»iininimmnHwinimiinniiiMwimiiinminnmiii mUtlUIIIItlllllllllllllllllllllHHIIHIIIHHIIIIIHHimMI Izhaja vsak torek in petek za časa vojne. Dopisi naj sc frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica štev. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold. in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani Usta pišejo,druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. tIHIlillllllimilllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllH Glasilo koroških Slooenceu. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista »Mir« v Celovcu, Vetrinjsko obmcst.e st.26. Naročnina naj se plačuje vnaprej. Za inserate se plačuje po 20 vm. od garmond-vrste vsakokrat. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllll,Hllllll,IHII Leto XXXIV. Celovec, 20. marca 1915. St. 23. Z bojišč. Besni, aspeini boji pri Uzsokn. Dunaj, 15. sušca. Uradno se razglaša 15. sušca opoldne: V zapadnem odseku bojne črte v Karpatih je potekel včerajšnji dan bolj mirno. Severno od prelaza Uzsok so bili bolj resni boji. Močne ruske čete so tu napadle opoldne in prodrle blizu do naših postojank, kjer so se najprej držale. Popoldne so naše čete izvedle presenetljiv protinapad in vrgle po hudem boju sovražnika nazaj na celi črti; pri tem so ujele 4 oficirje in 500 mož. iTudi na lastnih postojankah na obeh straneh doline Opor so se vršili besni boji. Nasprotnik, ki je dobil preko Stryja nadalj-na ojačenja, je nekaj dni ponovno napadal z močnimi četami v dolini in na višinah ob njih. Vsi ti poizkusi, pridobiti proti višinam na prelazih, na terenu, so se vedno ponesrečili ob najhujših izgubah. Včerajšnji napad, ki se je v našem ognju zopet popolnoma ponesrečil, se bo z ozirom na velike izgube nasprotnika pač težko ponovil. Do tisoč inož smo v teh bojih ujeli. V postojankah južno od Dnjestra se vršijo boji. En od naših čet podvzet protinapad je pridobil na prostoru. V več odsekih so bili Rusi potisnjeni nazaj. Na Poljskem in v Galiciji so se vršili le topovski boji. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. H5fer, feldmaršallajtnant. Boji v Flandriji. Amsterdam, 15. sušca. Bojevanje Nemcev je stopilo v nov razvoj. V petek popoldne je bil južno od Dinmuiden, ki je še vedno v rokah Nemcev, izveden krepek napad, ki je bil podpiran od nemške težke ar-tiljerije. V smeri Ypern—La Bassée je bilo treba nemške čete združiti, ker so angleške čete pridobile na ozemlju. Iz severne Flandrije se pošiljajo vse čete v to smer. Skozi Brugge. in Courtrais korakajo močne čete. Pri teh krajih se delajo okopi in zadaj betonirane podlage za težke topove. Prevažanje francoskih čet. Frankobrod, 15. sušca. Iz Damvan-ta poročajo »Baseler Nachrichten« od 12. t. m.: Francoska meja med Damvantom in Villars-les-Blamont je za pešce in vozove popolnoma zaprta. Menijo, da so številni prevozi čet vzrok, da se je zaprl promet. Rasi zbirajo čete v OdesL Napad na neko od Angležev zasedeno višino južno od Ypern je napravil dober napredek. Francoski posamezni napadi severno od Le Mesnil (Champagne) so bili z velikimi izgubami za sovražnika odbiti. V Vogezih se na posameznih krajih vršijo še boji. Vzhodno bojišče. Število ruskih ujetnikov v bojih severno od lesa pri Avgustovu se je zvišalo na 5400 mož. Severno in severovzhodno od Prasznysz so Rusi napadli z močnimi četami. Vsi napadi so se ponesrečili z velikimi izgubami za sovražnika. Južno od Visle ni nobene izpremembe. Najvišje armadno vodstvo. Razno iz vojne. Francoski očetje šesterih otrok odpuščeni iz fronte. Pariz. (Kor. u.) Vojni minister Mille-rand je izdal nalog, da naj se odpuste iz fronte vsi očetje šesterih ali več otrok. Razglas nemškega upravitelja v Belgiji. Bruselj. (Kor. u.) Generalni guverner je izdal sledeči razglas: V zadnjem času so morale nemške vojaške oblasti kaznovati veliko število Belgijcev radi po izkušane izdaje s tem, da so vojaško obveznim rojakom, ki so poizkušali priti k sovražni ar-j madi, pomagali pri tem delu. Svarim vnovič radi težke s tem zvezane kazni pred takim zločinom proti nemškim četam. Angleži poizkušajo spraviti Bolgare in Srbe. London. (Kor. u.) V spodnji zbornici je vprašal včeraj Conan, če so angleška, francoska in ruska vlada kaj intervenirale pri srbski in ji svetovali, naj takoj odstopi Bolgarski gotove dele Macedonie, da se ustvari podlaga za skupno delovanje obeh držav pri novi obrambi balkanskega ozemlja po vojni. Vprašal je dalje, če se hoče G1fey.\.c* \a i.ntervencila Se ni bila izvršena, obrniti takoj do francoske in ruske vlade, da se izvede tak skupen korak. .. G*ey i® ®dgoyoril pismeno, da so angle-ška, francoska m ruska vlada prejkoslej pripravljene da sodelujejo pri vsaki trajni in zadovoljivi rešitvi vprašanj, ki se tičejo balkanskih držav. Imenovane tri vlade ne bodo zamudile nobene ugodne prilike, da pospešijo ta cijl. B u k a r e š t, 15. sušca. Universal p roča iz Galaca: Obenem z obstreljevanje Dardanel po angleško-francoski mornari zbirajo Rusi večje čete v odeškem okraj “ hočejo v primernem času spraviti i Turško. Te čete imajo nalogo, da deluje na Galipoliju s četami, ki jih bo izkrca trojna zveza. Po drugih poročilih Unive sala koncentrirajo Rusi večje čete tudi Besarabiji, posebno pri Benderju. za nfp živo v Bukovini in v Galiciji. Nemško poročilo. Bero lin, 15. sušca. Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana, 15. sušca: 2&padno bojišče: Westende Bad je bil včeraj od dveh sov-ražmh topovskih čolnov brezuspešno obstreljevan. Nov znak pripoznanja hrabrosti, bronasta svetinja. Dunaj. (Kor. u.) Vojni naredbeni list prinaša: Cesar je izdal naslednje Najvišje povelje: Ustanovim bronasto hrabrostno svetinjo za moštvo. Ja svetinja naj se kuje iz brona rjave barve v isti obliki kot srebrna hrabrostna svetinja 2. razreda in nosi naj se na istem traku. Pravico podeljevanja podeljujem kornim poveljnikom, za neposredno armadi pripadajoče pa armadnim poveljnikom. Onemu moštvu, ki je bilo dosedaj pohvaljeno od armadnega ali armadnega vrhovnega poveljništva, naj se naknadno podeli bronasta hrabrostna svetinja. S podelitvijo te hrabrostne svetinje ni v zvezi poteg kakega denarnega dodatka. Bronasta hrabrostna svetija se lahko podeli tudi moštvu zavezniških armad. Pomožna križarka »Prinz Eitel Friedrich« na lovu. N e w - Yo r k. (Kor. u.) Carinska oblast v Newport Newsu je izdala sledečo listo ladij, ki jih je potopila nemška pomožna križarka »Prinz Eitel Friedrich«. Ruska barka »Isabel Browne« s 13 možmi na krovu, francoska barka »Pierre Loti« (24 mož) dne 28. januarja, ameriška ladja »William Frye« (31 mož), francoska barka »Jacobsen« (2Š mož) dne 12. februarja, angleška barka »In-vercoe« (23 mož) dne 18. februarja, angleški parnik »Mary Ada Short« (28 mož) 9. februarja, francoski parnik »Florida« (78 mož posadke in 86 potnikov). Kapitan parnika »William Frye«, ki se nahaja med ujetniki, je izpovedal, da je nemškemu oficirju, ki je prišel na krov, izjavil, da je ladja ameriška in da ima s seboj žito. Kljub temu je moralo moštvo zapustiti ladjo, nakar so jo! potopili Nemci z dinamit-no bombo. Nemci so izjavili, da prevaža ladja kontrebando sovražnikom. Blago je bilo določeno za Queenstown in Falmouth. Potopitev parnika »William Frye« je bila izvršena v južnem delu Atlanskega oceana. Kako je ušla križarka »Princ Eitel Friedrich«. London. (Kor. u.) »Daily Chronicle« poroča iz New-Yorka, da je nemška pomožna križarka »Princ Eitel Friedrich« nekemu parniku, ki jo je zasledoval, ubežala pred nekoliko tedni in sicer na ta način, da je bila na eni strani belo, na drugi pa črno pobarvana. »Princ Eitel Friedrich« je zavozila v gosto meglo, vsled česar jo je preganjalec izgubil iz vida. Kmalu nato pa je zasledujoča križarka naletela na neko belo ladjo, ki jo je smatrala za ladjo s potniki na vožnji v Južno Ameriko. Pozvala je bilo ladjo in jo vprašala, ali ni videla kake črne ladje pluti mimo? Kapitan bele ladje je odgovoril, da je 18 milj zapadno neka črna ladja vozila mimo, na kar je križarka s polno paro odplula za krivo sledjo. Kaj Francoska ponuja Italiji? Frankfurt. (Cenz.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Rima: »Temps« predlaga, naj se ponudi Italiji otok Korzika kot potrebna popolnitev k Sardaniji, potem poprava meje v 1’uniziji in otoško ozemlje ob Rdečem morju. Grof Witte umrl. P e t r o g r a. d. (Kor. u.) Grof Witte je umrl. Witte je bil znan voditelj mirovne stranke na Ruskem. Ustavljeni bolgarski begunci. Solun. (Kor. u.) Bolgarski kmetje iz okraja Pečovo, ki so se hoteli izogniti vojaški službi v Srbiji z begom, so bili na srbski meji ustavljeni, pri čemer je bilo 16 ujetih in večina od njih ubitih. Transport angleških in francoskih čet k Dardanelam. Pariz. (Kor. u.) »Agence Havas« poroča: V severni Afriki nabrani ekspedicijski kor obstoji deloma iz kolonijalnih čet, ki so prišle iz materne dežele. Čete se nahajajo pod poveljstvom generala de Amadeja, ki je po svojih izkušnjah v ekspedicijah v daljne dežele posebno sposoben za to poveljstvo. Del ekspedicijskega zbora je v trenut-ku že na poti v Orijent, kjer se pridruži že v akciji se nahajajočim pomorskim silam in Četam, ki jih je poslal naš zaveznik iz Egipta. C u r i h. (Cenz.) Pri otoku Tenedu so že osem dni zasidrani angleški parniki z egiptovskimi četami, ki so določene za izkrcanje na galipoljskem polotoku. Francija je šele zdaj gotova z oboroževanjem. Pariški poročevalec lista »Niewe Rot-terdansche Courant« je govoril z nekim francoskim generalštabnim polkovnikom, ki mu je izjavil: »Mi smo zdaj šele pravzaprav popolnoma gotovi, kakor so bili Nemci že od pričetka. Morda mislite, da je to čudno, ker smo tudi naše stotisoče vojakov izgubili, toda mi imamo zdaj težke artiljerije in pa strojnih pušk, kakor bi jih začetkoma vojne lahko imeli, dočim so bili Nemci v tem oziru popolnoma pripravljeni. Mi