospod Winkler, so bili: gosp. pl. Fladung, c. kr. vlade zastopnik, gospod baron Karol Wurzbach, c. kr. družbe kmetijske predsednik, gosp. dr. Vošnjak, deželnega odbora zastopnik, gosp. dr. Schindler, c. kr. deželni živi-nozdravnik, gosp. Peterman, c. kr. vojaški višji živino-zdravnik, gosp. Jan. Mrhal, vodja c. kr. višje realke, posestnika gospoda Janez Lukman in Janez Perdan, in pa vodja podkovske in živinozdravske šole dr. Jan. Bleiweis, katerega je c. k. deželna vlada naprosila], naj tej seji bode poročevalec. Po temeljiti razpravi od si. ministerstva prejete naloge bilo je z veliko večino ko-nečno sklenjeno, izreči to, da se ne kaže nikakoršna potreba predrugačiti dosedanjo osnovo podkovske in ži vinozdravske šole, potrebno pa je, da se za podkovsko šolo v službo vzame pomočni učitelj (asistent) in da se družbi kmetijski olajša breme stroškov, ki ga je dozdaj nosila. Drugi predlog je šel na to, naj bi se na višjem mestu delalo na to, da se v Ljubljani za vse slovenske pokrajine in Dalmacijo pa tudi za Bosno ustanovi popolna živinozdravniška šola s slovanskim učnim jezikom.
—   C. kr. finančno ministerstvo je gosp. Jan. M a-cak-a, geometra pri maparskem arhivu, imenovalo za c. kr. maparskega arhivarja v Ljubljani. Čestitamo !
—   Dva ravnokar na Dunaji z odliko diplomirana živinozdravnika: gosp. Fr. Ravni kar j a in gosp. Pavla S k ale ta smo dobili na Kranjsko.
—   6. dne t. m. je v Med vodah pogorela Leykam-Belška papirnica, katera izdeluje debeli papir. Pogorela je vkljub marljive pomoči ljubljanske in škofjeloške požarne straže do tal; škoda se ceni na 120.000 gold.
—   Gosp. Fr. Bradška,   ravnatelj zagrebške gim nazije, je, kakor „Obzor" poroča, dobil dopust za prvi šolski semester;   namestoval ga bode prof.  Divkovič.
—   Z Dunaja nam je došlo prijazno poročilo, da je odbor akad. drušiva „Slovenije" na Dunaji v seji 6. dne t. m. se konstituiral takole: za predsednika je bil izvoljen gosp. E. Volčič, za podpredsednika gosp. D. Majaron, za tajnika gosp. J. Babnik, za tajnika-namestnika gosp. V. Oblak, za knjižničarja gosp. St. Mad on, knjiž. namestnika gosp. Gregorin, za blagajnika pa gosp. J. Gregorčič.
—   „Ljubljanski Zvon" bode, kakor „Slov. Narod" naznanja, izhajal od novega leta naprej vsak mesec enkrat po 4 velike pole obširen ter bode veljal 4 gold. Program listu, za katerega se je oglasila velika vrsta sodelovalcev oznani vredništvo pozneje, uže zdaj pa objavlja, da bode list donašal samo izvirne spise, prevodov ne. — Kaj pa „Kres"?