smo se zdaj naučili vojskovanja in predvsem kritja in previdnosti. Torej moremo zaupati! Zakaj je Francija odpustila Garibaldince? Pariz. (Kor. u.) »Agence Havas<< poroča: Ker je italijanska vlada vpoklicala gotove starostne letnike rezervistov, je sklenil vojni minister, dati onim italijanskim prostovoljcem 4. tujskega polka, ki za to prosijo, prostost za odločitev. Polk so poslali v depot v Avignon, da se operacije odpusta olajšajo. Četrti polk se je dejansko-udeležil boja v Argonih ter se je sij ano izkazal. Zgodovini tujske legije je priboril nov lavor. Rusi se boje za trdnjavo Osovjec. Petrograd. (Kor. u.) Vsi ruski listi so vznemirjeni radi usode trdnjave Osovjec in se čudijo, da je trdnjava kljub objavljenim ruskim zmagam še vedno ogrožena in ž njo tudi prehod čez črto reke Bobr. Srbi se koncentrirajo? Iz Sofije poročajo: Srbski list »Pravda« piše: Od sobote, dne 6. marca do 17. marca je ustavljen v Srbiji ves osebni promet. Brez dvoma gre za novo koncentracijo srbske armade. Obstreljevanje Gorazde in Foče. Iz Pariza se poroča: Črnogorski komunike (poročilo) naznanja, da je opažati v Hercegovini koncentracijo avstrijskih čet. Avstrijske baterije so pričele obstreljevati črnogoirske postojanke pri Gorazdi in Foči. Rusi ne zaupajo Angležem. »Novoje Vremja« piše o slabem razpoloženju v Rusiji proti Angliji v dardanelskem vprašanju: »Carigrad mora pripasti nam; pa če tudi naši zavezniki stoje prvi pred zidovi tega velikega mesta, to pri celi stvari nič ne pomeni. Svetovna vojska se bojuje na podlagi skupnega tovarištva. — Vsakdo se bojuje proti splošnemu sovražniku od ene strani, kjer lažje pride do njega, vsakdo napenja svoje moči db skrajnosti. O uspehih se bodo vršila skupna posvetovanja in pridobitve se bodo pravično razdelile. Saj smo, ne da bi se upirali, poslali v Tihi ocean svojo križarko, ki je imela nalogo, čuvati nad angleško trgovino in smo molčali, ko se je križarka potopila. S celo vrsto ljutih bitk smo v Kavkazu zadržavali turško armado in jo tako odvrnili od Egipta, kakor smo nemško armado odvrnili s svojimi napadi od francoske fronte. Srbi se pogajajo v Rimu? »Frankfurter Zeitung« poroča: Srbska vlada je poslala poslanika Rističa v Rim s posebno nalogo. Angleži menijo, da se hoče Srbija pogajati z Italijo glede dohoda k morju preko severne Albanije. Bolgarija zaprla mejo proti Srbiji. Sofija. (K. u.) Agence telegr. Bulgare poroča: Z ozirom na vedno bolj se razširjajoče nalezljive bolezni v Srbiji je vlada zaprla mejo za vse naposredno iz Srbije ali Grške preko Srbije prihajajoče potnike. Ta odredba je začasna ter velja le tako dolgo, dokler ne bodo na obmejnih postajah postavljene posebne barake za karanteno. Knpnjte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Mini“! Henry Shrapnel. Izumitelj topov, krogel, ki se imenujejo po njem »šrapneli« in v današnji svetovni vojni igrajo največjo vlogo, se je rodil dne 3. junija leta 1761. v Midnay Magiora House pri Bradfordu na Angleškem. Svojo mladost je preživel v bedi in siromaštvu, ali ker je bil zelo pameten in marljiv, je kmalu dokončal vojaške študije ter je bil leta 1779. že topniški poročnik. Kot takega so poslali v Novo Funlandsko, kjer se je odlikoval in hitro napredoval. Ko se je ieta 1784. vrnil na Angleško, je začel svoje poizkuse s šrap-heli. Dotedaj so uporabljali okrogle in votle krogle, ki so bile napolnjene z razstrelinami ter so se razletavale na kose. Mladi topniški častnik je prišel na misel, da bi se napolnile krogle z velikim številom majhnih okroglih kroglic in določeno množina smodnika. Krogla bi se potem razletela. Poseben prostor v krogli je bil določen za razstrel-nino. Te krogle so takoj začeli uporabljati v angleški armadi. Bile so sicer še nedovršene, pa so vendar učinkovale dosti dobro. Učinke so poizkusili Francozi v vojnah na Španskem in Portugalskem. O dobrem učinkovanju šrapnelov je pisal sir John Sinclair 13. oktobra leta 1808. Welhingtonu in predlagal, da nagradi Shrapnela. Istočasno je sir William Robe kot poveljnik topništva z velikim uspehom uporabljal šrapnele v Torros Bedrasu in pozneje je sir Georg Wood zagotavljal, da je njegova brigada samo s pomočjo šrapnelov zopet osvojila farmo Have-Saint in tako pripomogla do zmage pri Waterloou. Shrapnel je v tem času služil kot častnik v Gibraltaru, na Antilih in v Flandriji. Pri naskoku na Diin-kirchen v septembru leta 1793. je bil ranjen. Leta 1813. je postal polkovnik. Ker je vedno nadaljeval svoje topniške študije in poizkuse, se mu je posrečilo znatno izboljšati orožje. Tako je posebno izpopolnil možnar-je in iznašel pripravo za nabijanje topov. Toda s temi poizkusi je potrosil vse svoje skromno imetje in je moral prositi ministra za podporo. Toda minister mu je kratko odgovoril, da uprava topništva nima zaklada, iz katerega bi nagrajala zasluge. Nazadnje pa je angleška vlada le našla vire in je nakazala letno pokojnino 28.000 kron izumitelju šrapnelov, ki je napravil angleški vojski velike usluge. Dnevne novice in dopisi. Sestanek deželnih glavarjev v Gorici. V soboto, dne 13. t. m., so se sešli v Gorici deželni glavarji: msg. dr. Faidutti (Goriško), grof Attems (Štajersko), dr. Šušteršič (Kranjsko), baron Aichelburg - Labia (Koroško), Rizzi (Istra), Rhomberg (Predarlsko) ; po namestnikih so bili zastopani deželni glavarji Dalmacije, Tirolske in tržaški župan. Glavna točka posvetovanja je bila apro-vizacija, to je preskrbovanje z živili. Vsi udeleženci so poudarjali, da že od vlade določena količina moke in žita na kmetih niti oddaleč ne zadostuje. Z obžalovanjem se je konštatiralo, da je vlada v tej zadevi postopala na svojo roko, ne da bi se bila zmenila s samoupravno oblastjo (deželnimi odbori). Zahtevala se je takojšnja izprememba. Tudi glede obdelovanja polj se je temeljito razpravljalo in so se primerni sklepi naznanili vladi. Izvolila se je tudi deputacija treh deželnih glavarjev, obstoječa iz grofa Attemsa, dr. Šušteršiča in dr. Faiduttija, ki naj zastopajo pri vladi sklepe goriške konference. Sklenilo se je tudi, povabiti vse deželne odbore na skupno posvetovanje na Dunaju, da se varuje delokrog samoupravnih oblasti in zagotovijo koristi ljudstva. Žrtev vojne. V Celovcu je umrl nagle smrti dne 14. t. m. g. Janez Jaritz, četo-vodja pri 7. pešpolku, hišni posestnik in trgovski potnik. Zbolel je na pljučnici. Pegasti legar na Koroškem. Od 7. do 13. t. m. je v taboru galiških beguncev v Volš-perku obolelo na pegastem legarju 15 oseb. 14 oseb je ozdravilo, ena bolnica je umrla. Sicer ni bilo na Koroškem nobenega novega slučaja te bolezni. Slavnostna dekoracija v Celovcu. Na cesarja Franca Jožefa trgu (prej novi trg) sta bila dekorirana dne 15. t. m. popoldne ob treh za hrabro zadržanje pred sovražnikom rezervni narednik (feldvebelj) Rudolf Dre-chsler s srebrnim križcem s krono na traku hrabrostne medajle in rezervni četovodja Janez Pichler s srebrnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne medajle. Slavnosti se je udeležil pol-bataljon 4. domobranskega pešpolka, vojaška godba 7. pešpolka, polkovnik Saremba s častniki 4. dpp. Major Grossauer je imel na odlikovanca pa trio ti-čen nagovor. Vojaštvo je pred odlikovanima vojakoma defiliralo. Deželni šef za Bosno in Hercegovino. Cesar je imenoval za deželnega šefa za Bosno in Hercegovino generala infanterije Štefana pl. Sarkotiča, ki je dosedaj opravljal posle deželnovladnega šefa za Bosno in Hercegovino. Vič. g. vojni nadkurat msgn. Rafko Kozak je vodja feldsuperiorata v Sarajevu. Na severnem bojišču je padel dne 20. februarja rezervni poročnik Karol Dreo, koncipijent pri notarju Kochu v Volšpergu. Karol Dreo je bil sin dobrolskega učitelja Dreo. Slovani v avstrijski vojski. »Moravska Orlice« je priobčila statističen pregled odstotkov poedinih narodnosti v vsej avstro-ogrski vojski: 52 odstotkov je Slovanov, Nemcev in Madžarov skupno 42 odstotkov, Rumunov in Italijanov je 6 odstotkov. V vojni mornarici je Slovanov 56 odstotkov, Italijanov 27 odstotkov, Nemcev 10 odstotkov, Madžarov 7 odstotkov. V vojski je 3 odstotke Slovencev, 7 Hrvatov in Srbov in 1 odstotek Italijanov. Predavanje o kužnih boleznih. V Celovcu je imel v mestnem gledališču v petek, dne 12. t. m., predavanje o kužnih (nalezljivih) boleznih v času vojne vseučiliščni profesor iz Prage, dvorni svetnik dr. vitez pl. Jaksch. Kužne bolezni, je rekel predavatelj, so bile vedno spremljevalke vojn in so zahtevale več žrtev kakor boji s sovražniki. V tridesetletni vojni je umrlo na kužnih boleznih 25 milijonov ljudi. V krimski vojski je na kužnih boleznih umrlo 80.000 Francozov, 75.000 Turkov in 15.000 Angležev. V rusko-japonski vojni je umrlo na griži in trebušnem legarju 9000 Rusov, Japoncev pa trikrat toliko, čeravno so imeli boljšo saniteto. Japonci so zlasti griži zelo podvrženi. Predavatelj je mnenja, da bo, kakor hitro postane toplo, gotovo zopet začela med vojaštvom razsajati griža, tudi kolera se bo pojavila in marogasti legar. Slednjega prenašajo uši, kar je dognano, morda pa tudi še kake druge živalice. Toda za civilno prebivalstvo te bolezni niso tako nevarne, ker se jih lahko omeji, dočim je najbolj nevaren trebušni legar, ki ga je iz kraja, kjer se je ugnezdil, težje odpraviti in še desetletja po vojni lahko razsaja, če se ne pazi zlasti na dobro pitno vodo, na dobro kanalizacijo in snažnost sploh. Predavatelj je zlasti opozarjal, naj bi si dali ljudje staviti osepnice, ker preti tudi ta bolezen. Za svoje stvarno predavanje je žel obilo priznanja. Prevoz ranjencev. Dne 14. t. m. je došlo s posebnim vlakom preko Št. Vida v Celovec 185 lahko ranjenih in bolnih vojakov, ki so bili na severnem bojišču in so bili že v neki drugi bolnišnici. — Dne 16. t. m. se je peljalo s posebnim vlakom skozi Celovec v Meran na Tirolskem 200 ranjencev. 300 so jih o,ddali že medpotjo v rezervne bolnišnice v Mariboru. Tudi ti ranjenci prihajajo iz druge bolnišnice. Poštni in brzojavni promet z inozemstvom. Promet s poštnimi nakaznicami z Nemčijo in z Italijo je bil dne 14. t. m. ustavljen. Poštne nakaznice na vojne ujetnike, internirance in konfinirance je omejen na erarične poštne urade. Kdor torej hoče v Nemčijo poslati denar, si mora preskrbeti nemške marke in kdor hoče poslati denar v Italijo, si mora preskrbeti lire. »Nazaj hodi.« V Furlaniji se je to zgodilo. Mož je šel na bojišče in dolgo časa ni bilo nobenega glasu o njem. Slednjič je prišel glas, za ubogo kmečko ženo strašen glas, da je mož padel. Žalovala je in verjela, da počiva on v krvavi zemlji v Galiciji. Mašo so brali za njim, v domači hiši so jokali in tugovali. Cas teče. Neko noč potrka nekdo na okno. Kdo je? Ker le trka, gre prestrašena žena k oknu, oglasi se mož, prav njegov glas je. Prestraši se žena in začne kričati: pusti me, pusti me! smo že brali mašo za teboj, — zaprla je okno in se v solzah topila vso noč. Pri županu ga tudi niso hoteli poznati, češ da tisti s takim imenom je mrtev. Drugi dan seveda je bilo veselje, ker je on vstal od smrti. — To v tolažbo onim, ki še Vedno čakajo poročil o svojih dragih, doslej pogrešanih. Med gorje. (Pogreb.) V soboto, dne 13. t. m., smo pokopali podomače staro Haber-nico Marijo Kordaž, rojeno Čibašek, ženo sedanjega župana. Rajna je bila rojena v sosedni Kranjski v Zbiljah, fara sv. Urha, dne 3. februarja 1945. Prišla je v Medgorje s svojim bratom č. g. Janezom Čibašek, takratnim provizorjem, leta 1865. Od tam se je leta 1870. omožila na ugledno podomače Ha-bernikovo posestvo v Habru. Bila je pridna in zavedna gospodinja, zgledna krščanska žena, pridna čitateljica našega lista. Bolehala je dalje časa na vodenici, dne 20. februarja je bila previdena, dne 4. marca pa drugič obhajana — na oni svet se je mirno preselila dne 10. marca. Bodi Vam, mati Habernikova, zemlja koroška lahka. Vaši duši pa naj sveti večna luč. Njenemu možu županu, kakor tudi sinu Antonu naše odkritosrčno sožalje! Grabštanj. (Smrtna kosa.) Ker jo je Gospod ljubil, jo je k sebi vzel. Tako smo nehote rekli, ko nam je zvon naznanil, da je preminula Ana Vedenik v Dračji vasi. Bila je sicer uboga, vendar ji bodi posvečen majhen kotiček. Na njo se je v vsej resničnosti izpolnil izrek: Kakršno življenje, takšna smrt. Rajna Nani je bila tudi zgledna žena in vdova. Ni bilo dneva, da bi se ne potrudila prisostvovati daritvi svete maše, in vsak dan je pristopila k mizi Gospodovi, da je prejela Njega, ki je vir ljubezni; pri mizi Gospodovi je zajemala ono udanost in voljo božjo in ono dobrosrčnost, katero zaman iščeš pri posvetnjakih. Zadnji čas so ji opešale noge, da je dalj časa nismo več videli v cerkvi. Pa vendar je toliko okrevala, da se je že tolažila, da bo kmalu mogla spet v cerkev. A nenadoma hudo zboli, v torek dne 10. t. m. so ji podelili domači gospod župnik svete zakramente za umirajoče, v sredo pa je že mirno zaspala v Gospodu. Nepričakovano lep je bil njen pogreb. Od vseh strani so prihiteli ljudje, da spremijo rajno Ano k zadnjemu počitku. Pa saj ni bilo pogreba, da bi se ga ona ne bila udeležila; in zopet se je izpolnila resnica: S kakršno mero boste merili, s takšno se vam bo odmerilo. — Pogreba so se tudi udeležili č. g. Šenk iz Sv. Petra. Domači gospod župnik so ob odprtem grobu v ganljivih besedah nam vsem stavili njeno pobožno življenje za zgled in jo priporočali v blag spomin v molitvi. Pač smo stali solznih oči ob gomili, kjer bo počivala odslej toliko priljubljena Ana in se odpočila od dolgega potovanja — 75 let — po tej solzni dolini. Počivaj mirno, ljuba Nani, poleg moža in hčere. In ko boš našla milost pri Jezusu, katerega si tako rada prejemala v svetem obhajilu, prosi tudi za nas sofarane, zlasti pa prosi Boga, da bi iz naše fare izginila ona mlačnost, ki jo kljub strašnemu vojnemu času še vedno opažamo. Da bi se v naši fari vnela ljubezen do Najsvetejšega in da bi se pogosteje združevali z Jezusota v svetem obhajilu. Posebno zdaj v teh težkih časih je želeti, da bi otroci, ko jim očetje stoje na braniku domovine, po želji presvetlega cesarja pogosteje prejemali svete zakramente ter tako molili za zmago našega pravičnega orožja. Dopust za obdelovanje polja. Kako se dobi dopust? Nedavno smo poročali o dopustih za črnovojnike. Za dopust prosi najprej vojak sam pri svojem vojaškem poveljstvu. To se zgodi ustmeno, da se vojak-prosilec javi k r a p o r t u. Lahko pa prosijo za dopust tudi domači potom okrajnega glavarstva, in sicer pismeno. Okrajno glavarstvo ne rešuje prošenj, temveč jih dostavlja vojakovim poveljstvom. Tukaj podajamo obrazec za prošnjo, kakršno naj naredijo domači, seveda s potrebno izpremembo: Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! Moj sin (oziroma mož, viničar, hlapec, delavec) Jožef Modic služi sedaj v c. in kr. rezervni bolnišnici, Dominikanska vojašnica, III .oddelek, soba štev. 4, Ptuj. Ker ga neobhodno potrebujem za delo na polju, prosim, da mu njegovo poveljstvo dà dopust, če le mogoče, od 15. do 29. marca t. 1. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo prosim, da prošnjo blagovoljno predloži pristojnemu vojaškemu poveljstvu. Kraj,'datum, podpis. XXX ZAČASNA OPROSTITEV OD ČRNOVOJNI-ŠKE SLUŽBE. Samostojni poljedelci (torej samo posestniki) zamorejo dobiti časovno oprostitev od črnovojniške službe. Prošnje se morajo vlagati samo pri okrajnem glavarstvu. Vloži pa prošnjo vojak sam, ali pa njegovi domači. Za take prošnje podajamo obrazec, seveda morajo prošnjiki obrazec primerno izpremeniti. Vsak naj skuša v prošnji navesti v s e v z r o k e, ki govorijo za oprostitev, toda samo resnične ! Naš obrazec je narejen za slučaj, da je žena bolehna, da je 6 mladoletnih otrok, da ni moškega pri hiši itd. Glasi se: Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! Moj mož, Alojzij Senčar, služi sedaj v Mariboru pri c. kr. črno voj niškem pešpolku Maribor št. 26, vojna kompanija št. 16. Prosim, da se ga za več časa oprosti vojaške službe, in sicer iz naslednjih vzrokov: 1. Posestvo je veliko 60 oralov, in sicer: 4 orale vinograda, 24 oralov njiv, 16 oralov travnikov, 8 oralov sadonosnika,, ostalo gozd in pašnik. 2. Sem vsled zadnjega poroda trajno bolehna ter niti v gospodinjstvu ne morem opravljati težkih del, kamoli na polju in v vinogradu. 3. Imam 6 otrok, katerih najstarejši je 10 let star, ki mi torej pri delu ne morejo pomagati. 4. Nimamo ne hlapca pri hiši, ne drugega moškega, ki bi nam pomagatil delati. Hlapec je moral tudi k vojakom. 5. Ako se vinogradi in njive ne obdelajo, nas zadene velika gospodarska škoda. Prosim, da se navedeni vzroki smatrajo kot posebnega uvaževanja vredni in se mojemu možu dovoli daljša oprostitev. Radenci, 15. marca 1915. Mica Senčar, obč. Radenci, št. 112. Cerkvene vesti. Prezentirani so: Na župniji Št. Andraž v Labudski dolini vlč g. Ladislaj Kaufman, župnik v Bleiberg-Greuth, na župnijo Kolb-nica vlč. g. župni upravitelj Izidor Meier-hofer na župnijo Timenica, vlč. g. župni upravitelj Rok Tojnko, na župnijo Poreče ob jezeru vlč. g. Janez Schmeditz, župnik v Št. liju ob Dravi, na župnijo Šmartin na Dho-liči vlč. g. župni upravitelj Anton Štritof. — Razpisana je do 17. aprila župnija Lipa nad Vrbo. Raznoterosti. Kako se kupuje krompir v Berolinu. »Berliner Tageblatt« priobčuje sledečo zanimivo sličico: Ura je osem zjutraj. Na Wilmersdorfskem trgu. Kopica žensk čaka s košaricami, torbami celo z vozički. Nekatere imajo v rokah popolnoma primitivne vrečice iz močnega papirja. Pridrdra voz s krompirjem. V dokaz, da je to »vojni krompir«, stoji poleg voza stražnik. Voznik ni niti stopil z voza in je dejal stražniku: — Prodajam 10 funtov le za 45 ! Množica žensk niti ne črhne, zato pa varuh postave odločno reče: — Po 45 pfenigov ne gre! Je odlok! Toda nato se začne pripominjati, da je bila najvišja cena določena celo na 60 pfenigov. Stražnik, čigar žena se morda tudi preriva med množico žensk, je pa vesten in hitro telefonično vpraša wilmerdorfski magistrat. Z magistrata telefonirajo: — 40 pfenigov je maksimalna cena za 10 funtov krompirja in basta! Trgovec ni niti zlezel z voza in je dejal: — Dobro, pa grem! Toda sedaj ta hrup. Slišijo se kriki. Vse žznske so že videle v duhu polne košarice, torbe, vozičke in vrečice in sedaj jim hoče prodajalec uiti izpred nosa. Voz se odpelje. Protestirajoče ženske pa hajd za njim. Gneča, zmešnjava, kakor bi se bile razvezale vse vreče in bi se bil ves krompir razsul po ulici. Stražnik teče za njimi. Voz gre proti mestni hiši. Ženske za njim. Ali je morda voznik nalašč zapeljal pred mestno hišo? In tako vidimo majhno nedolžno demonstracijo pred rdečo wil- mersdorfsko mestno hišo. —-------— Druga slika. Popoldne ob petih na Magdeburskem trgu pred glavno tržnico. Že od dveh dalje se zbirajo ženske. Ob vhodu stoji stražnik. Ženske se postavljajo v vrste, v vsaki vrsti jih je po pet. Po preteku ene ure je treba drugega stražnika. Vrsta žensk je že tako dolga, da se stikajo že za voglom. Čez eno uro je treba zopet še enega stražnika. Pred 5. uro je ogromna tržnica vsa obkoljena po čakajočih ženskah. V nekaterih vrstah jih je po sedem, osem in devet. Do 2000 ljudi je tu. Ko odbije ura pet, pride voz, do vrha naložen s krompirjem. Ženske ga pozdravljajo z veselimi klici. Tokrat ni privatni trgovec. To je voz mesta Berolina. Tokrat prodaja magistrat. V skupinah — stražniki natančno odštejejo po 25 do 30 oseb — spuščajo stražniki ženske v tržnico. Takrat je skrb za vsakdanji krompir res odlegla. Tudi slika časa. V eni zadnjih številk praškega »Našega Slova« čitamo sledečo zanimivo vest: Gospa B. J. nam je povedala sledeči dogodek, ki ga priobčujemo tu: V neko pekovsko prodajalno v Spàleni ulici, kjer se izdelujejo tudi slaščice, je prišla fina dama s psom in vprašala prodajalko, ali ima popolnoma sveže kolačke in torte. Pa da so res sveže, popolnoma sveže ! Kakor gre taki dami, jej je prodajalka z vso vnemo kazala stvari, ki so pravkar prišle iz peči, da bi si milostiva mogla izbrati kar najbolje. In milostiva je izbirala in izbirala ter natančno oduhala vse ponujane slaščice. Končno je vzela kos torte »moka«, odlomila košček, dela v usta in pokušala, kakor edino le najboljši veščaki pokušajo vino. — Pa je v torti res pravo čajno sirovo maslo ? — Seveda je, milostiva gospa; drugače bi se Vam niti ne upala ponuditi torte. Dama je bila končno pomirjena in je »definitivno« vzela kos »moke«, ga začela lomiti ter dajati slaščico — psu, ki ga je pripeljala s seboj. Ščene je požiralo; »popapcalo« je kos, potem še drugega in tretjega. — O, ima rad kaj takega, — je pravila milostiva. — Popapca vsak dan najmanj za eno krono takih boljših stvari. Ali samo boljših. Zato moram sama prej pokusiti, ali so dobre in sveže, da bi psičku ne bilo slabo. Dogodilo se je to v Pragi meseca februarja v letu Gospodovem 1915. Pa nadaljuje »Naše Slovo«: Samo nekoliko vprašanj : Ali ne spada ta dama tudi k onim, ki »sploh ne čitajo časopisov«? Ali sploh ve, da je vojna? Ali tudi le sluti, kaj prinaša ta vojna tisočem rodbin? Ne vemo, kje bi našli kak paragraf za tako ravnanje. Toda toliko pa vemo, da bi ta dama zaslužila eksemplarično kazen — ali eksemplarično, pravimo. Ker vemo, da je nič ne more odvrniti od ogabno perverzne ljubezni da psa, bi jej vzeli ščene, jej ne dovolili drugega ter bi jo prisilili, da bi morala dajati vsaj dvakratno vsoto na dan za otroke, ki nimajo krompirja, kaj šele, da bi smeli pomišljati na torto. Žal, da za take stvari ni paragrafov in da javna morala ni dosti močna, da bi jo prisilila v to. Pa ali ne bo te moči tudi sedaj ? Zdi se, da težko — kakor vsaj poznamo naše »dame«. Pravimo izrecno »dame«, kajti do žene manjka tem »damam« veliko, precej veliko, ako ne celo vse. Najnovejša poročila. KAKO JE PRI PRZEMYSLU? Budimpešta, 17. marca. »Pesti Na-plo« poroča: Rusi pred Przemyslom so iz-vzemši obstreljevanja, ki se vrši od časa do časa, mirni. Njih čete niso prodrle. Topništvo naših trdnjavskih utrdb je neprestano na delu in silno obstreljuje sovražne postojanke. Zračna poSta deluje redno. Ruska poročila potrjujejo, da je bil neki ruski letalec, ki je metal bombe, po našem oj?nju prisiljen, da se je spustil na tla, nakar so ga ujeli. B e r o 1 i n, 17. marca. Vojaški kritiki moskovskih listov se pečajo s Przemyslom. Poudarjajo, da se že nekaj časa sem niso od ruske strani povzeli nobeni napadi na trdnjavo. Osamljeni izpadi posadke so bili vrženi nazaj. Sicer se pa operacije »omejujejo na artiljerijske boje in na dolgotrajna saperska dela. Zdi se, da hoče rusko vojno vodstvo z lakoto prisiliti trdnjavo k predaji, da tako prepreči ogromne izgube, katere bi prinesli odločilni napadi. Kritiki svare ljudstvo pred mislijo, da bo moderno in izredno dobro branjena trdnjava kmalu padla v ruske roke. Usoda Przemysla se bo najbrže odločila na drugih bojiščih. Trdnjava ima dovolj živil in municije in se lahko še dolgo časa brani. AVTOMOBILNA VOŽNJA NAŠEGA PRESTOLONASLEDNIKA MED SOVRAŽNIM TOPOVSKIM OGNJEM. napadale osobito pri Suwalkiju in Avgusto-vu. Glavna akcija je naperjena proti Przas-nyszu, kjer se osobito čuti artiljerija. OBSTRELJEVANJE DARDANELSKIH FORTOV. Carigrad, 17. marca. (K. u.) Zastopnik Wolffovega urada poroča iz Dardanel dne 16. marca ob pol 8. uri zvečer: Pri operacijah angleško - francoskega brodovja proti Dardanelam je po brezuspešnem obstreljevanju dveh fortov v bližini Čanak Kale in Kilidbahra nastopila pavza. Očivid-no si na sovražni strani ne vedo pomagati nasproti minam in obrežnim utrdbam. Vsak dan preleti angleški hidroplan turške postojanke, pa ne more nič opazovati, ker ga baterije takoj prisilijo, da se spusti na tla. ANGLEŽI IN FRANCOZI IZKRCALI ČETE NA OTOKU LEMNOS. Dunaj, 18. marca. Angleško-francosko brodovje je na otoku Lemnos Izkrcalo 2000 mož in odstavilo grške oblasti, ki so na otoku brez moči. Na otoku so zavezniki napravili postajo za premog in delavnico za popravljanje ladij. Dunaj, 17. marca. Ko se je prestolonaslednik o priliki obiska nekega armadnega zbora v vzhodni Ogrski peljal z avtomobilom v Pilico, so Rusi s topovi naj Ij ute j še obstreljevali tiste ceste, po katerih se je vozil prestolonaslednik. Z vso silo so hoteli pregovoriti prestolonaslednika, naj ne nadaljuje vožnje. Naš prestolonaslednik je bil neupogljiv in je neustrašeno nadaljeval vožnjo med gromenjem sovražnih topov. VARŠAVO NEMŠKI LETALCI ZOPET OBSTRELJEVALI. Krakov, 17. marca. Tukajšnji listi objavljajo po »Kurjeru Warszawskem« : Ponoči od 27. na 28. februarja so zopet metali iz zrakoplovov bombe na Varšavo. Ponoči so prebudili prebivalce trije strašni poki. Neki Zeppelinov zrakoplov jih je v mesečni noči vrgel v mesto. Ena bomba je napravila na tlaku veliko luknjo, 1400 šip je bilo razbitih. Zračen pritisk je bil tako silovit, da so popadale v stanovanjih s sten slike, zrcala in druge stvari. Nemci so vrgle sedem bomb, a štiri so padle izven mesta na tla. Ubit ni bil nihče. Na povelje policije so v mestu pogasili takoj vse luči. RUSI O POLOŽAJU NA POLJSKEM. K o d a n j, 18. marca. Iz Petrograda se poroča: Ruski listi razglašajo, da se nahaja težišče operacij zdaj v ozemlju Nareva. Ponoči in podnevi nadaljujejo Nemci svoje napade z velikimi silami proti Przasnyszu. Boji so nenavadno siloviti in pade veliko ljudi. Nad operacijskem ozemlju letajo neprestano letalci. Rusi so pričeli zadnje dni uporabljati nov velik zrakoplov »Uija Murovec«. V Osovjec so vrgli sovražni letalci nad 20 bomb, ki so poškodovale utrdbe. Letalce so pregnale krogle. V Osovjecu so bombe letalcév ubile nekaj oseb. Pri Verzavu so ujeli nekega letalca. Sovražni letalci so poškodovali utrjene postojanke ob Filici. Poročilo velikega generalnega štaba 13. t. m. izraža, da so zavezne armade zopet ljuto BITKA NA SEVERNEM MORJU. Rotterdam, 17. marca. Danes se je cel dan ob nizozemski meji čulo močno gro-menje topov iz severne smeri. Tuji hydro-plani so se pojavili ob severni morski obali. Slutijo, da se je vršila bitka v Severnem morju. KOLIKO ŠKODE JE NAPRAVILA KRIŽARKA »DRESDEN«. Malta, 17. marca. (K. u.) Londonski dopisnik »Corriere della Sera« poroča: Križarka »Dresden« je napravila angleški pomorski trgovini za 6 in pol milijona funtov škode. Poleg tega je s svojim delovanjem zelo zvišala zavarovalne premije. Po južno-ameriških poročilih se je »Dresden« šest tednov skrivala v zalivih otoka Desola-tion na vzhodnem izhodu ceste Magalhaens. S FRANCOSKO-LAŠKE MEJE. D u n a j, 18. marca. Švicarski listi poročajo, da so Francozi odredili na italijanski meji znatno premikanje čet proti jugu. Več Italijanov je aretiranih. MIR PRED DARDANELAMI. Carigrad, 17. marca. (K. u.) V ponedeljek se je neka angleška križarica po kratkem boju v Dardanelah umaknila. Bila je občutno zadeta. Od tedaj zopet vlada splošen mir. Velika vsota denarja se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. Brezplačna pojasnila pošilja: Srečkovno zastopstvo 17, Ljubljana. ! 500 kron ! Vam plačam, če moj ji uničevalec korenin „Ria-Baisam ne odstrani brez bolečin Vaših kurjih M očes,bradavic,trde kože v treh dneh. —'l . uin mmammamamwMm aozu _______________ Cena lončku z jamčuiočim pismom 1 K, 3 lončki K 2 50 Ke mény, Kaschau (Kasea), I., poStni predal 12 8. Ogrsko I8če se kuharica za župnišče na deželi. Pismene ponudbe, katerim ie priložiti znamko za 10 vin., sprejema upravništvo lista „Mir“ v Celovcu pod: nKaharica za župnišče". Loterijske številke: Trst, 10. marca. 58. 7. 32. 26. 16. Dunaj, 13. marca. 6. 34. 7. 68. 4. Tržne cene v Celovcu 11. aušca 1915 po uradnem razglasu: 100 kg 80 litrov Blago od do (biren) K ▼ K v K V Pšenica.... Rž Ječmen .... Ajda Oves Proso .... Pšeno .... Turščica . . . Leča Fižola, rdeča. . Repica (krompir) Deteljno seme . Seno, sladko . . • • • 7 50 9 „ kisle . . 6 50 7 50 Slama .... 6 — 7 Zelnate glave po 100 kos. Repa, ena vreča • • • — Mleko, 1 liter • • , __ 26 _ 28 Smetana, 1 „ . Maslo (goveje) . , . 60 1 20 . 1 kg 2 90 3 80 Sur. maslo (putar), 1 Slanina (Špeh), pov. 1 n n 2 2 80 90 4 3 20 80 _ „ sur. 1 2 80 3 60 Svinjska mast . . 1 3 40 4 20 Jajca, 1 par . . — 20 Piščeta, 1 par . • • 3 20 3 80 Race Kopuni, 1 par . • • ___ 30 cm drva, trda, 1 m*. 3 20 30 „ „ mehka, 1 , • 3 — — — 100 kilogr. Živina živa zaklana d g •c 2 rt od do od do od do O v kronah o, PU Konji Biki Voli, pitani . . 740 120 130 19 19 „ za vožnjo . 520 606 — 15 12 Junci 280 420 17 14 Krave .... 320 540 88 94 56 32 Telice .... 286 316 90 __ __ 12 6 Svinje, pitane . — — — 270 280 16 10 Praaeta, plemena Ovce Koze 24 70 170 120 Absolutno zajamčeno pristno vino. Kmetijsko društvo v Vipavi na Kranjskem oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinariàta pristna bela mašna vina, letnik 1913 po 40—45 K, letnik 1914 po 38 - 42 K, postavljeno kolodvor Ajdovščina. Sortirano vino rizling po 60 K, beli burgundec po 75 K, »Zelen« po 80 K. — Kleti nadzoruje vipavski dekan. — Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo. Kmetijsko društvo v Vipavi. Hniisoueznicfl Družbe sv. Mohorja v Celovcu A m Dcl° trpežno in okusno. Vetrinjsko obmestje (Viktringerring) 26 Cene zmerne. ■ t'. i • i1 ' f V» ■ Vetrinjsko obmestje (Viktringerring) opremljena z najnovejšimi stroji z električnim nagonom se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela od preproste do najfinejše izpeljave. Hranilno in posojilno društvo v Celovcu " uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in . praznike, od 10. do 12. nre dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. Lastnik m izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. poal. — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani.